___400    —
Politične  stvari.
Govor slovenskega poslanca Klima
o vojni postavi.
(Po stenografičuem zapisniku.)
Slavna zbornica! O vojni postavi, ki jo pretresamo, govorili so uže odlični možje iz vojnega, gospodarskega, političnega in denarnega stališča tako temeljito in natančno, da bi bilo meni kot nestrokovnjaku o tem ozira težko kaj novega povedati, zato bi bil jaz v zavesti svoje slabosti se besedi odrekel, ako bi me ne silili k besedi nekateri nagibi, in to taki nagibi, ki gorko govore za postavo, in ki jih tudi nestrokovnjak tako živo čuti, kakor strokovnjak.
In iz teh nagibov, ki po prejšnjih govornikih niso bili dosti natančno povdarjani, hočem jaz govoriti za predloženo nam postavo, in če se pri tem deloma postavim na slovansko stališče, ne morete se temu čuditi, kajti ravno slovanski zastopniki hočejo vsi za vojno postavo glasovati. Nagibi, ki mene silijo, besedo poprijeti, so patriotizem, čast in moč nase ljubljene Avstrije. Prepričan sem namreč, da imajo avstrijski narodi zadosti domoljubja, da jim ta žrtva, ki se od njih terja, ne bo pretežka , da so pa tudi zadosti razumni in da čast Avstrije tako visoko ceoijo, da je ne dadč omadeževati ali pahniti v kako nevarnost.
Takrat, ko je še leva (nemško-liberalna) stran te al. zbornice večino imela in ko se je še očitno trdilo, da se morajo Slovani na steno pritiskati, ni se pozabilo nobeno sredstvo, po katerem bi se moglo Slovanom škodovati. Da bi se pa, ker niso imeli dejanskih dokazov, tako početje pred svetom opravičilo, skuhali so Slovane sumiti, da niso zvesti državljani. Tako 80 Cehe, ki se niso ud*li sistemi, od katere niso nikake spolnitve svojih pravičnih zahtev pričakovati smeli, zmerjali do najnovejših dni Moskovite, druge Slovane pa panslaviste. In vendar bi se biii tisti, ki jim ni za prazno frazo, ampak za resnico mar, lahko prepričali, da vse to je laž. Ako bi biii oni le nekoliko pregledali avstrijsko zgodovino, videli bi bili, da je zvestoba Slovanov vzvišena nad takim obrekovanjem. (Dobro! dobro! na desni.) Ne v širokoustenji, ampak v dejanji se kaže domoljubje, pravi prijatelj se pokaže o potrebi  in
nadlogi, in ravno zveBtoba avstrijskih Slovanov se je pokazala v takih dnevih tako sijajno, da jih noben av-strijsk narod ne prekosi.   (Dobro! na desni.)
Ne bom na dolgo govoril o tistih žalostnih časih, ko so Jugoslovani morali sami bramba biti Avstriji proti napadom divjih Turkov in iz katerih časov so se še do danes ohranile nekatere vojne naredbe, — ne bom govoril o časih, ko so Jugoslovani kot živa ograja branili državo pred Turki, med tem ko so se ravno nemške provincije prepirale za verske prenaredbe, in ko so slabi položaj države porabile zato, da so si izvile koncesij, kar največ je bilo mogoče. Ne bom pravil, koliko so naši predniki tačas pretrpeli, tako, da je še danes našemu ljudstvu Turk strah in groza. Tudi pozneje so Slovani dostikrat sijajno pokazali svojo zvestobo Avstriji, a čemu bi vse to našteval, vsaj Slovani v Avstriji še danes plačujejo največ denarnega in krvnega davka. (Dobro! na desni.) Morda bi celč mi tukaj ne sedeli in ne zborovali, ako bi bili Slovani tako malo zvesti , kakor neki drugi narodi. (Oporekanje na levi — odobravanje na desni.)
To iskreno domoljubje vnelo je tudi enega največih in najmodrejših mož češkega naroda do tega, da je rekel« da, če bi Avstrije še ne bilo, morala bi se narediti, in to je rekel ob času, ko se Slovanom v Avstriji ni ravno dobro godilo, ko so se morali tako rekoč še boriti za pravico obstanka in ko se je čedalje bolj širila tendencija, ki jo je pred nekimi leti dosti razumljivo , morebiti prerazumljivo ali vsaj prenaglo izrekel vpliven mož nam nasprotne stranke, rekši: „Ce v Avstriji ne moremo gospodovati, potem nam na njej ni nič ležeče". (Klici od leve strani: Kdo? kje?) To je rekel Kaiserfeld! Gospoda, tako Slovani niso nikdar mislili, pokazali so svoje domoljubje vedno v dnevih nadloge in nevarnosti, in hočejo ga pokazati tudi zdaj, čeravno nevarnost ni še pred durmi, pa utegne vsak čas priti, kakor so nekateri govorniki od naše strani uže povdarjali. Kakor so Slovani do zdaj vse težave voljno pretrpeli, kjer je šlo za blagor države, tako hočejo tudi to žrtvo na svoje rame vzeti zato, ker jo zahteva korist države«
Kakor je uže več naših govornikov povedalo, mi dobro vemo, da nakladamo ljudstvu z vojno postavo veliko breme, vsaj tudi mi poznamo potrebe in nadloge naroda, in tudi mi, kakor nasprotna stranka, imamo gorko željo, da ljudstvu to težko breme olajšamo. Al tudi blagor celota imamo pred očmi, in ker smo celo od merodajne strani izvedeli, da nam svetovni položaj ne obeta dolzega miru, čemur bo vsak pritrdil, ki pazno pregleduje politične dogodke, potem moramo pač rado-voljno pripravljeni biti na denarne in krvne žrtve iz domoljubja, ne pa, da bi s tem skazali vladi kako uljudnost ali jej dali zaupnico, kakor je nek govornik od one (leve) strani trdil; vsaj smo nasproti vladi v istem položaji, kakor ona (leva) stranka; mi hočemo to žrtvo prinašati na ljubo in v korist Avstriji, katera močne armade potrebuje, in to tem bolj, ker si je pri-klopila še Bosno in Hercegovino, ter je tedaj veča postala.
Iz teh vzrokov bi jaz za vojno postavo glasoval ne samo, dokler je to ministerstvo na krmilu, ampak, vsaj jaz za svojo osebo, pod vsakim drugim ministerstvom.
Ce tedaj za to postavo glasujemo, smemo gotovo z večo pravico, ko nasprotna stran, trditi, da tega ne storimo iz strankarskega stališča, in temu bi mogli se pristaviti to, da se s tem nočemo dobrikati ljudstvu, čeravno je tudi nam na ljubezni ljudstva veliko ležeče in nam mora ležeče biti; če bi to hoteli , morali bi svoje predloge se veliko bolj predrugačiti, kakor je to storila una stran in morali še radikalnejše predloge staviti, ko
------   401    ___
nasprotna stran, mnoge predloge, ki so ljudstva bolj priljubljeni, ko ta. Mi pa se držimo načela, da tam, kjer gre za občno korist, morajo želje posamesnih vtih-niti, in se pri tem zanašamo na razumnost naših voli lee v, ki dobro ved6, kaj je mogoče in kaj ni mogoče. Tudi jaz mislim, da bi se dalo pri vojaštvu nekaj prihraniti, in jaz upam, da bo vlada to tudi storila, kakor jej priporoča naša resolucija, čeravno tega govornik od one (leve) strani noče verjeti. To, kar je po okoliščinah včasi mogoče, zna po druzih okoliščinah celo nemogoče postati, pa kar je le včasih mogoče, se ne sme za stalno in brezpogojno tirjati, ker tako za-htevanje znalo bi pogubno biti.
S takim sklepom bi mi zašli na krivo pot, ki bi znala v pogubo peljati Avstrijo.
Mogočna Avstrija, to je bil tisti izrek, ki se nam je vedno nasproti stavil, kedar smo zahtevali federalizem ali avtonomijo, s tem izrekom so pobijali, in ne brez vspeba, naše težnje. Reklo se je, da fe der a listi skrbe le za svoje koristi, vsak za svojo deželo na škodo države, centralizem pa da se bori za moč celokupne države. Zdaj pa vam dajemo jasen, dejan s k dokaz, da mi hočemo mogočno Avstrijo, ker dovolimo državi sredstva za njeno moč brez ozira na posamezne dežele, in glej, zdaj na enkrat je ona (leva) stran umolknila, in nič več ne povdarja moči in veljave Avstrije! (oho! na levi), centralisti se na eo&rat ustavljajo. Zato prašam: Kdo hoče mogočno Avstrijo, ali avtonomisti, ki jej dovolijo sredstva za to, ali centralisti, ki jej ta sredstva jemljejo?!
Kdor hoče c ij, mora hoteti tudi sredstva, da se ta cilj doseže, (dobro! na desni) in kdor v resnici hoče mogočno Avstrijo, jej ne more odrekati sredstev za to (močne armade). Ali hočemo mar misliti, da so bile le prazne pene vse tiste deklamacije o velikosti in veljavi Avstrije, ki so se slišale na oni (levi) strani o priliki adresne debate?
Posebno mi Jugoslovani hočemo mogočno Avstrijo, da nas bo branila pred nenasitljivimi sosedi (Lahi), o katerih je nek govorni^ naše (desne) stranke uže včeraj govoril, in pred katerimi posebno naši okraji na jadranskem morji liso varni. In čeravno se nam Slovencem v Avstriji ne godi posebno dobro (veselost na desni), vendar si ne želimo priti v tiačlanstvo tujim zmagovalcem , da bi z nami ravnali samovoljno po izreku „vae vietis" (gorje premaganim!).
Reklo se mi bo, da imajo tudi nasprotniki postave le državni blagor pred očmi, in res so nekateri govorniki nasprotne strani povdarjali , da pri tem vprašanji ne gre za strankarsko stališče. Pa iz besedi in dejanj smemo sklepati na misli in namene, in potem nam bo težko verjeti, da nasprotje v tej zadevi ne izvira iz strankarstva. Pri vseh shodih in dogovorih nasprotne stranke, kolikor izvemo iz časnikov, ki jim menda smemo verjeti (oporekanje in smeh na levi), — povdarjalo se je vedno le strankarsko stališče. Tako je prinesla na pr. „Neue freie Presse", ki je menda o tem podučena, 23. novembra članek, iz katerega bom z dovoljenjem gosp. predsednika nekaj stavkov bral (bere): „die Verfassungs-partei strebt nach E nigkeit in der Wehrfrage und sie sebeint uns auf gutecn Wege nach diesem Ziele zusein"; tedaj ne gre za korist in moč države, ampak za edinost Strauke (živahna veselost na levi), in nadalje se bere: „sie — namreč stranka — wird die Unabanderlichkeit des eisernen Etats auf drei Jahre bewiiligen , auf eine Zeit, inoerbalb welcher die europaischen Verhaltnisse sich klaren konnen, wahrend welcher die Bewiiligung ausreicht, allen drobenden Eventualitaten zu begegnen. Auch in diesem Punkte wurden innerhalb der Verfas-sungspartei   Opfer  an   personlichen   Deberzeu-
gungen und bisher festgebaltenen Staodpunkten ge-bracht (res je! na levi), aber die Idee der Einigung hat sich bisher so machtig erwiesen, dass im Grunde jedes Mitglied der Verfassuogspartei ailes opferte, um in dem Beschiusse der Partei ailes wieder zu gewinnen. (Dobro! na levi.) Und es erfullt mit Genugthuung, die Partei auf der Babn der Esnigkeit zu sehen; denn auf diesem Wege allein kann sie ihre Bedeutung als Partei , die Achtung der Bevolkerung behauptenu. (Veselost na desni.) Tedaj stranka in stranka in zopet stranka (veselost) je prva , in njej na ljubo se je moralo zatajiti celč lastno prepričanje. Te besede, gospoda, jaz tako razumem, da so bili prej nekateri sedanjih protivnikov prepričani o potrebi vojaške postave, kakor jo mi hočemo (klici na levi: ravno narobe!) in da so zavoljo stranke zatajili svoje prepričanje. Ali je to dostojno za moža, da ravod zoper svoje prepnčaoje? In ali so res med nami možjč, ki jim je stranka več, ko občna korist? Ali naša država, ali blagor narodom, ali naša sedanjost in bodočnost ni toliko vredna , kakor korist ene posamezne stranke? Ali ni bolje, da se ena stranka zdrobi, nego da bi se zdrobila cela država?
Tudi nam se je vrivalo strankarsko stališče, tudi nam se je reklo, da ne smemo vojaške postave za več ko eno leto dovoliti, ker bo vlada potem prisiljena, nase pomoči še zanaprej iskati, ker vlada druge stranke ne dobi, katera bi jej tako domoljubno pomogla; reklo se nam je, da zgubimo ves vpliv, Če vladi dovolimo postavo za deset let, ker nas potem vlada ne bo več potrebovala in tudi ne podpirala.
Toda čeravno odločno branimo pravice dežel, vendar se držimo načela, da stranka, ki hoče biti sposobna za vlado, mora korist cele države više staviti, nego korist posamesnih dežel, in da se mora vedno s poštenim orožjem boriti. Ne stranka tedaj , ampak pravica , poštenost in domoljubje imajo besedo v tej zadevi, in sram ga bodi tacega moža, ki si ne upa glasovati po svojem prepričanji, ker se boji zamere pri kakem strankarskem voditelju, in tak mož ni pravi Avstrijanec. (Klici na levi: čujte !  — na desni:  dobro ! dobro !)
Reklo se mi bo, da preostro aodim (veselost na levi), pa moja sodba se opira na dejanja naših nasprotnikov* Lani sta v delegacijah dva voditelja te str»oke, ki se zdaj vojni postavi upirata, izrekla, da mora Avstrija z ozirom ca svoje finance nehati biti vele-vlast (klici: čujte! — na desni). Tedaj hočejo Avstrijo ponižati med srednje države. Zasaj? Jaz ne najdem nobenega vzroka, če ni ta, ki se sliši iz govorov nasprotne stranke, da hočejo spet nekaj milijonov v razpolaganje dobiti za ,,gospodarski napredek" (smeh na levi), kakoršen se je uganjal v d >bi svindelna in deoarnega poloma (kraba). (Dobro! dobro! na desni — uporekanje na levi.)
Ako je nasprotnikom te postave res mar za boljše gospodarstvo in za štedenje , kakor je nek govornik iz Stajarskega razkladal, potem jih smemo vprašati, zakaj niso takrat stedili, ko so h teli nekatere plače poviša-vati in ko so denar ven metali za dvomljiva podjetja? (Dobro na desni.) Ako bi bili tačas bolj varčno postopali, mi bi ne bili tako na nič p išli, in ne bi nam bilo treba tožiti o slabih ča*ib, o vedoih dražbah in o splošni bedi.  (Klici na desni: prav res je!)
(Konec prihodnjič.)
------    410     —
Politične  stvari.
Govor slovenskega poslanca Kluna
o vojni postavi.
(Po stenografičnem zapisnika.) (Konec.)
Prašati bi se smelo, zakaj nasprotniki vojne postave niso ravno tako varčni pri drugih stvareh, pri plačah raznih direktorjev ia inšpektorjev, kjer bi se res dalo marsikaj prihraniti, in zakaj ravno so pri vojaštvu tako skopi, kjer ni mogoče slediti, kakor je bilo dokazano, ako hočemo imeti močno in dobro vojno. Ko so na marsikatero stran se plače zvišale, se le na v o j a-štvo, na duhovščino in na kmete ni nič ozir jemalo, (Živahen smeh na levi — klici: na kmete?!) Pristaši stranke Vaše, gospoda, so se morali se ve da takoj poplačati, vojaštvo in duhovščina pa sta se za to kaznovala, ker nista tako hitro liberalnim frazom pristopna, temveč sta stebra konaervatizma, praviee in avtoritete. (Smeh na levi.) Da se na revnega kmeta ni ozir jemal (ponovljen smeh na levi), da se je nižjim uradnikom davek odpustil, kmetom pa vedno bolj povišal, to je vsemu svetu znano in ni treba nadalje omenjati. (Smeh na levi.)
Govornik iz dolenje Avstrije je omenil, da le zaradi naša zveze z neko drugo državo hočemo tako močno armado, a tega povoda ni odobraval. Tudi jaz sem tega mnenja, da zaradi kake zveze ni treba nam tuji državi na ljubo svoje armade povišati, posebno v oziru na to državo (Prusi)o), o kateri je bil govor, vsaj ona hoče našo moč le za svoje koristi porabiti. Jaz bi naši državi svetoval, naj se zveze s takimi državami, ki hočejo mir, da bo potem mogoče, vojake od-
pustiti (smeh na levi); to, to bi bila lepa in koristna naloga za naše državnike (smeh na levi — klici: s katero državo naj se avežemo?), in če bi vsi vladarji razpustili svoje vojne, pozdravilo bi tudi naše ljudstvo z veseljem ta čin, ker bi se potem vojni stroški zmanjšati. (Klici na levi: s kom naj se avežemo?) Da bi pa samo mi orožje položili in armado razpustili, ali jo zelo zmanjšali, druge države pa ne, to zahtevati, bi biio nespametno, da, ve-leizdajstvo bi bilo. Dva govornika od nasprotne stranke sta govorila o zvezi z neko državo, ki jo nekateri za dosti močuo imajo, da nas brani, in da potem nam ni treba močne armade. Pa že nek drug govornik je dobro omenil, da smo bili enkrat s Prusi tako dobri prijatelji, da smo se na njihovi strani v Slezvik-Hoištajnu bojevali; to pa nikakor ni zabraniio vojske z istimi Prusi leta 1866., katere slabe nasledke še zdaj čutimo, in katera je poleg slabega gospodarstva glavni vzrok, da zdaj vojno breme tako težko občutimo.   (Veselost na levi.)
Reklo se je tudi, da je vojaštvo bolezen, za katero bo Evropa poginila. To je res, in ker je to res, zato bi biio treba pred sodbo poklicati tisto državo, ki je splošno vojaštvo vpeljala (živahna veselost), ne pa napadati to postavo, ki je ravno zavoljo militarizma postala potrebno zlo. Če pravim, pred sodbo poklicati, ne mislim s tem, da bi se morala Nemčiji vojska napovedati, ampak tisti gospodje, ki kažejo toliko simpatij za Nemčijo, naj se s Prusi zmenijo zaradi razoroženja. (Ponovljena živahna veselost.) Ker so oni s Prusi tako dobri prijatelji, bodo morda prej kaj dosegli, nego naši diplomati. (Ironični dobro-klici in smeh na levi.) Gospoda! naša armada je bila od nekdaj hrabra in slavna, in če ni vselej zmagala, ni bila tega sama kriva, ampak krivda je bila drugje. Napoleon prvi nas je mnogokrat premagal, pa vendar je priznal, da je naša armada najboljša. V Avstriji je bil še tacaš dvorni vojni svet na Dunaj i. Vsak general je moral svoje vojne načrte na Dunaj v pregled poslati in brez dovoljenja iz Dunaja m smel nič važnega začeti. Ker pa tačas še ni bilo telegrafa, moral je včasih dolgo povelja čakati, kar je biio le v prid našim sovražnikom. Polovico vojnih nesreč, kar jih je Avstrija v tisti dobi doživela, in vse pogubne nasledke zakrivil je tisti dvorni vojni svet na Dunaj i; kajti on je bil kriv, da so se izpolnovali mnogokrat prekasni, tedaj nepravi ukazi, da se je marsikaka dobra misel zakopala. Ta dvorni vojni svet je zdaj mrtev, in le sovražniki države so žalovali za njim. (Veselost.)
Varite se, gospodje, da ne stopi državni zbor na mesto tega vojnega sveta! (Živahen plosk na desni — smeh na levi). Ce se bodete upirali vojaškim potrebam, avstrijski narodi vam za to ne bodo hvaležni, ampak le sovražniki države.
Domoljubje, čast in veljava države zahteva od nas, da glasujemo za to postavo, zato bomo jaz in moji slovenski tovariši glasovali zanjo, upamo, da v polnem soglasji s svojimi voiilci. (Živahno odobravanje in ploskanje na desni.)