•1 PROBANKA POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00 GBD Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 041 2H0 10 40. 2X0 10 17, 280 10 30 faks: 04 / 2S0 10 12 www.nbd.si, info@nbd.si Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev vitrnost i strokovnost t ilmumnost ZEISS KAKOVOST ZA VAŠE OČI Cart Z«iss d o.o., Betmmko 27,2000 Maribor POTROŠNIŠKI KREDITI Gorenjska y Banka Banka <> posluhom Nitje obrestne mere Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 58 - CENA 160 SIT (14 HRK) Kranj, torek, 30. julija 2002 Foto: Tina Doki Varuhi narave Konec minulega tedna so pri Kranjski koči na Ledinah odprli že osmo čistilno napravo v naših gorah, ki deluje na principu biološkega razkrajanja. Tudi sistemi sončnih celic in vetrnic za proizvodnjo elektrike, ki spodrivajo smrdljive naftne agregate, niso več redkost v planinskih kočah. Tam že nekaj časa ne perejo več umazanega perila, ampak ga vozijo v dolino. Enako velja za odpadke, ki bi utegnili onesnažiti gorsko naravo. V slovenski planinski organizaciji se očitno zavedajo, kako krhko je navidez surovo in nekoristno okolje. Velik del prebivalstva je namreč odvisen od pitne vode, ki izvira v gorah. Če s temi viri ne bomo ravnali razumno, se torej piše slabo prav vsem, ne le planincem! Na to dejstvo opozarjajo vlado in državno upravo, kjer so doslej prevečkrat naleteli na gluha ušesa za reševanje ekoloških problemov v gorah. Ne gre za tarnanje iz navade, ampak ugotovitev, ki izhaja iz trenutnih razmer. Doslej je sosednja Avstrija namenila več finančne pomoči za odpravljanje teh težav, kot smo bili pripravljeni sami. Zato so ekološko sanirane zlasti koče ob meji s sosednjo državo, še veliko problemov pa je v notranjosti. V naših gorah je skoraj 170 planinskih koč in bivakov, ki zaradi množičnega obiska predstavljajo potencialno nevarnost za onesnaženje. Ob njih je vsaj toliko planšarij, gozdarskih koč in drugih objektov, ki služijo v gospodarske namene. Vodstvo Planinske zveze Slovenije se zavzema, da se ne bi mednarodno leto gora sprevrglo v formalno praznovanje in samozadovoljnost nad doseženim. Veseli so, da so s prostovoljnim delom zgradili mrežo koč, ki jih s trudom tudi posodabljajo. Ne skrivajo pa razočaranja, da so planinci glavni varuhi gorske narave. Strinjamo se, da bi zanjo morali bolje skrbeti vsi uporabniki tega prostora. Podpiramo tudi zahtevo vladi, da se bo morala bolj aktivno lotiti izgradnje čistilnih sistemov še pri drugih objektih v gorah. Stojan Saje Jutri začetek Kranjske noči Kranj - Jutri, v sredo, se bo v Kranju začela Kranjska noč, ki bo letos dolga kar pet dni, saj se bodo zabavni, kulturni in športni dogodki vrstili vse tja do nedelje. Za obiskovalce Kranjske noči in bralce Gorenjskega glasa pa je pripravljenih tudi nekaj nagradnih iger, zato ne Pozabite na kupone, ki so bili objavljeni v vašem in našem časopisu. V kranjskih gospodinjstvih in po Gorenjskem bodo te dni prejeli programske knjižice, ker pa bo od srede do nedelje v ožjem delu mesta ludi nekaj prometnih zapor, je priporočljivo pazljivo spremljati radijska obvestila o tem. Vse informacije o programu in prireditvah so na voljo tudi na spletni strani www.kranjskanoc.com. Skratka, v prihodkih dneh bodo najboljše počitnice v Kranju, kot nas pozdravlja slogan 'etošnje Kranjske noči. Več na 18. strani. 1. K. Smrt pod Triglavom Kredarica - Pri t.i. Vodnikovi plošči je v soboto popoldne zdrsnila v tristometrski prepad 33-letna hrvaška državljanka Ana Marija N., stanujoča v Vrhniki. Bila je v skupini dvajsetih sodelavcev, ki so se po četrti' uri popoldne začeli spuščati z vrha Triglava, ki so ga pred tem °svqjili po poti s Pokljuke, mimo Vodnikove koče in Kredarice. Ana Jurija N. je hodila sredi skupine. Ko so premagali prvi večji spust, ji Je pred grebenom, ki vodi proti Malemu Triglavu, pri Vodnikovi plošči spodrsnilo. Po grušču in ploščah je drsela proti robu stene. Sodelavci so ji klicali, naj se ustavi, a ji ni uspelo. Zdrsnila je prek stene, prib-'■žno tri sto metrov globoko in obležala mrtva. V reševanje se je vključila dežurna ekipa z Brnika in mojstranška gorska reševalca. Novo žrtev pa so v četrtek zahtevale tudi gore na sosednjem tolminskem. V temi sta se v četrtek na Poreznu izgubila 30-letni Idrij-č ff kranjska noč J 31.7. do 4.8. 2002 bo/jše počitni sreda Mambo Kings Greentovvn Jazz Bend Boksarski turnir Kranj vs Zayreb četrtek r AdiSmolarr New Svving Ouartet r Trubači Božidarja NikoLića www.kranjskanoc.com cood?year [^triglav J0 < John Doe mu v prid govorijo analize. Na vprašanje, če je pripravljen sprejeti predstavnike protestnikov, je minister odgovoril, da jih je pripravljen sprejeti in se z njimi pogovarjati. Problem je, je dejal, da v Sloveniji kar naprej poslušamo: moj strošek proizvodnje je tak in treba ga je priznati. To človek sicer lahko razume, ampak ekonomsko gledano je na trgu le ena logika: biti moraš sposoben nekaj proizvesti po ceni, ki jo trg sprejme. Nihče, ki ne bo zmogel tega, pa naj bo kmet, obrtnik ali podjetnik, ne bo preživel. Kdorkoli govori drugače in prepričuje kmete, jih zavaja, je dejal minister. Jože Košnjek, slika: Gora/d Kavčič « « <* ■■■ •■■ p« O O O rn je govoril eden najzaslužnejših za uspešne dosedanje tabore, sodelavec organizatorja Svetovnega slovenskega kongresa Franci *eltrin. Povedal je, da se je na taboru zbralo 76 mladih iz desetih drŽav vključno s Slovenijo. Zanikanje za sodelovanje je vedno VeČje in tako je na letošnjem tabo-ru 5 udeležencev več kot na lancem. Letos so na taboru prvič kladi slovenskega porekla iz združenih držav Amerike, Ukraji-ne in Nizozemske. Prihodnje leto na.l bi bilo udeležencev še več, saj 5° tabori stalna oblika sodelovanja svetovnega slovenskega kongresa S Slovenci po svetu. Sodelovali je j*ba tako s starejšimi, ki so se ro- jjj v Sloveniji ali so bili v Slove-P|j lojeni njihovi starši, še pose- el pa je treba ohranjati vezi z fUajSimi iz tretjega in četrtega J"°da. Svetovni slovenski kongres a"i v Slovenijo na srečanja posa-ke/ne strukture rojakov. Srečanje znanstvenikov slovenskega rodu F « tradicionalno, Franci Feltrin Je napovedal za prihodnje leto no- °st: srečanje mladih znanstveni- kov in raziskovalcev, študentov in udeležencev podiplomskega študija slovenskega rodu. Priprave so se že začele. Davo Karničar, ki bo s sodelavci iz svoje Sole gomi-štva in smučanja Davo Karničar vodil tabor, je med pomembne naloge tabora uvrstil tudi učenje slovenščine in spoznavanje slovenske kulture. Vsak otrok naj bi ob odhodu domov znal vsaj eno slovensko pesem, je dejal. Naselje šotorov na začetku Plan-šarskega jezera ima zanimivega stanovalca, izseljenskega župnika Pavla Uršiča, ki je delegat Zveze evropskih dušnih pastirjev inje v svoji predstavitvi bodočim prijateljem dejal, naj mu rečejo kar "ata župnik". Župnik Pavel Uršič ima gorenjske korenine, čeprav je bil rojen v Ljubljani. Njegov rod izvira iz Srednje vasi v Bohinju, prav tako paje bil kar 25 let župnik v Bohinju. Potem je šel v svet, med slovenske izseljence oziroma zdomce v Nemčijo. Najprej je bil v Oberhausnu, zadnja tri leta pa je v Stuttgartu. Čeprav je že precej v letih, iz njega vre mladost. Na tabor je prinesel kitaro, na katero rad zabrenka in zapoje. Povedal je, da uživa med mladimi in z. njimi ostaja mladosten. Gospoda Pavla zunanjost ne dela za župnika. Le skromen lesen križec na vrvici okrog vratu opozarja na njegov poklic. Učenje, igra in druženje V nedeljo pred večerjo, za prehrano bo skrbelo Gostišče pri Planšarskem jezeru, je vodstvo tabora razdelilo dekleta in fante na 6 skupin, ki jih bo do konca tabora v nedeljo, 4. avgusta, vodilo šest vodij: Rok in Alenka Teul, Anže Šenk, Maja Maček, Karmen Karničar in Anja Karničar. Razen teh šestih so posamezniki zadolženi še za vodenje dejavnosti. Za spoznavanje gozdarskih skrivnosti bo skrbel Peter Muri, za pojasnjevanje jezerskih geoloških značilnosti Saša Dolin-šek, za spoznavanje pravil orientacije Marko Karničar, skrivnosti plezalnih veščin-pa bodo razkrivali Sabina Karničar, Nejc Kuhar in Aljaž Karničar. Davo Karničar pa bo odgovoren za planinsko vzgojo in planinske ture. Pomemben del dejavnosti v taboru bo tudi učenje oziroma spoznavanje slovenščine. To nalogo je dobila Mateja Feltrin. V programu je veliko družabnih dejavnosti, v soboto, za zaključek tabora, pa bo tekmovanje skupin v raznih bolj ali manj šaljivih veščinah, podobnih igram brez meja. Davo napoveduje veliko smeha in zabave. Tisti, ki so bili na taboru drugič, so se že poznali, drugi pa so prva znanstva navezali že v nedeljo. Andrej Reichmann Mladi to znajo. Andrej Reichmann iz Bilčovsa na Koroškem se na Jezerskem počuti kot doma, saj je bil lani že na taboru. Tako mu je bilo všeč, da se je letos vrnil. In kaj mu je bilo najbolj všeč? Plezanje in življenje v skupnosti. Andrej je končal Slovensko gimnazijo v Celovcu in se je vpisal na Tehniško šolo v Celovcu. Doma govorijo slovensko in jezik svojih staršev ima trden namen ohraniti tudi sam. Kar slovensko govorite, mi je ob pozdravu dejal dijak 3. letnika gimnazije v Tuzli Almir Zu-kanovič. Odlično govori slovensko. Morda deloma zato, ker je nekaj časa živel v Sloveniji, glavna pa je njegova želja po /nanju slovenščine. Na taboru je bil Že lani in letos je znova na Jezerskem, skupaj s še sedmimi prijateljicami in prijatelji. Navdušuje ga predvsem plezanje in tudi druge reči, ki se dogajajo na taboru, so Zanimive. Strah, da bi mu bilo dolgčas, je odveč. Jože Košnjek Almir Zukanovič GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve, po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA; 160 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). GORENJSKI GLAS • 4. STRAN IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas.si Torek, 30. julija 2002 "Sreča nej bo zmerm z vama!" Turistično društvo Bohinj je tudi letos pripravilo tradicionalno kmečko ohcet, ki je pritegnila številne obiskovalce. Poročila sta se Tatjana Koncilja in Matevž Žontar, doma sicer iz okolice Šenčurja in Cerkelj, vendar ju z bohinjskim koncem veže priženjena ženinova mama. Prireditev se je začela že v soboto zvečer z. hudomušnim Vasovanjem, tradicionalno etnografsko prireditvijo, ki gaje pripravila folklorna skupina i/, Bohinjske Bistrice, ko so na prizorišču Pod skalco fantje iskali in osvajali svoja dekleta, kakšnemu pa je na glavo priletel tudi "ajmar" vode ali paje pomotoma zlezel v posteljo k bodoči tašči. V nedeljo pa je sledila Kmečka ohcet. Zadnjih deset let ne gre le za igro, ampak se pari, prednost imajo domačini, resnično poročijo. Ženin in nevesta sta bila tokrat iz okolice Šenčurja. Marjan Malej, tajnik Turističnega društva Bohinj, je povedal, da seje na letošnji razpis v Bohinjskih novicah prijavil samo ta par. Pomembno je le, da sta z Bohinjci prireditev podpirajo. Poroka je za turistično društvo velik zalogaj, saj je veliko stroškov in priprav, vendar jim je kot glavni sponzor pomagala Pivovarna Laško, deloma pa iz turistične takse. TD želi z tradicionalno prireditvijo nadaljevati, saj bogato popestri bohinjsko poletje, gledalcev pa vsako leto tudi ne manjka. gorenjskega konca, so zatrdili ostali veseli svatjc. Vendar vseeno malo dišita po Bohinju. Mamica od ženina je priženjena v Bohinj. nekaj pa je tudi prave bohinjske "žlahte". Kmečko ohcet je pripravila folklorna skupina i/ Srednje vasi. Svatovska povorka je krenila iz Češnjice, ženinovega doma. sko/i Zgornjo bohinjsko dolino do Srednje vasi, kjer je malo postala, se okrepčala, zapela, zaplesala in krenila naprej do nevestinega doma, kjer so po dolgem trkanju in butanju v vrata iz hiše le /bezali nevestina starša. Po daljšem izmikanju in postavljanju ugank sta svatom vendarle prepustila veliko balo, ki sojo spravili na voz v veliko domačo kmečko skrinjo, zraven pa peljali še njuno posteljo in majhno zibelko. Pijače, vriskanja, juckanja, veselja in petja ni manjkalo, prav tako navidezne bohinj- ske stiskaške zvitosti. Po dolgem pregovarjanju je ženin le dobil tudi nevesto, oba pa blagoslov staršev za srečno, pošteno, zdravo in ljubezni polno življenje. Krenili so naprej do kopališča ob jeze- ru, kjer so navihani fantini, fantje in možje postavili "šrango" in koze s senom za konje. Vse so delali narobe, vendar je bila to seveda posledica številnih kozarčkov... Med pogajanjem je izginila nevesta in ženin je plačal deset goldinarjev in še deset za povrh, potem so mu jo pa le pripeljali. Končno je svatovska povorka, ki je pritegnila tudi številne turistične "firb-ce", skozi gozdni gaj prispela do cerkvice sv. Janeza Krstnika, kjer ju je pričakal domači župnik. Goltnarjev Franci' in Rožca Lcnčka sta zdaj kot Matevž in Tatjana dahnila resnični hočem in postala mož in žena. Po poroki so se vsi zapeljali na njun bodoči dom na prizorišču Pod Skalco na pravo kmečko svatbo. Dejmo ga! Na vajn' zdravje do dna! Katja Dolenc, foto: Tina Doki Nova parkirišča Domžale - V Domžalah ob tirih za železniško postajo in stanovanjskim delom, kjer je bilo zdaj vedno premalo parkirnih mest, so uredili sto novih parkirišč. Parkirišča so že urejena, na tehnični prevzem pa bodo morali stanovalci in drugi zaradi dopustov nekoliko počakati. Na novem parkirišču ne bodo pobirali parkirnine. Je pa bila ureditev tega parkirišča kar precejšnji denarni izdatek. Prvotno so načrtovali, da bo ureditev veljala okrog 60 milijonov tolarjev, vendar seje zdaj izkazalo, da zaradi zahtevnosti del to ne bo dovolj. Vendar so v občini že odločeni, da bodo skušali celoten znesek za ureditev teh prepotrebnih parkirnih mest v Domažalah zagotoviti z. rebalansom občinskega proračuna, ki bo na dnevnem redu jeseni. A. Z. Nadaljujejo gradnjo kanalizacije Medvode - Po končani gradnji kanalizacije Sora - Goričanc zdaj v občini Medvode nadaljujejo z gradnjo v Vašah in naprej proti Preski. Hkrati z. začetkom gradnje na tem odseku so odprli tudi cesto ob Sori, po kateri se bo med deli v Vašah odvijal promet. A. Z. Novo naselje v Čebelarski ulici Vodice - Občinski svet Vodice je na seji minuli teden sprejel odlok o dopolnitvi uličnega sistema v Vodicah. Za Čebelarsko ulico je na predlog vaškega odbora Vodice poimenoval novo naselje, ki je poznano sicer tudi pod oznako ŠS 14/1-1. Gre za naselje ene in večstanovan-jskih hiš sredi Vodic, ki ga je gradil Inženering Tipo. Med različnimi predlogi je poleg imena Čebelarska ulica bilo precej podpore tudi imenu Rebovova ulica zaradi imena nekdanjejga lastnika parcele. Občinski svet pa seje nazadnje odločil za ime Čebelarska ulica. Ime mora potrditi še Geodetska uprava Ljubljana. A. Z. Zlatoporočenca Stanislava in Marjan Skok iz Stražišča Preprosto se imata rada Obljubo, ki sta jo dala 12. julija pred petdesetimi leti v Kranju, sta zakonca v soboto potrdila v dvorani * gradu Hrib v Preddvoru. Hotel Erika je v stečaju Kranjska Gora - Hotel Erika v Kranjski Gori je bil vseskozi hotel v okviru hotelsko turističnega podjetja Gorenjka Kranjska Gora. Hotelsko podjetje, ki je imelo kar precej hotelov, ki so bili v denacionali-zacijskih postopkih vrnjeni lastnikom tako v Kranjski Gori, na Jesenicah in po vsej zgornjesavski dolini, je "izgubilo" tudi ta hotel. A ne zato, ker bi bil vrnjen nekdanjim lastnikom, ampak zato ker le/i v Triglavskem narodnem parku in ker se je moral lastniniti po zakonu o Triglavskem narodnem parku. Tako je s l. januarjem 1998 postal samostojna delniška družba. Kranj - Stanislava je bila vesela kot mlada nevesta, Marjan pa se je držal bolj resno, ko sta v soboto s svojimi najbližjimi v atriju gradu Hrib čakala na začetek slovesnega obreda. "Ata smo komaj prepričali," je pojasnila hči Zdrava. V poročni dvorani so tiho zvenele citre, zlatoporočenca sta sedla med priči, vnukinji Živo in Nežo, pooblaščenec Miro Koželj pa je v nagovoru njun zakon uvodoma primerjal s trdno grajenim čolnom, ki v razburkanemu morju uspešno kljubuje vetru, valovom in čerem. Okrožno sodišče v Kranju pa je l. julija letos začelo stečajni postopek nad dolžnikom TP Erika, Turistično podjetje Kranjska Gora d.d. na Vršiški cesti. Upniki morajo v roku dva meseca prijaviti terjatve stečajnemu upravitelju. V Gorenjki Kranjska Gora so nam potrdil, daje Gorenjka od leta 1993 do 1998 vlagala v hotel Eriko in da v stečajnem postopku nastopa kot eden večjih upnikov. D. S. Oba sta Strašana. V Stra/išču sta bila rojena, tu sta odraščala, se zaljubila in ostala tudi po poroki. Stanislava je bila doma v premožni Bcnedikovi družini, v gostilni "Pr' Primaž", ki tudi danes velja za dobro gostilno. V Ljubljani se je izšolala za poklic nameščenke, bila članica Sokolskega društva, vojna pa je zavedni družini vzela kar tri moške člane. Očeta so Nemci zaprli in umorili, mamo z otroci pa izselili. Stanislava je osvoboditev pričakala v Ravenns-brucku. Po vojni se je zaposlila, upokojila se je kot tajnica v osnovni šoli v domačem Stra/išču. Marjan Skok je odraščal v sitar-ski družini in že zgodaj spoznal trdo življenje, ko je delal na sosednjih gruntih. V tovarni se je zaposlil že pred vojno, kot se-demnajstletnik pa raje odšel v partizane kot služit okupatorju. Kot borec Gradnikovc brigade je bil 1945. leta hudo ranjen in se je zdravil v partizanskih bolnišnicah. Po vojni je bil električar v Intexu, sekretar v ZZB NOV v Kranju in aktiven tudi v Stražišču. Stanislava in Marjan sta se spoznala v času obnove domovine. Po poroki sta si ustvarila dom v hiši, ki jo je Stanislava podedovala po svoji materi. Med prvimi v Kranju se je v njej zavrtel pralni stroj, oglasil radio, televizija, v letih, ko je bil avto še redkost, se je družina z oplovim recordom popeljala na nedeljski izlet. Zakonca je najbolj potrla nepričakovana sinova smrt. Mir sta poiskala v gorah, ki sta jih prehodila podolgem in počez. Da sta kljub vsem čerem uspela ohraniti dobro voljo, ljubezen, spoštovanje, prijateljstvo, se vidi iz njunih pogledov, besed. Pre- prosto se imata rada. Veselje najdeta v svojemu domu, vrtu, sadovnjaku, vnukinjah Živi in Neži ter pravnukinjah Maci in Katji. Miro Koželj jima je ob zlati poroki podelil častno listino Upravne enote Kranj ter zaželel še veliko let skupnega življenja, ki so, kot je dejal, tudi v tem obdobju lahko lepa leta, če je medsebojno razumevanje, ljubezen. Čestitke in dobre želje zakoncema Skok iz Stražišča v imenu bralcev tudi E| našega uredništva. Helena Jelovčan« foto: Gorazd Kavčič Ekološki otoki v občini Komenda Občina Komenda sklenila pogodbo s Publicusom. Zanimive zamisli treh šol Jeseniška gimnazija si želi odpreti športni oddelek, Srednja šola Jesenice prosi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, da bi uvedla vzgojiteljski program, v kranjskogorski občini pa resno razmišljajo, da bi odprli športni oddelek internatskega tipa za alpske in nordijske smučarje. Komenda - Potem koje občinski svet občine Komenda na zadnji seji pred počitnicami potrdil program in pravilnik o cenah za odvoz odpadkov, sta župan občine Komenda Tomaž Drolec in direktor Publicusa, d.o.o., Že I j ko Sorc podpisala koncesijsko pogodbo o ravnanju z odpadki na območju občine Komenda. Na podlagi pogodbe bo Publicus, d.o.o., skrbel za odvoz gospodinjskih in tudi bio odpadkov, hkrati pa bo uredil deset ekoloških otokov na mestih, kjer bo občina zanje pridobila ustrezna dovoljenja. S sklenjeno pogodbo je občina podelila koncesijo Publicusu za prihodnjih deset let za ločeno zbiranje in odvoz gospodinjskih in bio odpadkov. Cena, ki jo je sprejel občinski svet, potrditi pa jo mora še Ministrstvo za gospodarstvo, je 423,60 tolarja na člana družine. Tako bo štiričlanska in družina z več člani plačala za odvoz gospodinjskih odpadkov enkrat na teden 1694,40 tolarja na Jesenice, Kranjska Gora - Srednja šola Jesenice je na Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport vložila prijavo za odobritev oddelka v programu predšolske vzgoje za poklic vzgojitelj predšolskih otrok. S programom bi radi začeli v naslednjem šolskem letu. Za poklic vzgojitelj predšolskih otrok se zanima veliko mladih v občini. Po podatkih, ki jih ima Srednja šola, je bilo letos 46 namer za območje Gorenjske. Šolanje je možno le v Ljubljani, kjer paje zaradi prevelikega števila vpis omejen in jih precej odklonijo. Na Jesenicah si lahko zaradi težkega socialnega stanja v družinah veliko družin lahko privošči le šolanje v domačem kraju. Dijaki bi se štiri leta šolali na Srednji šoli Jesenice, sledi še triletna Visoka strokovna šola v okviru pedagoške fakultete, diploma in pripravništvo. Gimnazija Jesenice pa si prizadeva, da bi na gimnaziji odprli športni oddelek. Zato so pisali ministr- stvu za šolstvo, znanost in šport, da bi jim dovolilo, da odprejo športni oddelek. Gimnazija Jesenice, so poudarili v pismu, ima dolgo tradicijo šolanja vrhunskih športnikov in tudi /daj šolo obiskujejo perspektivni mladi športniki. S statusom športnika bodo poskušali tem športnikom pomagati, da uspešno končajo šolanje. V občini kranjska Gora pa že nekaj časa razmišljajo o možnosti organiziranja športnega oddelka internatskega tipa, ki bi ga organizirali v sodelovanju z eno i/med gimnazij. Športni oddelek, v katerem bi se dijaki šolali, trenirali in tudi bivali, bi zaradi posebne lege Kranjske Gore organizirali za nordijske in alpske smučarje. Zaradi vedno manjšega števila osnovnošolskih otrok bo osnovna šola v Kranjski Gori postopoma postala prevelika. Tako bi lahko izkoristili prazne prostore. Taki športni oddelki so v Sloveniji še novost, vendar je projekt že podprla Smučarska zveza Slovenije. Darinka Sedej Avgusta obnova Gregorčičeve ulice Kranj - Pogodbo, težko 85 milijonov tolarjev, sta v sredo podpisala kranjski župan Mohor Bogataj in direktor Cestnega podjetja Kranj Janez Gradišar. Potem ko bodo delavci kranjskega cestnega podjetja predvidoma ta teden končali obnovo C. Staneta Žagarja od Bleivveisove do križišča z Zoisovo in Gregorčičevo (dela so se nekoliko zavlekla, ker so naleteli na nepričakovano veliko skalo), bo končno prišla na vrsto tudi "razsuta" Gregorčičeva ulica od Slovenskega trga do novega križišča na C. Staneta Žagarja. Po pogodbi bo Cestno podjetje Kranj dela na 380 metrov dolgem odseku Gregorčičeve ulice opravilo v 45 dneh. Začelo bo avgusta, končalo pa sredi septembra. Samo vozišče bo široko štiri metre, pločnik na desni strani 1,6 metra in na levi strani od Prešernovega gaja naprej do 1,3 metra, na desni strani pa bo urejen tudi dva metra širok pas za bočno parkiranje vozil. Promet bo tudi po obnovi enosmeren. Projekt vsebuje še gradnjo novega vodovoda in obnovo drugih inštalacij, ureditev odvodnjavanja, nove javne razsvetljave ter vhoda v Prešernov gaj. Helena Jelovčan mesec, za odvoz bio odpadkov (če jih ne bodo sami kompostirali) pa bo takšna družina plačala 1465 tolarjev na mesec. Ekološke otoke bo Publicus opremil z zabojniki za papir, steklo in plastično embalažo. Sicer pa bodo enkrat letno v občini organizirali tudi odvoz kosovnih in drugih nevarnih odpadkov ter starih avtomobilov. S podpisom pogodbe med občino in Publicusom pa so opredelili tudi morebitne povečane potrebe po odvozu gospodinjskih odpadkov. Če bi zabojniki za gospodinjske odpadke, ki j'n lastnikom stanovanj zagotovi P°' blicus (zabojnike za bio odpadke mora nabaviti vsak sam), bili OD časa do časa premajhni, bodo lahko kupili tudi 80-litrskc vreče p° 251 tolarjev. V tej ceni (samo g označene vreče, drugačnih Publicus ne bo pobiral) pa je že vraču nan tudi odvoz odpadkov izp stanovanja oziroma hiše. Občani Komende pa bodo, ee bodo sami pripeljali odpadke, ■ naprej imeli tudi brezplačno oddajo ene prikolice različnih kosovnih odpadkov v poznani Ja111 v k.o. Suhadole. Andrej Zah»r www.gorenjskaonline.com red Po uspešnih nastopih v Ruski federaciji še zgoščenka Slovenskega okteta Z novim navdihom do stare slave S ploščo je Slovenski oktet, ki od leta 1996 nastopa v novi zasedbi, na najlepši način zaokrožil praznovanje 50. obletnice pevskega sestava, ki je pomembno zaznamoval zgodovino slovenskega zborovskega petja. Odmevno gostovanje v Ruski federaciji in želje po profesionalnem statusu pevcev. Ljubljana - Po slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu in številnih koncertih po Sloveniji, s katerimi je Slovenski oktet obeležil Petdesetletnico svojega delovanja, je njegova nova pevska zasedba nedavno k jubileju dodala odmevno gostovanje v Ruski federaciji, Prejšnji teden pa še zgoščenko slovenskih umetnih in ljudskih pes-N. Lahko bi rekli, da gre za prvo ploščo okteta "nove dobe", saj Vse kaže, da se je nova sestava po nekaj menjavah v zadnjih petih 'etih sedaj dokončno ustalila. Slovenski oktet je bil ustanovljen pred petdesetimi leti z namenom, da dvigne slovensko pesem na najvišjo raven in jo ponese tudi slovenskim izseljencem po svetu. Tako je Slovenski oktet, v katerem se je doslej zvrstilo več kot 30 pevcev, v 50 letih imel blizu 4000 koncertov, nastopal pa je v 42 državah na odrih širom sveta. Posnel je vrsto televizijskih oddaj ln filmov pa tudi gramofonskih Plošč, dvakrat je prejel Prešernovo nagrado, leta 1996, ko se je stara zasedba" s koncertno tur-neJo po Sloveniji in ZDA poslovila od nastopanja, paje oktet prejel ludi Zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Seveda pa s tem Slovenski oktet ^ ni končal svoje poti, že takrat So pobudo prevzeli mlajši pevci in P° nekajletnem iskanju pravih glasovnih razmerij se je v zad-nJem letu oblikoval nov svež sestav sicer že preizkušenih pevcev. Omenjena zasedba je tako pod Urnetiiiškim vodstvom dr. Mirka Cudermana pred nedavnim v cerkvi sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku posnela tudi svojo prvo 2foSčenko. Skrbno izbran pro- gram priredb slovenskih umetnih in ljudskih pesmi nam predstavljajo: Andrej Ropaš in Vladimir Cadež (1. tenor), Janez Triler in Rajko Meserko (2. tenor), Jože Vidic in Primož Dekleva (bariton) in Matej Voje in Janko Vol-čanšek (bas). Izbor na plošči, pripravil gaje dr. Mirko Cuderman. je vezan na tradicijo nekdanjega Slovenskega okteta, saj med devetnajstimi pesmimi najdemo tudi vse tiste, po katerih je oktet od nekdaj slovel, med njimi tako znane, kot so Ribniška, Mojcej, Bratci veseli vsi, Nocoj pa, oh, nocoj... V prvi vrsti pa velja dodati, da je novi sestav, kljub nehvaležni vlogi naslednika stare zasedbe, v izvedbo s polno mero mu/.ikalnega občutka in mladostne svežine uspel vtkati svojo lastno zvočno podobo. Sicer oktet ostaja zvest "železnemu programu", v katerega sodijo predvsem slovenske narodne, ponarodele in umetne pesmi, hkrati pa poustvarjajo tudi mojstrovine številnih svetovnih skladateljev, tako rekoč vseh glasbenih obdobij in zvrsti. V juniju je bil Slovenski oktet ob 10. letnici vzpostavitve diplo- V petek se na Bledu začne Okarina etno festival Pester program glasbe sveta &led - V petek, 2. avgusta, pa do nedelje, 4. avgusta, se bo v okviru ktošnjega Okarina etno festivala na Pristavi na Bledu zvrstilo šest skupin, ki nam bodo predstavile glasbene korenine različnih na-r°dov sveta. Od sosednje Italije pa do daljne Mongolije. Pester glasbeni program, ki gaje ludi letos izbral programski vodja, nCer pa tudi idejni oče festivala. Leo Ličof, sestavljajo skupine, ki s° navezujejo na glasbeno izročilo Uličnih narodov Evrope, dodat-n° razsežnost pa bo festivalu dala ^pina i/ Mongolije, ki bo ^stopila zadnji dan festivala. . °slušali bomo ljudsko glasbeno "ročilo, bodisi izvirno bodisi s Pr'mesmi novejših glasbenih okov, Irske, Anglije preko Italije jn Slovenije do Grčije, Madžarske Cr' kot zapisano, do daljne Mon-8°lije. Letošnjo Okarino bosta v P^tek, 2. avgusta, odprli skupini K,catti Ensemble in John Ren- zvrst, ki jo je na temeljih argentinskega tanga z dodajanjem elementov klasične kompozicije promoviral znameniti Astor Piaz-zolla. Sledila bosta skupini Folk studio A & Tara Irish Dance Shool. Gre za verjetno najpopularnejši italijanski ansambel, ki se ukvarja z irsko klasično glasbo in s koreninami keltske glasbe, glasbeni program pa bo tokrat dopolnil desetčlanski plesni ansambel. Tretji in zadnji dan bo v znamenju drugačnih zvokov. Grško-madžarski ansambel Sirtos izvaja grško ljudsko glasbo, katero izvabljajo iz originalnih ljudskih instrumentov, festival pa bo zaključila mon- ^ Studio A r°Jrn & Jacqui McShee. Prva Prih v aJa iz Italije in izvaja pred-^l^1 _ ljudsko glasbo severnega i/ v . ave' dmga skupina pa je bo * Britanije, njihov glas-s. j izraz pa temelji na dobrih kcllskin baladah in sred-jttz 'iudski glasbi s primesmi (>cl'/a 'n bluesa. Sobotni večer bo lei^'a ed'na slovenska skupina jo^iega festivala Distango, ki J0| Javlja pet študentov Visoke tyee za glasbo "Franz Liszt rihoV^"' ki siccr prihajajo iz šti-vun- ;av> veže pa jih tako imeno-1 tango nuevo", glasbena golska glasbena zasedba Borte, ki iz tipičnih tibetanskih glasbil izvablja avtohtono glasbo svoje dežele, zanimiva pa bo tudi njihova posebna tehnika petja "khoo-mi". Vsak dan se bodo koncerti začeli ob 20.30 uri na Pristavi na Bledu, v primeru slabega vremena pa se prireditev seli v Festivalno dvorano. Vstopnice so na voljo v Turističnem društvu na Bledu in na prizorišču uro pred koncertom, lahko pa jih kupite tudi na blagajni Gorenjskega glasa. Igor Kavčič matskih odnosov med Slovenijo in Rusko federacijo povabljen tudi na krajšo turnejo, v okviru katere je nastopil na štirih celovečernih koncertih v Moskvi, Jekaterinbur-gu, Novosibirsku in Irkutsku ter na nekaj manjših priložnostnih nastopih, saj je bilo njihovo gostovanje povezano tudi s srečanji gospodarstvenikov obeh držav. Po besedah pevcev je bil zagotovo njihov najpomembnejši koncert tisti v znameniti Rahmaninovski dvorani Moskovskega konzervatorija, kjer so jih v polni dvorani poslušali tudi številni profesorji vokalne glasbe in jim je po končanem koncertu osebno čestital tudi dekan akademije, kar se menda ne zgodi ravno pogosto. V nadalje- vanju so s predstavniki različnih slovenskih podjetij, ki delujejo v Rusiji (Iskratel, Iskraleling, Nova Ljubljanska banka, Krka, Lek...) s transsibirsko železnico prepotovali 4X00 kilometrov, vse do daljnega Irkutska v Sibiriji. Prav povsod so doživljali glasen aplavz, zanimivo pa, da so pevci v prvi vrsti navduševali prav s priredba- mi ljudskih pesmi, ki so jih predstavljali v drugem delu programa, s tem da v prvem delu ponavadi izvajajo prerez svetovne klasike z Mozartom, Čajkovskim, Rossini-jem... V prihodnje Slovenski oktet svoj program namerava razširiti s slovenskimi ljudskimi pesmimi, pripravljajo koncert s priredbami Franceta Marolta, poleg širjenja repertoarja svetovne klasike pa imajo v načrtu še nekaj skladb zabavnega žanra, tudi v sodelovanju s pianistko. Kol so povedali pevci, ki prihajajo i/ različnih koncev Slovenije, imajo zaradi vaj, koncertov in turnej nemalo težav, saj so vsi tudi zaposleni, in je pogosto težko združevati delo in sodelovanje v oktetu. Prav zato bi bilo smiselno razmišljati tudi o profesionalizaciji okteta, mogoče na podoben način, kot to velja za športnike. Tako bi lahko pevci, ki si nedvomno želijo in prizadevajo ime Slovenskega okteta pripeljati na pota stare slave, večino svoje energije lahko vlagali v delovanje okteta. V decembru jih čaka krajša turneja po Španiji, v načrtu pa imajo tudi že snemanja za novo ploščo. Naj bo ta čimprej, dodajamo. Igor Kavčič, foto: Tihomir Pinter Veliki Getsby iz domače produkcije Skupina dijakov škofijske in šentviške gimnazije so pri pouku angleščine za domačo nalogo posneli kratek film o Velikem Getsbvu, ki so ga posneli v dveh dneh. Njihov naslednji bo celovečerec! Kristjan, Sebastjan in Adrijan Vrtačnik, Uroš Talan, Podgoršek Spela, Monika Ban, Anja Kneževič, Frenk Vrtačnik, Cveto Vrbovšck in Anamarija Vrtačnik so v letošnjem aprilu namesto krajše dramske predstave, v kateri bi odigrali odlomek iz knjige Veliki Getsbv, obveznega domačega branja pri pouku angleščine, raje posneli kratek film o glavnih junakih, saj jim je bil filmske jezik bližji od gledališkega. Da pa bi bila zgodba jasna, so po posameznih kadrih zgodbo nakazali in jo posneli od začetka do konca. Kristjan Vrtačnik takrat še dijak tretjega letnika gimnazije, v filmu pa režiser, igralec, secna- Ansambel Wien -Ljubljana Srednja vas v Bohinju - V okviru Poletja v Bohinju bo jutri, 31. julija, v Cerkvi Sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju, nastopil komorni ansambel VVien - Ljubljana. Kot lahko sklepamo po imenu komornega ansambla VVien -Ljubljana, v njem sodelujejo glasbeni umetniki iz Avstrije in Slovenije, pri čemer pa ne gre za uradno kulturno sodelovanje med obema državama, ampak predvsem za gojenje dobrih odnosov med prijateljskima sosedama. Ustanovitelj in umetniški vodja je avstrijski pianist Ervvin Krop-fitseh, v njem pa sodelujejo še VVolfgang Šengstschmidt (violina), Romeo Drucker (viola), Matej Zupan (flavta) in Miloš Mlejnik (violončelo). V jutrišnjem koncertu bodo predstavili dela W.A. Mozarta, J. Turina, H. Ville - Lobosa in A. Piazzolle. Koncert se bo začel kol ponavadi ob 20.30 uri, vstopnice zanj pa lahko kupite v recepcijah hotelov v tem delu Gorenjske ali pred začetkom koncerta. I. K. rist in montažer, je v kratkem času napisal prirejeno besedilo, v katerega so vključili tudi nekaj svojih skupnih zamisli. Prizorišče dogajanja je bilo seveda domača hiša in bližnje okolje, za boljšo prepričljivost imenitnosti glavnih junakov, pa so snemali tudi na gradu Strmol. Poskrbeli so za primerne kostime, za "frajeiski" avto paje služil kar domači hrošč. Med snemanjem so se zelo zabavali, besedilo pa govorili v angleščini. Pestre snemalne izkušnje so režiserja Kristjana, ki je opravil seminar za režijo sce- narij in kamero, po gimnaziji pa namerava študirati režijo v Pragi, pripeljale do dobro zrežiranega in montiranega filma, ki je imel domiselno izbrano tudi glasbeno podlago, ki je dala filmu kljub amaterski igri pomenljivost in prepričljivost. Za seboj ima že vrsto krajših snemanj na potovanjih, športnih dogodkov v šoli in drugje, saj vzame kamero vselej s seboj. Posamezni kadri so med seboj dobro in tekoče povezani, v filmu je prisotna stalna napetost in dogajanje, za katerega so poskrbeli tudi iznajdljivi režiserski prijemi. V šoli je bil film sprejet s presenečenjem, navdušenjem in odobravanjem, poslali so ga celo v Oxford. Fantje in dekleta bodo še opozorili nase, saj nameravajo jeseni posneti kar celovečerni film, grozljivko o uresničenih najglobljih strahovih. Katja Dolenc Linhartovo mesto - mesto kulture Radovljica - Turistično društvo Radovljica je pred dnevi izdalo zloženko, ki kot ključne znamenitosti mesta Radovljica izpostavlja Linhartov trg z njegovimi znamenitostmi. Prospekt Radovljice je na zanimiv način oblikoval ilustrator in oblikovalec Fojž A. Zorman; ko ga zložimo, dobimo za dlan veliko publikacijo, ki gre v vsako še tako majhno torbico ali žep. Domiselno obliko pa vizualno dopolnjujeta, v nasprotju z ustaljenim načinom, to je predstavitvijo s fotografijami, ilustraciji Linhartovega trga in načrt mestnih ulic. Fojž je risbe fasad izrisal po predlogi raziskovalne naloge prof. dr. Petra Fistra (leto 1973), ilustracijo pa dopolnjujejo simboli ali detajli posameznih stavb. Avtorja besedila sta dr. Cene Avguštin in mag. Jure Sinobad, za prevode v angle- UUULIIJ ški in nemški jezik paje poskrbela mag. Bernarda Mrak Kosel. Čeprav je prospekt namenjen kratkemu spoznavanju zgodovine in kulturne dediščine mesta, paje v njem prostor tudi za ključne informacije, ki so pomembne za obiskovalce njim neznanega kraja; obenem opozarja na naravne znamenitosti, kot je sotočje Sav, gozdna učna pot ali ledeniška morena Obla Gorica. Nad projektom je bedela tajnica Turističnega društva Nadja Jere, ki je za naš časopis povedala: "Z zloženko smo želeli ustreči obiskovalcem, vajenim brezplačne informacije, ki bi na kratkem obisku želeli dobiti zaokroženo predstavo o lepotah in zgodovini mesta." Eva Senčar GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 30. julija 2002 Človek v tujini potrebuje več druženja s svojimi Emigrantski val, ki je po drugi svetovni vojni iz Slovenije pljusknil na zahod, je tudi v Veliki Britaniji naplavil "kolonijo" Slovencev. Še danes tamkajšnje izseljence druži Dom slovenske katoliške misije v Londonu. London - V povojnih desetletjih je bil dom versko in kulturno središče Slovencev, ki jih je usoda raztresla po britanskem otoku. Še danes je tako, le da se je generacija, ki ji je v tujini toliko pomenilo druženje pod skupno streho, sedaj postarala in nič več tako množično kot včasih ne obiskuje skupnega zatočišča. Druga in tretja generacija pa sta že bolj odtujeni. Ce se je včasih srečanj pod okriljem slovenskega doma udeleževalo okoli 800 Slovencev, jih danes prihaja le še kakih 300, k nedeljskim mašam, ki jih vsako drugo nedeljo vodi župnik Stanislav Cikanek, pa pol manj. Na zunaj kakor vsak angleški dom: Dom slovenske katoliške misije in njegovi pomladni obiskovalci, kranjski gimnazijci. Krščansko gostoljubje Dom slovenske katoliške misije v škofiji Southvvark na desnem bregu Temze v Londonu je res dom v pravem pomenu besede. V eni od londonskih stanovanjskih četrti se na oko prav nič ne loči od drugih družinskih stanovanjskih hiš. Šele ko se približaš vratom prek sto let stare vrstne hiše, po angleško značilno grajene v tri nadstropja, ti napis na vratih da vedeti, kam si prišel. Danes na vrata doma ne trkajo le Slovenci, ki so se po drugi svetovni vojni iz- selili v Anglijo in jim predstavlja duhovno in kulturno središče, pač pa tudi ljudje iz domovine. "Koje režimski pritisk v domovini nekoliko popustil, so se začeli oglašati prvi obiskovalci iz domovine," je v knjižici Politika in duhovnik zapisal Ignacij Kunstelj, slovenski duhovnik, ki je bil vse do svoje smrti leta 1981 dušni pastir Slovencem v Angliji, bil pa je tudi ustanovitelj Doma slovenske katoliške misije. Da slednji danes sprejema obiskovalce iz matične domovine, mu ne narekuje le krščansko gostoljubje, medsebojno razumevanje in spoštovanje, pač pa deloma tudi materialni razlogi. Prejšnja desetletja je imel dom iz tega razloga najemnike, da je imela misija sredstva za vzdrževanje, doma in plačevanje dolgov, sedaj pa pride prav kak funt od obiskovalcev iz domovine, ki se tu radi ustavljajo, ker so deležni gostoljubja, slovenske besede in slednjič tudi zelo dostopne cene bivanja. Tako je bilo tudi spomladi, ko sem se v družbi 13 kranjskih gimnazijcev in njihovih treh profesorjev na strokovni ekskurzi-jj ustavila v slovenskem domu. Župnik Stanislav Cikanek, ki je nasledil Ignacija Kunstlja, je prijazno sprejel mlade iz Slovenije, saj je takšne druščine že vajen. K njim prihajajo za nekaj noči družine, ki se mudijo na Otoku, pa tudi srednješolci slovenskih katoliških šol, študentje bogoslovci in še vrsta drugih. Gospod Cikanek ne sprašuje po verski pripadnosti in političnih nazorih, ne skriva pa svojih. Dodomovine ni ravno prizanesljiv, saj je prepričan, da komunizem pri nas še ni izkoreninjen in da ga je sedanja politična garnitura nasledila. V Slovenijo se sicer občasno vrača na obisk k sestram, ne goji pa simpatij do države ravno zaradi komunizma, ki je storil toliko gorja. Iz tega razloga tudi ni želel, da bi v katerem od "režimskih" časopisov objavili pogovor z njim, čeprav Gorenjskemu glasu prizna, daje v odnosu do cerkve na Slovenskem še najbolj odprt. Začudim se njegovi obveščenosti, saj je aprila vedel tudi za podatek, da je desetino delnic v našem časopisu kupilo Delo, kar tedaj ni bilo znano niti mnogim doma. Pa sem se kmalu nehala čuditi, saj ima tudi Dom slovenske katoliške misije računalnik in internet, da o časopisih in drugi dostopni literaturi niti ne govorimo. Sicer paje za Slovence na tujem značilno, da še skrbneje kot tisti, ki živimo v domovini, spremljajo dogajanje v Sloveniji. Iz VVelesa v London Žal mije bilo zaradi zavrnjenega intervjuja, zlasti še, ker je. Stanislav Cikanek zanimiv človek. Njegov priimek zveni češko (res ima korenine na Češkem), sicer pa je brazilski in britanski državljan. Med drugim je namreč služboval tudi v Braziliji in ta dežela se mu je tako priljubila, da se še čuti njenega državljana. Bil je tudi na Madagaskarju, na Švedskem in najbrž bi izvedela še kako zanimivost o njem, če ga ne bi klicale druge dolžnosti. Morda le droben utrinek iz njegovega bivanja na Angleškem: Slovenci v Veliki Britaniji so gojili velike upe, ko se je v začetku devetdesetih let začenjala slovenska osamosvojitev. Ob napadu jugoslovanske armade na Slovenijo so s transparenti in zastavami celo demonstrirali pred jugoslovanskim veleposlaništvom. O tem, kdaj in kako je nastal Dom slovenske katoliške misije in komu je bil namenjen, pa sem podrobneje prebrala v knjižici Ignacija Kunstlja, Cikanekovega predhodnika. Duhovnik v njej popisuje svojo pot političnega emigranta in usode drugih Slovencev, ki jih je emigrantski val naplavil na Otok. V Anglijo so prišli večidel domobranci s Primorske, ki so prek Italije odhajali v druge dežele. Imeli so srečo v nasprotju s tistimi, ki so želeli v tujino prek Avstrije, od tam pa so jih zavezniki poslali nazaj v Slovenijo. Kunstelj je prišel v Anglijo leta 1948. Spočetka je delal v južnem Wele-su, za Slovence, raztresene po Širni Britaniji, pa je bilo to zelo daleč, zato je pozneje poskrbel z*1 njihovo duhovno oskrbo v Londonu. Veliko Slovencev je živelo in delalo na Škotskem, pozneje pa jih je veliko dobilo službe "nižje' v Angliji. Zlasti mnogoštevilen! sta bili "koloniji" Slovencev Y Bedfordu in Rochdalu. Slovenci so bili vedno delavni, znali so se prilagoditi navadam in jeziku, zato jim ni bilo težko najti dela-Za njihovo duhovno oskrbo pa jim je duhovnik že iz VValesa pO' šiljal nedeljski evangelij, nato je izdajal tiskano Pismo in pozneje za rojake Našo luč, ki je šla Slovencem po vsej zahodni Evropi-Slovence je tudi obiskoval, kjer se je le dalo. Bolj kot v domovini namreč čuti človek v tujini naravno potrebo po skupnem življenju-V Londonu so se začeli zbirati v katoliški cerkvi Golders Green, kjer so bili poleg bogoslužja deležni tudi glasbe, plesa, zabave, iger... Po zaslugi druženja in kulturnega ozaveščanja so se vsi pri; učili knjižni slovenščini, sicer bi med njimi slišali vse dialekte od prekmurščine do beneške slovenščine, je zapisal Kunstelj. Ko jim je pozneje omenjena cerkev odpovedala gostoljubje, so zače/' misliti na lastno hišo. Prirejali $°, tombole, iskali darovalec, se tu$ zadolžili in tako jim je v petdes^' tih letih uspelo v škofiji South' wark (eni od treh londonskih) kf piti staro hišo, ki je že prej služi'11 kot "hostel" za krščansko delaV' sko mladino. V njej je 12 proste rov, med njimi tudi kapela, ki lah' ko sprejme 40 ljudi. V njej je vsa' ko drugo nedeljo popoldansko bo' goslužje, po njej pa družabno srečanje tu živečih Slovencev. To r' osnovno poslanstvo leta 1955 bla' goslovljene hiše, za obiskovalce pa "hostel", kjer do deležni prl' jazne in poceni oskrbe. Danica Zavrl Žlebi' Svetniki in godovi Ignacij, ustanovitelj jezuitov Danes, 30. julija, godujejo Peter Krizolog, škof in cerkveni učitelj, Abdon, mučenec, in Leopold Mandič, duhovnik in redovnik. Krizolog pomeni "zlatobesedni". S svojimi govori je privlačil množice. Ker jih je zapisoval, se jih je precej ohranilo. Po precej skopih podatkih seje rodil na jugu Italije in postal škof v Ravcni. Veliko je pridigal, zato je celo zgubil glas. Škofijo je vodil skoraj 20 let. Leopold Mandič seje rodil leta 1866 v Hercegnovem v Črni gori in umrl v Italiji. V Benetkah je vstopil med kapucine in si predvsem prizadeval za ponovno združitev katoliške in pravoslavne Cerkve. Za blaženega gaje razglasil sedanji papež leta 1983. Leopold je čaščen tudi med Slovenci. Jutri, 31. julija, goduje Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitskega reda oziroma Družbe Jezusove. Rodil se je leta 1491 v Lovoli v Baskiji v Španiji. Krstili so ga za Iniga, kasneje pa se je sam preimenoval v Ignaciusa de Lovola. Navduševal se je nad viteškim, vojaškim in pustolovskim življenjem. Bil je pogumen bojevnik in pri obrambi trdnjave Pamplon pred Francozi je bil hudo ranjen. Veliko je bral. V znamenitem samostanu Montserrat je odložil viteški meč in se lotil študija, tudi v Parizu. S somišljeniki je ustanovil Družbo Jezusovo, katere pravila je papež potrdil 27. septembra leta 1540. Ta danje rojstni dan jezuitskega reda. Na naše ozemlje so prišli jezuiti leta 1597. Danes delujejo v Ljubljani pri Svetem Jakobu in v Mariboru. Jutri bodo godovali vsi, ki jim je ime Ignacij, Ignac ali Nace. Prvi avgustovski godovnik (četrtek, 1. avgusta) bo cerkveni učitelj Alfonz Marija Ligvorij. Ob njem goduje tudi Nada, mučenka. Najprej je bil odvetnik v okolici Neaplja. Med ljudmi je užival velik ugled. Ko je izgubil pomembno pravdo, je sklenil postati duhovnik. Deloval je sodobno, a preprosto. Ustanovil je redovno družbo za pomoč zapuščenim, kongregacijo presvetega Odrešenika, ki se mu po latinsko reče Redemp-tor, zato se redovniki imenujejo redemptoristi. Po Afonzu se je zgledoval tudi slovenski škof med Indijanci Friderik Baraga. V petek, 2. avgusta, bo Porciun-kula, obletnica posvetitve cerkvice pod mestom Assisi, v kateri je deloval Frančišek Asiški. Portiun-kula pomeni latinsko delček. Ta dan bo godoval Evzebij iz Ver-cellija, škof. Evzebij je bil prvi škof v italijansakem mestu Evzebij v Piemontu na severu Italije. V soboto, 3. avgusta, bosta go-dovala Lidija, makedonska žena, in Nikodem, Jezusov učenec. Lidija je bila trgovka s škrla-tom inje bila prva ženska, ki jo je Pavel krstil na evropskih tleh. To se je zgodilo v takratnem mestu Filipi v severovzhodnem delu Makedonije, ki je danes del Grčije. Bila je premožna in ugledna žena, neporočena ali vdova. V nedeljo, 4. avgusta, bo godoval zavetnik dušnih pastirjev Janez Marija Vianej. Želel je postati duhovnik. Zaradi svojega dela je postal slaven in ljudje so romali k njemu. Najbolj je prega- njal nedeljsko delo, preklinjanje, popivanje in ples. Izčrpan od dela je umrl leta 1859. star 73 let. V ponedeljek, 5. avgusta, bodo godovali Marija Snežna, Ož-balt, kralj in mučenec, in Kasi-jan, škof. Mariji Snežni je v Sloveniji posvečenih precej cerkva in kapel, zlasti po gorah. Najbolj znane so na Kredarici, na Veliki Planini, na Krvavcu in v Martuljku. Njena največja cerkev paje v Rimu, bazilika Marije Velike. Po legendi je v 4. stoletju v Rimu, sredi največje vročine, na hribu Eskvilin padel sneg in tu je bila zgrajena cerkev. Jože Košnjek Slovenci na Svetovnem dnevu mladih Ljubljana - Okrog 140 mladih iz Slovenije je sodelovalo na Svetovnih dnevih mladih, ki so se v nedeljo končali v kanadskem mestu Toronto. Svetovni dan mladih praznuje katoliška Cerkev od leta 1986 dalje. Pobudo zanj je dal papež Janez Pavel II, organizirajo pa ga vsaki dve leti. V Rim, kjer je bilo leta 2000 zadnje srečanje, je romalo skoraj 2 milijona mladih. Letošnjega 17. srečanja se je udeležilo okrog pol milijona mladih. Začelo se je z mašo, ki jo je daroval torontski nadškof in kardinal slovenskega rodu Alojzij Ambrožič, končalo pa s srečanjem s papežem, ki je prišel v Kanado. Iz Kanade je odšel na obisk v Mehiko. Zanimanje za sodelovanje na srečanju v Torontu je bilo veliko, posebej v deželah tako imenovanega "tretjega sveta", je sporočil tiskovni urad Slovenske škofovske konference. Zaradi strahu pred ilegalnimi emigranti so kanadske oblasti več tisoč mladim prošnje za vizume zavrnile. J. K. PREJELI SMO Posestvo Brdo so presekali Nasprotni pogledi enega izmed pravnih naslednikov upravičenca do vrnitve zaplenjenega zemljišča. V članku mesečne priloge Gorenjskega glasa Gregorja z dne 21. 6. 2002 je vodstvo Gospodarskega javnega zavoda Brdo (v nadaljevanju GJZ Brdo) povedalo svoje poglede, kako si zamišljajo urediti odškodninske in denacio-nalizacijske zadeve z okoliškimi upravičenci. Podana so stališča, ki so ugodna za upravljavce GJZ Brdo, ne pa tudi za upravičence. Tu ne mislim samo vodstvenega kadra GJZ Brdo, ker ti so samo izvajalci nalog, pač pa tudi na njihove nalogodajalce v vladi RS. Kot eden izmed pravnih naslednikov upravičenca do vrnitve zaplenjenih zemljišč, želim tu povzeti stališča dveh priznanih pravnih strokovnjakov, ministra za kmetijstvo, predsednika vlade, ki so jih podali v zvezi s polemiko, ki se je odvijala v javnosti, glede vračanja gozdov cerkvi v TNP. Povzetek objavljam zato, ker smatram, da so splošnega pomena, in da zato veljajo tudi za druge postopke v vračanju zemljišča, tudi za GJZ Brdo, v upanju, da jih bo v bodočih postopkih pri re- ševanju odškodninskih in denacionalizacij skih zadev upošteval. Dr. Tone Jerovšek, nekdanji ustavni sodnik, tudi predsednik ustavnega sodišča, odgovarja v Večeru dne 14. 7. 2001 na vprašanje: "Kaj pa 85. člen zakona o ohranjanju narave iz leta 1999, o omejitvah v pravnem prometu?" "Vsi upravičenci do vrnitve premoženja po zakonu o denacionalizaciji imajo pravico do vrnitve na podlagi načela zaupanja v pravo, ki je izvedeno iz načela o pravni državi. Kakršenkoli drug kasnejši zakon te pravice ne more vzeti, saj bi bili denacionalizacijski upravičenci, ki jim je premoženje že vrnjeno, v povsem neenakem položaju s tistimi, ki na vrnitev še čakajo. Uporaba zakona o ohranjanju narave, sprejetega šele leta 1999, ne pomeni le nedovoljenega retroaktivnega učinka na uporabo denacionalizacijskega zakona, pač pa tudi zlorabo prava. Oblast, ki bi morala pet let pred sprejemom zakona o ohranjanju narave končati postopke vračanja, naj bi z njegovo nezakonito uporabo zaobšla dolžnost vrnitve." Dr. Miro Cerar s Pravne fakultete v Ljubljani, svetovalec državnega zbora za ustavna vprašanja, odgovarja v Večeru dne 14. 7. 2001 na vprašanje: "Je tudi poprava krivice pravni promet?" "Načelo pravne držav in iz njega izvedeno načelo pravne varnosti oziroma zaupanja v pravo terja, da se v skladu z zakonom začeti postopki pred državnimi organi končajo po predpisih, kot so veljali, ko so se pričeli. Ker v konkretnem primeru kasnejši zakon o ohranjanju narave, čeprav je specialnejši,v prehodnih določbah ni izrecno določil, da se njegove omejitve uporabljajo tudi v že začetih denacionalizacijskih postopkih, mislim, da ne more neposredno vplivati na tovrstne postopke. " Minister za kmetijstvo Franci But pa med drugimi pojasnili, objavljenimi v Večeru 18. 10. 2001, pojasnjuje, zakaj zavrača tožbe petih pravnih oseb, poslanih na Upravno sodišče, glede tistega dela tožb, ki se nanašajo na javno dobro: "V primeru javnega dobra noben zakon, sprejet po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji, ne more vplivati na postopke vračanja, kar je ugotovilo tudi ustavno sodišče. Dnevnik z dne 31. 5. 2001 pa je v podnaslovu: "Ustavno sodišče o vračanju po vojni zaplenjenega premoženja" in naslovu: "Vprašanje enakosti vseh pred zakonom" zapisal: "Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti zakonske ureditve vračanja premoženja, kije bilo po vojni zaplenjeno s kazensko sodbo in je bila kazen ztiplettUie razveljavljena, odločilo, da je vračanje zaplenjenega premoženja v naravi mogoče v vseh primerih, ko to premoženje še ni v zasebni lasti." Naj na navedena stališča, navedem še člen 88. Zakona o denacionalizaciji: "Z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženje glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. Obdelava kmetijskih zemljišč in izvajanje del v gozdovih, kijih je zavezanec dolžan vrniti v skladu s tem zakonom, se šteje za dopustno razpolaganje, če taka v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča oziroma v skladu z načrti za gospodarjenje z gozdovi. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so nični." Naj za zaključek navedem še stališče Drnovškovega urada, objavljeno v Dnevniku, glede tračanja pokljuških gozdov cerkvi: "Vlada mora izvajati zakon. Ljubljana, 7. - Nesporno je, da se je tudi vlada Že večkrat jasno opredelila za spoštovanje zakonitosti in je zahtevala od upravnih organov pos-peševanja denacionalizacijskih postopkov, ki sicer veljajo za najbolj zahtevne upravne postopke. Na nerazumno dolge roke in zavlačevanje reševanja denacionalizacijskih zadev našo državo ne- nehno opozarjajo pristojni organi EU in druge mednarodne institucije, so včeraj sporočili iz urada predsednika vlade." Stališča objavljam zato, ker smatram, da so splošnega pomena in zato veljajo tudi za druge postopke o vračanju zemljišč, tudi za Gospodarski javni zavod Brdo, v upanju, da jih bodo v postopkih pri reševanju odškodninskih in denacionalizacijskih zadev upoštevali. V našem primeru se upravljavci Brda, tudi predsednik vlade, ne morejo sprijazniti z zakonskimi ureditvami in pravnomočnim sodnim sklepom iz leta 1995 o razveljavitvi sklepa o zaplembi zemljišč, na katerih smo ponovno dobili lastninsko pravico. Če je upravljavcem Brda že toliko do zemljišča, ki bi ga morali vrniti, naj predlagajo sporazumno rešitev. Samo ponudba drobiža ni sprejemljiva. Občina ponuja v prodajo parcelo na Kokrici po 7.000,- SIT za kvadratni meter. Predsedniku vlade morajo biti razmere na Brdu dobro znane, saj kot povzemam iz Dnevnikove priloge Hopla z dne 15. 3. 2002: "delno živi tudi na Brdu s psom Arturjem". Sedem let že mineva, odkar je bil s pravnomočnim sklepom sodišča razveljavljen sklep o zaplembi, ki je bil izdan na podlagi takrat veljavnih predpisov. Ker pa nekateri, ki jim pač tako odgovor ja, zadržujejo izvršitev sklepa, 14 let leži na sodišču nedokonČ^ zapuščinski postopek po starši^ ker je bil na naš predlog prek'' njen, misleč takrat, da bo denac'' onalizacija hitro zaključena in »l se bo potem zapuščinski postopa, nadaljeval hkrati za vse zapustnl' kovo premoženje. Gospod magister Iztok PWl. navaja v svojih odgovorih, da ^ bi nekateri dobili nadomesti zemljišča šele po izvršeni korn^ saciji. Ne navaja, kje in kdaj? Predosljah, na Suhi in v BritofiU bila že izvršena. Dejstvo je, vrti čanje nadomestnih zemljišč * lahko zavleče za najmanj 5 let- V naši ljubi domovini je pač f£ teorija, drugo izvajanje te teorij v praksi. Vsakdo jo pač izvaj ' tako kot njemu odgovarja. . Ko bo Urad RS za prostor^ planiranje v. Ljubljani P()tr Prostorsko ureditveni načrt weL* ne občine Kranj za obdobje 20 - 2020, preneha na podlagi Člen 32. Zakona o kmetijskih čih zakupna pogodba, če zakup1 zemljišče v skladu z zakonom P neha biti kmetijsko zemljišče- podlagi člena 26. Zakona o W. ninsko pravnih razmerjih p°.' ^, ko zahtevamo za nevrnjeno Z Ijišče nadomestilo po njegov' P metni vrednosti. ,.af, Jože Dolh<>r Predosljell,*^ Marljivi kot njihove čebele Čebelarsko društvo Naklo se pripravlja na praznovanje 70-letnice ustanovitve. Njegovo delo ni ostalo prezrto. Naklo - Kakovost medu, ki ga natočijo nakelski čebelarji iz okrog štiristo panjev, so potrdili ocenjevalci že na dveh kmetijskih sejmih. Društvo so ob letošnjem občinskem prazniku nagradili z bronasto plaketo, en član je prejel srebrno plaketo, drugi pa spominsko priznanje občine Naklo. člani Čebelarskega društva Naklo na podelitvi občinskih priznanj. Tudi predsednik Čebelarskega društva Naklo Janez Pivk, ki že dobro desetletje opravlja to dolžnost, je zadovoljen z opravljenim delom. V vsej občini je le osemnajst članov, vendar je mnogo večja njihova čebelja družina v okrog štiristo panjih. Pomembno je, da si že vrsto let prizadevajo za ohranitev čebelnjakov po vzoru Antona Janše kot tudi avtohtone pasme čebel. Trije člani prevažajo del čebeljih družin na pašo v druge kraje po Sloveniji. Skrbijo tudi za kakovost medu. Potrdilo za uspeh so dobili na dveh kmetijskih sejmih v Gornji Radgoni; predlani so prejeli priznanje za kakovost, lani pa bronasto medaljo. Po končani čebelarski sezoni pripravijo vsako zimo strokovna predavanja, ki so namenjena zlasti zdravstvenemu varstvu čebel. Skupaj opravijo nakupe zdravil in sladkorja za zimsko krmljenje. Ker je njihova dejavnost pomembna za kmetijstvo in sadjarstvo, jo finančno podpira občina Naklo. Delo čebelarjev ni ostalo prezrto ob letošnjem občinskem prazniku. Društvo je prejelo bronasto plaketo, Ivan Košnjek, kije predsednik Čebelarske zveze Kranj, je dobil srebrno plaketo, dolgoletni član Matevž Štefe pa spominsko priznanje občine Naklo. Čebelarsko društvo Naklo so zaradi izdatne pomoči zapisali v zlato knjigo na nedavni otvoritvi čebelarskega centra v Lukovici. Svečano bo letos tudi v Naklem, saj praznujejo 70-letnico ustanovitve društva. Izdali bodo bilten o razvoju čebelarstva v kraju, na ocenjevanje medu bodo povabili vse gorenjske čebelarje, v sodelovanju z Osnovno šolo Naklo pa bodo pripravili razstavo "Čebelarstvo kot dodatna dejavnost na domu". Na jesenski slovesnosti bodo podelili društvena priznanja, medalje /a med in spominske nagrade za izdelke učencev. Stojan Saje Odlikovana društva in člani Ljubljana - Predsednik države Milan Kučan je začetek meseca pripravil sprejem za posameznike in društva, ki so si s požrtvovalnim delom zaslužili visoka priznanja. Srebrni častni znak svobode RS sta prejela Tomaž Banovec /a delo na področju statistike in informatike ter v Planinski zvezi Slovenije in Albin Vengust za zasluge pri utrjevanju planinske organizacije in Gorske reševalne službe. Častni znak svobode RS so dobili poleg mednarodne ustanove za razminiranje in pomoč žrtvam min prostovoljna gasilska društva Kamnik, Krško in Maribor-mesto ob visokih obletnicah delovanja, Janko Koren, Pavle Šegula in Franc Telcer za delo v planinstvu in GRS, Viki Grošelj za izjemne alpinistične dosežke, Rajko Les jak za sindikalno delo, Adolf Radoha za krvodajalstvo. Ivica Znidaršič za delo v Društvu izgnancev Slovenije in dr. Dušan Vrščaj za delo v Gobarski zvezi in izobraževanje prebivalcev. S. S. Spremembe društvene zakonodaje Ministrstvo za notranje zadeve je predstavilo osnutek novega zakona o društvih. Ljubljana - Posvet je julija organiziral Državni svet RS ob sodelovanju Sveta društvenih organizacij Slovenije in Centra nevladnih organizacij Slovenije. Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc je ugotovil, da imamo v naši državi okrog 16.800 registriranih društev. Ker se njihovo število vsako leto poveča za približno tisoč, je pomembna ureditev desetletje stare zakonodaje. Sprva so to nameravali storiti z novelo zakona, zaradi številnih predlaganih sprememb pa so se odločili za pripravo osnutka novega zakona. Posvet so organizirali v sklopu razprav pred usklajevanjem med ministrstvi jeseni in začetkom obravnave v državnem zboru ob koncu leta. Kot je pojasnil minister Bohinc, bo zakon urejal statusna vprašanja društvenih dejavnosti, ne pa tudi vire financiranja. Sedaj lahko društva ustanavljajo le fizične osebe. V bodoče naj bi imele to možnost tudi pravne osebe iz domovine ali tujine. Društva bodo pri upravljanju samostojna, vendar bo nad njimi strožji nadzor inšpekcij. Prepovedano bo zlasti kakršnokoli okoriščanje članov z društvenimi sredstvi. Zakon predpisuje tudi pogoje za pridobitev statusa društva v javnem interesu, kar bo posredno olajšalo pridobivanje javnih sredstev za delovanje teh društev. Na nujnost ureditve financiranja je opozorilo več udeležencev posveta. Kot je dejal predsednik Sveta društvenih organizacij Slovenije Marjan Jcmec, veliko društev deluje v javnem interesu, a država nima točnega izračuna o prihranku denarja na tak način. Razpravljavci z obeh strani so se strinjali, da je treba z zakonom natančno določiti možne okvire za pridobitno dejavnost društev in hkrati predpisati načine nadzora ter sankcioniranja kršitev. Stojan Saje Avto za reševanje in pomoč Gasilci na Koprivniku so dobili gasilski avto, ki ima tudi rezervoar za vodo. Z njim so vodo že vozili na Voje, Goreljek, na Rudno Polje in na Koprivnik. Koprivnik - Prostovoljno gasilsko društvo Koprivnik v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše v občini Bohinj, ki ima blizu 120 Članov, je letos bogatejše za novo sodobno gasilsko vozilo, za katerega so denar začeli zbirati Že pred štirimi leti. Z veselicami od 1993. leta naprej, s podporo krajanov, ki so pomagali z lesom in denarnimi prispevki, s pomočjo občine Bohinj in predsednika krajevne skupnosti Janeza Korošca so lani tik pred koncem leta pripeljali avtomobil, ki ima med drugim tudi cisterno, visokotlačno Črpalko, električni agregat in pogon na vsa kolesa. Za avto z rezervoarjem so se odločili, ker je njihovo območje slabo pokrito s Srečanje upokojencev Komenda - Društvo upokojencev Komenda bo letos gostitelj tradicionalnega srečanja društev upokojencev Gorenjske. Srečanje °o 5. septembra, nanj pa so poleg Članov gorenjskih društev povabljeni tudi župani vseh 27 gorenjskih občin. Društvo si želi, da bi upokojence obiskal tudi predsednik države Milan Kučan. Pripravljajo tudi bogat srečelov. Za dobro Počutje bodo skrbeli gasilci in upokojenci. Andrej Zalar hidrantnim omrežjem. Poveljnik društva Franci Benedik je povedal, da so avto iskali v tujini in doma. Našli so ga v Gornji Radgoni, nadgradilo pa gaje podjetje Svit. Denar za električni agregat je prispevala civilna zaščita. Avto so koprivniški gasilci prevzeli pred nedavnim na svečanosti, ko so pripravili ob tej priložnosti tudi parado s sodelovanjem sosednjih gasilskih društev in blagoslovitvijo. Na svečanosti so še posebej pogrešali odsotnega predsednika krajevne skupnosti Koprivnik - Gorjuše Janeza Korošca, saj je krajevna skupnost oziroma njen predsednik poleg občine ter vaščanov pomembno pripomogel k nabavi takšnega avtomobila. Da so se pred nabavo med ogledi pravilno odločili, ko so izbrali to vozilo se je izkazalo že v začetku leta. Zaradi pomanjkanja vode so namreč z njim prepeljali vodo enkrat na Voje, petnajstkrat na Goreljek, 33-krat na Rudno Polje in 7-krat na Koprivnik. Na svečanosti ob prevzemu in blagoslovitvi avtomobila so podelili tudi priznanja. Botra avtomobila sta bila Lovska družina No-menj Gorjuše in Jože Kovačič, ki ga je v odsotnosti nadomeščal Janko Korošec Tomaževe. Avto je blagoslovil pri gasilskem domu PGD Koprivnik koprivniški župnik Štefan Vozlič. Priznanja pa so ob tej priliki podelili najbolj za- S slovesnostjo na paradi so obeležili prevzem novega avtomobila. služnim za pomoč pri nabavi avtomobila. Dobili so jih Stane Gra-hek iz Škofje Loke, Fritz Wohe iz Muenchna, Ivan Zolar iz Ptuja, občinski poveljnik gasilcev Pavel Zvan, poveljnik CZ Bohinj Stane Kozjek, Krajevna skupnosti Ko-privnik-Gorjuše, Lovska družina Nomenj-Gorjuše, Občina Bohinj, Jože Kovačič in dnevni bar Pri Maretču. Gasilci v PGD Koprivnik, ki bodo prihodnje leto praznovali 45-letnico delovanja, so tudi sicer med društvi v krajevni skupnosti kakor tudi v občini Bohinj zelo aktivni in delavni na izobraževalnem področju, pri vajah in na tek- movanjih. Tako so organizirali tečaj za naziv gasilec, ki se gaje iz društev Nemški Rovi, Stara Fužina, Češnjica, Koprivnik in Gorjuše udeležilo 45 kandidatov. Njihovi štirje člani so uspešno opravili tečaj za uporabo dihalnih aparatov. Uspešni so bili na različnih vajah in tekmovanjih. Gasilci pa vedno sodelujejo tudi pri različnih drugih prireditvah, kjer skrbijo za red in varovanje. Tako so običajno redarji na Pokljuki, na Vodnikovih dnevih ali pa na biatlonu na Pokljuki. Redno pa se udeležujejo tudi vseh svečanosti pri sosednjih društvih v njjhovi zvezi. Andrej Zalar DRUŽINSKI NASVETI Prijateljstvo (1) Damjana Šmid Skoraj vsakdo izmed nas pozna ameriško nanizanko "Prijatelji", v kateri se skupina mladih ljudi sooča z življenjem, ki si ga delijo v dobrem in slabem. Prijateljstvo je sestavljeno iz smeha in solz, iz dobrih in slabih dni vsakega posameznika, iz sočutja in razumevanja, in kar je najpomembnejše - iz empatije, tiste lepe lastnosti, ko znamo zlesti v kožo drugega in pogledati na življenje z njegovimi očmi. Če pogledamo današnje otroke in mladostnike, bomo našli dobra in trdna prijateljstva, ki bodo trajala še v odraslo dobo ali bodo ostala kot lep spomin na mladostna leta. V letih, ko se začne puberteta, so prijatelji eni i/med najbolj pomembnih oseb v mladostnikovem življenju. Starši počasi izgubljamo svojo vlogo učiteljev in prijateljev in v veljavo pridejo vrstniki in prijatelji. Zaradi naglice in materialno usmerjenega življenja pa se dogaja, da nekateri mladi kljub vsemu ostajajo osamljeni in brez prijateljev. Šport, glasba in razne interesne dejavnosti so skupni imenovalec mnogih mladih, zato je največ možnosti za sklepanje prijateljstev prav v teh družbah. Kaj pa če otroka nič od tega ne veseli, če ima drugačne interese, ali je osamljen zaradi drugih razlogov? Nekateri otroci si težje dobijo prijatelje zaradi svojih osebnostnih lastnosti, zaradi plaš-nosti ali svoje drugačnosti (obnašanje, oblačenje, fizične lastnosti, bolezen, ipd). Poznamo pa tudi otroke, ki družbe v določenem obdobju dejansko ne potrebujejo in jo ne iščejo. Šele kasneje v dobi adolescence opazijo, da pogrešajo prijatelje in takrat se toliko težje vključijo v družbo. Tako kot pri vseh dejavnostih igrata tudi pri sklepanju in vzdrževanju prijateljstev pomembno vlogo družina in zgled staršev. Otroci, ki odraščajo v bolj zaprtih družinah, kamor noga drugih ljudi redko stopi, imajo običajno večje težave, saj ne poznajo lastnosti, ki so potrebne za navezovanje stikov z drugimi ljudmi. Družabne navade staršev so liste, ki so prav tako na ogled in v presojo otrokom in na podlagi le-teh sklepajo, kaj je to prijateljstvo. Koristno je, če se z otroki čim prej pogovorimo o pojmih, kdo je prijatelj, kdo je znanec, kdo je kolega iz službe, kdo sorodnik. V ta namen lahko skupaj narišete več krogov enega v drugem in v središče napišete otrokovo ime. Potem naj otrok glede na oceno prijateljstva napiše v posamezne kroge imena prijateljev. Najbližji prijatelj je tako napisan najbližje otrokovemu imenu, ostali prijatelji malo dlje in tako dalje. S tem pokažemo otrokom, daje pri prijateljevanju važna naša bližina z nekom, ne samo to, da mu je posodil radirko. Hkrati pa na ta način dobimo nek vpogled v otrokovo družabnost ali mogoče v njegovo osamljenost. p'še Miha Naglic Po ljudeh gor, Po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih žlahtni križanec Videli smo le, kako posrečeno se je v žilah našega Pisatelja gorenjska kri pomešala z nemško in itali-Jf*n$ko. To dejstvo je posebej poudaril že dr. Ivan nJatelj. "V Kersnikovi krvi so se torej blagodejno Mešalo najrazličnejši elementi: uglajeni aristokrati-Zetn saksonskih plemičev Hoeffernov in krepka volja ovenskega inteligenta s kmetov dr. Burgerja, obla-%°darjena z duševno gibčnostjo njegove žene Italijanke na eni strani, na drugi pa naravoljubna ideal-^°sr sinu Prešernove ožje domovine profesorja ersnika, čigar žena je bila zopet iz dežele, kjer je °ma gracija in živahnost, iz - Italije. Pridenimo overi še prirodni milije, v katerem je vzrastel Kers-'*> in jasen nam bo oni lahkotni, fini, elegantni in čuvstveno navdahnjeni duh, ki sestavlja duševno fiziognomijo našega pisatelja." Prijatelj opozarja tudi na žlahtno naključje, ki pove, kako sta se že pred Jankovim rojstvom v prvi slovenski gledališki predstavi srečala njegov stric (materin brat) Leopold in teta (očetova sestra) Leo-poldina, dve umetniški duši, prvi pevec, druga igralka. Po Trstenja-kovi zgodovini slovenskega gledališča (1892) velja za prvo pravo slovensko gledališko predstavo Linhartova Zupanova Micka, uprizorjena 8. julija 1848. "In zanimivo je, da sta pri tej predstavi nastopila dva člana obeh družin, iz katerih izhaja Janko Kersnik, Naslovno vlogo je igrala namreč hčerka profesorja Kersnika, Leopoldi-na, a pred igro je pel takratni av-skulant vitez Hoeffern Potočnikovega ' Planinarja'. Trstenjak pravi o njem: 'Hoeffern bil je izvrsten baritonist. Še danes se spominjajo ljudje, kako je iz- vrstno pel v gledališču pesem: 'Rudeči sarafan', 'Popotnik', 'Stari Kranjce' in 'Kde dom je moj'.' Nenavaden uspeh je imela tretja predstava dne 22. nov. 1848, ko se je igrala burka češkega pisatelja Stepanka: 'Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec'. Trstenjak pripoveduje, da je igra izzvala pravi pravcati narodni entuziazem. Vlogo Katrice je igrala Leopoldina Kersnikova, študenta Javornika pa vitez Hoeffern, ki je žel zlasti s pesmijo 'Stari Kranjec' bučno pohvalo. Vrhu tega je bila ena izmed manjših vlog v rokah Karola Kersnika, brata Leopoldininega." Zal je teta Leopoldina umrla že pred Jankovim rojstvom. "Staremu profesorju Kersniku je moralo od veselja igrati srce, ko je videl svojo hčerko obdano s slavo prve slovenske igralke. Žuilibog, da je Leopoldina, ki je bila že zaročena s slovenskim pisateljem in poznejšim leksikografom Cigaletom, prihodnje leto MMO KERSNIK WmA DELO IN DOB/1 iriirtL DK IV4N mUKTELJ ScSlTEK II. IN III. NOVELIST IN POLITIK V LJtltLJKNI 1*14 • • • IdLOilL L. 51MWENTNEI Naslovna stran Prijateljeve študije o Kersniku, ki je še vedno najboljša. obolela in o Binkoštih 1850 umrla. Tega udarca sivolasi starček ni prenesel. Štiri tedne po hčerkini smrti je legel tudi on pod rušo. " 'Življenje pa je šlo svojo pot. "Njegovega sina, c. kr. sodnega aktu-arja, je medtem zanesla služba na Brdo. Tu je spoznal prihodnjo soposestnico gradu, v katerem je uradoval, sestro svojega kolege Leopolda pt. Hoefferna, Berto in se dne 14. januarja 1852 poročil ž njo. In iz njunega zakona je kot prvorojenec izšel slovenski pisatelj Janko Kersnik. Imel je tri sestre in dva brata. Sestre so umrle zgodaj, brat njegov Josip, ki je študiral eno leto za Jankom, je umrl kot okrajni zdravnik na Krškem vsled zastrup-Ijenja krvi dne 28. julija 1895 zvečer in istega dne samo dve leti za njim ob pol eni zjutraj je umrl Janko. Brata Antona je bila kot jurista pokosila smrt ž.e leta 1884. " Kersnikova starša sta se torej poročila sredi januarja, Janko se je rodil v začetku septembra. Sta se morala že rada imeti, da sta ga spočeta pred poroko. Ali pa se je otrok rodil nedonošen. To možnost zagovarja tudi prof Prijatelj. "Ko je prišel na svet, je bil šibek in slaboten, zakaj bil je osemmesečno dete. Nežna skrb staršev za prvorojenca in pa zdrava okolica je pripomogla, da se je kmalu razvil v krepkega dečka z bodrimi, sivimi očmi. " gorenjski glas » 8. stran_KRONIKA / darinka.sedej@g-glas.si_Torek, 30. julija 2002 Mirujoči promet v naših turističnih občinah: Bohinj Parkirnina le julija in avgusta V Bohinju zanesljivo ne boste našli parkirnega prostora le dva dni v letu: 10. avgusta, ko je kresna noč in 15. avgusta, ko je veliki šmaren. Tedaj je tudi v primeru slabega vremena vse polno in je treba parkirati daleč od parkirnih prostorov. Največ kršitev ob južni obali bohinjskega jezera. Tisti, ki na črno kampirajo, se skrivajo v Ukancu, v Ribčevem lazu in v Soteski. Bohinjska Bistrica - Največ zagat in problemov s parkiranjem -nedovoljenim in dovoljenim - je na območju občine Bohinj prav v poletnih mesecih, ko kraji sprejmejo številne turiste, predvsem pa enodnevne goste, ki prihajajo v Bohinj na kopanje ali na izlete. Občina preko svoje občinske redarske službe pobira parkirnino na za to označenih mestih le julija in avgusta, sicer je v Bohinju ni. Pobira zato, da bi napravila red, kajti nekateri gostje so naravnost obupni, saj parkirajo na zelenicah, travnikih, ob cestah. Nekoč so redarji opazili dva avstrijska turista, ki sta sprednji del svojega avtomobila zapeljala kar v jezero, sama pa sla ponoči prespala na strehi avtomobila. Predrznost, objestnost, malomarnost in nespoštljiv odnos do gostiteljev, domačinov? Vsakega po malem in vse skupaj, čeprav vodja občinske redarske službe Mihael Čuk pravi, da se stanje iz leta v leto izboljšuje. "Letos niti ni bilo toliko prekrškov kot lani v tem času, saj je Pod gondolsko postajo je velik parkirni prostor, ki je pozimi prazen, kajti vsak si želi parkirati čimbližje... Mihael Čuk bilo do zdaj zaradi dežja enodnevnih gostov manj kot lani, pozna pa se tudi, da gostje in drugi uporabljajo tablico Gost Bohinja, s katero lahko parkirajo. Če gost ustvari vsaj eno nočitev v Bohinju, ima pravico do te kartice, ki stane 1.500 tolarjev. Največ kršiteljev se pojavlja na južnem delu bohinjske obale oziroma jezera, med Ribčcvim lazom in Ukanccm ter Staro Fužino," pravi Mihael Čuk. "Tam je največ kršitev odloka o prometu Zapora mostu v Bohinjski Bistrici Bohinjska Bistrica - Zaradi sanacije mostu čez Savo Bohinjko v Bohinjski Bistrici bo predvidoma od ponedeljka, 29. julija, promet potekal izmenično enosmerno. Polovična zapora mostu bo predvidoma veljala do konca oktobra, promet bodo urejali semaforji. Most je nujno potreben obnove: odstranili bodo asfalt in robnike, sanirali vse betonske površine, opornike in podpornike, zgradili novo hidroizolacijo in nove robne vence. Most bo za slaba dva metra širši, zgradili bodo obojestranske pločnike za pešce, ki bodo z odbojno ograjo ločeni od vozišča. Delali bodo deset ur dnevno, tudi ob sobotah. Kot sporoča direkcija Republike Slovenij za ceste, bodo za sanacijo mostu namenili 85 milijonov tolarjev. D. S. "Naj planina s planšarijo 2002" - akcija Gorenjskega glasa in Planike Bralke in bralci Gorenjskega glasa izbirajo najbolj priljubljeno planino s planšarijo, letos s predizborom. S poslanim kuponom sodelujete v žrebanju za nagrade Planike in Gorenjskega glasa. Danes objavljamo rezultate zadnjega žrebanja prejetih kuponov z glasovi za "NAJ PLANINO S PLANŠARIJO 2002": bon PLANIKA 10.000 SIT za nakup pohodne obutve prejme Matevž' Gartner, Studor 3A, tola-žilne nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Mirni Teran, Glinje 15, Cerklje, Igor Križnar, Hudi graben 2A, Marko Klemenčič, Trnje 13, Železniki, Brigita Lužar, Podlubnik 162 in Marica Kozjek, Predoslje 18. Čestitamo! Vrstni red planin po prejetih kuponih do 29. 7. je naslednji: PUNGRAT 1243 KOFCE 664 KOROŠICA 398 PREVALA 251 LIPNIŠKA PLANINA 171 RIBENSKA PLANINA 167 BLEGOŠ 118 V LAZU 114 LEŠANSKA PLANINA 93 USKOVNICA 67 Vsi glasovalni kuponi, prejeti do vključno 30. julija 2002 pa bodo sodelovali v zaključnem žrebanju, ki bo v nedeljo, 4. avgusta 2001, na planini, ki bo zbrala največ vaših glasov. Glavne nagrade so: I. bon za nakup pohodne obutve PLANIKA v vrednosti 20.000 SIT, 2. malica z okrepčilom na zmagovalni planini v vrednosti 8.000 SIT, 3. malica na drugo-uvrščeni planini v vrednosti 5.000 SIT, 4. malica na tretjeuvrščeni planini v vrednosti 3.000 SIT. I/žrebali bomo tudi 20 tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa. Na zaključni prireditvi na zmagovalni planini bo za udeležence Planika pripravila posebno presenečenje. V petkovi številki GORENJSKEGA GLASA bomo objavili končni vrstni red točkovanja najboljših planin in podrobnosti o zaključni prireditvi na zmagovalni planini. in obalnem režimu, kar tudi kaznujemo. Višina kazni je odvisna od prekrška, mandatne kazni pa so od 5 tisoč tolarjev do 25 tisoč tolarjev. Veliko voznikov parkira tudi na avtobusnih postajališčih, ne upošteva signalizacije o prepovedi ustavljanja in parkiranja, najdejo Na parkirišču v Bohinju treba odšteti za parkiranje tisoč tolarjev... pa se tudi taki, ki sploh nočejo plačati parkirnine ali nadomestila za uporabo parkirišč, kot se parkirnina imenuje. Kdor noče plačati, je kaznovan s 25 tisoč tolarjev kazni. Vsi kršitelji so seveda prijavljeni sodniku za prekrške." V Bohinju so določili cone oziroma območja, v katerih se plačujejo različni zneski parkirnine: v prvem območju se plača po tisoč tolarjev, v drugem 500 tolarjev, v tretji coni se nič ne plača. Na cesti Voje - Vogar - Blato se plačuje cestnina oziroma uradno nadomestilo za uporabo gozdne ceste, stane pa tisoč tolarjev, medtem ko je za parkiranje pred zapornico treba odšteti 500 tolarjev. Za tisoč tolarjev pa se izletniki lahko peljejo še dobršen del ceste - vsaj enajst kilometrov daleč. Cesta potrebuje dodaten vir za vzdrževanje, saj je nenehno pod udarom in nalivi vode. Največ kršitev je pri gostišču Kramar, pri Naklovi glavi, parkirišča, kjer se lahko parkira določen čas brez parkirnine, pa so pred hotelom Jezero oziroma pri Turističnem društvu in še kje. Več kot dovolj? "Več kot dovolj," pravi Mihael Čuk: "v Bohinju zanesljivo samo dvakrat na leto zmanjka parkirnih prostorov: 15. avgusta, koje veliki šmaren in času, ko organizirajo kresno noč, se pravi, 10. avgusta. Dva dni, ko tudi v primeru slabega vremena v centru ali okoli jezera ni mogoče dobiti parkirnega prostora." A občinska redarska služba nadzoruje in ukrepa tudi ob drugih kršitvah. Med kršitvami javnega reda in miru je poleti najbolj pogosto črno kampiranje - kampisti se najraje skrivajo po Ukancu, v Ribčevem lazu in v Soteski, med njimi pa je največ čeških gostov. Občinska redarska služba ne preganja vseh po vrsti, saj takoj opazi, kdo je le prespal in namerava nadaljevati pot in kdo se je v resnici utaboril. Tako kaznujejo le tiste, ki nameravajo brez takse in brez prijave taboriti in postavljajo prave tabore. Kaj pa pozimi? Kakšna je disciplina bohinjskih gostov pozimi, v času smuke in Vogla? "Pojavljajo se posamezni prekrški. Tisti, ki želijo smučati na Voglu, puščajo svoje avtomobile kar ob cesti, medtem ko jih spodaj pod gondolsko postajo čaka vedno prazen parkirni prostor." Darinka Sedej Zapora ceste in daljši obvoz Bohinjska Bistrica - Zaradi obnovitvenih del so popolnoma zaprli cesto Bitnje - Jereka skozi Korita v bohinjski občini. Zapora ceste bo trajala do sredine oktobra, do tedaj pa bodo morali domačini Češnjice, Jereke in drugih vasi kar po daljši obvoznico do spodnje bohinjske doline. Na mestu, kjer zdaj cesto popravljajo, je bila že več kot leto dni polovična zapora ceste, cesta pa bila zato zelo nevarna. Potok Jerekica je namreč spodjedal podporni zid, dokler zid ni popolnoma klonil. Cesta na tem odseku je tudi sicer v zelo slabem stanju in je bilo prav, da se obnovi. Četudi so začeli obnavljati v turistični sezoni, se mora potrpeti, kajti kanjon je v tem delu res v katastrofalnem stanju. Naložba je vredna 22 milijonov tolarjev, nov podporni zid bo iz kamna v betonu in bo visok deset, dolg pa 32 metrov. Na sliki: cesta je popolnoma neprevozna, saj so že začeli graditi podporni zid. Foto: D. Sedej Prepovedana nočna prodaja alkohola Med 21. in 7. uro zjutraj po novem zakonu o omejevanju porabe alkohola trgovine ne bodo smele prodajati alkohola. Prepovedano točenje žganih pijač do 10. ure dopoldne. Visoke denarne kazni. Ljubljana - Slovenska vlada je potrdila predlog zakona o omejevanju porabe alkohola, zakona, o katerem se že nekaj časa govori in ki ga slovenska javnost različno sprejema. Nekateri pravijo, da zakon tak, kot je zdaj predlagan, ne bo sprejet, saj prohibicija še nikoli ni in ne bo rešila ničesar, drugi spet se zavzemajo za večjo omejevanje prodaje alkohola. Dejstvo je, da se Slovenija uvršča v sam evropski vrh porabe alkohola na prebivalca. Registrirana poraba čistega alkohola na državljana Republike Slovenije, starejšega od 15 let je leta 2000 znašala okoli 10 litrov - kar pomeni 103 litre piva, 41 litrov vina in 1 liter žgane pijače ali na osebo 8,6 litrov, kar je v primerjavi z drugimi državami velika poraba. Posledice se kažejo v večji odsotnosti z dela, v večjem bolnišničnem zdravljenju, v poškodbah, zastrupitvah, več prometnih nesrečah in tako dalje. Še posebej pa je zaskrbljujoče, da narašča poraba alkohola med mladimi. Če bo zakon sprejet, bo treba obvezno označevati vsebnost alkohola na embalaži živil, ki vsebujejo alkohol, tudi z opozorilom, da takšno živilo ni primerno za otroke. Prepovedani bosta prodaja in ponudba alkoholnih pijač osebam, ki so mlajše od 18 let, v lokalih pa tudi osebam, ki bodo kazale očitne znake opitosti. Med 21. uro in 7. uro se bo prepovedala prodaja alkohola v vseh trgovinah, kar pomeni, da ga predvsem na črpalkah ne bodo smeli več prodajati. V gostinskih lokalih bo prepovedano točiti žgane pijače do 10. ure dopoldne, saj na ministrstvu za zdravje pravijo, da je uživanje alkohola dopoldne najbolj tvegano za zdravje. Alkoholne pijače se ne bodo. smele točiti v šolah, športnih dvoranah, v vrtcih, na športnih dogodkih, v zdravstvenih ustanovah. Vsi, ki prodajajo alkoholne pijače, bodo poleg tega morali prodajati najmanj dve brezalkoholni pijači, ki sta cenovno enaki alf cenejši od najcenejše alkoholne pijače. Kršenje bodo nadzorovale inšpekcije, kazni bodo visoke: od 100 tisoč tolarjev do osem milijonov tolarjev. Darinka Sedej Kar naprej nočni vlomi in škoda Kdo vlamlja na Kočni? Na znanem rekreacijskem prostoru na Kočni nad Jesenicami stoji tudi na črno postavljena hišica, ki jo je z denacionalizacijsko odločbo dobil v last lastnik zemljišča. Vanjo vedno znova kdo vlomi. Prej so še prihajali policisti, zdaj ne več. Lastnik pravi, da bo moral prostor zapreti, če se bo to nadaljevalo. Kočna - Jože Poljanec z Bleda je pred leti v denacionalizacij-skem postopku dobil vrnjeno zemljišče na Kočni nad Jesenicami, prostor, kije bil desetletja namenjen za piknike in družabna srečanja oziroma za najbolj znane prvomajske in druge shode. Prostor je lahko dostopen, do njega vodi cesta, hkrati pa je dovolj oddaljen od ceste, da morebitna živa ali hrupna glasba nikogar ne moti, niti sosedov na Poljanah ne, saj se ne ničesar ne sliši. Prostor oziroma objekt, hišico, ki stoji na zemljišču, so pred desetletji zgradili s prostovoljnimi deli za potrebe Društva prijateljev mladine, po denacionalizaciji pa je bilo vse skupaj vrnjeno pravemu lastniku. Vračala je upravna enota Jesenice, ki je lastniku vrnila zemljišče, obenem pa tudi vse, kar je stalo na njem. Jože Poljanec se je še posebej pozanimal, kaj je zdaj s stavbo, ki stoji na zemljišču, pa so mu odgovorni povedali, da pripada lastniku, vendar je - tako kot marsikateri objekt, ki so ga gradili s prostovoljnimi deli - zgrajen na črno in da si mora kot lastnik zanj prido- biti ustrezno dovoljenje. Objekt pa je v zelo slabem stanju, in kot smo videli, so v njem še vedno stara oblačila, ki očitno pripadajo DPM-ju - tudi obleke za dedka Mraza, v njem je kup odpadkov, skratka nič ni, kar bi bilo vredno. A kljub temu je objekt postal silno vabljiv za nekatere, ki se naravnost izživljajo nad njim in vedno znova in znova vlamljajo: lomijo polkna, razbijajo okenske šipe, poskušajo nasilno vdreti skozi vrata, zato lomijo ključavnice. Poljancu ni vseeno, da se to dogaja, zato je že večkrat poklical policijo, saj želi, da se objekt pusti pri miru. Policisti so nekajkrat prišli, zdaj pa ne več, čeprav se kar naprej in naprej ponoči vlamlja in dela škoda. Lastnik oddaja rekreacijski prostor v najem za razna srečanja in piknike, vendar pa je prostor očitno le preveč mikaven, da ne bi poleg najemnikov prišli tudi taki, ki nič ne plačajo oziroma ki so prepričani, da imajo na tem zemljišču lahko piknik kadarkoli sami hočejo. Za njimi ostanejo kupi odpadkov, zato mora lastnik vsaj vsak teden priti s prikolico, da jih Hiša na samem je vabljiv magnet za nočne obiskovalce. Lastnik Joze Poljanec kaže, kako so vlomili skozi okno in razmetali notranjost... odpelje. Kakšni so nekateri, pove tudi to, daje na bližnji travnik postavil opozorilno tablo Ne hodi po travi, pa je nekdo pripisal: Rajši jo kadi... Se bolj pa ga motijo taki, ki vdirajo v hišo in delajo škodo. Jože Poljanec, ki si bo za objekt najbrž pridobil ustrezno dovoljenje in ga podrl oziroma obnovil, pravi, da ga pri vsem najbolj moti prav vandalizem nočnih obiskovalcev, ki divjajo tod okoli. Če se bo tako nadaljevalo, bo prostor povsem zaprl in ne bo dovolil n°' benega piknika več. Pravzaprav je zgrožen, kaj se mu na njegoven" zemljišču dogaja, saj je vedno strahu, v kakšnem stanju bo nase zemljišče in objekt, ki stoji na njem. Darinka Sedej Tržičan K. E. se je po poštnem ropu na Brezjah odpeljal z modrim polom Mojster za vlome se je pri ropu ujel Dobrih šest ur po ropu so policisti in kriminalisti prijeli 23-letnega Tržičana, ki naj bi v petek ob 10.10 na Brezjah poštno uslužbenko Cvetko Leben udaril po glavi in odbrzel z niti sto tisočaki plena. Osumljen še najmanj 37 vlomnih tatvin. Brezje - Ko so se policisti in kriminalisti lotili lova na poštnega roparja, so imeli na voljo le nekaj skopih podatkov; da naj bi se ropar odpeljal z avtom temnejše barve, verjetno z modrim polom, °sebni opis, ki so ga dobili, pa bi lahko ustrezal nekaj tisočem Hladeničev; star naj bi bil kakšnih 25 let, visok med 180 in 185 centimetri, svetlejših las, golega obraza, urejenega videza, oblečen v svetlejša oblačila. Policistom, ki so blokirali bližnje ceste in napravili širši obroč okrog Brezij, se je pri iskanju iz zraka Pridružil tudi policijski helikopter. Pošta na Brezjah domuje v domu krajanov, v katerem sta še Vl*tec in knjižnica, par korakov stran stoji gasilski dom. Ko smo v Petek dopoldne, kakšno uro po r°pu, hoteli na prizorišču samem zvedeti čim več podrobnosti, so bili kriminalisti in tehnik še na delu, vodja pošte Cvetka Leben, y sicer stanuje le nadstropje viš-Jei pa od udarca po glavi in celotnega dogodka še toliko v šoku, da z novinarji ni želela govoriti. Direktor kranjske enote Pošte Slovenije Miran Čehovin je povedal, da je na Gorenjskem 52 Pošt, ki prav v ■čogib morebit-nirn ropom in vlomom v blagajnah ne hranijo večjih količin denarja. "Rop na Brezjah je bil v tem letu prvi, bila pa sta dva vloma, in sicer v Mavčičah in v Miran Čehovin Gorenji vasi, kjer so policisti storilce z blagajno vred, ki sojo odpeljali, dobili. Varovanje imamo urejeno, gre za kombinacijo elektronskega in fizičnega varovanja objektov, vsako leto pa pripravimo tudi izobraževanje uslužbencev, kako reagirati v primeru ropa," je povedal Miran Čehovin. Povedal je še, da v takih primerih, če se že zgodijo, poskrbijo tudi za uslužbence. "Cvetka Leben bo štiri dni na dopustu, potem pa se bo odločila, ali bo še naprej delala na pošti na Brezjah. Omogočili ji bomo premestitev, če jo bo želela." 23-letni Tržičan K. E. si je pred ropom pošto na Brezjah že ogledal. Kot je povedal načelnik OKC, v Policijski upravi Kranj zadolžen tudi za stike z javnostmi, Zdenko Guzzi, naj bi na pošto najprej prišel kupit sveče, ko seje vrnil, paje preskočil pult, onemogočil uslužbenko, pobral denar in se odpeljal. Za rop so Pošta na Brezjah prvi zvedeli v operativnem centru kranjske Varnosti, s katerim je povezana pošta, brž zatem pa tudi policija. Okrog petih popoldne so domnevnega roparja že prijeli, v nedeljo pa ga privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. 23-letni K. lije nezaposlen, živi doma, na Brezje pa se je pripeljal z maminim polom. Po ropu naj bi se ustavil pri prijatelju, nato pa po cesti "pod gorami" krenil domov. Zdenko Guzzi je včeraj povedal, da ima K. E., ki ga doslej policija še ni obravnavala, razen ropa na vesti tudi lepo število vlomnih tatvin. Na radovljiški, tržiški in kranjski policijski postaji so mu jih doslej pripisali skupaj 37, preiskava proti njemu pa še ni zaključena. K. E. naj bi od letošnjega maja vlamljal predvsem v gostinske in trgovske lokale, v katerih je iskal denar. V večini ga ni našel veliko, v nekaj primerih pa je šel plen tudi v par sto tisoč tolarjev. Tako naj bi med drugim večkrat vlomil v picerijo Sraka v Podvinu, picerijo Žerjavca v Dragi pri Begu- Na gorenjskih cestah že štirinajst mrtvih Julij črn mesec na cestah Medtem ko je v prvem polletju v prometnih nezgodah umrlo sedem ljudi, jih je prav toliko umrlo samo julija. Kranj - Čeprav so vsi drugi statistični kazalci o prometnih nezgodah, kot soštevilo nezgod, število huje in lažje ranjenih, letos ugodnejši kot v primerjalnem obdobju lanskega leta, pa število smrtnih 2rtev letos za tri presega lanskega. Samo julija je zaradi posledic Prometnih nezgod umrlo sedem ljudi, torej lahko upravičeno rečejo, da je bil julij na gorenjskih cestah črn mesec. Prometni inšpektor iz kranjske Policijske uprave Tone Hribar pra-% daje policija pri tem nemočna, ^nirtne prometne nezgode so se namreč dogajale na različnih ce-stah in na različnih koncih Go-rcnjske, tako da se ne da govoriti 0 konkretni črni točki. Pri večini hudih prometnih "ezgod ugotavljamo, da so voz-JJjki nepripeti, prav tako potnici zlasti potniki na zadnjih av-l°tnobilskih sedežih. To v primerih trkov praviloma pomeni uJŠe posledice. Naj navedem le 6,1 primer; v nezgodi je nepri-J>et voznik umrl, pripeta sopo-."'ea pa je že zdrava," je povedi Tone Hribar. Opozoril je tudi na kolesarje, ki so največkrat brez Varnostnih čelad, medtem ko je ^Poraba čelad pri mopedistih in e Posebej pri motoristih razmero-ma dobra. Policisti seveda tudi poleti ne k°Pustujejo. V noči s petka na so-°to so na območju policijskih j,pStaJ Škotja Loka in Kranj izve-J' Preventivno akcijo Promil. Z l^kotesij so preizkusili 86 vozni hol Sic 35-letni G. B. iz okolice Medvod je z audijem A6 vozil v koloni od Radovljice proti Bledu. V bližini Lesc seje pred njim za kolono vozil ustavljal 35-letni motorist D. V. iz Ilirske Bistrice. slednjih 35 metrov. Med potiskanjem je trčil Še v kio clarus ljubljanskega voznika M. M., ki ga je zatem odbilo v fiut bravo voznika D. O. iz Slovenskih Konjic. V prometni nezgodi seje hudo ra- Četrtkova prometna nezgoda v Kranju je zahtevala mlado življenje. - Foto: Gorazd Kavčič v> osmim so pokazali več alko-a' kot bi ga smeli spiti. ,ccr pa so policisti pretekli te-v f! na gorenjskih cestah obravna-s ^° prometnih nezgod. Smrtna ob-le zgodila v četrtek, 25. julija, mi'5-0' Pel'b popoldne na regio-če'ni cesti med krožnim križišči1 v Kranju in Britofom. os k letni M- B- iz Naklega je z seonim avtom R 19 vozil od Bri-p Proti Kranju. Varnostnega ^su ni uporabljal. Malo pred od-skf°m za lrg°vski center Prim-ga V° Je v/ nepojasnjenega razlo-[n *aPeljal na nasprotno vozišče ^l^rc'l v tovornjak mercedes-benz p .' s katerim je nasproti pravilno si|0Dclial 32-letni Kranjčan J. T. V V|tem trčenju se je mladi voz- nik M. B. tako hudo ranil, daje po prevozu na urgenco Kliničnega centra umrl. Dan kasneje, v petek, 26. julija, ob pol treh popoldne pa se je na parkirišču pred Mercatorjevim centrom na C. Staneta Žagarja v Kranju v prometni nezgode lažje ranila kolesarka. Policisti prosijo morebitne priče, ki bi lahko pomagale pojasniti okoliščine nezgode, še posebej pa voznika in njegovo sopotnico, ki sta kolesarki pomagala in jo pripeljala v kranjski zdravstveni dom, da se oglasijo na kranjski policijski postaji ali pokličejo na 113 oziroma na (04)26 81 599. V nedeljo, 28. julija, ob 11.35 pa je tekla kri na cesti pri Lescah. Kljub gostemu prometu in koloni je G. B. očitno drvel, in čeprav sledi kažejo skoraj 34 metrov zaviranja, je s prednjim delom audi-ja trčil v zadnji del honde. Motorista je vrglo na "havbo" in nato na cesto, kjer je obležal, motor pa je G. B. potiskal po cesti še na- nil motorist, ki so ga reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico. Policisti pa so povzročitelja, kije kazal znake pijanosti, preizkusili z alkotestom. Taje nameril kar 3,04 grama alkohola v krvi. Zato so odredili še strokovni pregled. Helena Jelovčan Blagajničarka se ni dala Kranj - Zaradi poskusa roparske tatvine so policisti obravnavali 25-letnega B. Dž. z Jesenic. V torek je sredi dneva v trgovini Živila na Zlatem polju pri prodajalki ob blagajni naročil škatlico cigaret. Ko mu jih je dala, naj bi z orokavičeno roko segel v predal blagajne in iz nje potegnil 1500 tolarjev. Prodajalka mu je bankovce iztrgala iz rok, tedaj pa naj bi jo Jeseničan zgrabil za ramena, jo stresel, vrgel na tla in zbežal. Daleč ni prišel. H. J. njah, v Mercator v Zapužah in Podnartu, na tržiškem koncu v Datris, Irish pub, picerijo Košuta, v Bazenček, v Romatex, v diskont Jate, Kmetijsko zadrugo v Križah in še vrsto drugih, od Bohinja do Preddvora in Naklega. Tudi na Brezjah naj bi bil pred petkovim ropom že nekajkrat, "obiskal" naj bi gostišče Zvon, Mobidick in turistično društvo. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Ropar je odnesel manj kot sto tisočakov. KRIMINAL Vlomilci in tatovi Ljubelj " Neznanec je v noči s sobote na nedeljo - po vsej verjetnosti skozi odklenjena vrata špedicije - vstopil v Kompasovo stavbo na mejnem prehodu Ljubelj. Kako je prišel v menjalnico, policija še ugotavlja, nesporno paje, daje iz večje namizne priprte blagajne izginilo za 4,3 milijona tolarjev v evrih in tolarjih. Zadeva je res vredna temeljite preiskave. Podnart - V soboto ali nedeljo je nekdo vlomil v skladišče trgovine v Podnartu, iz katerega je nato prišel tudi v trgovino in pisarno. Odnesel je za 350 tisočakov cigaret, mobi kartic in kozmetičnih izdelkov. Kranj - Za dobrih 218 tisočakov škode paje v noči na petek povzročil neznani sladkosned v eni od kranjskih delikates. Razen 480 škatlic cigaret in nekaj pijače je namreč odnesel še 71 čokoladnih kinder jajčk in približno 60 različnih vrst čokolad. Jesenice - Iz gostinskega lokala Tačka je nekdo odnesel zaklenjeno registrsko blagajno z nekaj denarja in ključi, spotoma pa si je postregel še z zabojem piva. Lastnika je olajšal za približno 50 tisočakov. Kranj - Z vlomom v brunarico športnega društva v Struževem si je neznanec prilastil cigarete, pivo in brezalkoholne pijače, odnesel paje tudi glasbeni stolp z zvočniki. Škode je za najmanj 70 tisočakov. Šenčur - Policisti bodo ovadili tudi neznanca, ki je v noči na sredo na šoli v Olševku razbil okno, splezal v zbornico in odnesel osebni računalnik pentium, vreden 50 tisočakov. Gorenja vas - Neznanec je izkoristil odsotnost lastnikov hiše v Gorenji vasi, vlomil skozi okno ter odnesel za približno 900 tisočakov denarja in zlatnine. Podnart - V noči na torek je nekdo vlomil v Živilino samopostrežno trgovino v Podnartu. Odnesel je za okrog 500 tisočakov tobačnih in kozmetičnih izdelkov. Lesce - Med 20. in 22. julijem je neznanec vlomil v skladišče in trgovino leškega podjetja. Ukradel je mobilni telefon Nokia 3310, 175.000 tolarjev gotovine, s ključem, ki gaje našel, pa odprl še trezor, v katerem je bilo 850.000 tolarjev. Plinska pištola v mercedesu Karavanke - Zaradi kršitve zakona o nadzoru meje je moral k sodniku za prekrške 37-letni tujec M. Z.. Pri temeljitem pregledu so namreč policisti na mejnem prehodu Karavanke v njegovem mercedesu 190 našli in zasegli neprijavljeno plinsko pištolo erma-werke z nabojnikom in petimi naboji kalibra 8 mm. Tujec je plačal vsega 10.000 tolarjev kazni. Prekrškar v ukradenem avtu Naklo - Zaradi suma, da je v noči na 25. julij vlomil v osebni avto VW golf, parkiran na Grad-nikovi v Radovljici, ter se z njim odpeljal, so kranjski prometni policisti začasno pridržali 24-letne-ga S. D. iz okolice Žalca. Ko so ga zaradi prometnega prekrška na hitri cesti pri Naklem ustavili policisti, so namreč opazili, da mladi mož za zagon avta ni uporabljal ključa, pač pa kontaktne žice. Ko so še preverili, da avto res ni njegov, je bilo nočne vožnje konec. Dva kilograma marihuane Torovo - 33-letnega Metličana R. Z. je 22. julija zvečer na cestninski postaji Torovo ustavila kranjska patrulja. Pri pregledu so policisti v njegovem fiat puntu našli v dveh večjih in dveh manjših zavitkih skupaj 2166 gramov prepovedane konoplje. R. Z. so pridržali do zaslišanja pred preiskovalnim sodnikom, marihuano pa zasegli in poslali v analizo. Z zračno pištolo v čelo Kranj - K sreči je otroška igra, ki naj bi se je šel v četrtek zvečer 14-letni Kranjčan, povzročila le lažjo telesno poškodbo, lahko pa bi se tudi slabše končala. 14-let-nik je v stanovanju, kjer je bil na obisku, našel ob steni prislonjeno zračno puško ter z njo nehote ustrelil. Diabola je zadela v čelo triletnega otroka v bližini. Ranjenega dečka so odpeljali v kranjski zdravstveni dom, policisti pa so puško Crvena zastava 4,5 - M56 zasegli, njeno lastnico, 64-letno Kranjčanko M. P, pa zaradi kršitve zakona o orožju predlagali v postopek sodniku za prekrške. Policisti poželi konopljo Tenetiše - Pri deponiji odpadkov v Tenetišah so kranjski policisti odkrili nasad konoplje, ki jo je "vzgajala*' 32-letna Kranjčanka S. B.. 71 sadik so zasegli, "vrtna rico" pa bodo kazensko ovadili. )#### ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si 7. dirka gorskih kolesarjev za slovenski pokal je bila v nedeljo na Jezerskem Zmagovali so državni prvaki Na zanimivi in razgibani progi okoli Planšarskega jezera na Jezerskem sta slavila državni prvak do 23 let Martin Grad (Svvatch Novice Extreme) in Blaža Klemenčič (Završnica). Jezersko - Sedma dirka gorskih kolesarjev v krosu za slovenski pokal oziroma za II. pokal Jezersko je v nedeljo potekala v okolici Planšarskega jezera. V lepem vremenu je okrog 120 tekmovalcev spremljalo tudi nekaj gledalcev. Vodja tekmovanja Iztok To-nejec je povedal, da je organizacijsko dirka lepo uspela. "Tudi vodstvo odbora za gorsko kolesar- jenje nam je potrdilo, daje bila to do sedaj naša najbolje organizirana dirka. Zadovoljni pa smo tudi z udeležbo, saj je nastopilo več tekmovalcev kot v zadnjih letih." Tekmovanje so že zjutraj začeli najmlajši. Tekmovali so na skrajšanem, dva kilometra dolgem krogu. Pri mlajših dečkih so se od Gorenjcev najbolje odrezali tekmovalci Završnice. Tretji je bil Luka Šturm, četrti Uroš Strajnar, peti pa Nejc Justin. Pri starejših dečkih je bil najboljši Gorenjec Primož. Resman, prav tako iz Završnice, na šestem mestu. Starejše kategorije so tekmovale na krogu, dolgem pet kilometrov in z višinsko razliko 170 metrov. Po njem so se najprej zapodili mlajši (pod 17) in starejši (pod 19) mladinci. Pet krogov je pri mlajših mladincih najhitreje prevozil državni prvak Luka Kodra iz KD Calcit, s triminutnim zaostankom pa sta mu sledila Jernej Muzga iz ŠD Energija Domžale in Matjaž Budin, KK Bišport. Starejši mladinci so morali prevoziti 6 krogov. Najhitrejši je bil znova državni prvak, Miha Halzer iz Hrastnika, ki je drugouvrščenega Boštjana Hribovska iz Calcita prehitel za skoraj dve minuti, tretji je bil Luka Rakuša, Gancša Tcam. Najhitrejši Gorenjec je bil Domen Bizjak (Završnica) na osmem mestu, ki je za zmagovalcem zaostal za deset minut. Dirko so nadaljevala dekleta. Tekmovalo jih je le pet, pet krogov paje najhitreje prevozila Blaža Klemenčič, K K Završnica, ki je tekmice prehitela za en krog. Druga je bila Urška Andreje iz KOLESARSTVO Martin Grad si je s pobegom v drugem krogu privozil zmago. ŠD Energija Domžale, tretja pa Sabina Rezar iz Uni Team Ljubljana. Blaža je bila s samo tekmo zelo zadovoljna. Povedala je, daje zmago pravzaprav pričakovala, saj se ji tudi sama proga ni zdela preveč tehnično zahtevna. Nazadnje so se na Jezerskem pomerili še v kategorijah pod 23 let in elite, kjer so se tekmovalci na progo podali hkrati. V prvem krogu so bili še precej izenačeni, Najboljši trije pri članih: Gregor Miklič, Martin Grad, Borut Rudolf (z leve proti desni) Savčani prepričljivo najboljši Kranj - Mladinci Kolesarskega kluba Sava Kranj so v soboto nastopali na kolesarski dirki za Hrvaški pokal v Kršanu v Istri. Savčani so na 80 km dolgi in zahtevni progi pokazali izredno taktično vožnjo in povsem deklasirali svoje tekmece. Na koncu so osvojili kar prvih pet mest, in sicer je dirko zmagal Miha Švab, za njim pa so se uvrstili Filip Tišma, Vladimir Kerkez, Janez Rozman in Gašper Pilar. Med mlajšimi mladinci, ki so vozili na isti, vendar nekoliko krajši progi, sta se od Savčanov izkazala Tomi Jerše z drugim in Vanjo Piljo-jčič s četrtim mestom. Za mlade kolesarje Save je bil to lep začetek drugega dela sezone, v katerem jih čaka kar nekaj pomembnih etapnih dirk in svetovno prvenstvo v Belgiji. T. P. Naši kolesarji se želijo izkazati v evropski konkurenci Potem ko je prejšnji teden Jure Zrimšek osvojil naslov evropskega prvaka med mlajšimi člani na dirkališču, pa optimistično na evropsko prvenstvo odhajajo tudi cestni kolesarji - Na prvenstvu stare celine se želijo izkazati tudi gorski kolesarji Kranj - Pogledi večine kolesarskih navdušencev sveta so bile zadnje tedne usmerjene proti Tour de Francu. Ta se je včeraj končal na Elizejskih poljanah z zmago Američana Lanca Armstronga. Od Slovencev je v cilj zadnje etape pripeljal le Martin Hvastija, medtem ko je Andrej Hauptman že prej odstopil. Hvastija je na koncu skupno osvojil 128. mesto. Zrimšek prvak na dirkališču Ob največji etapni kolesarski dirki paje bilo že prejšnji teden v Nemčiji evropsko prvenstvo na dirkališču za mladince in mlajše člane do 23 let. Na njem seje odlično odrezal 20-letni Novomeš-čan Jure Zrimšek, sicer kolesar Krke Telekoma, ki je v kategoriji do 23 let slavil v tekmi na točke in bil peti v tekmi na razdaljo. Na tekmovanju je nastopil tudi 18-letni Kranjčan Filip Tišma in med mladinci v tekmi na točke osvojil 17. mesto. Kot je povedal predsednik odbora za dirkališčno kolesarstvo pri Kolesarski zvezi Slovenije Matjaž Leskovar, je ta uspeh le še razlog več, da dirkališčno kolesarstvo pri nas dobi večjo vlogo, glavni pogoj za to pa je, da se najde dobrega gospodarja na novo zgrajenem, a (že) zapuščenem dirkališču v Novem mestu, pa tudi, da zaživijo ostala dirkališča, tudi kranjsko, kjer naj bi v prihodnje prirejali več tekmo- vanj. Dirkališčno kolesarstvo, ki je eno od olimpijskih panog, ima v svetu spet večjo vlogo, pri nas pa naj bi k razvoju pripomoglo tudi uspešno šolanje nekdanjega kranjskega kolesarja, sedaj pa tudi selektorja reprezentance v dirka-liščnem kolesarstvu, Kranjčana Klemena Jalovca. Cestni kolesarji sposobni za presenečenja Proti letošnjem prizorišču evropskega prvenstva v cestnem kolesarstvu za mlajše člane do 23 let, italijanskem Bergamu, pa bo že danes odpotoval prvi del naše ekipe, ki bo v petek nastopila v dirki na kronometer. Čeprav je ekipa majhna, saj sta v njej le dva tekmovalca, pa so pričakovanja naših zelo veiika. Jure Zrimšek je očitno v odlični formi, prav takt) pa se bo v hudi konkurenci želel izkazati še naš drugi up Gregor Gazvoda z Makol, sicer član ekipe Perutnine Ptuja. Oba bosta skušala "ogroziti" doslej najboljšo slovensko uvrstitev na kronometru na evropskih prvenstvih, šesto mesto Matije Kotnika izpred dveh let. V najmočnejši zasedbi pa naj bi v Italiji v nedeljo startali tudi naši tekmovalci na cestni dirki. Ekipa, ki jo je določil selektor Gorazd Penko in proti prizorišču tekmovanja potuje v petek, je namreč sestavljena i/ sedmerice ta čas naših najobetavnejših kolesarjev v kategoriji do 23 let. To so: Gregor Gazvoda (Perutnina Ptuj), Jure Zrimšek, Tomaž Nose (oba Krka Telekom), Matej Mugerli (Caneva Record), Matic Strgar (Radenska Rog Slovenica) ter dveh kolesarjev kranjske Save, Kristjana Fajta in Roka Jerše-ta. Večina je ta čas v vrhunski formi, največ težav pa ima zaradi poškodbe Matej Mugerli, ki ga bo v primeru, da ne bo mogel nastopiti, zamenjal David Tratnik (HIT Casinos). Med rezervami je tudi Kranjčan Domen Blažek. "Proga za kronometer bo zagotovo ena najlažjih na dosedanjih tekmovanjih, proga za cestno dirko pa je ena najtežjih do sedaj, če ne kar najtežja. Vendar mi imamo močno, čeprav mlado ekipo, ki bo tudi še v naslednjem letu lahko nastopala na prvenstvu do 23 let," je pred odhodom povedal naš selektor Gorazd Penko, kateremu pomočnik bo na tekmovanju tudi trener Save Marko Polanc. Kolesarji na prvenstvu upajo vsaj na kakšno uvrstitev do desetega mesta, vsem pa bo tudi izziv zmaga Zorana Klemcnčiča iz Švedske leta 1998. Gorski kolesarji v Švico Z malce manjšimi cilji, pa vendar željo, da se izkažejo, na pot na letošnje evropsko prvenstvo odha- jajo tudi gorski kolesarji in kolesarke. Od četrtka do sobote bodo tekmovali v Zurichu v Švici, barve Slovenije pa bodo v kategoriji elite zastopali: Kranjskogorec Gregor Miklič (Svvatch Novice extreme), Jeseničan Lenart Noč (Završnica), Borut Rudolf iz Črnega vrha nad Idrijo (Črni vrh -Stop team), Gašper Rak iz Šmartnega pod Šmarno Goro (Uni team) in Primož Grkman iz Satovice (Uni team). Ekipo do 23 let sestavljajo: Ljubljančan Martin Grad in Leščan Rok Šolar (oba Swatch Novice extreme) ter Anže Bizjak iz Zgornje Bele (Završnica). Med mladinci bodo nastopili Boštjan Pahovnik iz Luč (Uni team), Miha Halzer iz Hrastnika (Hrastnik) in Boštjan Hribovšek iz Laz v Tuhinju (Calcit Kamnik). Svojo predstavnico bomo imeli Slovenci tudi med dekleti, saj bo v kategoriji mladink nastopila Nina Homovec iz Črnega vrha nad Idrijo (Črni vrh - Stop team). "Na evropsko prvenstvo odhajamo optimistični. Čeprav ne pričakujemo uvrstitev ravno med najboljše, pa imajo naši tekmovalci in tekmovalka nekaj skritih želja, ki naj bi jim pripomogle do lepih rezultatov, " je pred potjo v Švico povedala Maruša Komac, vodja naše reprezentance gorskih kolesarjev. v drugem pa je napadel državni prvak med člani do 23 let Martin Grad in si privozil dovolj prednosti pred zasledovalci ter po osmih krogih prišel v cilj s skoraj minuto prednosti. Drugi je bil državni prvak v kategoriji elite Borut Rudolf, ki je v svoji kategoriji osvojil prvo mesto. Po tekmi je povedal: "Bila je zelo naporna tekma. Meni osebno je šlo zelo slabo, ker sem bil precej utrujen in nisem mogel dati maksimuma od sebe. Koje Grad v prvem krogu ušel, se ga nisem mogel držati." Bolj zadovoljen je bil zmagovalec Grad, ki se mu je drzna taktika dobro posrečila. Progo je ocenil kot zahrbtno, saj je ravnini sledil najprej krajši spust, nato pa zelo strm vzpon, kjer lahko tekmovalec veliko izgubi. Priznal je, da je imel sam še največ problemov s krči v zadnjih dveh krogih. "Na srečo se mi je dobro izšlo, saj sem vseeno prišel na cilj z minuto prednosti in na prvo mesto." V kategoriji elite je tekmoval tudi petkratni zmagovalec Jezerskega in po mnenju mnogih tudi naš najboljši gorski LOKOSTRELSTVO kolesar Marjan Jauk, ki je na cilj prišel kot osmi. "Glede na mojo pripravljenost in leta sem zadovoljen, da sem dirko odpeljal, rezultat pa ni pomemben. Dirka je bila tako kot vedno odlično organizirana, v ta kraj pa se rad vračam, saj imam nanj lepe spomine." REZULTATI: elite - L Rudolf (Stop Črni vrh) 1:44:10, Miklič (Swatch) 1:44:32, 3. Noč (Završnica) 1:44:42, 5. Robič (Svvatch). 6. Kaiser (Svvatch); U23 - 1. Grad (Svvatch) 1:43:35, 2. Šolar (Svvatch) 1:45:48, 3. Bizjak (Završnica)! :48:19, 4. Kavčič (Završnica), 5. Šolar (Swatch), 6-Grilc (Svvatch), 9. Hafner (Završnica); ženske - 1. Klemenčič (Završnica) 1:13:50, 2. Andreje (Energija Domžale), 3. Rezar (Uni Team Ljubljana), 4. Podpe-čan (Svvatch), 5. Zupan (Završnica); masters - 1. Brelih (Stop Črni vrh); amaterji - I. Hočevar (Uni Team Ljubljana); U19 - li Halzer (Hrastnik); U17 - I. Kodra (Calcit). Barbara Todorović, foto: Aljoša Korenčan Na evropskem prvenstvu našim srebro Kranj - Na Finskem je potekalo evropsko prvenstvo v lokostrelstvu, znova pa so se izkazali naši reprezentantje v disciplini sestavljeni lok, ki so na ekipni tekmi osvojili srebrno kolajno, saj jih je prehitela le reprezentanca Nizozemske. Naši so nastopili v postavi: Dejan Sitar. Tcvž Groegl, Tomaž Hodnik in Rajko Ušaj. V. S- Tekma v arcathlonu v Bohinju Ribčev laz - V taboru lokostrelske šole v Bohinju je lokostrelska sekcija pri ŠD Partizanu Škofja Loka minuli petek pripravila tekmo slovenskega pokala v arcathlonu. V disciplini goli lok je med člani zmagal Mirko Perko (Šmarna gora), med članicami pa Maja Breznik (ŠD Ljubljana - Šiška). V mlajših kategorijah so bili najboljši: Gašper Smode (Ankaran), Rok Mažgon (Škofja Loka) in Aljoša Vinkov/** (Portorož). V sestavljenem loku so tekmovali le dečki, zmagal par Jure Eržen (Šmarna gora). V ukrivljenem loku je bil najboljši v članski konkurenci Andrej Zupan (Škofja Loka), med članicami pa Mit' jam Černe (Mamut). V mlajših kategorijah so zmagali: Vita ZaU'r (Mins Postojna). Mateja Andrejka (Mamut), Nadja Cerne (Mamut)' Aleksander Fujs (Šmarna gora), Robeft Dvoršič (Maribor) in Boštjan Zavadlav (Mamut). V. & V Gozd Martuljku za slovenski pokal Gozd Martuljek - Lokostrelski klub Jesenice je v soboto organiziraj tekmo lokostrelcev za slovenski pokal 900 krogov. Med 55 tekmo^k'1 je v disciplini dolgi lok med člani zmagal Tomaž Zalaznik (Šmarni1 gora). V disciplini goli lok je bil med člani najboljši Valter Solil (Alp' komerc), med članicami paje zmagala Irena Santelj (MINS Postojna)-Med mlajšimi so bili zmagovalci Jaka Mežnar (MINS Postojna), Gašpef Smode (Ankaran) in Rok Mažgon (Škofja Loka), med veterankami M*J' rija Justin (Škofja Loka) in med veterani Stane Mežnar (MINS Postojna). V sestavljenem loku je med člani zmagal Jernej Selak (Škotp Loka), v mlajši kategorijah pa sta slavila Primož Perhač (Mozirje) in Andraž Kuret (MINS Postojna). Med veterani je bil zmagovalec Dušan Perhač (Mozirje). Največja je bila konkurenca v disciplini ukrivljen1 lok, kjer je bil med člani zmagovalec Sandi Štrukelj, med članicami pa je slavila Alenka Štrukelj (oba Škofja Loka). Med veterani je bil najbolj' ši Zlatko Ulaga (Žalec), v mlajših kategorijah pa so zmagali: Najka To-mat (Školja Loka), Darja Verbič (Kamnik), Teja Močnik (Alpkomerc)-Marjana Dobičkar (Jevnica), Aleksander Fujs (Šmarna Gora), Matej f1'' denšek (Kamnik) in Damjan Šorli (Alpkomerc). V.> VESLANJE____- Našim tri peta mesta Bled - Konec tedna je v italijanski Genovi potekalo letošnje veslašk'j svetovno prvenstvo za mlajše člane. Na njem je nastopilo tudi pe slovenskih posadk, v veliki finale pa so se uvrstili trije čolni. Na koncu so Bine Pišlcr (Izola) v lahkem skifu, Matej Rodela (Piran) v en<>' jcu ter Igor Ronchi in Mitja Trkov (oba Ljubljanica) osvojili peta mes ta. Majda Jerman (Izola) je v enojcu osvojila deseto mesto, prav taK deseti pa so bili Tomaž Cerne, Anže Poljanec, Gregor Peskar (v* Bled) in Matej Rigelnik (Ljubljanica) v dvojnem četvercu. V> VATERPOLO _ Naši mladinci drugi, zmagovalci Rusi Koper - Na zadnji preizkušnji pred odhodom na evropsko vateijpo sko mladinsko prvenstvo v Bari so naši mladi vaterpolisti nastopi'1 «j mednarodnem Tristar turnirju v Kopru. V konkurenci ekip Nerncll Nizozemske, Francije, Slovaške in Rusije so osvojili drugo mesto ekipo Rusije. Na prvi tekmi so igrali izenačeno 4:4 s Slovaki, na d ^ gi so s 6:5 premagali Nizozemce, na tretji s 5:3 Francoze, v 4. kolu i' s 3:7 izgubili z Rusi, v 5. kolu pa so 4:4 igrali proti ekipi NenulT Trener Rado Čermelj je že izbral igralce /a nastop na prvenstvi' Bariju. To so: Davor Štirn, Rok Vehovec, Žiga Bukovac, Kern, Luka ŠvegeU, (vsi Triglav Živila), Luka Prek, Andrija |u f (oba Branik), David Kecman, Blaž Verač, Jaka Škof, Jure Luka Vovk (vsi Olimpija), Blaž Čekličm, Uroš Smolnikar in ' Vilma Stanovnik gomir Volčič (vsi Koper). Jože Marin Na letošnji največji atletski tekmi naj bi barve Slovenije branilo kar 26 atletov in atletinj Brigita, Tina in Rožle so aduti kranjskega Triglava Kranjski atletski klub bodo na evropskem prvenstvu v Muenchnu zastopali kar trije atleti, saj bo Brigita Langerholc nastopila v teku na 800 metrov, Tina Čarman bo skakala v daljino, Rožle Prezelj pa v višino Kranj - Nič kaj počitniško v?-dušje ni bilo zadnje dni na kranjskem atletskem štadionu, kjer zaključne priprave pred letoš-njim evropskim prvenstvom, ki se b° čez teden dni začelo v Nemči-J1« opravlja večina slovenskih re-Prezentantov. Najbolj domače fiied vsemi so se seveda počutili trije "domaČi" atleti, člani Atletskega kluba Triglav. Trener Vučkovič zaupa tekmovalcem "Zadnji se je za nastop na atletskem prvenstvu uvrstil skakalec v vjŠino Rožle Prezelj, malo pred nJim skakalka v daljino Tina Čarman, medtem ko je forma Brigitc Langerholc naraščala že od začetka maja, ko je na tekmi v Ameri- ki v teku na 800 metrov tekla potreben čas 2:01,33. Koje v začetku junija prišla iz študija v Ameriki, se je začelo "piljenje" tehnike, prav tako taktike. Brigita je tekačica, ki ji bolj ležijo hitre tekme, saj ji vedno v finišu ne uspe iz počasnejšega ritma preiti v hitrejšega. Če pa je ritem na tekmi hitrejši, pa ga zna ohraniti, kar je bilo znova vidno prejšnji teden v Monaku, ko je na tekmi zlate lige osvojila tretje mesto in dosegla čas 1:58,97. Njen in moj cilj je, da na evropskem prvenstvu skuša doseči svoj osebni rekord, cesarje zagotovo sposobna. Je pa res, da je najin skupni cilj hkrati tudi ta, da uspešno dokonča študij, kar pa hkrati pomeni, da ima za seboj precej manj "bazičnega" treninga ^kačica Brigita Langerholc s trenerjem Dobrivojem Vučkovičem, ki pred evropskim prvenstvom zaupa nieni pripravljenosti. Hokej na ledu Nov jeseniški trener Roman Pristov? Jesenice - Vsako leto v juliju je J^lo Že vsaj približno znano, kako ^° z novo hokejsko sezono. To-k^t je med najbolj zvestimi privrženci vse več dvomov, ali bo Ho-eJski klub Acroni sposoben izbijati obsežne priprave in se po-j ati enakovredno v boj z ostalimi ekmeci v domači in mednarodni ^ni. Prejšnji trener Pavle Kavčič j? odšel, predsednik kluba Branko ujriejc pa odstopil. *si pričakujejo, da se bo sezo-a v "železarskem" taboru ven-|.arle začela z bolj odločnim ci-•jent: po dolgih sušnih letih spet ,askok na slovensko hokejsko r°no. Le ta nekaj velja, Jeseniča-°rn večna druga mesta pomenijo skorajda toliko kot nič. Kmalu Že skoraj desetletje mimo, od-ar se je dvorana Podmežakla esla od navdušenja ob osvojitvi "jalova državnih prvakov. °glavitna problema, ki sredi ,etJa najbolj kričita v ospredje, j.a organizacijski kader in denar. ^ 'Ud naj bi igralcem dolgoval še £T nekaj denarja. Veliko je tudi ugih nejasnosti. Uradnih infor-v3CrJ ni, polresnice z ulice pa |asih bolj škodijo kot ne. Ij- £.naJbolj razveseljiva vest vju-Jskih dneh je ta, da igralci prve-Hoštva Acronija in nekateri nJpj že redno trenirajo. Od po-j0 e'jka 29. julija naprej ima-krntU^ kondicijske treningi dva-na dan. Novo trenersko ime, ki se je pojavilo, je Roman Pristov, trener iz domačega loga. Iz skoraj zanesljivega vira smo izvedeli, daje 99 odstotkov možnosti, da bo prevzel krmilo prvega moštva, seveda z zelo nehvaležno nalogo popeljati "železarje " spet na hokejski vrh. Funkcionarji medtem skupaj z vodstvom občine Jesenice iščejo poti, kako zakrpati upravni odbor HK Acroni, najti predsednika in ostale člane. Nekaj poluradnih informacij o imenih je na voljo, del vodstva kluba sedmo silo milo prosi, da počakamo z objavo. Vse naj bi bilo jasno do sredine avgusta, ko bo letna skupščina Hokejskega društva Acroni in takrat naj bi ustoličili" tudi novega trenerja- Da včasih tudi največjim hokejskim optimistom Podmežaklo zmanjkuje volje, pa je dodatni problem led. Z ustanovitvijo Zavoda za šport so se razmere očitno spremenile. Najbolj črnogleda informacija je bila najprej, da bo led šele 1. septembra. Direktor zavoda je na dopustu, hokejisti bodo sedaj naslovili na zavod resno prošnjo, da bi na led stopili vsaj 15. avgusta. Če bo drugače, se že vnaprej zavedajo težav, kako bo z njihovo pripravljenostjo. Ta trenutek je sicer malo razlogov za optimizem Podmežaklo, vendar je gorenjska trma še vedno zmagala. Janko Rabič Skakalka v daljino Tina Čarman na treningu na domačem stadionu v Kranju. lahko rečem, da nanjo sploh ne gledamo kot na konkurentko, saj letos dosega takšne rezultate, da o dvobojih sploh ne premišljujemo. Gre za to, da Brigita teče svojo tekmo, doseže svoj rezultat. Za Jolando so namreč še kakšne štiri tekačice, ki letos dosegajo podobne rezultate kot Brigita, kaj pa bo to pomenilo na sami tekmi, pa je težko napovedati, saj bo treba najprej priti iz kvalifikacij v finale. Kvalifikacije so včasih zelo nepredvidljive, tako kot je nepredvidljivo napovedovati rezultate na velikih tekmovanjih. Seveda pa Brigita je v igri za kolajno, kar paje seveda pretirano obljubljati, saj tudi druge trenirajo za isti cilj," pravi Dobrivoje Vučkovič, ki je tudi zadovoljen, da bo imel kranjski Triglav na evropskem prvenstvu še dva svoja aduta. "Za Tino Čarman lahko rečem, da ima pri skoku nekaj drobnih težav pri odrivu, vendar pa ji je v Dolenjskih Toplicah uspelo in postavila je potrebno normo. Rezultat 6 metrov in 45 centimetrov naj bi bil tudi tisti, ki naj bi gaji uspelo preskočiti v Muenchnu. Če bo šlo brez. napak pri zadnjih treh korakih, bo možno tudi finale, realno pa mislim, daje sposobna skočiti tudi prek šest metrov in pol. Če bo naredila svoj osebni rekord, pa bo zanjo to veliko pomenilo. Bo pa zanjo to prvenstvo tudi velika izkušnja," pravi trener Dobri- kot njene konkurentke," o ciljih Brigite Langerholc razmišlja trener kranjskega Triglava in njen trener Dobrivoje Vučkovič, ki se zaveda, da je glavna favoritinja teka na 800 metrov v Muenchnu prav njena reprezentančna prijateljica Jolanda Čeplak. "Za Jolando HOKEJ NA ROLERJIH voje Vučkovič, ki ima na očeh tudi skakalca v višino Rožleta Prezlja, čeprav je trener njegov oče Dušan Prezelj. "Rožle je dobro začel sezono, ko pa je imel želodčne težave, so ga te izčrpale in seveda je trajalo nekaj časa, da se je spet pobral. Na srečo je prejšnji teden na državnem prvenstvu v Ljubljani dosegel normo in se z 225 centimetri uvrstil v ekipo za evropsko prvenstvu. Le za malenkost je zgrešil višino 228. Če mu to na evropskem prvenstvu uspe, pa je fo zelo obetaven rezultat," pravi Dobrivoje Vučkovič, ki si v prihodnjih letih za svoje atlete najbolj želi atletske dvorane, kjer bi pri vadbi vztrajali še mnogi drugi perspektivni športniki. Rožle, Tina in Brigita so optimisti "Zame tekmovanje v članski konkurenci ne pomeni bistvene razlike od prejšnjih, saj sem že pozimi tekmoval na dvoranskem prvenstvu, pa tudi iz tekmovanj v zlati ligi imam že izkušnje. Konkurente poznam, po junijski bolezni počasi prihajam v pravo formo in prepričan sem, da bo v Muenchnu še bolje. Najprej si seveda želim, da bi tehnično dobro skakal. Če s tem ne bo težav, bo prišel dober rezultat in nato dobra uvrstitev. Sam računam na rezultat okoli 220 do 225 centimetrov in upam, da bo to zadoščalo za finale, kar je moj cilj. Nc bom pa razočaran tudi s slabšim rezultatom, saj bo novih priložnosti v bodoče še kar nekaj," razmišlja 22-letni študent prava Rožle Prezelj, ki se je lani z evropskega prvenstva za mlajše člane vrnil z zlato kolajno. "Zame je evropsko prvenstvo doslej največje tekmovanje, zato sem zelo vesela, da sem izpolnila normo. Lani sem sicer tekmovala na univerzijadi v Pekingu, vendar mislim, da bo to še večje tekmovanje. Pripravljena sem dobro, normo sem izpolnila pred tremi tedni in upam, da na tekmi ne bo napak s prestopi. Upam, da se bom svojemu najboljšemu rczul- ATLETIKA Slovenija na svetovnem prvenstvu sedma Nuernberg - Slovenska in-line hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v Nemčiji osvojila sedmo mesto, Finci pa so bili boljši od Švedov in zmagali v velikem finalu. V drugem delu tekmovanj najboljših osmih moštev v in-line hokeju na svetu so naši hokejisti najprej po pričakovanjih izgubili s Švedsko. Kljub temu z igro in pristopom niso razočarali in po koncu igralnega časa sprejeli prisrčne čestitke nasprotnikov. V drugi tekmi nadaljevanja so se v slovenskem moštvu pokazale prve razpoke in nesoglasja med igralci, kar so Slovaki znali izkoristiti. Zelo staro moštvo Slovaške je Sloveniji na koncu tekme nasulo veliko zadetkov. Trener Andrej Hebar je zato imel pred zadnjo tekmo za sedmo mesto na prvenstvu težko delo zopet vključiti moštveni duh med igralce. Toda delo so mu olajšali sami hokejisti, kajti takoj po tekmi je prišlo do pogovorov med njimi. Odkritost in neposrednost je botrovala izjemni predstavi proti Avstriji. Sedmo mesto je tako pripadlo Sloveniji, kar je bila prvovrstna senzacija. Rob van Rijsvvick, direktor in-line oddelka pri IIHF: "Presenečeni smo bili že nad dejstvom, da sle se Slovenci uvrstili med osem najboljših na svetu in tako osvojili eno izmed mest v "A" skupini in-line hokeja za naslednje svetovno prvenstvo. Nato ste uspeh nadgradili z zmago nad Avstrijo, kar je vse presenetilo. Tako moštvo imate, da morate nadaljevati zastavljeno delo in se naslednje leto še v boljši luči predstaviti na svetovnem prvenstvu najboljših in-line hokejistov na svetu." Slovenska reprezentanca, sestavljena iz amaterskih igralcev, je torej v Nuernbergu pustila dober vtis. Vsi rezultati Slovenije: Slovenija : Finska 2:14(1:4,0:0,0:4,0:6), Brazilija : Slovenija 2:7 (0:3, 0:1, 1:1, 1:2), Slovenija : Madžarska 12:1 (1:1, 1:0, 4:0, 6:0), Slovenija : Švedska 2:7 (2:1,0:2, 0:2,0:2), Slovaška : Slovenija 13:4 (2:1, 3:1, 3:1, 5:1), Slovenija : Avstrija 8:5 (2:0, 3:1, 1:1, 2:3). Rožle Prezelj je pred nastopi na evropskem prvenstvu spet zdrav. tatu v kvalifikacijah vsaj približala, kar je pred nastopom tudi moja želja. Želim si tudi, da bi imela ravno pravšnjo tremo, saj nastop čisto brez treme ni dober, če je ne bo, pa tudi ni dobro," pravi 24-let-na absolventka Fakultete za šport Tina Čarman iz Spodnje Besni-ce, ki jo čez. dva meseca čaka tudi diploma. Rutine iz velikih tekmovanj pa ne manjka Škofjeločanki Brigiti Langerholc. "Res sem nastopila že na kar nekaj velikih tekmah, tokrat pa bo to prvič na evropskem prvenstvu. Pripravljena sem dobro, saj v zadnjem mesecu do pred kratkim nisem skoraj nič tekmovala, le veliko trenirala. Mislim, da me na evropskem prvenstvu najtežje delo čaka v polfina-lu, kjer bo treba teči že zelo hitro. Zavedam se, da sva z Jolando Čeplak med favoritkami, obe pa bova tekli pač svojo tekmo, saj sva na stezi pač tekmici. Sama sem zelo vesela, da nimam težave s poškodbami in da zdrava pričakujem prvenstvo," pravi 26-letna Brigita Langerholc, ki v Ameriki končuje študij in se bo nato do olimpijskih iger leta 2004 v Atenah posvečala izključno atletiki. Vilma Stanovnik, fotorTina Doki Tina zmagala v Trstu Kranj - Minulo soboto je na atletskem GP v Leverkusnu nastopil tudi Kranjčan Rožle Prezelj. V skoku v višino je s preskočenimi 215 cm zasedel 4. mesto. Uvrstitev je vsekakor vzpodbuda za nastop na članskem EP, rezultat pa je bil pri vseh skakalcih (zaradi nekoliko nerodne postavitve skakališča) nekoliko pod pričakovanji. Obe potnici za člansko EP v atletiki v Munchnu Brigita Langerholc in Tina Čarman sta nastopili na trening tekmovanju v Trstu. Tina je brez večjih težav s tekmicami in z velikimi težavami z vetrom (zelo se je spreminjal) s preskočenimi 605 centimetri zmagala, Brigita je pa v močnem protivetru v teku na 100 m z. rezultatom 12,63 sekunde zaostala samo za Ljubljančanko (in šprinterko) Sašo Prokofjev. Brigiti je bil nastop v teku na 100 metrov samo vmesna postaja treninga, ki ga naredila v Trstu. Na mitingu sta nastopila še Eva Prezelj, ki je bila 3. v skoku v daljino (534 cm), in Miloš Šakič, ki je zasedel 5. mesto v teku na 100 m (10,97 s). V. S. Boštjan Fon PLAVANJE Državno prvenstvo za deklice in dečke Kranj- V organizaciji Plavalnega kluba Merit Triglav je bilo konec tedna v kranjskem pokritem bazenu organizirano državno prvenstvo za deklice in dečke. Prvi dan rekordov ni bilo, nanj je bilo potrebno počakati do sobote. Kot prvi ga je dosegel v dopoldanskem predtek-movanju Damir Dugonjič iz ravenskega Fužinarja, ko je 50 m prsno odplaval v času 0:32.21. V popoldanskem finalu paje rekord postavila še štafeta deklic kranjskega Merit Triglava v postavi Kaja Kalan, Tanja Šmid, Maja Lukman in Mateja Kavčič, ko je 4 x 100 m prosto odplavala v času 4:25.87. Za rekord zadnjega dne so poskrbeli mladi plavalci kranjskega Merit Triglava. V disciplini 4 x 100 m mešano so Dušan Gajič, Andrej Miklavčič, Matic Ovniček in Matic Čahuk potrebovali le 4:28.48, kar je bil nov rekord Slovenije za dečke. Ekipno so kranjski mladi plavalci že po prvem dnevu prevzeli vodstvo, ki ga nato do zadnjega dne nišo več izpustili iz rok. Jože Marinček Morda prihajajo boljši časi za objekte na Pokljuki? Šport hotel na Pokljuki propada Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka ima v lasti tudi Šport hotel, pension Jelko in okrepčevalnico Zatrnik na Pokljuki - Resni pogovori z novimi partnerji in idejni projekti za adaptacijo Šport hotela, obnovo, ki naj bi se začela že letošnjo jesen - 300 milijonov tolarjev za vse tri objekte: 170 milijonov tolarjev za Šport hotel, 80 milijonov tolarjev za pension Jelka in 30 milijonov tolarjev za okrepčevalnico Zatrnik - Z objekti bo upravljala nova družba in ne bodo več v najemu V tiholi prostrane gozdnate Pokljuke, ki je poleti silno obljudena, saj ni stezice, kjer ne bi opazili avtomobila in gobarja, čemi ali ždi stari Šport hotel Pokljuka. Komajda ga kdo še pogleda, saj je kljub mogočnosti nekako ves pozabljen in zgrbljen sam vase, čeprav ni zaprt in je tudi v njem nekaj življenja. Pokljuški razvoj, kolikor gaje pač bilo, je okoli Šport hotela napravil velik ovinek: pozimi je za tekmovalce in rekrea-tivce aktualno le in samo bližnje Rudno polje, z odlično opremo in logistiko. Sport hotel je tak, zanemarjen in pozabljen, že več kot deset let. Sem in tja sc kdo oglasi v pismih bralcev, če ga pot zanese na Pokljuko in opazi, da Šport hotel, v katerem je bilo po drugi svetovni vojni toliko športnega življenja in ali precej več kot drugje. Šport hotel paje velik obnovitveni zalogaj, saj je objekt ogromen in terja ogromno denarja za obnovo: v njem je več kot 30 sob, velika jedilnica, kuhinjski prostori, spodaj točilnica ali bar, pomožni prostori... Marsikje hudo zamaka, marsikaj je za silo pokrpano, tako da obiskovalci ne vidijo, vlažno je in zaudarja po vlagi, oprema je vsemu temu primerna; tu so še obnove potrebne instalacije, vodovodne in električne, podi, fasada, okna in skratka vse, saj je vse skupaj hudo načel zob časa. Najprej pa bi morali urediti vodo, saj je ni oziroma jo v lastnem izviru morajo redno klorirati, če jo želijo uporabljati. Inšpekcija je že ukrepala in vedno znova opozarja lastnika, da to vendarle mora urediti... Pension Jelka so deloma že obnovili. aktivnosti, žalostno propada. In povzdigne glas in vpraša odgovorne, kaj mislijo z njim, ko paje vendarle lokacija odlična, primerna za poletni in zimski turizem, saj je vsaj za zdaj pod Viševni-kom pozimi več kot dovolj snega Iz rok v roke Šport hotel je v preteklosti večkrat menjal lastnika: dolgo časa je bil Transturistov, nato je bil last Simonovega zaliva, zadnji dve leti je v lasti sklada za spodbujanje Šport hotel na Pokljuki čaka obnova... razvoja Triglavskega narodnega parka. Leži na območju občine Bohinj, ki je tudi zainteresirana, da objekt ne propade. V vsem pestrem lastništvu pa je bil večkrat dan v najem - zadnjih dvanajst let ga ima v najemu Šport commerce iz Kranja. Ko smo se oglasili, smo pričakovali hujše razmere in razdejanje, kajti ljudski oglas je hotel opisoval kot pravo katastrofo in razvalino. Saj v resnici je, če ga primerjamo z drugimi, ki so obnovljeni, ampak podgan in miši ni bilo, in tudi tisti gostje, ki so se v njem mudili pri zajtrku, niso bili ravno videti vsi obupani. Prej kar zadovoljni, saj letujejo po polovico nižji ceni kot na Bledu, vsak gost pa tudi nujno ne sili v hotele prve kategorije in ga vonj po vlagi ali pogled na oguljene omare čisto nič ne moti. Hotelsko udobje za marsikoga ni vse - veliko več pomeni dobro počutje in dobra družba. Hotel vzdržuje zgledno čistočo, zato v tej smeri nobenih pripomb. Res je, da se v njem mudijo pole- ti in pozimi večinoma otroci s šolami v naravi, kajti cene so kar najbolj dostopne. Visoke zaradi hotelske ponudbe ne morejo biti. Najemniki pravijo, da komaj shajajo, predvsem zaradi visokih stroškov ogrevanja, saj nevzdrže-van in neizoliran objekt porabi veliko več kurilnega olja. Marsikaj so morali kupiti oziroma nadomestiti sami, da hotel sploh lahko obratuje. Poleg hotela je bila nekdaj tudi krajša vlečnica, z vrha smučišča pa je potekala tekaška proga proti Rudnemu polju, na kateri so tekači trenirali. Zemljišče smučišča je bilo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno lastniku, tekaška proga pa poteka po zasebnih zemljiščih in se tudi zato, ker vse skupaj leži v Triglavskem narodnem parku, ne sme urejevati s teptal-ccm. Še skale, ki so jih želeli strojno odstraniti s smučišča, so jim prepovedali voziti stran, kajti to se v Triglavskem narodnem parku dela - ročno. Res paje, da sedanji najemniki s skladom niso podpisali najemne pogodbe, kajti vztrajajo, da je v veljavi še prejšnja pogodba o ureditvi razmerij. Najemniki slutijo, da se počasi njihov čas izteka, kajti prihajajo - novi investitorji. Hotel višje kategorije Šport hotel na Pokljuki pa morda zadnje poletje ponuja takšen klavrn videz, kajti lastniki, sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka, se že resno dogovarja s partnerji, ki bi investirali v obnovo Šport hotela. Ne le Šport hotel, prodajajo tudi okrepčevalnico na Zatrniku in pension Jelka, ki sta na Pokljuki tudi v lasti sklada in sta danes oba - tako kot Šport hotel - dana v najem. "Investicijo pripravljamo skupaj z našimi resnimi partnerji in je v zaključni fazi," pravi direktor sklada za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka Jože Resman. "Po idejnih projektih gre za adaptacijo, vse skupaj paje investicija vredna 300 milijonov tolarjev. Želimo obnoviti objekte, Šport hotel naj bi bil hotel višje kategorije, primeren za športnike in druge goste, ki bi prihajali na Pokljuko. Objekti potem ne bi bili več dani v najem, ampak bi ustanovili svojo družbo d.o.o., ki bi upravljala in gospodarila s tremi objekti. Predvidevamo, da bi se del adaptacije začel že letošnjo jesen in da bi do zime nekatere zadeve že uredili - izkoristili naj bi "mrtvo" sezono, da bi bil potem pozimi lahko hotel odprt. Hotel bi tako obnavljali v več etapah." Za obnovo hotela in vseh objektov je zelo zainteresirana tudi krajevna skupnost Koprivnik - Gorjuše. Predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Korošec pravi: "Pokljuka bi morala dobiti ustreznega partnerja oziroma investitor- ja. Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka nima denarja za obnovo, zato se nam zdi prav in spodbudno, da ima zdaj resnega strateškega partnerja, ki bi adaptiral hotel oziroma tudi druga dva objekta. Cena Šport hotela je 170 milijonov tolarjev. Jelke 80 milijonov in okrepčevalnice Zatrnik 30 milijonov tolarjev. Domačini si želimo sorazmerno moderen hotel za stacionarne in prehodne goste z dobro infrastrukturo. Program trženja, ki poteka zdaj, ko v hotelu večinoma bivajo le otroci, se nam ne zdi preveč primeren. Hotel bi moral imeti program, ki bi se nekako dopolnjeval z Rudnim poljem, kjer že imajo odlične poligone in logistiko, stroje za teptanje snega in vse drugo. Pokljuka naj bi postala lep in obiskan smučarski center, saj ima navsezadnje dovolj snega, ki tudi leži dovolj dolgo." Pokljuka naj bi z obnovljenim Šport hotelom in Jelko - ki pa f bila v zadnjem času deloma obnovljena - postala nekakšna slovenska druga Rogla. Če bo vse po sreči, seveda, in če bo finančna korporacija, ki je zdaj interesent za nakup Pokljuke v višini 300 milijonov tolarjev - še enkrat toliko bodo najbrž morali vložiti v obnovo -, pokljuški Šport hotel res kupila. Pokljuka ima idealno nadmorsko višino za treninge športnikov, dovolj snega, dovolj možnosti za treninge, potrebovala bi dobro telovadnico, travnato igrišče in Še kaj, da bi resnično oživela. Vse pa v soglasju s Triglavskim narodnim parkom, ki pa prehudih ovir ne bi smel postavljati, sicer se P vsak resni interesent obnove ponovne oživitve Pokljuke obrnil in - odšel. Darinka Sedej Center za jezikovno usposabljanje Partnerstva za mir Za vojaka je znanje tujega jezika nujnost V NATO okolju se v skupnih operacijah enot uporablja standardizirane postopke v angleškem ali francoskem jeziku. Osnovni namen centra je jezikovno izobraževanje slovenskih vojakov, podčastnikov, častnikov in civilnih oseb. Petkovo novinarsko konferenco in proslavitev druge obletnice Centra za jezikovno izobraževanje Slovenske vojske na Ajševici pri Novi Gorici, ki deluje kot edini jezikovni center Partnerstva za mir (PZM), smo mediji doživeli na precej zanimiv način, saj so nas do tja peljali z vojaškim helikopterjem. Zbirno mesto je bilo na Brniku in v slabe pol ure smo prispeli na Ajševico. Tam so nas seznanili z uspehi centra, njegovo uveljavitvijo v državah PZM in Nata ter njegovim nadaljnjim razvojem. Slovesnosti sta se udeležila tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič in župan Mestne občine Nova Gorica Črtomir Špacapan. Začetki tovrstnega jezikovnega izobraževanja segajo v Ministrstvo za obrambo, v leto 1994, ko so se začeli prvi strokovni tečaji angleščine. Leta 1999 je potem nastala Šola za tuje jezike, s sedežem v vojašnici Šentvid. Šola obsega Odsek za poučevanje. Odsek za prevajanje in tolmačenje in Center za jezikovno usposabljanje PZM v vojašnici Ajševica. Center sodeluje s Številnimi uglednimi tujimi in domačimi ustanovami, Severnoatlantski svet pa ga je potrdil julija 2000. Šola je razvila več vrst jezikovnih tečajev, pripravlja lastna gradiva za učenje strokovnega jezika, opravlja potrjeno ocenjevanje po merilih Slovenskega vojaškega standarda STANAG 6001 in izvaja dodatno usposabljanje za učitelje tujega strokovnega jezika. Šolo vodi načelnik in poleg domačih učiteljev in prevajalcev poučuje tu tudi osebje iz Amerike, Anglije in Francije. Največ tečajev sc izvaja za angleški jezik nekaj manj za nemščino, sledita pa potem še francoščina in italijanščina. Slovenski in mednarodni tečajniki V centru imajo dve ravni izobraževanja: jezikovne tečaje in tečaje za usposabljanje učiteljev tu- jega jezika. V prvih dveh letih delovanja v Ljubljani in Ajševici so tečajniki (slovenski in mednarodni) lahko obiskali naslednje tečaje: intenzivni tečaj iz. angleškega jezika - tretja stopnja, angleščina za mirovne operacije, angleščina za štabne častnike v mirovnih operacijah, osnovno usposabljanje učiteljev angleščine, usposabljanje učiteljev tujega strokovnega jezika, seznanitev s testiranjem jezika stroke in usposabljanje za vodje jezikovnih programov. Med tečajniki, ki sta ravno prejela certifikat za uspešno oprav- Stotnik Matjaž Bizjak, častnik za odnose z javnostmi pri GŠSV, profesor Valter Mavric, svetovalec načelnika Generalštaba, in polkovnik Srečko Karba, načelnik šole za tuje jezike (od leve proti desni), so nam predstavili delovanje Centra za jezikovno izobraževanje Slovenske vojske na Ajševici. Perry Poland, ki dela v fonolaborato-riju v Centru za jezikovno usposabljanje prihaja s Floride: "V Center sem prišla oktobra in želim ostati tu še eno leto, saj v mojem delu zelo uživam. Zakaj Slovenija? Brala sem o Sloveniji kot zelo zanimivi in lepi deželi in sem se odločila zanjo. Prav za ta Center pa sem izvedela s spletne strani, namenjene učiteljem, kateri želijo poučevati angleščino kot tuj jezik, kar dejansko je namen mojega poklica." ljen tečaj iz angleščine, smo našli tudi dva z gorenjskega konca: Francija iz Radovljice in Mir-jano iz Škofja Loke. Oba sta zaposlena v Slovenski vojski in sta predznanje iz angleščine že imela. Zelja po boljšem znanju angleščine in sama nuja obvladanja določene stopnje tujega jezika za delo, poklic, ki ga opravljata, ju je pripeljalo do tega, da sta svoje znanje testirala, bila sprejeta in potem preživela Franci Mirjana Center na Ajševici iz ptičje perspektive. kar nekaj časa na Ajševici. Njun tečaj se je začel nekje v novembru, oktobru in uspešno sta ga zaključila v juniju. Sama predavanja so bila za oba zelo zanimiva. Predvsem sta bila navdušena nad načinom učenja, nad samim podajanjem snovi, kjer je bilo uporabljeno še precej drugih načinov, ne samo običajen učiteljski nastop, kakršnega sta bila vajena še iz šolskih klopi. Prihodnost in želje Centra V letu 2003 želijo izvesti prvi tečaj slovenščine kot tujega jezika. S tem bi se korenito prispevalo k regionalnem sodelovanju in razvijanju vojaške slovenščine, tako doma kot v mednarodnem okolju. S loven; skemu vojaku n radi pribli*?1; učenje na dal)a' vo in želijo raZ' viti organizira študij tujega )e' zika na dalja^j ki bo dopoln" klasične objflj učenja. Razširili in dopolnili r u bodo tudi programe za usposa ljanje učiteljev, saj je eden g'aV?.i. ciljev, da bi Center postal voo» na ustanova za izobraževanj učiteljev tujega strokovnega J^ zika v slovenskem in mednar' nem vojaškem in civilnem oko J Alenka Bruj foto: Gorazd Kav*1 Jprek, 30. julija 2002 GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si gorenjski glas • 13. stran Za polovico cene naredijo na tujem Po kolektivnih dopustih bo v treh obratih Planike 162 zaposlenih odveč. Po kolektivnih dopustih gredo na čakanje, kaj pa potem? GOSPODARSKI KOMENTAR Kranj - Gre za začasen ukrep, v pol leta bo že jasneje, ali bo us-Peh poslovanja omogočil zgolj notranje prestrukturiranje ali bodo neljubi ukrepi v zvezi z zaposlovanjem prerasli v trajne. Predsednik uprave Planike Milan Bajželj je pojasnil razloge, ki so upravo podjetja s 1190 zaposlenimi privedle do odločitve o začasnih presežkih, kar je med delavci sprožilo nezadovoljstvo, pri sindikatih pa nasprotovanje. Kje so razlogi za odločitev o določanju začasnih presežkov? "Ta zgodba potrebuje nekaj več Pojasnila.Tri leta po stečaju je Planika precej povečala obseg svojega poslovanja, za več kot polovico. S prodajo proizvodov je Planika leta 1998 zaslužila 6,5 milijarde tolarjev, lani pa 10,2 milijarde. Če primerjamo obdobje pred stečajem s sedanjim, so tedaj vse kapacitete polno tekle, ljudje so delali vse sobote, pa je Planika vseeno ustvarjala izgube. Ni torej merilo, koliko je proizvodnje, temveč mora teči prava proizvodnja, da o drugih poslovnih dejavnostih niti ne govorim. Do lanskega leta je Planika prišla v položaj, da je lahko pri takem obsegu poslovanja, ki ga je dosegla, delala brez izgube. To je bilo bistvo operacije, ljudje so ostali zaposleni, ni bilo velikega zmanjševanja zaposlenosti. Prišlo paje do velikega notranjega prestrukturiranja, o Čemer priča že povečanje realizacije iz prodaje proizvodov ob enakem obsegu proizvodnje, torej ob skoraj enakem številu parov Čevljev. To so bila prva tri leta, se-pa je zgodba drugačna. Sedaj JQ obdobje recesije in velikega Pritiska na zniževanje cen proizvodnje. To pomeni, daje potrebno Še bolj radikalno spremeniti strukturo poslovanja. Ne gre, da bi kar polnili kapacitete, ob tem pa ustvarjati izgube. Postavilo se je vprašanje, kaj storiti. Pritisk na zniževanje cen je povzročil, da se je še bolj jasno pokazalo, da nekatere najbolj enostavne vrste pro-•zvodnje v Sloveniji ne morejo veČ teči. Spremeniti moramo strukturo proizvodnje, sicer si ne moremo obetati zadostnega obsega posla in s tem proizvodnje, ki bi prinašala rezultat." Začasni presežki najbrž niso edini ukrep pri zmanjševanju stroškov? "Ta tri leta smo torej bistveno povečevali obseg poslovanja, za naslednja tri leta pa nas čaka prestrukturiranje. Postaviti si moramo ogledalo pred oči, kakšna mora biti Planika v naslednjih letih. V zvezi s tem že izvajamo vrsto ukrepov, med katerimi so poteze v zvezi z zaposlenimi le med bolj odmevnimi. Prvi ukrep je v zvezi s povečevanjem prodaje. Gre za tržno pozicioniranje Planike, ki se dogaja že tri leta, pri čemer se Planika iz pretežno proizvodno usmerjenega podjetja spreminja v tržno pozicionirano podjetje. To ne pomeni, da opušča proizvodnjo in se ukvarja zgolj s prodajo, pač pa je pri tem pomembno, da Planika postaja komandant svoje tržne pozicije. Rezultat te preobrazbe je že prej omenjeno povečanje prodaje. Drugi ukrep je povezan s kvaliteto produkta. Oba ukrepa še bolj zadevata vse ljudi kot pa začasni presežki, saj gre za pritisk na vsa delovna mesta v Planiki. Zelo pomembno je, kdo se v tem ujame in kdo ne, naprej bo šlo le tisto, kar je odlično, kar pa ne prispeva h kvaliteti poslovanja, gre ven. Tretja paleta ukrepov je vezana na ukrepanje pri stroških, kjer naj bi pri obstoječem obsegu poslovanja mesečno zmanjševali stroške za 50 milijonov. S tem bi morali v drugi polovici leta priti v položaj, ko bi bila Planika brez izgube. Četrta pa je paleta ukrepov, ki spreminjajo strukturo poslovanja in s tem povezane poteze, ki zadevajo zaposlene. Če bi izvajali zgolj te ukrepe, bi s tem še ne dosegli zmanjševanja stroškov." Ukrepi bodo zadeli tako proizvodne kot režijske delavce? "Pri ukrepih v zvezi z zaposlenimi pa gre za dve zgodbi. Ena je povezana z vsemi mogočimi režijskimi deli (prodaja, proizvodna režija, razvoj), druga pa je struktura zaposlenih v proizvodnji. Pri prvi sta dve možnosti: odlično gre naprej, vse drugo gre stran. V proizvodnji pa gre za zmanjšanje tistega dela proizvodnje, ki se lahko bistveno ceneje odvija na drugih trgih, v drugih državah. To je v glavnem šivanje. V drugih državah je mogoče ta dela z enako kvaliteto opraviti za polovico ali celo tretjino cene. Pred tem ne moremo zapirati oči, in če bi vztrajali pri taki strukturi proizvodnje, ne moremo biti konkurenčni in spet bi nam sledila izguba. To pomeni, da bomo v naslednjih dveh letih za polovico zmanjšali ta del proizvodnje, in sicer na dva načina. Če bomo uspeli povečati tisti del posla, ki bodo ekonomsko dovolj dobri, bomo to izvajali z notranjim prestrukturiranjem (ljudi bomo usposobili in prekvalificirali za bolj zahtevna dela v proizvodnji), kolikor pa ne, je treba za te ljudi poskrbeti na zavodih zaposlovanje, s skladi dela, ki v Sloveniji uspešno delujejo, da se skratka zgodi vse tisto, da ljudje ne ostanejo v odkriti brezposelnosti." Kaj se bo torej zgodilo v vaših obratih v Kranju, Turnišču in Majšperku? "Ukrep začasnih presežkov zadeva vse tri obrate, razlike so v tem, kakšne vrste programi tečejo v posameznih obratih. V največjem proizvodnem obratu v Turniš- ču, ki je vezana za eno največjo prednost Planikinega programa (za goretex licenco), bo prestrukturiranje izvedeno v naslednjih dveh letih. V Kranju gre zlasti za režijski del, proizvodni del pa mora najti svoj cilj v obutvi višjih cenovnih razredov. Eno teh možnih smeri iščemo tudi v sodelovanju s Pekom. V Majšperku, ki je ta čas največji problem, pa gre za manjši obrat s 116 ljudmi, tam pa je proizvodnja, ki nima možnosti na daljši rok. Tu sicer še vedno iščemo možnosti za kako drugo specializirano proizvodnjo. Začasni ukrepi zadevajo 162 ljudi, od tega je 80 takih, s katerimi se za naprej ne bodo sklenile pogodbe o delu (16 v Kranju, 66 v Majšperku). Med 82 začasnimi presežki, ki gredo na čakanje, pa jih je 39 v Kranju in 43 v Majšperku. V teh postopkih sodelujejo tudi sindikati." Kaj se bo zgodilo po šestih mesecih, kolikor trajajo začasni ukrepi? "Vse je odvisno od tega, kako se bo razvijal obseg poslovanja, kako bomo uspeli širiti bomo tiste posle, ki bodo dobičkonosni. Če se bo obseg poslovanja povečeval, se bo večji del prestrukturiranja zgodil znotraj firme. Če pa zaradi recesije v tem obdobju ne bomo uspeli zagotoviti dovoljšnjega obsega poslov, se lahko zgodijo tudi trajni presežki." Sindikati vam naslavljajo tudi očitek o ustanovitvi firme MBO. Zakaj je pravzaprav nastala? Že ime firme Management by out pove namen njene ustanovitve. Stvari v zvezi z ustanovitvijo te firme so transparentne, kakor tudi vse ostalo v Planiki. Management je firmo ustanovil, da bo, če se pokaže priložnost odkupa kakega deleža Planike in če bodo pogoji ugodni, firma konkurirala za nakup. Za sedaj ni izvedla nobene poslovne poteze, kar je tudi mogoče dokazati. Priložnosti za sedaj še ni bilo, ne država (57-odstotni lastnik) ne banki (11 in 6-odstotna lastnika) še niso pokazali namer, da prodajo kak del Planike. Danica Zavrl Žlebir Ko se izteče delo za določen čas Junija letos je bilo v Sloveniji prijavljenih nekaj več kot sto tisoč brezposelnih. Med novimi, ki se registrirajo na borzi dela, je največ takih, ki se jim je iztekla zaposlitev za določen čas. Ljubljana - Po podatkih Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenje se je junija na novo prijavilo 4353 brezposelnih, kar je za Petino manj kot maja in za 13 odstotkov manj kot lanskega juni-Največ je med novimi iskalci zaposlitve tistih, ki se jim je iztekla zaposlitev za določen čas, kar dve petini. Sledijo prvi iskalci saposlitve (18 odstotkov) in trajno presežni delavci in brezposelni ž5*radi stečaja. Gibanja na trgu dela so zelo živahna. Medtem ko se je junija 4353 ljudi na novo prijavilo na zavodu za zaposlovanje, je odšlo *332 ljudi, med katerimi seje veči-na (3229) zaposlila. Tisti, ki se ^so zaposlili, so se bodisi vklju-v šolanje ali upokojili, del se J,b je odjavilo po lastni volji, neka-eri pa so bili iz evidence črtani, *er niso bili aktivni pri iskanju zaposlitve ali ker so odklonili delo. 'akih ni niti 4 odstotke. " polletju je priliv v brezposel-n°st v Sloveniji znašal 39.463 £Seb, povečal pa se je pri vseh Kategorijah brezposelnih. Več kot P°lovica ljudi je prišlo na zavod *aradi stečaja." Odliv od lctošnje-|a januarja do junija pa je bil : 10° ljudi. Letos seje v primerja Z lanskim junijem po podat-j m republiškega zavoda za zapos- vanje brezposelnost najbolj zmanjšala na Gorenjskem (za 7,5 odstotka), najbolj pa porasla na območju Nove Gorice. V junijskem poročilu republiškega zavoda za zaposlovanje najdemo še nekaj presežnikov z Gorenjske. Gre za prejemnike denarnega nadomestila za brezposelne, ki ga je v Sloveniji letos prejemalo 19.129 ljudi, 5477 pa je bilo prejemnikov denarne pomoči. Od vseh brezposelnih prejema nadomestilo ali denarno pomoč četrtina ljudi (letos seje ta delež v primerjavi z lani zmanjšal), na Gorenjskem pa kar dve petini. Na kranjski območni enoti so izplačana denarna nadomestila tudi najvišja v Sloveniji, saj v povprečju znašajo 95.111 tolarjev bruto (v Ljubljani so denimo 91.711 bruto, najnižja pa na območju Sevnice 78.462 tolarjev in Murske Sobote 79.854 tolarjev). Med brezposelnimi je domala petina iskalcev prve zaposlitve in skoraj četrtina mladih do 26 let. Z uvedbo novele zakona se je spremenila višina denarnega nadomestila. Maja je tako za upravičence, ki so to pravico pridobili po sprejemu novele, najnižje denarno nadomestilo znašalo 47.570 tolarjev bruto, najvišje pa trikrat toliko (142.710 tolarjev bruto). Za tiste, ki so pravico uveljavljali pred sprejemom zakonskega določila, je maja najnižje nadomestilo znašalo 38.056 tolar- jev bruto (najvišje pa je bil štiri-kratnik najnižjega, torej 152.224 bruto). Maja so upravičenci v povprečju prejeli 87.790 tolarjev bruto. Denarna pomoč pa je enako 80 odstotkom zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za davke in prispevke, ki sc obračunajo od zajamčene plače. Maja letos je denarna pomoč znašala 28.851 tolarjev neto. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Privatizacija po evropsko Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Še pred desetletjem se je zdelo, da bo privatizacija v Evropi (vsaj v njenem zahodnem delu) vsaj delno pozdravila gospodarske bolezni tistega časa. Vlade vseh barv in odtenkov so si prizadevale stopati po poti, ki jo je po letu 1979 v Veliki Britaniji utrdila takratna in tamkajšnja konzervativna ministrska predsednica Margaret Thatcher. S prodajo javnega premoženja disciplini privatnega lastništva in kapitalskim trgom naj bi povečali njegovo gospodarsko učinkovitost, hkrati pa bi v državne proračune pritekle velike količine dodatnega denarja. Učinki so bili dokaj dramatični. Po podatkih britanskega tednika The Economist je bilo leta 1979 v Veliki Britaniji podjetij v javni lasti v vrednosti 12 odstotkov bruto domačega proizvoda, leta 1997, ko je na oblast prišel laburistični Tony Blair, se je ta delež zmanjšal na slaba dva odstotka. Temu valu se je kmalu pridružila Nemčija, ki je prodala precej državnega premoženja, med drugim tudi Deutsche Telekom, Španija je lani prodala Iberio, svojega nacionalnega letalskega prevoznika, in celo socialistična francoska vlada je v zadnjih petih letih prodala več svojega premoženja kot njene bolj desne predhodnice. Vsega skupaj so med letoma 1990 in 2002 v razvitejšem delu Evrope privatizirali za 675 milijard dolarjev državnega premoženja. Danes se je privatizacijska vnema že nekoliko ohladila, saj so na primer v Nemčiji in na Nizozemskem odložili ali preklicali prodajo svoje infrastrukture (poštni sistemi, letališča, železnice), v Italiji pa vlada Silvia Ber-lusconija kljub pričakovanjem ni naredila kakšnega vidnega napredka v tej smeri. Razlogi teh trendov so dokaj različni. Pomembne so izkušnje Velike Britanije, ki je šla v tej smeri najdlje, pri tem pa izvedla precej vprašljivih prodaj, med katerimi najbolj izstopa v javnosti zelo negativno sprejeta prodaja sistema kontrole zračnega prometa. Drugi razlog je gospodarska recesija in s tem posledično zdravstvene težave in šibkost kapitalskih trgov oziroma borz, ki preprečujejo doseganje visokih cen podjetij, potencialnih kandidatov za prodajo. Kljub navdušenju nad privatizacijo pa lahko opazimo, da se je država le malokje popolnoma umaknila iz podjetij, ki jih je prodala, svoje lovke pa steguje bolj, kot je to razvidno iz številk o deležu prodanega državnega premoženja. V mnogih primerih je ali obdržala precejšnji delež lastništva, kiji omogoča glasovalne pravice, ali pa zadržala tako imenovane "zlate delnice", ki ji dajejo pravico veta nad prevzemom podjetij. Tako je Francija obdržala 56 odstotkov letalske družbe Air France, pomembne deleže pa ima tudi v drugih velikih francoskih družbah, v Renaultu na primer 25 odstotnega. Le v Veliki Britaniji se je država popolnoma umaknila iz tamkajšnjih največjih podjetij, na začetku sicer zelo previdno in v mnogih primerih je z uporabo zlatih delnic preprečila hitre in sovražne prevzeme. Drugod po Evropi je (bila) privatizacija zgolj fraza za prikrivanje ekonomske realnosti. Vlade so denar od prodaj državnega premoženja uporabljale za krpanje svojih proračunov in bilanc podjetij v državni lasti, le redko pa so se umaknile iz upravljanja ali pa so si vsaj pustila maneverski prostor za vmešavanje v poslovanje privatiziranih podjetij. Dokazano je, da je država slab gospodar, in očitno je, da se bodo morale vlade, če naj privatizacija pokaže svoje polne koristi, umakniti iz upravnih in nadzornih odborov privatizirani'/! podjetij ter se še marsičesa naučiti. Slovenska vlada pri tem seveda ni nobena izjema. Tudi v Peku presežki V tržiškem Peku so 90 delavcem napovedali prenehanje delovnega razmerja kot posledica prisilne poravnave. Zaradi te informacije sta se sestala oba sindikata v podjetju in jo ocenila kot nepopolno, češ da sta bila sindikata seznanjena le s kriteriji za določanje presežnih delavcev. Bila je že druga prisilna poravnava, v ZSSS sindikatu podjetja Peko Tržič in KNSS Neodvisnosti pa izražajo presenečenje nad odpuščanjem delavcev iz neposredne proizvodnje, ki je še zlasti v montažnih oddelkih večje, kot je bilo pričakovati po dosedanjih informacijah. Posledica sedanjih ukrepov v podjetju bo manj izdelane obutve in po vsej verjetnosti še nadaljnje odpuščanje, v izjavi za javnost pišeta predsednica izvršnega odbora sindikata ZSSS Mojca Sedminek in podpredsednica sindikata KNSS Jurka Mrak. Ob nastopu nove uprave je bilo rečeno, da bodo proizvodnjo ohranili, da podjetje dela na pridobitvi naročil, zato je bilo pričakovati, da ne bo potrebno odpuščanje, kot je bilo načrtovano v sanacijskem načrtu. "Politika, ki jo zagovarja država, da se išče trge s ceneno delovno silo in delavce pušča vnemar, je kaj slaba popotnica za zaposlene v panogi. Tudi zmanjševanje števila delavcev, hkrati pa prekomerno obremenjevanje še zaposlenih ne vodi v izboljševanje, izvršna odbora sindikatov podjetja Peko takšnemu načinu reševanja odločno nasprotujeta," je še zapisano v izjavi za javnost. D. Ž. Trgovca zadovoljna s preteklim letom Kranj - Julija sta dve pomembni gorenjski trgovski podjetji, Živila in Merkur, medijem poslali svoji poslovni poročili za preteklo leto. Vodstvi sta z doseženim rezultatom zadovoljni. Tako, denimo, v Živilih ocenjujejo, da je bilo preteklo poslovno leto zelo zahtevno, tako s stališča konkurence kot tudi z vidika organizacijskega prestrukturiranja. Vrsta aktivnosti je bila vezana na kapitalske povezave. Lani jim sicer ni uspelo zaključiti kapitalskih povezav znotraj GIZ SUMA, pač pa so razširili skupino Živila. S pripojitvijo Veletrgovine Potrošnik so Živila postala najmočnejši slovenski trgovec na področju agroživilstva. V skupini Živila je lanska prodaja znašala dobrih 51 milijard tolarjev. Tudi za Merkur so bili leta 2001 značilni procesi reorganizacije. V sistem so vključili celotno tehnično trgovino Kovinotehne in obenem tehničnih trgovin hčerinskih družb Soče in Novotehne. Povečali in posodobili so 13 trgovskih centrov in poenotili blagovne znamke, tako da sedaj v skupini Merkur nastopajo le z znamkami Mekur, Big Bang in Bof. Sicer pa čisti prihodki od prodaje znašajo /a leto 2001 88,4 milijarde tolarjev (za 57 odstotkov več kot prejšnje leto), celotna prodaja v skupini Merkur pa prek 106 milijard. Tudi pri celotnem dobičku so presegli rezultate iz preteklega leta, in sicer za 13 odstotkov. Poslovno moč bodo v prihodnje gradili z investicijskimi vlaganji v nove trgovske centre. Pred koncem leta 2001 so jih odprli v Ljubljani in pri Novi Gorici, letos pa na Jesenicah, v Kranju, v Sisku na Hrvaškem, pripravljajo pa jih še nekaj. Še letos bodo odprli tudi največji Merkurjev trgovski center v Sloveniji, in sicer v Celju. D. Ž. Deutz, Zetor, Steyr, Zadrugar Na 5. slovenskem srečanju ljubiteljev stare kmetijske tehnike v Jablah pri Trzinu so številni obiskovalci občudovali stare, a še vedno poskočne traktorje in ostalo staro kmetijsko tehniko. Jable pri Trzinu - Kje lahko vidite največje legende slovenskega kmetijstva na kupu? Na srečanju ljubiteljev stare kmetijske tehnike v Jablah pri Trzinu! Samo tam se lahko najbolj plastično vrnete v zgodovino slovenskega kmetijstva in si ogledate številne občudovanja vredne legende - Deutza, Zetorja, Steverja pa IMR Zadrugarja itd. 30 let), mnoge izmed njih so lastniki pripeljali v zavidljivo dobrem stanju. Tudi vodja Sekcije ljubiteljev stare kmetijske organizacije Jože Mejač je v predstavitvenem biltenu zapisal, da z veseljem Ernest Obermayer na Minneapolisu Moline, letnik 1945. Minulo soboto je v Jablah potekalo že 5. srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike, ki ga pripravlja Društvo kmetijske tehnike Slovenije v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije - Oddelkom za kmetijsko tehniko in Cen- trom za razvoj kmetijstva in podeželja Jable. Prireditev je vsako leto bolj obiskana in tudi razstavljenih eksponatov je vsakič več. Letos so si številni obiskovalci lahko ogledali okoli petdeset sta-rodobnih traktorjev (starejših od ugotavlja, da je število in vrsta eksponatov, ki jih ljubitelji pripeljejo na kraj srečanja vsako leto večje in popolnejše, eksponati so obnovljeni bolj izvirno, kar pomeni, da se izpopolnjuje tudi znanje in veča zavest ljubiteljev stare Deževniki dajejo zdrav humus Anton Pušavec iz Hudega pri Tržiču že več let prideluje bio domači humus, ki ga naredijo deževniki. Za hrano potrebujejo uležan kravji gnoj, ki ga predelajo v bogato organsko gnojilo. Rože na oknih bujne, plodovi zelenjave pa zdravi, veliki in okusni. Anton ima v zelenjavnem vrtu trenutno 2 metra visoke kumare in paradižnike, velike paprike, ki že nekaj časa dajejo velike in okusne plodove, ter ostalo zelenjavo, ki odlično raste po zdravem in naravnem gnojilu, saj dobiva vse potrebne mikroelemente. S črvi, oziroma pridelovanjem organskega humusa se ukvarja malo časa. Dobil jih je pred osmimi, devetimi leti, vendar jih je pustil, saj se z njimi doma na kmetiji niso ukvarjali. Ko pa so videli, da bi šli v prodajo, so kupili še napravo za pakiranje. Zdaj se zadovoljni kupci vračajo vsako leto, saj vse rastline zrastejo hitro, bujno in dajejo velike plodove hitreje kakor zelenjava, gojena z ostalimi gnojili. Anton zagotavlja, da ima zelenjava povsem drugačen okus kot tista iz trgovine. Kalifornijski rdeči črvi so doma v Južni Ameriki, v Andih, kjer jih di, ki bi se s tem ukvarjali. Ljudje so že prišli in jih kupili, vendar je za njih potrebno imeti veliko prostora, predvsem pa veliko dozorelega kravjega gnoja brez gnojnice in dušika." Črvov je sedaj več milijonov in zavzemajo približno 80 kvadrat- in jih s polivinolom zadevam. Potrebujejo vlago, če pa je suho, pa uidejo." Ko pojedo to plast, deponira novo in tako naprej. Dela je veliko in vendar je Antonu to kakor hobi. Ni pravega zaslužka. Je pa lahko delo, ki ga rad opravlja. Anton ima sedaj že več jedo tudi surove. Zmiksajo jih v mešalniku in živi koktejl ima menda precej hranilnih snovi. Anton je dobil deževnike od peka, ki jim je dajal za prašiče odpadno moko in kruh. Dal mu jih je samo tri vile, stali pa so za enega super teleta! "Včasih je bilo to zelo drago. V Sloveniji ni veliko lju- nih metrov površine. V nekaterih krajih na kupih so zelo gosti, saj lezejo kar eden vrh drugega. Črvi jedo kravji gnoj in kar izločijo, je naravni humus. Ko predelajo eno plast na kupu, gredo na drugega, zato ima za njih stalno pripravljen "teren". Paziti je potrebno na steljo, saj je najboljše listje mehkih listavcev. Predelan humus je potrebno sušiti, tako da se lahko zdrobi oz. zmelje v moko. Vendar je črve potrebno varovati. Tehnologija gojenja je zahtevna. "Črvi pridejo z drugih kupov na deponirani hlevski gnoj, ki je pripravljen na novem kupu. Nahajajo se le deset do petnajst cm pod površjem, naprej ne gredo. Ni tako, da bi predelali celoten kup in bi šli drugam. Sam delam tako, da pripeljem plast gnoja, spremljam, kako jedo, in ko skoraj že predelajo pravo plast, jo preložim in počakam, da jo predelajo še na fino, nato naložim drugo, počakam na dež kupov, kjer črvi jedo in se razmnožujejo. Za njih je potrebno imeti stalno pripravljeno "hrano", drugače pa uidejo tudi kilometer daleč. Na 80 kvadratnih metrih letno pridela 10.000 litrov finega humusa za prodajo, za dom pa uporablja le odpadnega. Razlika v ceni ni velika, humus pa zagotavlja zdravo rast rastlin ter velike, okusne in hranilnih snovi polne plodove, kar ni primerljivo s tistimi v trgovinah. Humus ustvari tudi zdrava in hranilna tla, ki nudijo rastlinam vse snovi, ki jih potrebujejo. V zameno vračajo z obilno rastjo, velikimi plodovi in cvetovi. Deževniki se ne bodo prekomerno razmnožili, saj je poskrbljeno tudi za "naravno selekcijo". Z njimi se radi pogostijo ptiči in slepci. Pozimi pa jih dobro zadela, da "pridelujejo" humus tudi pozimi, drugače pa mirujejo. Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič kulturne dediščine. Poleg traktorjev in traktorskih priključkov so bili na srečanju razstavljeni številni drugi eksponati: stabilni kmetijski stroji in naprave, vprežni priključki ter ročno kmetijsko orodje. K predstavitvi kmetijskih starodobnikov so organizatorji letos dodali še predstavitev starih avtomobilov, terenskih avtomobilov in motociklov, ogromno zanimanja obiskovalcev paje pritegnil tudi impozanten parni valjar. Edino kakšen primerek znamenite lo-komobile smo pogrešali. Na srečanju v Jablah seveda ni manjkal Ernest Obermaver iz Polzele, brez katerega si take prireditve v Sloveniji sploh ni mogoče predstavljati, saj ima zagotovo najobsežnejšo in najbogatejšo zbirko starih traktorjev v Sloveniji, med njimi sta najbolj občudovana ameriška traktorja Lanz Buldog, letnik 1957, še posebej pa Minnea-polis Moline RTU 14, letnik 1945. "V svoji zbirki imam trinajst traktorjev, od tega deset restavri-ranih, trije pa na obnovo še čakajo. Zame je najdragocenejši Min-neapolis Moline, ki sem ga kupil v zelo slabem stanju, saj je tride- Rezultati ocenjevanja strojev Traktorski priključki 1. Dvobrazdni obračalni plug Eberhardt, letnik 1940, lastnik Anton Skok Žitni, 2. Kosilnik s pripravo za vezanje snopov (snopoveznik) Bautz, letnik okrog 1950, lastnik Janez Pogačar, 3. Dvobrazdni plug Ventzki, letnik 1954, lastnik Anton Skok Vprežni priključki 1. Gozdarska prema za vleko hlodov, letnik: pred 1940, lastnik Janez Černilec, 2. Vprežni laheh voziček, letnik: pred 1900, lastnik: Janez Počkaj, 3. Konjske sani, letnik 1913, lastnik Lenart Dovč Stabilni stroji in naprave 1. Stabilni motor Slavia, letnik okrog 1925, lastnik Jože Mejač, 2. Nizki ležeči vitel (gepel) in mlatilnica, letnik 1910, lastnik Kokalj Marjan, 3. Stabilni motor Deutz, letnik 1927, lastnik Anton Skok Ročno orodje in naprave 1. Mlekarski voziček, letnik: 1850, lastnik Srečko Škraba Restavrirani traktorji: 1. Mineapolis Moline RTU 41, letnik 1945, lastnik Ernest Obermaver, 2. Deutz F1M414, letnik 1941, lastnik Nino Petrovič, 3. Ford 9N, letnik 1941, lastnik Jože Mejač Nerestavrirani traktorji 1. Svoboda - Češka, letnik: okoli 1933, lastnik Franc Lasbacher 2. Fendt Diesel Ross, letnik 1937, lastnik Jože Mejač 3. Fendt Diesel Ross 12 GH, letnik 1953, lastnik Anton Skok set let stal v nekem grabnu in sem potreboval kar najmanj tri leta, da sem ga obnovil," je povedal, nato pa se usedel na svojega lepotca in Fendt Diesel Ross, letnik 1937, lastnik Jože Mejač. se priključil paradi starih traktorjev na središčnem prostoru prireditve. Njegovemu minneapolisu so se pridružili tudi ostali stari traktorji, ki so pisali zgodovino slovenskega kmetijstva. Najstarejšega med njimi je pripeljal Jože Mejač, in sicer Fendt Dieselross, letnik 1937, ki je na pogled v precej slabem stanju, a še vedno vozen. Ko bo restavri-ran, bo pravi lepotec. Poleg predstavitve delovanja stare kmetijske tehnike so se v soboto tudi pomerili v spretnostni vožnji s traktorjem starodobni-kom in dvoosno prikolico. Na srečanju je komisija že tradicionalno izbrala najbolj ohranjene in res-tavrirane primerke starih strojev, ki so bili seveda tudi nagrajeni. Simon Šubic Javno pismo ministru Butu Poslanec N.Si - Nove Slovenije Alojz Sok v odprtem pismu ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franca Buta poziva, da spremeni nekatere že sprejete odločitve na področju kmetijske politike v Sloveniji. Kranj - Razlog javnega poziva poslanca N.Si - Nove Slovenije Alojza Soka je v tem, da Evropska unija pospešeno razpravlja o novi strategiji skupne kmetijske politike, v kateri naj bi večjo in poudarjeno vlogo igrali predvsem manjši kmetijski subjekti. Tako poslanec predlaga spremembo uvedbe pregleda na BSE govejih pitancev in odraslih govedi pri starosti 24 mesecev, ker da tovrstni pregled v cilju večje zaščite potrošnikov ne dosega svojega osnovnega namena, v kolikor se ne opravlja tudi v državah, iz katerih Slovenija uvaža živila živalskega izvora. V EU opravljajo danes pregled na BSE v starosti 30 mesecev, medtem ko pri 24 mesecih opravljajo tovrstno preiskavo le v Nemčiji, Irski in delu Belgije, kjer je številčnost pojavljanja BSE znatno višja kot pri nas, kjer sta bila do sedaj zabeležena le 2 primera in še to pri poginulih živalih, razlaga Alojz Sok. Njegov poziv leti tudi na Odredbo o pregledu na BSE pri uvoženih govejih pitancih, ki določa, da morajo le-ti biti ob zakolu stari 24 mesecev. Sok navaja: "V preteklosti seje večje število slovenskih kmetov zaradi pomanjkanja domačih telet za nadaljnjo pitanje usmerilo na pitanje telet iz uvoza. Za tovrstne namene so si uredili karantenske objekte v skladu s Pravilnikom o karanteni, kar je povezano z velikimi stroški. Na podeželju, kjer je vse več kmetijskih površin v zaraščanju, daje takšen način pitanja poleg ekonomskih tudi okoljske rezultate. Veliko kmetijskih površin, ki bi se sicer zarasle, ostaja na takšen način obdelanih in v funkciji pride- lovanja voluminozne krme. Odločitev, da je zakol uvoženih telet mogoč le pri starosti 24 mesecev, koje možno opraviti tudi pregled na BSE, je iz ekonomičnih razlogov nesprejemljivo. Živali so pri tej starosti namreč pretežke, za-maščene in pitanje postane nerentabilno. V državah, iz katere RS uvaža teleta za nadaljnje pitanje, do danes ni bil zabeležen noben primer BSE. Prav tako pa je znano tudi dejstvo, da večina tovrstnih pitancev konča v izvozu." Poslanec opaža, da je BSE bole" zen starejših krav in da je v zadnjem Času v upadanju, zato se sprašuje, zakaj slovenska država v procesu vsestranske globalizacije uvaja veterinarsko-sanitarnc ukrepe, ki jih druge države niso uvedle. Vsi ti ukrepi so namreč vplivali in pripomogli k zmanjšanju števila krav in posledično k zmanjšanju števila živorojenih telet v Sloveniji, meni Alojz Sok, Nova Slovenija. Simon Šubic Za skupne protestne aktivnosti Upravna odbora Kmetijsko gozdarske zadruge Slovenije in Zadružne zveze Slovenije pozivata vse kmečke organizacije, naj se pridružijo njunim protestnim aktivnostim- Ljubljana - Na izredni seji upravnih odborov Kmetijsko gozdarske zadruge Slovenije (KGZS) in Zadružne zveze Slovenije (ZZS), ki je bila minuli teden, sta organizaciji sprejeli nekaj skupnih sklepov v zvezi z napovedanimi protesti zoper trenutno kmetijsko politiko v državi. Tako oba upravna odbora ugotavljata, da je shod, ki je predviden za 5. september, nujno potreben zaradi vse slabšega položaja slovenskega kmetijstva. Upravna odbora KGZS in ZZS podpirata predlog aktivnosti za organizacijo in izvedbo tega protestnega shoda, ki so bile podane s strani Borisa Grabrijana. Prav tako upravna odbora omenjenih organizacij podpirata pri- zadevanja Sindikata kmetov Slovenije za izboljšanje položaja kmetijstva v Sloveniji. Menita, & je za uveljavitev zahtev kmetij' skih organizacij primerna le skupna protestna aktivnost, za organ1' zacijo katere mora biti na volj0 dovolj časa. Zato upravna odbora predlagata vsem organizacijam na področju kmetijstva, da se pridružijo skupnim protestnim aktivnostim, ki jih 5. septembra organiz1' rata KGZS in ZZS. a Upravna odbora KGZS in 22» sta na izredni seji tudi pooblasti'' organizacijski odbor za priprav° protestnih aktivnosti, da imenuj pogajalsko skupino, ki bo posn* dovala zahteve državnemu zboru-vladi in posameznim nMfliS^* stvom. Simon Suh' Torek, 30. julija 2002 PODJETNIŠTVO IN OBRT / FINANCE, NEPREMIČNINE / renata skrjanc@g-glas si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN (Pre)visok davek za zaupanje Minuli petek se je več kot sto varčevalcev Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj (SHP) zbralo na mirnem shodu, ki je proti koncu postal prizorišče verbalnih obračunavanj. Upniški odbor namerava shod ponoviti še v Kranju in na Bledu. Tržič - "Zbrali smo se, da državo opozorimo na nepravilnosti, ki smo jim bili priča v zadnjem času. Smo res krivi zato, ker smo svoje prihranke zaupali ustanovi s prijaznimi uslužbenci in brez dolgih čakalnih vrst? Nekateri do stečaja sploh niso vedeli, da gre za hranilno kreditno službo. Denar smo vlagali v hranilnico, ki ji je potekel rok trajanja! Zdaj seje potopila in z njo tudi naši prihranki," je na petkovem pozno popoldanskem shodu dejal Mihael Petek, član upniškega odbora varčevalcev SHP. Želeli smo miren shod, ne pa medsebojno obračunavanje! Varčevalci so precej krepkih besed namenili ustanoviteljem SHP Kranj (trojici Smuk-Brezar-Goli-ja), ki so po njihovem mnenju ves čas vedeli, kaj se dogaja, dobro so vedeli, da Banka Slovenije ne jamči za hranilne vloge in zavedali so sc tudi, komu posojajo denar. Za stečaj so vedeli že dalj časa, varčevalci pa so zanj izvedeli, ko so se znašli pred zaprtimi vrati kranjske SHP. Brez prihrankov je ostalo več kot 3000 varčevalcev, po Petkovih besedah pa je oškodovanih vsaj 7 do tO tisoč ljudi, kajti prizadete so cele družine in zaposleni pri varčevalcih. Na protestnem shodu je bilo večkrat sli- šati tudi vprašanje, kje je bil vsa ta leta finančni nadzor, in razočaranje nad državo, ki je v tem primeru po besedah opeharjenih in razočaranih varčevalcev padla na izpitu, saj je od primera SHP očitno dvignila roke. Varčevalka Gordana Lazar je med drugim dejala, da so slepo verjeli državi in bančništvu, zdaj pa se morajo boriti za svoje prihranke. "Se do včeraj smo bili socialno preskrbljeni, zaradi stečaja paje naenkrat več tisoč ljudi v stiski. Ta denarje naš! Hočemo ga nazaj," je dejala Lazarjeva in med zbranimi varčevalci požela glasen aplavz. Kljub temu, da je odbor varčevalcev pripravil miren shod, seje končal v precej razgretem vzdušju, temperaturo paje dvignil povsem nepričakovani prihod Igorja Kuparja. ki je nekaj mesecev vodil poslovanje SHP Kranj, in je varčevalcem namenil nekaj pojasnil. Rupar je dejal, da ima zaradi stečaja precej težav, kajti ljudje tudi nanj s prstom kažejo kot na enega od krivcev za stečaj. Dejal je, daje bil tudi sam zaveden, saj je mislil, da ima opravka s poštenimi ljudmi, pa se je izkazalo povsem drugače in je po slabem letu moral zapustiti SHP. Besede so postajale glasnejše ter bolj ostre in obtoževanju ter pranju umazanega perila se kljub obetu mirnega shoda le ni dalo povsem izogniti. Protestnega shoda pa se ni Denarje naš, hočemo ga nazaj! udeležil nihče od ustanoviteljev SHP, nanj ni bilo stečajnega upravitelja, niti predstavnikov države in Banke Slovenije, skratka nikogar, ki bi varčevalcem lahko odgovoril na njihova vprašanja. Varčevalce jezi ignoranca ustanoviteljev, zavedajo se, da si morajo sami pomagati, zato so ustanovili odbor varčevalcev, odprli informativno pisarno in poskrbeli za odvetniško pomoč. Dosedaj je svoje terjatve na sodišču prijavilo približno 300 varčevalcev, ob dnevu stečaja pa je bilo v SHP za 1,7 milijarde tolarjev vlog. Minulo soboto je varčevalce sprejel tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, protestna shoda pa bodo pripravili tudi v Kranju in na Bledu. Varčevalci bodo o svojih težavah obvestili evropska sodišča, niso redki, ki so se od prihrankov že poslovili, drugi pa se zavedajo, da privarčevanega denarja v celoti ne bodo dobili, in vprašanje je, koliko časa bo še preteklo, preden bodo sploh kaj dobili. Nekateri menijo, da bo uspeh že, če jim bodo vrnili vsaj tretjino prihrankov, vsi v en glas pa pravijo, da je to, kar se jim je /godilo, previsok davek za zaupanje in obsojanja vredno je, da bodo račun slabega gospodarjenja plačali tisti, ki niso ne jedli ne P'1' Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Poletna akademija za mlade podjetnike Mubljana - Mladi podjetniki in študentje bodo tudi letošnje poletje lahko izpopolnjeni svoje znanje na mednarodni poletni akademiji, ki bo od 11. do 23. avgusta v štajerskem Voitsbergu v Avstriji. Nosilec projekta je regionalno združenje VVirtschaftsoffensive Voitsberg (Gospodarska ofenziva Voitsberg), ki združuje gospodarske 'n politične institucije zahodno štajerske regije ter podjetja, ki želijo sodelovati z drugimi regijami. Poletna akademija bo letos drugič, udeležencem pa ne ponuja le sodelovanja v različnih učnih delavnicah, ampak odpira tudi možnosti za sodelovanje v multilateralnem Projektu nastajanja podjetniške in gospodarske mreže 'gospodarske regije Jugovzhod*, ki naj bi bila eden od temeljev gospodarskega sodelovanja Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Vodilo letošnje poletne akademije je mreženje - povezovanje mladih prek uspešnosti v poslu (Netvvork for Youth & Business). V tem projektu sodeluje tudi ljubljanski Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG), ki bo tudi letos desetim mladim podjetnikom in študentom omogočil sodelovanje v poletni akademiji, prihodnje leto pa kot soorgani/.ator nekatere modele organiziral tudi v Sloveniji. PCMG želi s tem širiti podjetniško kulturo med mladimi in spodbujati mednarodno gospodarsko povezovanje. Stotim udeležencem poletne akademije, ki bodo razdeljeni v 20 skupin, bo letos na voljo pet različnih študijskih modulov, v dvotedenskem izobraževanju pa jim bo predavalo več kot 40 strokovnjakov s področja znanosti in gospodarstva. Modul 'Start Up' je namenjen podjetnikom začetnikom in ustanavljanju podjetij, za absolvente tehničnih šol je zanimiv modul 'Automotive engineering', ki jih bo seznanil z enim največjih podjetniških grozdov - avtomobilskim grozdom, kreativnosti bodo deležni v modulu 'Crea Tech NVorkshop Glas', modul 'Sustainable developmcnt' bo predstavil znanja s področij turizma, gospodarstva ter socialnega in kulturnega življenja, eden od modulov pa je namenjen seznanitvi mladih podjetnikov z informacijskimi tehnologijami. , R. S. Neurejen obratovalni čas prodajaln Ljubljana - Minulo nedeljo je prenehal veljati 17. člen Zakona o trgovini, ki ureja obratovalni čas prodajaln, kar pomeni, da je na tem področju nastala pravna praznina in do sprejetja novega zakona je vprašljiv tudi njegov nadzor. Državni zbor bo o spremembah zakona v trgovini odločal po parlamentarnih počitnicah. Na zakonsko neurejenost obratovalnega časa prodajaln je pred dnevi opozoril tudi Sindikat delavcev trgovine Slovenije. Po njegovem mnenju bo "pravno praznino" najbolj občutilo več kot sto tisoč delavcev v trgovini, saj je v nedeljo prenehala veljati normativna ureditev obratovalnega časa prodajaln. V svoji izjavi /a javnost so med drugim zapisali, da bodo pravno praznino do sprejetja novega /akona v interesu kapitala skušale zlorabiti velike in vplivne trgovske družbe. Delavci v trgovini se bojijo, da bodo v obdobju bre/pravja še bolj izpostavljeni kršitvam pravice do počitka in zahtevajo, da se tudi na tem področju zagotovita pravna in socialna varnost zaposlenih. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije menijo, da bi izkoriščanje in kršenje temeljnih delavskih in človekovih pravic zaposlenih v trgovini lahko preprečili tako, da bi do sprejetja nove zakonske ureditve obratovalnega časa prodajaln uporabljali Evropsko socialno listino, ki jo je Slovenija ratificirala pred devetimi leti, in Evropsko direktivo številka 2000-34 EC. Po teh listinah se v obvezni 24-urni tedenski počitek načelno šteje nedelja oziroma dan, ki je po tradiciji in običajih določen kot dan počitka. Predlog novega zakona, ki gaje pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, med drugim določa, da obratovalni čas določi trgovec v skladu s potrebami potrošnikov, številom zaposlenih v prodajalnah in da proda jalna lahko obratuje največ šest dni v tednu, sedmi dan le izjemoma, ko je motena preskrba npr. bencinske črpalke, lekarne, prodajalne v bolnišnicah. S predlogom se je strinjal tudi sindikat, ki pa se ne strinja, da bi trgovci lahko sedmi dan priddbili Z dodatnim zaposlovanjem. Sindikat delavcev Trgovine Slovenije je na glavnega tržnega inšpektorja Romana Kladoška naslovil tudi javno vprašanje, po katerih predpisih bo do sprejetja nove zakonske ureditve nadziral obratovalni čas trgovin. Renata Škrjanc Neprijetna vprašanja Pivovarne Laško Ljubljana - Četrtkove skupščine Pivovarne Union, ki je bila zapr-ta za javnost, so se udeležili tudi predstavniki Pivovarne Laško in belgijske družbe Interbrevv, ki sta že oddali svoji ponudbi za nakup ljubljanske pivovarne. Pred skupščino je za dvig temperature in razburjenje poskrbel Urad ?-a varstvo konkurence, kije Pivovarni Laško minuli torek prepovedal glasovanje na omenjeni skupščini, potem pa še pred skupščino Pivo-varni Laško vendarle dovolil glasovanje z 24,24 odstotka glasov. Interbrevv je 40,9-odstotni lastnik Uniona in ima soglasje Urada za varstvo konkurence h koncentraciji kapitala, česar Pivovarna Laško (46,18-°dstotni delež Uniona) še nima. Na skupščini delničarjev je sodelova-o 74,74 odstotka delničarjev. Sprejeli so vse sklepe, ki jih je predlagala uprava Uniona in se odločili tudi o delitvi bilančnega dobička. Ta Je konec lanskega leta znašal 4,77 milijarde tolarjev, od tega bodo 2,47 "^'lijarde tolarjev prenesli v naslednje leto, 2 milijardi tolarjev pa v druge rezerve. Dividendam bodo v Unionu namenili dobrih 270 milijonov tolarjev in sicer 600 tolarjev bruto za delnico. Skupščina delničarjev je za pooblaščenega revizorja letošnjega poslovanja imenovala revizijsko družbo KPMG Slovenija. V Pivovarni Laško pa so napovedi izpodbojne tožbe proti izglasovanim razrešnicam predsedniku, nadzornemu svetu in trem članom uprave ter možnost vnovičnega skli-Ca Unionove skupščine in revizijo poslovanja družbe. Renata Škrjanc Privatizacija Telekoma zamrznjena Ljubljana - Minuli teden je nadzorni svet na skupščini Telekoma ^v°je delničarje seznanil z odločitvijo, da v družbi, ki je v večinski asti države, še ne bodo izpeljali privatizacije, ki je bila napoveda-^ že na lanski skupščini delničarjev. Nadzorni svet je zavrnil tudi številna ugibanja o prodaji hčerinskih podjetij Mobitela ali Siola, nedavne skupščine pa so se prvič udeleži-' tudi zasebni delničarji, ki imajo v lasti 25-odstotni delež podjetja. ednjc je predvsem zanimal postopek privatizacije Telekoma, precej {PraŠanja pa je bilo namenjenih tudi dejstvu, da Telekomove delnice nc kotirajo na bor/i, kar je povezano s privatizacijo. Skupščina del- b»Ska Pcarjevje za revizorja potrdila revizijsko hišo KPMG Slovenija, izdo-. ka za leto 1997 bo izplačala 391,60 tolarja bruto dividende, kar je °Sl«-lo"np.f!.7nnm:AnM!." " R. §. Mobitelova pametna SIM kartica Ljubljana - Družba Mobitel je poskrbela /a novost - pametno SIM kartico, ki je nadgradnja dosedanjih SIM kartic inje namenjena uporabnikom, ki želijo še hitrejši dostop do informacij. Mobitclovi naročniki in uporabniki sistema Mobi lahko obstoječo kartico ob doplačilu 2.350 tolarjev zamenjajo za pametno SIM kartico, prenos podatkov s stare kartice na novo je brezplačen, GSM številka pa se pri zamenjavi ne spremeni. Uporabnikom so na voljo meniji: M-bančništvo, SMS Info, Moj GSM in Uporabno. M-bančništvo zagotavlja dostop do vseh bančnih storitev (preverjanje stanja na računu, plačilo računov in položnic, nastavitev Umilnih alarmov, vezava sredstev,...), varnost pa je zagotovljena s šifriranjem podatkov. R. S. Pregled borznega dogajanja Padanje tečajev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, ki sicer ni bilo tako obsežno kot na vseh pomembnejših svetovnih borzah, končno kaže svoj konec. Gledano skozi daljše časovno obdobje, pa se delež tujega kapitala v Sloveniji vidno povečuje. Leto 2001 je bilo s tega vidika najuspešnejše, saj je v Slovenijo priteklo za okoli 420 milijonov dolarjev tujega kapitala. Še boljši rezultati se obetajo v tem letu, saj je nivo tujih investicij v letošnjih prvih treh mesecih že dosegel 212 milijonov dolarjev. Celotne tuje naložbe dosegajo okrog 15% slovenskega BDP-ja, ob istem tempu tujih vlaganj pa se ocenjuje, da bi se v roku petih let ta delež približal 30 odstotkom. Največ pozornosti na gospodarskem področju pa so v zadnjih dneh seveda deležna dogajanja v zvezi s pivovarnami. Potem ko je v uPaj 2,6 milijarde tolarjev, 15,5 milijarde tolarjev dobička pa bo o nerazporejenega. Elektrika se bo podražila Ljubljana - Električna energija za gospodinjstva in javno razsvetljavo bo od četrtka, 1. avgusta, dražja za dva odstotka, kar pomeni, da se bo za toliko podražila kilovatna ura. Vlada se je za podražitev električne energije za tarifne odjemalce (gospodinjstva in javno razsvetljavo) odločila zaradi primanjkljaja prihodkov dejavnosti letošnje prodaje električne energije, ki znaša okoli 7 milijard tolarjev, kljub podražitvi pa bo primanjkljaj le delno pokrit. Drugi argument vlade za podražitev pa je cena električne energije v državah Evropske unije, kjer je za približno 36 odstotkov dražja. Zadnja podražitev električne energije (za 5 odstotkov) je bila novembra lani. Porabniki, ki imajo cnotarifni števec sedaj plačajo 18 tolarjev za kilovatno uro, pri dvotarifnem števcu pa je cenejša tarifa 13 tolarjev za kilovatno uro, dražja pa 22 tolarjev. Vlada je zavrnila predlog distribucijskih podjetij za 8,2-odstotno podražitev električne energije. R. Š. najprej presenetila Pivovarna Laško z javno objavljeno namero, da bo v kratkem podala javno ponudbo z.a odkup vseh delnic Pivovarne Union, je 23.7. presenetila še pivovarna Interbrevv, ki je dejansko objavila ponudbo za odkup vseh Unionovih delnic. Na presenečenje vseh je Interbrevv ponudil 1.000 tolarjev manj, kot je z.a Unionove delnice obljubilo Laško, s čimer je povzročil pri tistih, ki dogajanje spremljajo, še več ugibanj. 25. 7. je javno ponudbo za odkup vseh delnic objavila tudi Pivovarna Laško, in sicer po predhodno obljubljeni ceni 91.000 tolarjev. Za dodatno nego- tovost je poskrbel Urad z.a varstvo konkurence, kije Pivovarni Laško začasno prepovedal razpolaganje Z vsemi Unionovimi delnicami. Za 26. 7. je bila namreč sklicana skupščina delničarjev Uniona, na kateri po začasni odredbi Pivovarna Laško tako ne bi mogla uveljavljati svojih glasovalnih pravic. Urad za varstvo konkurence je nato Laškemu z.a samo en dan, torej za dan skupščine, preklical del začasne uredbe in jim dovolil, da na skupščini glasujejo Z 24,9 odstotki kapitala. Skupščina je potekala zelo. burno, delničarji pa so najavili več izpodboj-nih tožb. Nina Pulko NCH Ljubljana Sami RAZVIJAMO, PROIZVAJAMO in TRŽIMO visokokakovostna sredstva za vzdrževanje. Iščemo: PRODAJNE ZASTOPNIKE ZA: • Ljubljana z okolico ter Dolenjska NUDIMO: učinkovito usposabljanje, možnost dobrega zaslužka, samostojno delo. PRIČAKUJEMO: • osebo z lastnim prevozom in • veseljem do dela z ljudmi. Pisne ponudbe z življenjepisom in telefonsko številko pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: NCH, d.o.o., Ljubljana, Parmova 53, 1000 Ljubljana. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti ■ ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. do pevci in godci. Sledilo bo praznovanje z ansamblom Trio piano. Za hrano in pijačo je poskrbljeno. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Trst 30.7.; Madžarske toplice od 7.9 do 13.9. in od 14.9. do17.9. 2002; Lenti 10.8.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; nočni Gardaland - Aqaland 26.8. Prevoz: možnost plačila na čeke. AVTOBUSNI PREVOZI AMBROŽIČ, s.p. Letovanje v Španiji od 19.9. do 27.9 tel.: 572-54-27, 031/723-823 HOKO - kombi prevozi Hočevar Stanislav, s.p. tel.: 04/596-38-76 04/595-77-57 Vabljeni po nakupih: Lenti četrtek in sobota, Trst sreda in petek (sobota), Celovec 1. torek v mesecu, Gardaland in ostali prevozi (izleti, prireditve, dopusti) po dogovoru. 041 734 140 AVTO ŠOLA A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA PLAVALNI KLUB RADOVLJICA Kopališka 9 4240 Radovljica Kopališče Radovljica je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 19. ure. Od ponedeljka do petka je od 21. do 22. ure večerno rekreacijsko plavanje. Plavalni klub Radovljica med poletnimi počitnicami v dopoldanskem in popoldanskem času organizira začetne in nadaljevalne plavalne tečaje za otroke od 4. leta starosti dalje. Informacije in prijave na blagajni kopališča po tel. 04/53 15 770. ) l a p a SLOVENIJA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA Potrebujete pomoč in podporo izven psihiatrične bolnišnice? Si želite spremstvo in druženje, pa ne veste, kje bi to dobili? Želite spoznati druge svojce, ki imajo družinske člane s težavami z duševnim zdravjem? Bi svoj prosti čas želeli deliti z nami kot prostovoljec? Oglasite se na društvu OZARA, v Kranju na Kidričevi 6, tel. 04/23-62-610 ali na Jesenicah na Tavčarjevi 3b, tel.: 04/583- 62-00 GLASOV KAŽIPOT Prireditve Prireditve na Bledu Bled - V četrtek, 1. avgusta, bo v Trgovskem centru Bled, ob 20.30 uri prireditev Veselo po domače z ansamblom Okrogli muzikantje. V primeru slabega vremena bo prireditev v Restavraciji Panorama. Na terasi hotela Golf bo v petek, 2. avgusta, ob 20.30 uri Jazz večer - ansambel Samboja. V okviru Okarina etno festivala bodo na Pristavi Bled ob 20.30 uri nastopili Ricetti Ensemble (Italija) ter John Renbour & Jacqui Mc Shee (Anglija). V primeru slabega vremena bo prireditev v Festivalni dvorani. Dan žgancev in kislega mleka Prevala - Prireditev Dan žgancev in kislega mleka bo v soboto, 3. avgusta, na planini Prevala. Ob 11. uri bo tudi sv. maša posvečena sv. Jerneju, zaščitniku pastirjev. Prireditve v Bohinju Bohinj - Jutri, v sredo, 31. julija, ob 21. uri si lahko na poletnem vrtu za hotelom Jezero ogledate gledališko predstavo Vilinček z Lune. V cerkvi sv. Martina v Srednji vasi pa bo ob 20.30 uri koncert Komornega ansambla VVienn - Ljubljana. V četrtek, 1. avgusta, bo v hotelu Zlatorog nastop folklorne skupine, in sicer ob 20.30 uri. Prireditve v Tržiču Tržič - V galeriji atrija Občine Tržič je na ogled razstava akademskega slikarja Jožeta Meglica z naslovom'Barvitost slovenskih krajev". Avtor se tokrat posveča predvsem krajini, del motivov je povzet iz Tržiča in okolice, na platnih v olju in akrilu pa lahko spoznamo tudi motive drugih slovenskih krajin. V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja potekajo Poletne počitniške delavnice vsak dan od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro. V tem tednu pod naslovom "Moja toaletna torbica" z mentorico Evelin Guček. Občina Tržič organizira akcijo Naj noga Slovenije! V jubilejnem letu Šuš-tarske nedelje iščejo največjo moško in največjo žensko nogo v Sloveniji. K prijavi vabijo ženske s številko noge, večjo od 42 in moške s številko noge nad 47. Prijave sprejema TD Tržič do 15. av- gusta. Akcija se bo zaključila z meritvijo nog na Šuštarsko nedeljo. V petek, 2. avgusta, bo v okviru Poletnih prireditev v Tržiču, ob 20. uri v atriju Občine Tržič nastopil kantavtor Adi Smolar. V soboto, 3. avgusta, ob 10. uri bo v atriju Občine Tržič v okviru Pikinih sobotnih otroških matinej glasbeno - čarovniška predstava z naslovom Klovn Tomi in presenečenje. V okviru Poletnih iger pa se bodo v šahu pomerili osnovnošolci in mladi Tržičani, in sicer v atriju Občine Tržič ob 11. uri. Prireditev organizira Šahovsko društvo Tržič - Jedro. Na Roblek bom odšel Radovljica - Planinsko društvo Radovljica, restavracija Avsenik iz Begunj in ansambel Ekart vabijo na glasbeno prireditev Na Roblek bom odšel. Prireditev bo v soboto, 3. avgusta, od 12. do 15. ure pri Roblekovem domu na Be-gunjščici. Prireditve v Kranjski Gori Kranjska Gora - Danes, v torek, 30. julija, ob 20.30 uri bo na trgu pred cerkvijo v Kranjski Gori nastop narodno - zabavnega tria. Jutri, v sredo, 31. julija, se udeležite gobarskega pohoda in piknika. Zbor udeležencev bo pred Turističnim društvom Kranjska Gora ob 9. uri. V gostilni Cvi-tar se boste lahko ob 18. ure dalje zavrteli ob živi glasbi. Ob 21. uri bo pred agencijo Julijana kino pod zvezdami. V četrtek, 1. avgusta, pa bo na trgu pred cerkvijo v Kranjski Gori nastop folklorne skupine, ob 20.30 uri. Lov na Dušana Mravljeta Kranj - Letošnji organizator "Najboljše počitnice so v Kranju" ŠO FOV in izvajalec Zavod mladim, so zaključni del prireditve posvetili humanitarnim namenom. Zato bodo organizirali poleg ostalih prireditev tudi "Lov na Dušana Mravljeta". Tek se bo odvijal po ulicah Kranja, s startom in ciljem na Pungradu. Štartnina je prostovoljna. Izkupiček pa bodo namenili Varstveno delovnemu centru Kranj. Zato vabijo vse občane in vse ljudi, ki imajo razumevanje za "drugačne", da se v nedeljo, 4. avgusta, ob 19. uri udeležijo Lova na Dušana Mravljeta. Prvi konjeniški militerij - endurance Krvavec - Konjeniško društvo Krvavec organizira v soboto, 3. av- gusta, Prvi konjeniški militerij - endurance. S pričetkom ob 10. uri v Gradu na sedežu društva in s ciljem na Kriški planini na planšariji Viženčar, kjer bo ob 13. uri podelitev pokalov in nato zabava z ansamblom Gorska roža. Spominska svečanost pod Storžičem Tržič - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Tržič vabi članstvo, simpatizerje narodno osvobodilne borbe in občane na spominsko slovesnost ob spomeniku padlim žrtvam za svobodo Pod Storžičem. Proslava bo ob vsakem vremenu v nedeljo, 4. avgusta, ob 11. uri. Na obračališču pri mostu bo organiziran prevoz od 8. ure dalje. Kiselfest 2002 Kranj - Jutri, v sredo, 31. julija, ob 18. uri si lahko v gradu Khislstein ogledate lutkovno predstavo Janko in Metka, ki jo bo izvedel lutkar Cveto Sever. V četrtek, 1. avgusta, ob 18. uri bo v gradu Khislstein koncert Andreje Zpančič - V deželi Tamtaram. Indijanski tabor v Suši Suša nad Hotavljami - Zavod Harmonija tudi letos prireja tradicionalni indijanski tabor Pr' Gvvolešnk v Suši, kjer bodo udeleženci v sedmih intenzivnih dneh v času od 12. do 18. avgusta ob vodstvu indijanca Richarda Mansona iz Navaho plemena iz Arizone uživali v indijanskih igrah, se seznanjali z obredi podeljevanja indijanskih imen, zdravilnimi obredi, izdelovali pipe miru, slikali, poslikali telesa, šli na izlet presenečenje... Program je primeren tudi za družine z otroki. Dodatne informacije in prijave z vplačilom sprejemata do zasedbe mest Irena, 031/876-958 in Moj-mir, 041/566-633. Otroške poletne delavnice Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice vas vabi na otroške poletne delavnice, in sicer: do 2. avgusta - Izdelava motivov na prtih -vezenje in od 5. do 9. avgusta -Izdelava cvetlic iz papirja in blaga. Delavnice bodo potekale od 10. do 12. ure. Vsaka se bo zaključila s kvizom Lepo je biti bralec. Prijavite se po tel.: 58-34-201. Semanji dan na Sv. Ožboltu Sveti Ožbolt - Prosvetno društvo "Sotočje" iz Škofje Loke vabi na semanji dan na Sv. Ožbolt, ki bo v nedeljo, 4. avgusta. Po sv. maši ob 10. uri bodo nastopili ljudski Družinski pohod Kokrica - TD Kokrica vabi vse ljubitelje narave, da se udeležijo družinskega pohoda okrog Zbiljskega jezera, ki bo v soboto, 3. avgusta. Zbrali se boste na parkirišču pri trgovini Živila ob 13.30 uri in se z avtomobili odpeljali v Zbilje. Hoje bo približno 3 ure. V primeru slabega vremena pohod odpade. V Maribor in okolico Kranj - DU Kranj vas vabi na enodnevni izlet v Maribor in okolico, ki bo v torek, 13. avgusta. Z izrednim avtobusom se boste odpeljali ob 7.30 uri izpred hotela Creina do železniške postaje v Ljubljani, od koder boste ob 8.45 uri z najmodernejšim vlakom odbrzeli proti Mariboru. Povzpeli se boste tudi na vrh Pohorja. Dodatne informacije in prijave v pisarni društva. Snežna jama - Raduha Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira planinski izlet v Kamniške Alpe. Odhod posebnega avtobusa bo v četrtek, 8. avgusta, ob 6. uri izpred Globusa v Kranju. Dodatne informacije ter prijave z obveznim vplačilom sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 5. avgusta, do 12. ure. Kopalni izlet v Strunjan Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v Strunjan, ki bo v sredo, 7. avgusta. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo v društveni pisarni. Soteskanje po Ribnici Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v četrtek, 15. avgusta, kanjoning po strugi Ribnice. Dan prej, 14. avgusta, pa bo za udeležence organizirano usposabljanje na plezišču v Belci nad Preddvorom. V sredo, 14. avgusta, bo odhod ob 16.30 uri izpred Iskrine srednje šole na Zlatem polju z osebnimi vozili. V četrtek, 15. avgusta pa bo odhod pravtako z osebnimi vozili ob 6. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-703, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Rok za prijave je do vključno ponedeljka, 12. avgusta, oz. do popolnitve skupine (12. udeležencev). Rekreacijski pohod Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane in druge na rekreativni pohod, tokrat izjemoma v soboto, 3. avgusta. Zbor bo ob 9. uri pri transformatorju (ob cesti), nato pa peš do koče v Čemšeniku. Na Špik Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 3. avgusta, na planinski izlet na Špik nad Martuljkom. Tura je primerna za planince z dobro kondicijo. Hoje bo za približno 8 ur. Prijave zbirajo v sredo in četrtek, od 18. do 19.30 ure ali po tel.: 531-55-44. Na Šmarno goro Šenčur - Pohodniška sekcija pri DU Šenčur vabi člane jutri, v sredo, 31. julija, na pohod na Šmarno goro. Prevoz je z osebnimi vozili. Zbor udeležencev bo ob 6.30 uri v Šenčurju na parkirišču za gasilskim domom. Pohod bo le v lepem vremenu. Izlet na Petzeck Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto, 17. avgusta, enodnevni izlet na Patzeck (Avstrija). Odhod s posebnim minibusom bo ob 3.30 uri izpred hotela Creina v Kranju. Dodatne informacije ter prijave z vplačili: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207-67-03, Niko Ugrica, tel: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Rok za prijave je sreda, 14. avgust, oziroma do zasedbne mest v avtobusu. Pohod na Obranco Jesenice - PD Javornik - Koroška Bela vabi ob spominskem dnevu občine Jesenice vse planince in ostale občane na planinski pohod na Obranco, v spomin na neenak boj partizanov z okopatorsko vojsko. Pohod bo v četrtek, 1. avgusta. Zbor pohodnikov bo ob 13.30 uri na vrhu Kočne - Poljan, pred smerno tablo za Obranco. Kulturni program se bo pri spomeniku pričel ob 16. uri. Vsak udeleženec bo dobil bon za okrepčilo na Blejski planini. Jesenice - Tudi letos praznuje občina Jesenice svoj spominski dan v četrtek, 1. avgusta. Zato Planinsko društvo Jesenice organizira v četrtek, 1. avgusta izlet na Obranco. Zbor pohodnikov bo ob 10.30 uri na Poljanah - avtobusna postaja, odkoder bo skupen odhod. Združenje borcev in udeležencev NOB pripravlja ob 16. uri spomnsko svečanost. Dostop do Poljan je možen z rednim avtobusom, odhod iz avtobusne postaje pri Bolnici na Jesenicah ali z lastnim prevozom. Kopalni izlet na Debeli Rtič Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da se udeležite njihovega tretjega kopalnega izleta na Debeli Rtič, ki bo v sredo, 14. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v društvu od 2. avgusta do zasedenosti mest v avtobusu. Za kopalni izlet lahko prijavite tudi vaše družinske člane. Na Lobnico in slap Šumik Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri DU Žabnica - Bitnje organizira in vodi v sredo, 14. avgusta, izlet na Pohorje, z odhodom posebnega avtobusa ob 6. uri od Sv. Duha do Kranja. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel..: 231-22-88 do zasedbe mest v avtobusu. Na Raisseck Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira v torek, 6. avgusta, zanimiv izlet na Reisseck, z odhodom ob 6. uri iz Nakla. Pohitite s prijavami. Na izlet z DU Žabnica Bitnje Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane na zanimiv izlet v Šal-rško in Mislinjsko dolino, ki bo v petek, 2. avgusta, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri iz vseh avtobusnih postajališč od Stražišča do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva. Društvo invalidov Kranj vabi Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranju obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za enodnevni kopalni izlet v Termah Čatež, ki bo v petek, 9. avgusta, za 7 dnevno zdravljenje v Termah Banovci in 10 dnevno letovanje v Rabcu. Hkrati vpisujejo (samo evidenčno) za enodnevni izlet na Grossglockner, ki bo v petek, 23. avgusta. Prijave z vplačilom se sprejemajo vsak ponedeljek od 9. do 11. ure in torek ter četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, tel.: 2023-433. Letovanje na Lošinju Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju od 29. avgusta do 8. septembra. Dodatne informacije ter prijave z vplačilom v društveni pisarni do zasedbe mest. Obvestila Krvodajalska akcija Kranj - Čeprav je čas poletnih dopustov, organizirajo v Območnem združenju Rdečega križa Kranj krvodajalsko akcijo, ki bo potekala 5., 6. in 8. avgusta. Točen razpored odhodov avtobusov v Ljubljano na Zavod za transfuzijo krvi bo naknadno objavljen. Krvodajalci, katerih Krajevne organizacije Rdečega križa ne bodo organizirale posebnih prevozov, se lahko odpeljejo na odvzem krvi v Ljubljano v četrtek, 8. avgusta, ob 8.15 uri z avtobusne postaje pred hotelom Creina. Prešernova rojstna hiša zaprta Vrba - Gornjesavski muzej Jesenice obvešča, daje Prešernova rojstna hiša zaradi obnovitvenih del zaprta do predvidoma 15. septembra. Finžgarjeva in Čopova rojstna hiša sta odprti po uniku. Informacije po tel.: 583-35-00 -uprava ali 580-15-03 - Čopova rojstna hiša. Triglavski narodni park obvešča Bled - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni odprta ob petkih, sobotah in nedeljeh od 10. do 17. ure. Ogledate si lahko muzejsko urejeno stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje ene najstarejših domačij v parku, kjer je tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka. Osrednja knjižnica Kranj obvešča Kranj - Osrednja knjižnica Kranj obvešča vse svoje člane in uporabnike, da so do 31. avgusta Pionirski, Splošni in Študijski oddelek odprti po poletnem urniku, in sicer: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 9. do 15. ure, torek od 11. do 19. ure, ob sobotah pa so zaprti. Izposojevališča so odprta po običajnem urniku, zaradi letnega dopusta pa so zaprta v naslednjih dneh: izposojevališča v Stražišču, Šenčurju in Preddvoru do 2. avgusta in iz-posojevališče Naklo od 5. do 16-avgusta. Šola hujšanja in zdrave prehrane Kranj - Vsak ponedeljek ob 19-uri je v Domu krajanov Primskovo šola hujšanja in zdrave prehrane. Nadaljevanje na 21. strani gostu jsia RESDWRACIJA "Pri Jožovcu" Begnnje /""ATUDTTA Avsenik Gregor s.p. D CjALhKIJA Glasbeni program: Sreda, 31. julija - glasbeni večer z ansamblom "ZUPAN" ob 19. uri Četrtek, 1. avgusta - večer zimzelenih melodij s plesnim orkestrom "BID BANG" iz Radovljice ob 20. uri Petek, 2. avgusta - glasbeni večer s hišnim ansamblom "JOŽOVC" ob 19. uri Sobota, 3. avgusta -glasbeni večer z ansamblom "EKART" ob 19. uri Nedelja, 4. avgusta - otroško popoldne z "DAM J ANO GOLAVŠEK" ob 1730 uri Informacije in rezervacije na tel.: 04/5333-402 Naravni solarij je v Dragočajni Kamp Smlednik v Dragočajni, ki letos praznuje 40 let, ima v manjšem delu tudi urejen nudistični kamp, ki je (menda) edini na Gorenjskem. Avgusta pa bodo ponudbo razširili s tremi bungalovi. Dragočajna . že pred štiridesetimi leti, ko so se izoblikovali temelji in osnovni zametki današnjega avtokampa v Dragočajni, so najbolj zavzeti napovedali, da bo Kamp Smlednik v Dragočajni poteg urejenih prostorov za sotore-nje z električnimi priključki, s sanitarijami in drugo ponudbo imel tudi bungalove. Ustanovitelji, takratni člani današnjega Turističnega društva in Turistične zadruge Dragočajna Moše so nedvomno verjeli napovedim. Nihče pa zagotovo ni mislil, da bodo prvi bungalovi v kampu šele čez štirideset let. Zdaj pa se bo uresničila takratna napoved o bungalovih v kampu Smlednik v Dragočajni. Vendar Pa to ne pomeni, da kamp do zdaj ni bil poznan med domačimi in tujimi turisti - kampisti. V kampu Smlednik v Dragočajni so se evropski turistični nomadi, kot so že nekdaj imenovali turiste, ki so gostje kampov, radi ustavljali. To Je bil desetletja kamp, v katerem |o se Nizozemci, Danci, Nemci, Švedi in drugi ustavljali na poti na Jadran. Neredki med njimi so, ko so spoznali kraj in okolico, tudi ostali in preživeli daljši dopustnimi oddih v kampu. Korak za korakom Kamp Smlednik v Dragočajni se je predvsem z delom članov društva postopoma širil in bogatil Urejeno ponudbo. Na začetku so ■rneli le skromne sanitarije. Potem so začeli urejati prostore za šotore ■n prikolice. Poleg sanitarij, tušev s toplo vodo in sončnimi kolekciji so prostore opremljali z elek-l%iimi priključki. Ob kampu so ^Prli trgovino, v kampu manjšo restavracijo, igrišča za tenis, košarko, mali nogomet, namizni teliš, balinanje, šah in različne priredit ve. V Adacovem katalogu evropskih kampov je danes kamp Smlednik v Dragočajni med tistimi, ki so predstavljani v tako imenovani tretji kategoriji. Predsed- Srečo Rozman nik Turistične zadruge Srečo Rozman je prepričan, da je kamp v prihodnje na dobri poti, da pridobi novo kakovostno zvezdico, da postane prostor za domači in tuji rekreativni in dopustniški pa tudi prehodni turizem. "Danes je kamp na štiri in pol hektarih ob Savi v prijetnem gozdno - zelenem prostoru. Imamo sto enot za kampiranje z električnimi priključki. Imamo urejeno infrastrukturo in ograjene površine. S pridobitvijo oziroma razširitvijo namembnosti tudi za bungalove kamp s prvimi tremi, ki jih ponujamo gostom, začenjamo novo turistično poglavje. Želimo in skoraj prepričani smo, da kakovostno ponudbo s tem'bogatimo in da bo to morda nekaj podobnega, kot je bila pred dvajsetimi leti opredelitev dela kampa za FKK oziroma naturizem." Dopust in vikend Kamp Smlednik v Dragočajni je med tujimi turisti poznan kot prijetno počivališče za krajši oddih na poti do končnega cilja, ki je običajno kje na Jadranu. Po končani vojni na Balkanu je takšnih med mladimi spet vse več. Med domačimi pa so številni prikoli-čarji. Največ jih je, ki vikend preživijo v kampu. Cena za kampiranje je 1100 tolarjev na noč, letni pavšal za družine in njene sorodnike s prikolico in vsemi ugodnostmi v kampu (elektrika, topla voda...) paje 140 tisoč tolarjev. So pa tudi takšni, ki so 1. maja prišli in bodo 10. oktobra odšli iz kampa. Eden takih je Dušan Micič i/. Ljubljane. "Prišel sem 15. maja in do danes še nisem bil doma. Žena in otroci pridejo ob koncu tedna, prinesejo mi hrano, sicer pa je ob kampu trgovina in v kampu restavracija. Upokojen sem in zares lepo se počutim tukaj v naravi. Mir, gozdiček, svež zrak, voda, prijazne gozdne živali..., kaj pa še hočete lepšega. Bil sem že v različnih kampih, a se v Dragočajni najlepše počutim." Prikolico ima v kampu tudi Jurij Fajfar iz Škofje Loke, ki z družino preživi dobršen del dopusta in vikendov v Dragočajni. Dušan Micič Tako tale dva Ljubljančana kot Holandci so poudarili, da se umetni solarij ne more primerjati s takšnim naravnim v Dragočajni. Jurij Fajfar Zadnja novost kampa so trije bungalovi. "Rad sem ob vodi in v Dragočajni se počutim zares prijetno. _ Nekako domače i m*. Je- Le se mi za-f hoče, se odpeljem do doma v Škof j i Loki, potem pa se vrnem. Kadar nisem na dopustu, je prikolica v Dragočajni kot vikend." Največ je v Dragočajni seveda tistih stalnih domačih prikoličar-jev ob koncu tedna. Kar 50 domačih prikolic imajo namreč v kampu na tako imenovanem letnem pavšalu. "Številni prihajajo v kamp tudi med tednom igrat tenis ali druge športe. Ob koncu tedna prirejajo piknike. V septembru pa običajno pred kampom v ograjenem delu pri restavraciji, ki jo ima v najemu Vili Ambruš in je poznana ob koncu tedna predvsem po ponudbi rib, postavimo velik šotor za večja srečanja. Tudi letos načrtujemo nekaj prireditev pod šotorom od začetka do sredine septembra." Pred leti, pred vojno, so v kampu beležili tudi blizu deset tisoč prenočitev v sezoni. Zdaj je tega seveda precej manj. Se pa število gostov in rezultati izboljšujejo. Letošnji obisk je za nekaj odstotkov večji od lanskega ta čas, lanska sezona paje bila za 40 odstotkov boljša od predlanske. FKK ali naravni solarij Kamp Smlednik v Dragočajni pa nekateri poznajo in obiskujejo tudi zaradi posebnosti. Tu je edini naravni solarij na Gorenjskem in to naravi solarij za nabiranje barvne podlage za kakšno bolj vroče nastavljanje sončnim žarkom kje na jugu ali pa za uživanje v tako imenovani prosti telesni kulturi oziroma FKK, kot temu pravijo Nemci. V kampu imajo namreč tudi del namenjen naturistom. Zanimivo, da ta del kampa živi že dvajset let in ga obiskujejo tako domači kot tuji gostje. Uredili so ga na predlog takratnega Društva naturistov Gorenjske, njegovi člani pa so bili v Naklem in drugih krajih. In med našim obiskom so bili v njem domači in tuji gostje. Prav po tem FKK delu paje danes kamp Smledniku v Dragočajni omenjan tudi v prenekateri evropski turistični reviji ali katalogu. Tisti, ki prihajajo v ta naravni solarij nabirat barvo, pravijo, da ni primerjave s tistim deset- ali nekaj večminutnim konzerviranim sončenjem, ki ti ga za denar odmerja ura. Recimo, da imajo tisti, ki prihajajo na FKK v Dragočajno, prav. Tisti, ki pa gredo v običajni poznani solarij, pa najbrž tudi. Andrej Žalar Modra zastava blejskemu kopališču Grajsko kopališče postaja res grajsko Grajsko kopališče je zadnjih trideset let propadalo, zadnja tri leta pa so ga tako lepo uredili, da je dobilo modro Ustavo. Modra zastava ni le laskavo priznanje, ampak tudi stalni nadzor: predvsem nad čistočo in kopalno vodo, ki J° pregledajo vsakih štirinajst dni. Načrti po Riklijevem zgledu: nič več betona, ampak les, nič več gramoza, ampak trava in senca... Bled - Ob 15-letnici obstoja Mednarodnega ekološkega priganja Modra zastava, ki je bila 3> junija letos podeljena tudi tajskemu kopališču Bled, so v tem kopališču Minulo soboto Popravili vrsto ^animivih prirc-Ultev, z bogatimi nagradami za re-jevalce križanke Janez Šefman Modra zastava, z °troŠkimi likovnimi delavnicami n? temo poletja, Bleda in varovanja okolja ter z nastopom Blejske-gaPlesnega studia. Grajsko kopališče na Bledu je ••o kar zadnjih deset in več let, e~ ali manj prepuščeno samo erji, saj nikoli ni bilo nikjer de-arJa za njegovo obnovo. Zadnja ri leta pa iz leta v leto izboljšuje j. °Jo podobo in kaže resnično žc-*V> da po izgledu in po ponudbi jr stane eno izmed slovenskih gaJboljŠih kopališč. Tudi po zaslu-Jj* skrbnikov, ki bi radi vedno kaj 2eVega, boljšega, lepšega in ki so q ,° zdaj naredili veliko, saj ima rajsko kopališče izobešeno m°dr» zastavo. osi^ naJD0U zagnanimi je ?^rbnik Janez Šefman, ki živi s UreJeno kopališče, in s katerim Qr,° Sc pogovarjali o tem, kaj aJsko kopališče kopalcem po- nuja, kaj pomeni modra zastava in česa si v Grajskem kopališču v prihodnje še želijo? "Modra zastava, na katero smo v Grajskem kopališču zelo ponosni, je mednarodno priznanje, ki se podeljuje naravnim kopališčem in marinam, ki izpolnjujejo izredno stroge ekološke kriterije Fundacije za okoljsko vzgojo 6 kakovosti kopalne vode, o okoljski vzgoji, o upravljanju z okoljem in o varnosti in storitvah na kopališču. Pomeni stalno čisto vodo (zaradi modre zastave se kopalna voda kontrolira na vsakih štirinajst dni), čiste sanitarije, čisto okolico, primerno število stranišč, dostop za invalide, stalno prisotnost reševalcev, označen akvatorij -označen vodni pas, ki pomeni, do kam kopališče odgovarja za varnost kopalcev - reševalni pripomočki, obroči, kompletna prva pomoč z reanimacijsko opremo, razne maže proti pikom čebel, os, razglasno postajo, megafone, reditelja na toboganu, ki skrbi za varnost otrok - vse to in še kaj Grajsko kopališče tudi ima. Grajsko kopališče, ki sprejme tisoč kopalcev - letos od 300 do 400 na dan - ima 127 kabin, 100 omaric, prostore za preoblačenje, štiri proge za trening, Riklijevo sobo za branje v senci, sobo za namizni tenis, sobo za najmlajše in igralnico za otroke. Na skakal- nico so namestili novo desko, v kopališču so splavi za otroke, čolni za izposojo, brezplačne lesene deske in senčniki, gostinska ponudba. Še posebej smo ponosni na to, da je del kopališča zelo naraven z zasajeno travo in senco. V prihodnje - če bo denar -bi radi ustregli mladim z igriščem Grajsko kopališče počasi res postaja grajsko - v njem je mir, red, kopalci se imenitno počutijo ob čisti vodi in zgledni urejenosti kopališča. Skratka: kdor je poznal grajsko kopališče pred leti, se danes ne more načuditi, kako lepo so ga na novo uredili. Darinka Sedej Del kopališča, ki je najbolj prijeten: povsod trava in hladna senca. za odbojko na mivki, predvsem pa kopališče dograjevali z lesom in ne z betonom, da bi dobilo bolj avtentično podobo nekdanjega Riklijcva kopališča. Na obnovo čakajo bazeni, radi pa bi povsem obnovili betonsko obalo." ■ M cd i a A rt Studio, Množični turizem je obremenitev za okolje Ljubljana - Tudi za slovenski turizem je značilna sezonska koncentracija. Množično hitimo na morje, napolnimo vse hotele in kampe ob obali, za turisti pa ostajajo gore odpadkov in onesnaženo okolje. Turistični delavci se počasi zavedajo, da množični turizem predstavlja obremenitev za okolje, tudi naša zakonodaja le počasi sledi z ukrepi, kaznimi in omejitvami, ki bi zaščitili okolje tudi pred posledicami množičnega turizma. Zavest k drugačnemu razmišljanju skušajo prebuditi Združeni narodi, ki so leto 2002 razglasili za mednarodno leto ekoturizma. Gre za alternativno obliko turizma, tesno povezano z naravo in okoljem, njegova značilnost je potovanje v naravo in njeno intenzivno doživljanje. Toda tudi znotraj te vrste turizma obstajajo omejitve, saj bi njegova visoka rast prav tako lahko zelo obremenila okolje. Plovba po rekah in jezerih mora biti urejena s posebnim režimom, prav tako kanjoning in drugi vodni športi, gorsko kolesarstvo dopustno le na za to določnih poteh, lov v mejah, ki ohranja naravno ravnotežje v gozdu. Ekoturizem zahteva spoštovanje nekaterih zapovedi, od skrbi za ohranjanje okolja, da bodo tudi prihodnje generacije uživale ob enkratnih turističnih ciljih, do spoznavanja krajev, njihovih ljudi in znamenitosti. Pustimo za seboj le svoje stopinje, ne pa grafitov in smeti, rte odnašajmo "spominkov" z zgodovinskih krajev, hodimo po označenih poteh, kadar je le mogoče, pešačimo ali uporabljamo naravi neškodljive prevoze, podpiramo vse, ki varčujejo z energijo..., pa so napotki, ki smo jih že veiikokrat slišali, in ni odveč, da jih ob letu ekoturi/ma znova oživimo. D. Ž. Organizator Beno Fekonja Kranjska noč 2002 31. julij - 04. avgust, najboljše počitnice so v Kranju, WVVW.KRANJSKANOC.COM Program Sreda, 31. julij 18:00 Grad Khislstein: Kiesel-fest / Lutkovna predstava: Cveto Sever - Janko in Metka 20:00 Pungcrt: Mambo Kings 21:00 Glavni trg: Boksarski turnir: Zagreb Vs Kranj 21:00 Grad Khislstein: Green-tovvn Jazz Band 21:00 Maistrov trg: Shanonn (koncert) 22:00 John Doc: zabava vseh generacij - DJ JURE Četrtek, 1. avgust 18:00 Grad Khislstein: Kiesel- fest - Glasbena predstava: Andreja Zupančič - V Deželi Tamtaram 19:00 Glavni trg: Radijski oder JUHUBANDA, Plesna skupina, Frank Nova in Domen Kumer 20:00 Prešernovo gledališče: Ulično gledališče 20:00 Pungcrt: Trubači Božidarja Nikoliča 21:00 Grad Khislstein: Ncw Swing Ouartct 21:00 Maistrov trg: Katja in Matjaž (koncert) 22:00 John Doc: latino coctail party - DJ GREGA 22:00 Prešernovo gledališče: Kantavtorski koncert: Adi S mol ar Petek, 2. avgust 18:00 Prešernovo gledališče: Lutkovno gledališče FRU FRU - Rdeča kapica 18:45 Prešernovo gledališče: 1 Glasbeno animacijska predstava Marko Skače 19:00 Otvoritev Kranjske noči Sprevod Kranjskih godbenikov, kolesarjev KK Sava, Motoristov molokluba Gorenjske, gasilska vaja - uprizoritev prometne nesreče, pristanek padalcev 19:00 (jlavni trg: Radijski oder ROMANA KRAJNČAN, SEBAST1JAN, VILI RESNIK, Marijan NOVINA, BODY PAINTING, Frizer Stevo 20:00 Prešernovo gledališče: Ulično gledališče 20:00 Pungcrt: Dalmatinska Klapa Bonaca 20:20 Slovenski trg: Hepa (koncert) 21:00 Grad Khislstein: Koncert Kranjskih godbenikov 21:00 Maistrov trg: Nejc In Devad (koncert) 21:00 Slovenski trg: Princeps (koncert) 22:00 John Doe: Summer house party - DJ JURE 22:00 Prešernovo gledališče: Kantavtorski koncert: Andrej Šilrcr 22:20 Slovenski trg: Tabu (koncert) 00:15 Slovenski trg: Tinkara Kovač (koncert) Sobota, 3. avgust 18:00 Prešernovo gledališče: Lutkovno gledališče FRU FRU - Jabolko 18:45 Prešernovo gledališče: Glasbeno animacijska predstava: Damjana in Mu/.ikalček 19:00 Glavni trg: Radijski oder PODOKNIČAR z ansamblom, CVETLIČARNA MAK, duet KOMIKA 20:00 Prešernovo gledališče: Ulično gledališče 20:00 Pungcrt: Dalmatinska klapa Bonaca 20:00 Slovenski trg: Davor Radolfi & Ritmo Loco (koncert) 21:00 Maistrov trg: Riko in Piloti (koncert) 22:00 John Doe: Trubači Božidarja Nikoliča 22:00 Prešernovo gledališče: Kantavtorski koncert: Tomaž Domicelj 23:00 Slovenski trg: Jasmin Stavros (koncert) 00:00 Ognjemet Nedelja, 3. avgust 14:00 Pungcrt: Otroški RONALD Mc Donaldov festival Buc Buc 19:00 Pungcrt: Lov na Dušana Mravljeta (humanitarni tek) 20:00 Pungcrt: Velike Karaoke Show z Gregorji Obrobne dejavnosti Karaoke za najmlajše in odrasle: Pungcrt, nedelja, 4. avgusta, izbor največjega talenta in ljubitelja glasbe med najmlajšimi in v večernih urah tudi med starejšimi. Prijavite se lahko na info točki ŠO FOV, tel.: 04/2374204; več Gokart: Gregorčičeva cesta, petek, 2. avgusta, sobota, 3. avgusta. Vožnje z malimi formulami po pravi progi. Tek natakarjev: Maistrov trg, sobota, 3. avgust, pokal za najboljšega natakarja Kranja. Lov na Dušana Mravljeta: Humanitarni tek z Dušanom Mrav-ljetom v nedeljo, 4. avgusta, s pri-četkom ob 19. uri, s simbolično prijavnino prispevate k humanitarnosti za Varstveno delovni center iz Kranja. Prijavnino določite sami. Info točka Kranjske noči: Glavni trg od 31. julija dalje. Informacije o programu Kranjske noči, mestu Kranj, organizatorju... Internet stran: Sodelujte v nagradnih igrah na spletni strani www.kranjskanoc.com. Povabljeni na najboljše počitnice na Kranjsko noč 2002 Kranjska noč seje z leti raztegnila na Kranjske noči, ki v tem času polnijo ulice mesta in vabijo obiskovalce od blizu in daleč. Mi smo to zgodbo začeli pisati lansko leto, ko smo bili pred pomembno odločitvijo, se lotiti tako velikega projekta ali ne? Po tehtnem pre- in formacij na spletni strani www.kranjskanoc.com. Mednarodna vas: Poštna ulica, petek, 2. avgust, predstavitev držav z njihovimi predstavništvi v Sloveniji. Lunapark: Peščeno parkirišče pri gimnaziji, vsak dan od 31. julija do 4. avgusta od 18. ure dalje. Vodni skuterji vsak dan na ploščadi pred Prešernovim gledališčem, vožnje z vodnimi skuterji za najmlajše. Gumijasti grad vsak dan na ploščadi pred Prešernovim gledališčem, brezplačen vstop za najmlajše. Sejem domače obrti: Poštna, Prešernova ulica, petek, 2. avgust, in sobota, 3. avgust, Stojnice domačih obrtnikov, kateri bodo svoje izdelke prodajali obiskovalcem. Gasilska vaja: Pri poslovni stavbi Globus, petek, 2. avgusta, ob 20. uri. Uprizoritev prave avtomobilske nesreče in reševanje ponesrečencev iz gorečega in ukleščenega avtomobila. Otvoritev Kranjske noči: Sprevod kranjskih godbenikov in ma-žoretk, sprevod motoristov moto-kluba Gorenjske, sprevod kolesarjev K K Sava, pristanek padalcev z višine 2000 m. Srečolov: Četrtek, 1. avgusta, petek, 2. avgusta, sobota, 3. avgusta, najboljši srečelov, kjer resnično vsaka srečka zadane. misleku smo seodločili za ta korak in danes nam ni žal za to. Lansko leto smo programski shemi dodali svežino in razgibanost, nismo pa se hoteli odmikati od tradicionalnih smernic. Glede na to, da smo se kot organizator osrednje Gorenjske prireditve pri- jeli, z letošnjim letom stopamo na pot izgradnje kulturnega festivala, ki bo v dveh, treh letih prerasel projekt tako po programski, organizacijski kot tudi finančni plati. Vizija, da se Kranj postavi ob bok ostalim večjim prireditvenim mestom postaja realna. To lahko argumertiramo z vsaj tremi trditvami: - mesto samo ima potencial za razvoj v smislu večanja prireditvenih prostorov in bogatenju programske sheme; - število partnerskih organizacij, ki se vključujejo v projekt I / Kranjska noč, se veča; - vse več podjetg se odloča za sodelovanje in podporo projektu. Ob vsem tem želimo, da ljudje dejansko preživijo najboljše počitnice v Kranju. Tisti, ki gredo na morje, da to nikakor ne storijo v času Kranjske noči. In tisti, ki jim je"Kranjska noč edina plaža, da je ta plaža sončna. Letošnji projekt Kranjske noči je vreden 22,5 mio tolarjev, kar je enkrat več v primerjavi z lanskim letom. Na ta način smo zagotovili minimalno kulturno raven prireditev, ki se bodo v petih dneh odvijale na 12 različnih prizoriščih. Verjamemo, da bodo nova prizorišča in široka paleta programa našla svojo zvesto publiko. Kranj bo dokazal, da je pripravljen bili dober in hvaležen gostitelj. To so že dokazali pokrovitelji, ki vračajo mestu del utripa. Ob tej priložnosti sc jim še enkrat zahvaljujemo za pomoč ter izka-zano zaupanje. PRIREDITEV OMOGOČA: Mestna občina Kranj ORGANIZATOR: Študentska organizacija Fakultete za organi' zacijske vede Kranj IZVAJALEC: Zavod Mladim POKROVITELJI: Mcrcatof Gorenjska, Gorenjski glas. Zavarovalnica Triglav, Elita, Sava Ti-res, Vila Bela, Radio Kranj ŠOUM, John Doe, Paradigma -Mentos, Adria Airways, AT VlS Kranj, Venera Shop, Dome'' Mladinski servis, Mipos, Foto Boni, Muzika Aligator, Zarica> Hranilnica Lon, Cvetličarna Fontana, Gorenjska borzno posredniška družba, Telekom Slovenj/? Dijaški in študentski dom KrP Adriatic, Planika, Gorenjski gfa' fiti, Hamex, McDonalds Kranj' Žito Gorenjka, Foto Bobnar, Bol" tez, Bar Casablanca, Panika re' cords, Štuk, Akademija, AmicuS-Media Art, Dom enca, Sintak Type art, Go Play, Allied D0' mecq, Majestic 5, Pivovarna Un1' on, Lana, Ibi Kranj, Alpetur potu' valna agencija, Gorenjska oblaČ1' la, Kompas Kranj, Dimnikarstvj' Dovrtel, Hotel Ćreina, Iskratd-Ford Trilar, Euro pizza, Magma-Kot, Kavka, Mlečna restavracij3, Maister ter Fokus, Palustris, Stara pošta, gostilna Matjaž, Old W use, Cukrarna ter Vovk. Foto: Jure Oma"; Mitja Smrde' Organizatorji Kranjske noči 2002 in najštevilnejša družina v čevljih Planike V Planikini prodajalni v središču Kranja (Prešernova ulica 3) bomo vse kupec naše obutve samo v času Kranjske noči, torej od 31. 07. do 03. 08. (ves dan), presenetili s še dodatnim 15% popustom na že sezonsko znižane cene. Trgovina bo v času Kranjske noči odprta vse do 22. ure, zato ob izvrstni zabavi izkoristite enkratno priložnost za nakup poletne obutve! Organizatorji letošnje Kranjske noči nosijo čevlje Planika. Prav tako bodo v Planiki obuli najštevilnejšo družino, ki bo obiskala Kranjsko noč. Družine poiščite Info točko na Kranjski noči, kjer boste dobili prijavni obrazec za nagradno igro in vse potrebne informacije. PLANIKA PRIJAVNICA ZA SHOVV KARAOKE Z GREGORJI IME IN PRIIMEK:......................................................................... Datum rojstva:................................................................................. Točen naslov:................................................................................... Telefonska številka:......................................................................... Starost:............................................................................................ Naslov pesmi:.................................................................................. Vse dodatne informacije ter prijave na Info točki ŠO FOV, Kidričeva cesta 55 A, 4000 Kranj, tel.: 04 237 4 204 - Danica Kotnik. Zapore cest - Kranjska noč 2002 Od 30.07. 2002 do 05.08.2002 Sreda, 31. 07. 2002, od 18:00 ure do 02:00 ure Maistrov trg; poštna ulica Četrtek, 01. 08. 2002, od 18:00 ure do 02:00 ure Maistrov trg; most nad Kokro (izpred Poštne ulice), Petek, 02. 08. 2002, od 17:00 ure do 04:00 ure Križišče med Koroško cesto in Bleiweisovo ulico; križišče med StrI tarjevo in Gregorčičevo cesto; Križišče Ljubljanske in Savske ceste; križišče med Cesto Iva Stav^ in Ljubljansko cesto (pod hotelom Creina); most nad Kokro (izpre poštne ulice) ZAPORA Peščeno parkirišče pri gimnaziji od torka, 30. 07. 2002 od 20:00 ure do ponedeljka, 05.08. 2002 do 05:00 ure , *delna zapora od 05:00 ure do 16:00 ure, možnost parkiranja ' zato označenem delu parkirišča PRIJAVNICA ZA OTROŠKI RONALD MCDONALDOV BUC BUC IME IN PRIIMEK: Datum rojstva:....... Točen naslov:......... Telefonska številka: Starost:.................. Naslov pesmi:........ ZAPORA Trubarjev trg (Pungert) *popqlna zapora trga od srede, 31. 07. 2002 od 08:00 ure do pon ljek, 05. 08. 2002 do 05:00 ure ede- Z A PORA Ulice starega mestnega jedra . * popolna zapora od 01.08.2002 od 18.00 do 02.08.2002 do 4.00 urod 02.08.2002 od 17.00 do 03.08.2002 do 4.00 ure, od 03.08.2002 18.00 ure do 04.08.2002 do 4.00 ure ter 04.08.2002. ZAPORA Tavčarjeve ulica ;„ na delu med Prešernovim gledališčem in cerkvijo Sv. KancijimL*0 tovarišev Popolna zapora 01. 08. 2002 od 14.00 ure do 02. 08. 2002 . 4.00 ure, od 02. 08. 2002 od 14.00 do 03. 08. 2002 do 4.00 ure ter 03. 08. 2002 od 14.00 do 04. 08. 2002 do 4.00 ure GORENJSKI GLAS «19. STRAN AVTOMOBILIZEM, UVG / matjaz.gregoric@g-glas.si Torek, 30. julija 2002 Test: Mazda Premacv 1.8i Prevlada uporabniške miselnosti V vse bolj napolnjeni množici kompaktnih enoprostorskih avtomobilov se je pred nekaj leti morda bolj naključno kot načrtno znašla tudi japonska Mazda. Model premacv se je dokaj dobro znašel v druščini sebi podobnih evropskih tekmecev, ni pa dosegel prodajne smetane. Tudi zato je letošnjo pomlad pričakal rahlo oblikovno in tehnično osvežen. Premacv tako po merah kot po karoserijski namembnosti sodi v povprečje svojega avtomobilskega razreda, oblikovno pa sledi novejši generaciji Mazdinih avtomobilov. Pravzaprav je bil ob svojem rojstvu leta 1999 znanilec nove oblikovne smeri in tudi novih želja japonske tovarne, ki se že nekaj časa skuša bolj prikupiti kupcem na stari celini. Z res zelo rahlo oblikovno osvežitvijo je premacv dobil tisto kar imajo druge mazde, na primer značilno v nasmeh razprostrto masko hladilnika, nove žaromete, agresivnejši odbijač in rahlo gubo na motornem pokrovu, na zadnjem delu pa v enako obliko zadnjih luči kot doslej na novo vdelana okrogla svetlobna telesa. To naj bi bilo še za nekaj let dovolj, kajti popolna sprememba zunanjosti bi bila v tej življenjski dobi nesmiselna. Notranjost tega avto- mobila je naravnana predvsem na uporabnost in pri Mazdi niso hoteli odkrivati tople vode. Zato premacv sprejme na "krov" pet potnikov in ne šest ali celo sedem. Razvojniki so imeli pred očmi predvsem družinske prevozniške potrebe pri tem pa so si izmislili tudi kakšno inovativno rešitev, na primer preklopljivo naslonjalo prednjega desnega sedeža ali naklon naslonjal zadnjih sedežev. Vse tri sedeže v zadnji vrsti je v skladu z enoprostorsko filozofijo seveda mogoče zložiti ali odstraniti iz avtomobila, skladno s tem pa se spreminja tudi velikost prtljažnega prostora. Ta v osnovi ponudi 420 litrov, kar je nekoliko manj od pričakovanj, vendar gre vanj vseeno veliko kosov prtljage, povečanje na 1848 litrov pa je že zavidanja vreden dosežek. Pri prtljažniku, ki ima v kleti samo zasilno rezervno kolo, bi bilo dobro- TEHNIČNI PODATKI Vozilo: ...................enoprostorsko, 5 vrat, 5 sedežev Mere: .....................d. 4,340, š. 1,705, v. 1,600 m Medosna razdalja: ............................2,670 m Prostornina prtljažnika: ...................420/769/1848 I Motor: .............................štirivaljni, bencinski Gibna prostornina: ...........................1840ccm Moč:.....................74 kW/100 KM pri 5500 v/min Navor: ..........................152 Nm pri 3500 v/min Najvišja hitrost: ..............................175 km/h Pospešek od 0 do 100 km/h: ......................11,9 s Poraba EU norm.: .................10,9/6,9/8,4 1/100 km Maloprodajna cena: ........*..............3.910.000 SIT Zastopnik: .............................MMS, Ljubljana pi prostornost in prilagodljivost potniške kabine, preklopno naslo- LJ njalo desnega sedeža, sodobna oblika 1 neugleden prtljažni rolo, namestitev stikala za potovalni računal- ^ nik, zasilno rezervno kolo Mazdin kompaktni enoprostorec premacy doslej ni segel do prodajne smetane, boljše čase si tovarna obeta z rahlo kozmetično in tehnično prenovo. došlo nekaj več temeljitosti; prtljažni rolo je namreč precej neugleden in preveč cenene izdelave za ta avtomobilski razred. Voznikov delovni prostor je ergonomsko dobro zasnovan, po obliki armaturne plošče ne izstopa, plastika pa bi bila lahko na za spoznanje višji kakovostni ravni. Dobro berljiva in tudi na oko prijetna grafika merilnikov se dopolnjuje z. logično razporejenimi stikali, izjema je le stikalo potovalnega računalnika, ki je nerodno nameščeno nizko levo od volan-skega obroča. Tudi ta je prijetne debeline in dobro oprijemljiv, čeprav ima voznik občutek, da je avtomobil obut v silno težka kolesa. V ovinkih se premacy sicer suvereno drži ceste in le pretiravanja ga spravijo iz prave smeri, nekaj Sodobni časi: zadnje luči z vdelanimi okroglimi svetlobnimi telesi. prostornine in z okroglimi 100 konjskimi močmi v premacvju solidno opravlja svoje delo. V nižjem območju vrtljajev se sicer ne izkaže z izjemno iskrivostjo, paje pri prehitevanjih potrebno nekaj več priganjanja (ki povzroči tudi bistveno več hrupa), pri potovalni hitrosti pa se motor vrti mirno in kultivirano. Poleg tega se dobro razume s petstopenjskim menjalnikom, rezultat vsega skupaj pa je povprečna poraba goriva 9,8 litra. več energičnosti bi voznik pričakoval le od zavor, ki so okrepljene s protiblokirnim sistemom. Tudi pri pospeševanju je vozniku v po- moč asistenčna elektronika, ki ob prenaglem pritisku na plin preprečuje zdrs gnanih koles. Štirivaljni bencinski motor z 1,8 litra gibne Pri Mazdi niso odkrivali tople vode, zato je v premacvju pet sedežev, prostorsko prilagodljivost pa omogoča tudi preklopljivo naslonjalo desnega sedeža. kar je v mejah pričakovane ekonomičnosti. Mazdin kompaktni enoprostorec se torej vozi povsem v povprečju svojega avtomobilskega razreda, iz katerega ne izstopa niti z izjemno pozitivnimi dosežki, niti ne s pretiranim številom črnih pik. Od povprečja ga nekoliko oddaljuje le cena, ki je preveč ambiciozno narasla ob zadnji prenovi. Matjaž (iregorič •o cd E ;w 0 is? 'o g S U) JO E m >o 9 S n o O t/5 ca u) cd a, cico c > 51* § š s OS i CD -g 3 a ca Ji lil ca !3S E ću — 2 trt -.— o 0 o. to — to o to 8.« «■ TO TO c N o. co ca — E «=i. 2 "K 2 1 H O E O > ca -1 2 £ d ca ca ca S « °-to iS 3 iffs sil ca ca i= c 00 0 O "O C C/) CD CD jc a a) c o c b c;2 « ž 5 S o * i 5 od ° ta °- "S coi O ,q CD a> o a. E CD O "D to ■a co B .t -o E •o o n -o -c Z. e! S -9 M CD CT ca 00 ca o cd g E S a. co .£ . ca tio ca "E" r (D t c ca o So 1 8 Ž lic 8 a O ■ O TJ o ■ C o a o "O C -C < -° n co E a) E cm CD O o z > o 'N o O %X.2. S 9 A 'O —1 N C0 O co O O o O +* co « a D C fO >o ■oo 0) E co C C % CD E •H cd o o ~° E % g C0 > a.ca CD "fT 'c > co o I! O =03 o a ca" .9, c C S § n 0 0 TO ' ~ O B c CD - E A ti to O. a. cd co C 5$ ■O o ■ TJ >o o o o o a tj oo 11 s i O o> o. C0 'O "o n « O n, J« <0 Sme •8 "8 .92. °"? g sli i S O O. 4>E .S 3 D0 C0 O N O > P o ._ (D 3 ca ^3 o i »I ?D CD JO i2 O 0 ;C CD 00 co E 5 ta E 5 CD CD C C O CD CD ^ *S ■g -to -o -oo° > gjf co £ 2 ~ o o c i] Q -5? T> E g E c > co ?J co ^ E c CD X3 3 83 "i ;i a .u oj . -g m o co > c II 11 N O. C 3 ,g CD c ''S co ^ O) O a 8 i S §> a. o-o E CD 1 lili o o ta ii « 5 -i< ca .32, ai o o ac co K* ~ .1*2 :cd O) g — 00 CD -So ^ CM O '—' C0 Mrf C0 .— 00 g o o § J1 s c\j co £ co *j 9 0 ca c5 Iz ~ § tr o o 2 to ^ «>Ki = -C 2 CD E CD CD I? O 92, > g S o A .2 ca N OO .2. o CD 00 § 2 5 c g o 8^ ^ .9 ^ E 00 ja ._ c do" — r- oo :=• C0 • co o b "o _c 1 I.-s O XI Q ca E^ || CD O £ TO C0 II o a to c c o 8 .22 — ca £ o C ffl D CD t > iS PjC jifi o. C 00 C E « -8 co ,_ Q3 O o o Si 03 S W 1*1 00 E i CD .CD E 111 °^ 8. lil CD C P 5 I o * 03 03 *|f £ E 3 C 03 čITto S * § "o .E -o > ._ 0 s n Jj — c- c ca ca S -i c 11 W in o -S '■§ E O) B ta S to. ca cy cn.t3 M 1 — p S c^ _ C30 C m o C0 a. a lij s o > to "O 03 o - E O) 3 _ ca .o £ o 3 £ C0 8) oi _ca o o <- C- t l N l- 03 co E S e d O 0 .C0 o c3 E co vi cor o N 0 0 O E '8 3 w S .S. o. o d c o o S 00 O n" 9 E> 0 o o _c S N t/3 S E $ O.'C ^ * 2 P P .n ta 5 c jc co co jo po o. O CD o M 0 M a co OT .52. to .C > 0 *- co p co t=5 03 C0 B r- Sli tli 8^ st o ° s a o c\i 9 Si .52 » 3 > > 9 S K O) 00* I OJ 03 ^ O) O S fss| sel TI 0 O '0 «I h- w - CM 03 o OO o ^ CM ■ CO •to CM 0 S CC TO O o CM o ^ — (o (o 1 C o o. o ■o C sz (D E I E v TJ. CM O O CM O %B >o (0 •° 1 >N iS 0 01 c 0 :" 2 X3 C0 O "° 3 d 3 iS ■o _ 2 č o g »i o E o •c o. C0 n -S JZ O. 1« ti i1 is as 0 o o 9 > co llfi 8 ^ 55 J= CO o ■o "f o Id .5= .co O > > o 9 > co i! 0 > CM ^ O OO 8 s g JJ H N bo co 12 It; co CO C0 o T3 O JS C3 15 O . B o b C0 co iS F O II8. 0 > O c>o CO n ■ C 'N O 0 O o 12 co oo -š ^ oJ 0 rb ' O- CO .00 co to 2 C0 -N ■i'S S S 8 > C o 0 > *s 0 .E JB ffi« «81 C - co •O O C s ° * ™ O co Idg c O »o 3 CM C0 •O — c co g o CC ioo to -2 CO ti TO O O O C0 o ^00 O co .9,'ffl C C C0 N 'ca .0 (0 lil O 0 TO O O TO CO CD 0 L >U Č? > . cr m iS CD ^ g ■9*. c\i o" jo .n b i is iS E > Š -£# € i 5 o. I a O. Ni ti §1 N c .9,1 čTjo 2 S E 03 v" §^ •o 0 2 o. f-g to aj (p — c P :52.- C0 d E o N n 0 jo JO Dl coo — 2 •o b co iS 9 TO o. E C *^ co * 0 S1 f .si > C o 0 C0 > C £ CO E 2 o !1 si lili C0 °-w * H S 8 o o 00 i 0 jo "2 >n o) co o 3 Ss > I s cd 8 N _ O c > ca m co3.c 2 to to ^ > TO 0 C 0 ._ W I <0 -i jo nT O. C0 c "rt O - B co C0 ~ -a a "g -o 5 8 jc 55 H _ o ■o ta . cm ja o. CO .9 o. .9 ^ lf tj E -Ž ~ o 6 ^ -o to ca £ > a 85 I 1 I s S s S c -i C0 o js £ 0 a co c S O CM jb n lis CM r CD 00 "O CM "f 0 CO 0 g .to-o — CD to C. — "2 ^> č 2 co "2 :=- CO ^- o s s ^ :=.'E ™ C > c Š £ o .E ^o • '° ■° oo 5 od ^ O O 0 JO -o — "° 2 S - S-^coo 2 jo o a 2 .E t- co O) 3 ■o I 0 5 •O C0 00 03 3 A E d> :9 ta 3 jo o C o > N > O 03 5.k3 c o 'O o >co O. i i C C •- C e a ^ 2 E a (0 iS a o. o CO TO C0 CO 2 li Cd ;= -92, c E c co * 2 o co -g ^ 00 O t I« K 2f S s| ji 73 a. -° o. #6 1% o .9. to C N Sca g |.|| E 2 ca 0 8 n Č5-5S g _ j*: S jo 0 O. £ iS £ S O Q.'č TO 2 O CO TO N si- „, O! £4 . OO 5 3 ~ "O ■ — 2 I 5 E to o E iS £ 2 -S 8.1 CD O. a o &■« O CD 0 i= £ o C TJ jo sz a'č 0 ta 'c B JS •co 0 5S > ca o ~ «= o «1 x: JS coo£ N it 2 5 ^ -S £ B -g o. J2 co co ~ co to E 5 co o ~ C0 2 to 0 .2 fc čq .2! ■o I ^ q 2 i JO - 2 CO o. I o c o 9 "° CO CD 0 B s •> o 2 o. to ž O .-e c X3 o Bi '5. a |j I'| II o f S co co O. 'C E « co E 1 0 £ o 02, E 1 = C C 3 j£ O N O TO 0 c O E -Q o o jo ca 11 J. C 1 JS o. ■H 5S, 2 c O CO JI o jo TO O) 0 E .2 o > > C0 0 II TO C 'C TO ao C0 CD 0 .2 ČD s S. S O 5) oo Bi o a !1 i! > o o c >N .55, co 0 c E 02 »i* c M 3 02 ■N E co I E 'ČD -ž I 0 9. c a i „ 0 O CO 0 C .-^f CO 0 > C r-'f 5 - E co > y. C0 O JS x3 ° ° "S B 2 l— oi £ 2 = C O o 0 - > cm .E, £ č O :- J9 o O O) o a E c 0 >o o o TO TO O "ča 2 co a-S ^ ^ - 0 g TO c 2 S co i o £ 1 9 n g 3 o m ! c o co. jSIs ■ l?l i 0 c y N 0 li b S co 50 '8 co E S D jo •N Š O 9 CM O O CM 8g 2° O r-~ CM O o • O 00 •5 3 6 .-£ £2 0 i > o to S * m c 0 -g 5 > co co o o a 0 c .9, ^ -S -° '~ c «:8 .2 to C jQ CO O 'co ca ■li E o Bol 0 E iS C0 00 to C Q3 c .C 01 0 E J^! co 5 co co i lit i« 5 .0 ■s 0 JS -S-a° "S ° '2 = E -5S. -3 o 2 a oo f* X3 0 NOT ffl JJ 1 f fl § 0 5 2 B s ca č o 511*4 .9 TO 2>; s 51: 0 'N 2^: 9 ca S ca co .E a5 g B o ca 2 X3 O fl r- CJ -> .£ O) GORENJSKI GLAS • 20. STRAN AVTOMOBILIZEM / matjaz.gregoric@g-glas.si Torek, 30. julija 2002 Kia se z novim terencem Sorento ozira za novimi ciljnimi skupinami Velik miselni preskok naprej Sorento se uvršča v vse večjo množico ličnih in vsestransko uporabnih rekreacijskih terencev. Južnokorejska avtomobilska tovarna ima z novincem velikopotezne načrte, ozira se za kupci na vseh celinah, tudi za tistimi, ki od takšnega avtomobila pričakujejo prestižnost. Skoraj hkrati z evropsko premiero se je začela tudi prodaja na slovenskem trgu. Sorento, ki je bil prvič na ogled na spomladanskem avtomobilskem salonu v Ženevi, je nastal pod rokami hišne oblikovalske skupine, ki pa ji je očitno uspelo narediti zunanjost, ki bi skoraj morala ugajati precej različnim okusom. Razvojni ciklus je trajal 22 mesecev, v projekt pa je bilo vloženih 260 milijonov evrov. Pri' Kii pričakujejo, da bo novinec za razliko od njihovega prejšnjega te- renca sportaga privabljal tudi kupce, ki se ozirajo tudi za nekoliko bolj prestižnimi štirikolesniki tega razreda, seveda pa nameravajo tekmovati tudi z ugodnim razmerjem med kakovostjo in ceno. C1 ne bo imel naslednika BMW naredil konec namigom o usodi skuterja s streho. Moto-ciklistični oddelek nemškega BMW-ja je pred kratim naredil konec namigovanjem o usodi prvega serijskega skuterja s streho, ki so ga serijsko začeli izdelovati lansko leto. Tovarna je sporočila, daCl vsaj v bližnji prihodnosti ne bo imel naslednika, takšna odločitev pa je predvsem posledica analize, ki je pokazala, da v naslednjih letih prodajne številke ne bodo dosegle načrtov. BMW je sicer lansko leto prodal zadovoljivih 10.600 skuterjev Cl, vendar so prodajne številke v le- 1. IZREŽITE. 2. OBIŠČITE KONKURENCO. 3. PRIMERJAJTE CENO. 4. ZAPRITE USTA. tošnjem letu pod pričakovanji. Motocikel s streho očitno ni privabil dovolj kupcev, čeprav so bili vtisi v medijih večinoma pozitivni in tudi interes javnost ostaja dokaj visok. Kljub temu so prodajne prognoze že sredi leta pokazale, da cilji ne bodo uresničeni. BMW se je s proizvodnimi partnerji že začel pogovarjati, kako bi se prilagodili zmanjšanemu povpraševanju, hkrati pa v tovarni zagotavljajo, da izbira različic po zmogljivosti motorjev, opremi in barvah ne bo okrnjena tudi v letu 2003. M. G., foto: BMW _JE 3H1 7& Mazda 323F €vision (primerljivi model) Osnovna cena 2.829.000 SIT Dodatna oprema doplačilo v SIT doplačilo v SIT B/ S vrat gratis M klimatska naprava gratis Dfcf ABS + EBD l gratis d/prednji varnostni blazini gratis »stranski varnostni blazini gratis 1^ električni pomik stekel gratis [^daljinsko centralno zaklepanje gratis električni pomik zunanjih ogledal gratis OtflvtES in 3 leta garancije/100.000 km gratis Osnovna cena z dodatno opremo = 2.829.000 SIT ■ SIT _ m fr 'A VEĆ UŽITKA / VEĆ DINAMIKE Kranj: AVTO MOČNIK, 04/204 16 96; Radovljica: AVTO MOČNIK, 04/531 01 13 mum %vmtm URVK t mazna Sorentova modna zunanjost se dopolnjuje tudi z vrsto uporabnimi rešitvami, na primer z možnostjo ločenega odpiranja steklenega in pločevinastega dela prtljažnih vrat. Prtljažnik je z najmanj 890 litri in povečanjem na 1900 litrov med večjimi, s prostornostjo pa se ponaša tudi potniška kabina. Armaturna plošča je pregledna in urejena, večinoma prevladujejo kakovostni materiali, založenost z opremo za varnost in udobje je na precej visokem nivoju. Sorenta poganjajo trije različni motorji, na dnu razpredelnice je 2,4-litrski bencinski štirivaljnik (139 KM), na vrhu pa 3,5-litrski šestvaljnik (195 KM). Najbolj zanimiva mo- torna možnost se zdi 2,5-litrski štirivaljni turbodizel z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu (140 KM), ki se ponaša z dobro prožnostjo in varčnostjo pri porabi goriva. Pogonski sklop je zasnoval evropski proizvajalec Borg - VVarner, motorna moč pa se lahko prenaša na zadnji kolesi z možnostjo priklopa sprednjega para ali pri dražji različici s stalnim prenosom na vsa štiri kolesa, pri čemer elektronika skrbi za ustrezno porazdelitev navora na posamezno kolo. Premagovanju brezpotij pomaga še samodejna zapora zadnjega diferenciala, kot doplačilna možnost pa je na voljo tudi samodejna višinsko prilagod- ljiva zadnja prema. Sorento je na voljo v dveh nivojih opreme, ki sta označena z LX in EX, pri osnovnem ima avtomobil dve čelni varnostni vreči, električni mehanizem za odpiranje stekel, ročno priklopljiv štirikolesni pogon, klimatsko napravo, strešne nosilce in druge dodatke. Pri zastopniku KMAG iz Ljubljane naj bi ob konca leta lahko prodali okoli 100 vozil, vendar se bo zaradi velikega zanimanja najbrž zataknilo pri dobavah. Najcenejši sorento 2.4 LX je naprodaj za 5,18, najdražji 3.5 EX pa stane 7,44 milijona tolarjev. Matjaž Gregorič, foto: Kia Motors Volvo na pariškem salonu s športno limuzino S60R Hladni Švedi z vročim športnikom Švedski Volvo je zadnje čase v pravem razcvetu, saj skoraj v vsakem letnem času pokažejo kaj novega. Letošnja jesen bo v znamenju športno nastrojenega modela S60R, ki se ponaša z močnim motorjem in z edinstveno zasnovo aktivnega podvozja. four-C so Volvovi strokovnjaki .razvili skupaj s podjetjem Ohlins Racing, kije eden glavnih snovalcev blažilnikov visoke tehnologije pri blažilnikih in s proizvajalcem blažilnikov znamke Monroe. Volvo S60 R na zunaj sicer ne daje vtisa visoko zmogljivega športnika, v tovarni pa pravijo, da na njem ni nič odvečnega. Sicer so mu nekoliko spremenili nos in ga obuli v 17- ali 18-palčna platišča. Notranjost je v znamenju prestiža, oblikovalci so si drzno zamislili svetlo modre merilnike, trikraki športni volan in nekaj drugih dodatkov. V zelo omejeni seriji bo Volvo S60 R ponudil v začetku prihodnjega leta, o ceni še ni nobenega govora. M.G., foto: Volvo Novinec je najbolj tehnično napreden model, kar jih je kdaj prišlo iz te švedske avtomobilske tovarne, in prinaša tisto, kar je obljubljal konceptni avtomobil PCC, prvič prikazan pred skoraj dvema letoma. Pod motornim pokrovom rohni 2,5-litrski bencinski petvalj-nik s kar 300 konjskimi močmi in navorom 400 Nm pri vsega 2100 vrtljajih. Temu primerno so zmogljivosti športne limuzine skoraj dirkaške: do 100 kilometrov na uro zverina pospeši samo v 5,8 sekunde, najvišjo hitrost 250 kilometrov na uro pa je bilo potrebno brzdati z elektronskim omejevalnikom. Motorna moč se pod elektronskim nadzorom na vsa štiri kolesa prenaša s pomočjo šeststopenjskega ročnega ali petstopenjskega samodejnega menjalnika geartronic, ki dovoljuje tudi ročno pretikanje. Posebej prilagojeno podvozje s tako imenovano tehnologijo four-C (koncept stalnega nadzora podvozja) samodejno prilagaja blaženje in pogonsko silo, ki ju določi računalnik z obdelavo informacij o hitrosti, gibanju koles in podvozja 500 krat na sekundo. Sistem Posebna ugodna ponudba - lepo je živeti s Citroenom C3 - dobava takoj - že od 1.920.000 SIT dalje SAXO 1.1 (klima, servo volan, el. paket, air bag, kovinska barva, 5 vrat) 615.541 SIT + 72 x 26.314 SIT XSARA EXCLUSIVE 110 KM z vso dodatno opremo že za 2.929.000 SIT PICASSO že od 3.279.000 SIT BERLINGO SUN s klimo - 2.967.850 SIT + 300 I goriva C5-že od 4.052.000 SIT JUMPY I. 2001 - 3.110.000 SIT JUMPER I. 2001 - 3.394.000 SIT Avto hiša Kranj Pol za Krajem 38. 4000, Kranj - tabore, tel.: 04/201 59 50 Al, d.d.. Vodovodna93. Ljubljana, pa Kram Tudi za < vas imamo . .^t^' rešitev Rabljena vozila Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil). Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT Fiat Croma 2.0 avtomatic 1990 modra 140.000,00 Volvo 340 Diesel 1988 modra 240.000,00 Lada Niva 1.6 1995 modra 460.000,00 Volvo 850 T5 R, vsa oprema 1996 črna 2.290.000,00 Fiat Brava 1,4 sx 1996 m.modra 1.070.000,00 Fiat Ducato 2.5 DS kombi 1994 bela 690.000,00 Volvo C70T5R, vsa oprema 1998 zlata 4.390.000,00 Kia Sephia 1,5 Is, CZ 1998 rdeča 1.170.000,00 VW Passat 1,8 T K, SV, CZ, Es, ABS 2000 met.zelena 3.290.000,00 Daevvoo Matiz 1.0, CZ, ES, K, SV 1998 zelena 1.050.000,00 Honda Civic 1,6 sv, cz ,es 1996 rdeča 1.380.000,00 Citroen Xara Coupe 1.6 SV, CZ, ABS, ES 1998 bela 1.490.000,00 RENAULT www.alpetour-remont.si ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA: ♦ G. VOZILO Z GARANCIJO -K: KI,IMA •SV SEKVO VOIAN ♦ CZ: CENTRALNO /AKI.1,1'ANIE - R: RA0I0 -ES EI.EKTR. UV1G STEKEL - AIR AIRBAG ___— mssmm D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 Vse za vaš avto na enem mestu: ♦ Prodaja vozil Renault ♦ Zavarovanje in registracija voz" ♦ Vzdrževanje vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozi1 ♦ Najem vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih, ♦ Vleka vozil tovornih in priklopnih vozil GLASOV KAŽIPOT Slikarski dnevi na Šmarjetni gori Kranj - V četrtek, 1. avgusta, ob 19- uri ste vabljeni v hotel Belle-vue na Šmarjetni gori na otvoritev Ustave slikarskih del nastalih na srečanju Slikarski dnevi na Šmarjetni gori, od 30. julija do 1. av-9usta. Predstavilo se vam bo nekaj slikark in slikarjev s ptujskega, ljubljanskega in gorenjskega območja, ki so v teh dneh ustvarjali na Šmarjetni gori. Večer bo popestren s kulturnim pro-9ramom. Razstava bo na ogled do 16. septembra. Razstava čipk v Železnikih Železniki - Kljekljarice Turistične-9a društva Železniki vljudno vabijo ljubitelje ročno kljekljane čipke na razstavo čipk v Galerijo Muzeja v Železnikih. Odprta bo do 31. julija, od 9. do 14. ure in od 15. do 18. ure. Sovpadanja Kostanjevica na Krki - V Galeriji Božidarja Jakca, Kostanjevici na Krki (cerkev), bo danes, v torek, 30. julija, ob 19. uri otvoritev razstave Sovpadanja Emerika Bernarda. Avtorja bo predstavil Andrej Medved. Stara Sava Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Kranj vas vabi jutri, v sredo, 31. julija, °b 12. uri v razstavni prostor na Tomšičevi 7 v Kranju, na otvoritev lr> ogled razstave Stara Sava. Razstava prikazuje dvajsetletno delo spomeniškovarstvenega centra iz Kranj za ohranitev in revi-^»zacijo nekdanje fužine v novo blejsko in parkovno območje ^ara Sava na Jesenicah. Pozdravni govor bo imel Stanislav MrviČ, direktor Uprave RS za kulturno dediščino in Boris Bregant, *upan občine Jesenice. Razstava članov LANAF Bled - Foto klub Triglavski narodni Park in hotel Astoria Bled vabita na razstavo fotografij članov druženja LANAF iz Italije. Razsta-va bo na ogled v hotelu Astoria do ^8. avgusta. Narava Hubljana - V Foto Tivoli - prodajalna Atrij, Slovenska cesta 58 je na ogled razstava barvnih fo-°9rafij z naslovom Narava avtorja ^irka Bijukiča, člana Foto kluba ^ova Gorica. Razstavo si lahko °9ledate do 22. avgusta. Razstava del Igorja Banfija zbijana - V prostorih Poslovnega fentra Mercator na Dunajski 107 v ^ubijani je na ogled razstava del akademslega slikarja Igorja Banfi-)a' Razstava bo odprta do 1. av-9usta, vsak dan od 8. do 20. ure. ^> kolonija Iveta Šubica *. *Kofja Loka - V galeriji Loškega Muzeja je do 25. avgusta na 9led likovna razstava v okviru 6. K°lonije Iveta Šubica. Galerija je °dprta vse dni, razen ponedeljka, ^d 9. in 18. uro. izseljenec Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška c. 23 v Ljubljani, vas vabijo, da si ogledate občasno razstavo Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Razstava bo zaradi velikega zanimanja odprta do 15. septembra. Hkrati vas vabijo na ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju. Predavanja Tehnika Transcendentalne meditacije Kranj - Vas zanima, kako lahko preprosta metoda globoke sprostitve, poznana kot tehnika Transcendentalne meditacije, vnese radost uspeha v vsakdanje življenje? Pridite na uvodno predavanje, ki jih Društvo za TM prireja vsak četrtek ob 19.30 uri v svojih prostorih na Maistrovem trgu 11 v Kranju. Učitelj tehnike TM, Rajko Jerama, vam bo razjasnil to in še marsikatero drugo vprašanje. Tel.: 07/332-33-00 SRAČJE GNEZDO; Tel.: 07/332-40-24 fcadio Sraka, d.0.0. Valantičevo 17 «000 Novo Mesto MO Kranj vabi na koncerta Kranj - Mestna občina Kranj vabi na koncerta v okviru akcije oživljanja starih mestnih jeder Imago Sloveniae - Podoba Slovenije ter v sklopu prireditev Kranjska noč 2002. Nastopila bosta Green-town Jazz band jutri v sredo, 31. julija, ob 21. uri in New Svving kvartet, s programom črnska duhovna glasba, in sicer v četrtek, 1. avgusta, ob 21. uri. Oba koncerta bosta na dvorišču gradu Khislstein. V primeru slabega vremena pa bosta izvedena v Športni dvorani Planina. The Continentals v Kranju Kranj - Evangeličanski center Kranj vabi na koncert Gospel glasbe, ki ga izvaja mednarodna skupina The Continentals iz Rot-terdama. Koncert bo v nedeljo, 11. avgusta, ob 20. uri na dvorišču gradu Khislstein. Vstop je prost. Glasbeno poletje Srednja vas - V cerkvi sv. Martina bo jutri, v sredo, 31. julija, ob 20.30 uri v okviru Glasbenega poletja nastopil Komorni ansambel VVienn - Ljubljana; VVolfganga Zengschmiedt - violina, Romeo Derucker - viola, Miloš Mlejnik -violončelo in Ervin Kropfitscsh -klavir. KPZ Osti jarej Kranj - KPZ Osti jarej iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Če bi radi (in lepo) pojete in bi se nam želeli pridružiti, pokličete po tel.: 041 /946-886 - Katja ali 041/647-426 - Aleš, kjer boste dobili več informacij o delovanju zbora in razporedu avdicij za nove pevce. 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7MHzj Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10, tel.: 05/373-47-77 M Ml Ml UM Ml Ml Ml Ml Ml Ml Ml MS Ml Ml Ml Ml Ml Ml Ml Ml Ml Ml Ml Ml Ml Ml Tj Prodamo popolnoma obnovljena stanovanja različnih kvadratur, z vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo septembra 2002, cena po dogovoru. Na voljo so še štiri stanovanja in sicer dvosobno stanovanje v pritličju 58,73 m2, v prvi etaži trisobno stanovanje 89,70 m2 ter v mansardi dvosobno stanovanje s kabinetom 75,50 m2. Pri nakupu obnovljenih stanovanj ni provizije. Za več informacij nas pokličite na zgoraj navedene številke. telefon: 04/2365 360, 2365 361 KRANJ - MLAKA - v novem poslovnostano-vanjskem objektu je na voljo še enosobno stanovanje s kabinetom 64,60 m2, v pritličju. Stanovanje je vseljivo takoj in opremljeno z vsemi priključki. KRANJ-CENTER v popolnoma obnovljeni sta-rorneščanski hiši je ostalo prosto samo še enosobno stanovanje 55,60 m2 v mansardi, prevzem možen takoj, UGODNO PRODAMO. GARSONJERE KRANJ - G0GAL0VA, prodamo zelo lepo, adaptirano garsonjero z ločeno, opremljeno kuhinjo, 25,60 m2, visoko pritličje, Z lega, vseljivo po dogovoru. EN0S0BNA STANOVANJA KRANJ -PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje 39,20 m2, 5. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj. DVOSOBNA STANOVANJA KRANJ - LJUBLJANSKA UGODNO prodamo dvosobno stanovanje, 52 rn2, CK-na olje, tel., SATV, II. nadstropje, vseljivo po dogovoru, cena 9,5 mio SIT. KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje, 46,30 m2, 2. nadstropje nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogo- KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo lepo, adaptirano dvosobno stanovanje, 51,32 m2, balkon, vsi priključki, opremljena kuhinja, vse-Ijivost in cena po dogovoru. KRANJ - PLANINA III prodamo dvosobno stanovanje, 62,50 m2, balkon, vsi priključki, opremljena kuhinja, vseljivo takoj. KRANJ - PLANINA prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,80m2, J lega, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. ŽELEZNIKI-RACOVNIK v pritličju hiše, prodamo v celoti obnovljeno dvosobno stanovanje, 40,60 m2, CK-na olje, TEL, južna lega, nova kuhinjska oprema, vseljivo po dogovoru. TRISOBNA STANOVANJA KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo kompletno adaptirano trisobno stanovanje, v mansardi večstanovanjske hiše, cca. 100 m2 stanovanjske površine, lastniško parkirišče v izmeri 20 m2, prevzem možen po končani adaptaciji. KRANJ - ŽUPANČIČEVA, prodamo zelo lepo trisobno mansardno stanovanje, 73 m2, 2. nadstropje, starost 15 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. KRANJ - J. PLATIŠE, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 83,90 m2, 2. nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. KRANJ - Š0RLDEV0 prodamo trisobno stanovanje z balkonom, 72,23 m2 + klet 4,03 m2, m. nadstropje nizkega bloka, vsi priključki, vseyivo takoj. HIŠE 0REHEK, v IV. gradbeni fazi prodamo pritlično/enodružinsko hišo, stara 2 leti, 400 m2 zemljišča, CK- plin, inštalacije za vse priključ-ke.prevzem možen takoj. KRANJ - DRUL0VKA na parceli cca. 400 m2, prodamo novo končno vrstno hišo, manjkajo finalna dela, prevzem možen takoj. POSLOVNI PROSTORI KRANJSKA GORA, v pritličju, poslovne stavbe ŠPC, prodamo poslovni prostor, v podaljšani HI. gradbeni fazi, 35,82 m2, možnost prevzema takoj. KRANJ - TOMŠIČEVA v pritličju meščanske hiše, prodamo poslovni prostor, 55 m2, z opremo in vpeljano prakso ali brez, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. KUPIMO KRANJ - PLANINA kupimo več garaž za znane stranke! KRANJ, kupimo večjo garsonjero ali enosobno stanovanje do 10 mio SIT. KRANJ - Š0RUJEV0 NASELJE, za že znano stranko nujno kupimo dvosobno stanovanje, cca 60 - 65m2 stanovanjske površine, lahko potreben adaptacije, zaželen nizek blok. KRANJ - ZLATO POLJE, kupimo dvosobno stanovanje s kabinetom ali trisobno stanovanje do 14 mio SIT, za resno stranko, ki prodaja lastno enosobno stanovanje. KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvo-družinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT. NAJAMEMO ŠENČUR, BLIŽNJA OKOLICA, NUJNO najamemo stanovanje za tričlansko družino, obvezno vsi priključki, lahko tudi polovica hiše ali manjša samostojna hiša. MALI OGLASI 9 201-42-47 9 201-42-48 * 201-42-49 APARTMA -PRIKOLICE Na otoku Krku ODDAM OPREMLJEN APARTMA. Tt 04/2331-489 10237 APARATI STROJI Prodam tračno ŽAGO za razrez hlodovine. «031/820-697 10026 Prodam kombiniran rosfrei ŠTEDILNIK za vzidavo - levi dimnik. Tt 040/242-057 ob 16. uri 10177 Prodam STROJ za lepljenje robov iveralnih plošč, Tt 250-35-05 10185 Ugodno prodam malo rabljeni PRALNI STROJ Candv. Tt 514-77-44 10204 Prodam SAMONAKLADALKO SIP 15 m3. Tt 5743-294 10208 ndom plan ! družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mmjmji in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/2048-700, fax: 04/2048-701 GSM: 041/647-433 PRALNI STROJ Gorenje, star 7 let, 1000 obratov centrifuga, prodam. Tt 041/878-494 10213 Prodam 1300 I BAZEN za mleko, NAKLADALKO SIP 28 Tt 252-73-20 10216 GARAŽE Prodam GARAŽO v garažni hiši v Bistrici pri Tržiču. Cena 1,3 mio SIT. Tt 041/845-792 9989 GARAŽO oddam v najem, Gogalova ulica Kranj. Kličite na Tt 2311-057 loies GR. MATERIAL Poceni prodam STREŠNO OPEKO. TT 041/523-782 9922 HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10124 RADOVLJICA: Na zanimivi lokaciji oddamo poslovni prostor v izmeri 48 m2. Nahaja se v pritličju in je primeren za pisarniško dejavnost. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš, različne velikosti in cenovnega razreda. Za vse informacije smo vam na voljo na tel: 04/23 66 670, 04/ 23 81 120 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Pri Drulovki prodam starejšo HIŠO s parcelo, za nadomestno gradnjo. Tt 041/647-257 10100 HIŠE PRODAMO: KRANJ Mlaka samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, SEBENJE manjšo, samostojno hišo na parceli 495 m2, 6,5x7,4 m, K+P+M, 32 mio SIT, RADOVLJICA atrijsko hišo v mirnem okolju na parceli 520 m2, 325 m2 uporabne površine, lahko dvostanovanjska, 53 mio SIT, vredno ogleda, ŠKOFJA LOKA okolica (1 km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda novejšo, poslovno stan. hišo na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3, cena 66 mio SIT oz. dogovor, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222,2369-333 10122 HIŠE PRODAMO: TRŽIČ okolica pod Do-brčo starejšo, delno obnovljeno, enonad-stropno hišo, cca 11x6 v etaži, neizdelana mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 mio SIT, vseljiva takoj, TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 uporabne površine, 465 m2 vrta, lasten vhod, 15,5 mio SIT, PODUUBEU zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2+mansar-da, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje, cena 15,8 mio SIT oz. dogovor. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10123 IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA - UGODNI IN KAKOVOSTNI POSLOVNI TEČAJI ZA VSE STOPNJE (TUDI ZA FIRME), INDIVIDUALNE URE, INSTRUKCIJE, PRIPRAVA NA IZPITE, PREVAJANJE, LEKTORIRANJE, KONVERZACIJA Z NATIVE SPEAKERJEM. HladnikAnnas.p., PotvBitnje 16, Kranj Tt 23-12-520 ŠVICARSKA ŠOLA MATEMATIKA, FIZIKA priprava na izpite, instrukcije. ENAČBA - izobraževanje, Resnik s.p., Milje 67, 253-11-45, 041/564-991 NEMŠČINA: učinkovito individualno učenje, priprave na izpite, maturo; tečaji; prevajanje. Mirjana Trbič, s.p., Žanova ul.34, Kranj, Tt 2323-981 10253 IZGUBLJENO OČALA pozabljena v banki v Vrečkovi ulici, prosim najditelja naj jih proti nagradi vrne. Tt 232-50-59 10086 KUPIM Odkupujem HLODOVINO smreke, jelke, lubadarice, plačilo takoj. Tt 041/584-233 Kupim TRAKTOR do 55 KS, ohranjen. Tt 041/707-636, 25-22-023 10188 HIŠE PRODAMO MOTORNA KOLESA Žirovnica, na robu naselja ugodno prodamo hišo v GRADNJI OZ ADAPTACIJI v izmeri cca. 130 m2 + klet in 552 m2 zemljišča. Cena samo 16 mil sit. Odlična lega, bližina šole, trgovine, železniške postaje... Možnost hitrega dokončanja, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. KAMNA GORICA prodamo ali menjamo dvodružinsko hišo za stanovanje ali dva v Lescah ali Radovljici. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Bled center prodamo starejšo hišo z gospodarskim poslopjem, vseljiva, cena 11 mil sit.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._ Bled Ribno prodamo enodružinsko hišo in 1580 m2 zemljišča. Lepa mirna lokacija, cena 35 mil sit. Bled Jermanka enodružinska hiša 120 m2, 500 m2 zemljišča cena 26 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Bled prodamo enodružinsko hišo v izmeri 120 m2, in 500 m2 zemljišča, Možnost tudi menjave za dvodružinsko hišo od Jesenic do Radovljice NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 BLED Zasip, prodamo tristanovanjski objekt z tremi garažami in 100 m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Lesce prodamo novo dvostanovanjsko hišo v izmeri 250 m2 na lepi lokaciji nad campin-gom Šobcem. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Mojstrana nova hiša, lepo urejena 400 m2 površine in 500 m2 zemljišča. CENA 60 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 PRISTAVA pri Tržiču prodamo lepo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300 m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. PLAČILO PO DOGOVORU, ; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. LESCE prodamo hišo in 1200 m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444. POUŠICA PRI GORJAH: Na zelo mirni lokaciji prodamo starejšo hišo na parceli v izmeri cca. 700 m2. CENA: 20.900.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 LESCE: Prodamo prostorno trisobno stanovanje v izmeri 81 m2. Vsi priključki, velik balkon, I. nadstropje, nadstrešnica za avto. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 MOSTE: Prodamo večje trisobno stanovanje, 100 m2, v pritličju starejše hiše. V celoti prenovljeno, vsi priključki. CENA: 15.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460_ RADOVLJICA: Na mirni lokaciji v manjšem bloku prodamo trisobno stanovanje v izmeri 64 m2. Vsi priključki, lastna C.K. CENA: 13.700.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 Prodam MOPED TOMOSATX 50,1. 00. Tt 255-59-40,031/352-517 10180 Prodam TOMOS CTX 80, I. 88, reg. do 4/03, brezhiben. Tt 041/874-410 10207 OTR. OPREMA OTROŠKO POSTELJO v beli barvi 140x70 z nastavljivim dnom, novo, prodam. Tt 031/220-367 10179 Prodam kombiniran VOZIČEK Inglesina Cross in otroški AVTOSEDEŽ (0-10 kg). Tt 041/801-273 10184 OSTALO Prodam KRUŠNO PEČ kmečka ohcet, proizvajalca Avblja iz Lukovice. Tt 513-11-73 10193 TAPISERIJE različnih oblik, velikosti, motivike, prodam. Cena od 18.000,00 SIT dalje. Tt 23-12-599 10194 BONSAJI, sobni, različnih velikosti in različnih oblik, ugodno prodam. Tt 031/854-652 10212 PRIDELKI Prodam FEFERONE za vlaganje. Tt 040/336-326 10181 Prodam presejano ZEMLJO. Cena po do-govoru. Tt 031/512-237_1019? SILAZNO KORUZO, cca. 2 ha, prodam. Tt 01/834-14-35 10199 DROBNI KROMPIR ugodno prodam. La-hovče, 031/223-772 10203 Prodam domače, očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom. Tt 041 /741-516 10234 PODARIM ODDAM mlado ČRNO MUCO. 232-46- 7 0 9992 Podarimo tri črne, eno tigrasto in eno belo MUCO, stare 6 tednov. Tt 040/325-144 10096 Podarimo dve PSIČKI, stari 4 mesece. Tt 234-10-30 10152 PODARIM mladičke mašančke, stare osem tednov, dobrim ljudem. Tt 041/743-028 POSESTI team Tel.: 04 236 93 00, Mob.: 031 643 720 email: mlinar.team@siol.net mansardna stanovanja strešna okna obloge in toplotne izolacije stropov predelne stene kKAUf Armstrong (jjjftfrt« PARCELE PRODAMO: RETNJE pri Tržiču zaz.parcelo, delno v hribu, dostop urejen, el in voda zraven, 769 m2, BRITOF Voge zaz.parcelo na robu naselja, 486 m2, 10 mio SIT, POD DOBRČO zaz.parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2, CERKLJE okolica manjšo, zaz parcelo ob cesti, 477 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10117 PARCELE KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, CERKLJE - kupimo zazidljive parcele za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 iona Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 630 m2, širina 9 m, relacija Medvode-Šk. Loka (skica hiše). Tt 041/956-750 10205 POSLOVNI STIKI Posojilnica GORFIN d.0.0., Radovljica, Kranjska c. 4 - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. Tt 040633-903, 04/531-56-64 int. 284._99OT Nudim osebno posojilo. Tt 041/801-343 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO Žirovnica prodamo stanovanjsko poslovni objekt 4X 200 m2, delno dokončan, 400 m2 uporabno dovoljenje, 900 m2 zemljišča, cena samo 40 mil sit, Moste Žirovnica prodamo gostinski objekt v celoti opremljen, cena 40 mil sit. Ob gotovinskem plačilu popust. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444. Prodamo gostilno s tradicijo v Goricah pri Kranju, možno kupiti tudi novo hišo s tremi stanovanji Vse skupaj stoji na zemljišču 1500 m2. Gostilna obratuje, cena za vse skupaj izredno ugodna. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. PARCELE PRODAMO KRANJSKA GORA cca 670 m2 namenje-na za gradnjo hiše ali dvojčka. Spodnje Gorje prodamo parcelo na robu .naselja, cca.700 m2, izreden razgled. V Žirovnici, Zabreznica prodamo 1800 m2 veliko zazidljivo parcelo,Jesenice center 1000 m2 prodamo parcelo z gradbenim dovoljenjem, Blejska Dobrava prodamo več zazidljivih parcel,TRG Bled Tel.:(04) 5 745 444 Bled prodamo izredno lepo sončno parcelo z lepim razgledom v izmeri 1400 m2. Lokacija je ob gozdičku samo 100 m od jezera, primerna za reprezentančni objekt, vilo, apartmaje.. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 ^ssass^j NEPREMIČNINE - C rjCT REAL ESTATE V¥*>« Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 • 000,, fax.: 04/2026 - 459 Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si GARSONJERE IN ENOSOBNA STANOVANJ KRANJ - Planina II; 34 m2, garsonjera, 3. nadstropje, ločena kuhinja, balkon, zahodna lega. Cena: 9,8 mio SIT (43.000 EUR). PS00855JN-KR DVOSOBNA STANOVANJA KRANJ - Planina; 57 m2, dvosobno, 2. nadstropje, odlična lokacija, balkon, nizek blok. Cena: 13,9 mio SIT (61.000 EUR). PS00786JN-KR PARCELE PRODAMO KRANJ Drulovka' lepo, ravno, zaz. parcelo na robu naselja, cca 1200 m2, Breg ob Savi ravno, sončno, zaz.parcelo ob cesti, primerno tudi za poslovno dejavnost, cca 2000 ali manj, BREZJE lepo, zaz. parcelo z lepim razgledom ob zelenem pasu, cca 600 m2, voda na parceli, elektrika zravne, BREZJE pri Tržiču lepo, zaz.parcelo, 562 m2, voda na parceli, elektrika v bližini, ŠENTURŠKA GORA zaz.parcelo z lepim razgledom, 383 m2, 9500 SIT/m2, asfalt, voda, elektrika do parcele. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10118 KRANJ - Planina; 55 m2, 2,5-sobno, dobra prostorska razporeditev, 9. nadstropje, sončna stran. Cena: 13,4 mio SIT (59.000 EUR). PS00834JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 52 m2, dvosobno, pritličje, adaptirano, dobra prostorska razporeditev, CK-plin. Cena: 14 mio SIT (61.500 EUR). PS00837JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 55 m2, dvosobno, 4. nadstropje, dobra lokacija, CK, takoj vseljivo. Cena: 13,4 mio SIT (59.000 EUR). PS00839JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 55 m2, dvosobno, 4. nadstropje, dobra lokacija, CK, takoj vseljivo. Cena: 12,5 mio SIT (55.000 EUR). PS00839JN-KR TRI IN VEC SOBNA STANOVANJA KRANJ - Vodovodni stolp; 74 m2, trisobno, 3. nadstropje, v celoti adaptirano, dobra lokacija, CK-plin. Cena: 18,6 mio SIT (82.000 EUR). PS00782JN-KR DRULOVKA; 84 m2, trisobno, adaptirano, v dveh etažah, CK, balkon. Cena: 18,6 mio SIT (82.000 EUR). PS00826JN-KR LJUBNO; 130 m2, starejša, delno adaptirana, enodružinska, na parceli 540 m2, nova streha in CK, sončna lega, lep razgled. Cena: 15,9 mio SIT (70.000 EUR). PH00859JN-KR ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2, lepa, mirna lega. Cena: 37,6 mio SIT (165.000 EUR). PH00746JN-KR PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 25 let, na parceli 800 m2, ob zelenem pasu mirna lokacija, takoj vseljiva. Cena: 42,2 mio SIT (185.000 EUR). PH00857JN-KR CERKLJE; 170 mZ, dvodružinska, potrebna adaptacije, parcela 480 m2, mirna lokacija. Cena: 30,3 mio SIT (133.000 EUR). PH00794JN-KR POČITNIŠKI OBJEKTI CERKLJE NA GOR. - Stiska vas; 100 m2, tloris 5,5 x 6,5 m, bivalni vikend - brunarica, zidana garaža terasa, sončna parcela 711 m2, asfalt do hiše PV00761MA-KR IĐLJIVE PARCELE LJUBNO - Praproše; 2984 m2, stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. Cena: 11 mio SIT (48.500 EUR). P200674JN-KR GORENJSKI GLAS • 22. STRAN ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / andrej.zalar@g-glas.si Torek, 30. julija 2002 Harmonikarji zabavali obiskovalce Velike planine Pri Šimnovcu se je zbralo na tekmovanju šestdeset harmonikarjev. 1 Tekmovanje pri Šimnovcu je spremljalo okrog devetsto obiskovalcev Velike planine. Franc Pestotnik - Podokničar je pomagal preganjati tremo nastopajočim, za planinsko razpoloženje pa je v noši planšarja skrbel Andrej Prešeren iz Mekinj. Kamnik - Na Veliki planini so se konec minulega tedna s tekmovanjem harmonikarjev začele različne prireditve in srečanja. V prijetnem sobotnem popoldnevu so napovedali tokrat tudi tradicionalno vsakoletno prireditev, ko je na Veliki planini poznano srečanje Marije Snežne. Že sredi julija pa se je začel kamp Študentskega kluba. Dvanajst študentov bo namreč jutri končalo obnavljanje Preskarjeve bajte. Pri Šimnovcu na Veliki planini se je v soboto na tradicionalnem 5. tekmovanju tokrat /bralo točno NAGRADNA IGRA Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP Nagradno vprašanje: Koliko pesmi je na albumu Moby 18? Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj (do 5. 8. 2002). šestdeset harmonikarjev. Ko so pred leti prvič pripravili to tekmovanje in povabili nanj harmonikarje, niso bili najbolj prepričani, da se bo prireditev prijela. "Tekmovanje je postalo priljubljena in obiskana prireditev," je povedal vodja letošnjega tekmovanja Jože Les, ki je skrbel tudi za ozvočenje. Sicer pa je bila Velika planina, d.o.o., tudi letos organizator prireditve, na kateri je nastope harmonikarjev iz različnih krajev Slovenije povezoval Franc Pestotnik - Podokničar. Harmonikarji so bili tudi tokrat razvrščeni v starostne skupine do 15 let, od 16 do 25 let, od 26 do 50 let in nad 50 let. Javno jih je ocenjevala štiričlanska strokovna komisija, v kateri so bili Mirko Šli-bar, Robi Stopar, Franc Lipičnik in Simon Cerar, tajnica tekmovanja pa je bila Julija Fornazarič. Tekmovalci so bili dokaj izenačeni v nastopih. V skupini do 15 let je zmagal Matjaž Poljanšek iz Kamnika, drugi je bil Janez Lekše iz Škocijana, tretji pa Janez Ravbar iz Novega mesta. V skupini od 16 do 25 let je zmagal Matic Cegler iz Grosuplja, drugi je bil Tomaž Jemc iz Rafolč, tretji Marjan Zupane iz Ivančne Gorice. V skupini od 26 do 50 let so bili najboljši Konrad Ferme, Matjaž Muhič in Janez Kuhar. V skupini nad 50 let pa so bili prvi trije Franc Škufca iz Grosuplja, Marjan Rozman iz Komende in Vinko Ušeničnik iz Bitenj pri Kranju. Podelili bomo 2 CD-ja Založbe Dallas Records. Nagrajenca iz prejšnje nagradne igre: Marica Demšar, Rudno 34a, 4228 Železniki Olga Krišelj, Gorice 57, 4204 Golnik Dan oglarjev Stari vrh - Turistično društvo Stari vrh bo to soboto in nedeljo pripravilo že 31. zapored Dan oglarjev. Letos so se prireditelji odločili, da bodo prikazali priprave na oglarjenje. Matej Demšar iz Turističnega društva je v nedeljo na srečanju koscev in grabljic v Novi Oselici napovedal, da bo prav zaradi nekaterih novosti tokratno srečanje zanimivo in vredno obiska in ogleda. Med drugim bodo na prireditvi prikazali tudi delo kovača. Nekakšno vajo oziroma generalko nedeljske prireditve bodo prireditelji pripravilo v soboto ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM POMOŽNI DELAVEC POMOŽNA MIZARSKA DELA; d. č. 2 mes.; do 30.07.02; MIZARSTVO KRIŽAJ D.O.O., ZGORNJE BITNJE 166, ŽABNICA MIZAR MIZAR, PRIUČEN MIZAR; d. č. 6 mes.; do 30.07.02; MIZARSTVO KRIŽAJ D.O.O., ZGORNJE BITNJE 166, ŽABNICA MIZAR; d. č. 6 mes.; do 02.08.02; MIZARSTVO KRIŽAJ D.O.O., ZGORNJE BITNJE 166, ŽABNICA; št. del. mest: 2 MIZAR; ned. č.; 1 I. del. izk.; kat.: B; do 08.08.02; FIBRA D.O.O., PUŠTAL 106, ŠKOFJA LOKA STROJNIK STROJNA IN ROČNA OBDELAVA KOVIN; d. č. 6 mes.; do 02.08.02; GROS D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 4, KRANJ AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK V SERVISU PEUGEOT; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; kat.: B; do 02.08.02; AVTO PARTNER D.0.0., KIDRIČEVA 26/C, JESENICE ELEKTROMONTER ELEKTRIKAR; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 02.08.02; ELEKTRODE D.O.O., CESTA ŽELE-ZARJEV 8, JESENICE TISKAR ZA TISK S PLOSKVE TISKAR ZA TISK S PLOSKVE; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 03.08.02; ETIPOL TISKAR. IN STORITVE D.0.0., GODEŠIČ 30, ŠKOFJA LOKA . TISKAR ZA TISK Z IZBOKLINE DELO NA DVOBARVNEM HEI-DELBERG B-2 STROJU; ned. č.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; ostala znanja: Natančnost; kat.: B; do 17.08.02; ADOZ TISK, PŠEVSKA CESTA 999, KRANJ SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR - FASADER, POMOŽNI SLIKOPLESKAR; d. č. 3 mes.; 3 I. del.izk.; do 10.08.02; FERLAN TOMAŽ S.P. , OB JEZU 6, GORENJA VAS ZIDAR ELEKTRIKAR-DELO NA TERENU; d. č. 3 mes.; do 02.08.02; KOLAK D.0.0., LETENICE 32, GOLNIK STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE PRIPRAVNIK; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; do 06.08.02; CESTNO PODJETJE D.D., JEZERSKA CESTA 20, KRANJ; št. del. mest: 2 PEČAR POLAGALEC KERAMIKE; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j.-gov.; do 21.08.02; SAZA D.O.O., ŽUPANČIČEVA ULICA 39, KRANJ PRODAJALEC TRGOVEC-POSLOVODJA V TRGOVINI Z MEŠANIM BLAGOM; d. č. 3 mes.; 2 I.del. izk.; kat.: B; do 02.08.02; BANTALE COMMERCE D.0.0., SELJA-KOVO NASELJE 60, KRANJ PRODAJALEC ŽIVILSKIH-PREHRAMB. ARTIKLOV PRODAJALKA ŽIVIL (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); ned. č.; 12 mes. del. izk.; ostala znanja: Tečaj higienskega minimuma; do 05.08.02; UMNIK NIKOLAJ S.R,PEKARNA, KRANJSKA CESTA 6, ŠENČUR; št. del. mest: 2 NATAKAR NATAKARICA V BARU; d. č. 6 mes.; do 08.08.02; TRAM PUŽ RENATA S.P., RAZGLEDNA POT 23, JESENICE TEKSTILNO MEHANSKI TEHNIK VZDRŽEVALEC ŽAKAROV II.; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; do 02.08.02; IBI D.D., JELENČE-VA ULICA 1, KRANJ ZDRAVSTVENI TEHNIK ZOBNA ASISTENTKA; d. č. 6 mes.; 6 mes. del..izk.; angl. j. -gov., nem. j. - gov.; znanje programskih orodij: Delo z bazami podatkov - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; do 02.08.02; AMBROŽIČ ČOP RENATA, PREŠERNOVA CESTA 52, BLED Delna objava zvečer ob 20. uri, ko bo igral ansambel Strmina. V nedeljo ob 14. uri pa se bo začel program oglarjenja, nastopila pa bosta tudi Natalija Verboten in ansambel Karavanke. A. Ž. BLED SPODNJE GORJE prodamo 1310 m2 veliko zazidljivo parcelo v celoti ali polovico. Hlebce prodamo 950 m2 veliko gradbeno parcelo, urejuje se lok. dokumentacija. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Lesce, Radovljica, Bled v manjšem bloku kupimo trisobno stanovanje do 17 mil sit, plačilo takoj v gotovini. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Bled center, blizu avtobusne postaje oddamo posl. prostor 33 m2. trgovina pisarna... TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. RAZNO PRODAM DRVA meterska ali razžagana tudi brezova, možnost dostave, prodam. Tt 041/718-019 10073 Prodam SUHA BUKOVA DRVA, RAZŽAGANA Z DOSTAVO. Tt 041 /625-874 Prodam BUKOVA DRVA. Tt 5146-128 STANOVANJA ODDAMO SOBO v centru Kranja ODDAM samskemu moškemu. B1 232-50-59 iooss STANOVANJA ODDAMO: KRANJ Vodovodni stolp 3 ss, 74. m2/lll., delno opremljeno, klasično ogrevanje, 58000 SIT/mes, 3 mes.predplačilo, varščina, KRANJ Planina II, lepo 2 ss, 68 m2/ll, opremljeno, 68000 SIT/mes, 4 mes. predplačilo, 2 mes. varščina, HRANJ Huje meščansko 4 ss, 120 m2/L, etažna CK olje, 700 m2 vrta, 135.000 SIT/mes oz dogovor, KRANJ Planina I garsonjera 27 m2/V., opremljena (ni pralnega stroja), 46500 SIT/mes, 2 mes. varščina, KRANJ Planinal, 4 ss, neopremljeno, 68000 SIT/mes, 3 mes. predpl, varščina, MILJE nova garsonjera v hiši, cca 30 m2/PR, CK, lasten vhod, nova oprema, souporaba vrta, 45000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222,2369-333 10125 ODDAM v najem 1 ss, 41 m2, v Šorlijevem naselju. Tt 041/744-146 10219 Harmonikarje je ocenjevala strokovna komisija. Nagrade so dobili vsi tekmovalci, absolutni zmagovalec pa je bil Matic Cegler iz Gropsuplja, ki je dobil za nagrado delo akademskega kiparja Matjaža Poei-vavška, zlat obesek planšarja Zlatarstva Luka iz Ljubljane paje dobil Matjaž Poljanšek iz Kamnika. Tekmovanje, ki je trajalo kar pet ur, si je ogledalo v soboto okrog 900 obiskovalcev, ki so zadovoljni potem odhajali v dolino. Ta konec tedna, 3. in 4. avgusta, pa se bodo na Veliki planini zbrali udeleženci slikarske kolonije, ki jo bo pripravilo Kulturno umetniško društvo Toneta Kranjca Kamnik. Letošnje delovno srečanje likovnikov bo mednarodno, saj poleg domačih pričakujejo tudi likovnike iz zamejstva, med drugim tudi iz avstrijskega Trofa-iacha, ki je pobraten s Kamnikom. Pričakujejo okrog 40 likovnikov. V soboto, 10. avgusta, se bo popoldne ob 14. uri začela veselica pod pastirskim stanom, v nedeljo, 11. avgusta, ob 11. uri pa bo maša pri cerkvici Marije Snežne, p° maši pa bodo zabavne prireditve i različnimi pastirskimi običaji. Velik kravji semenj pa bo 15-avgusta, ko bo tudi prodajna razstava plemenske živine. Semenj se bo začel ob 9. uri, ko bo tudi dogon in ocenjevanje živine, opoldne pa bo licitacija. Andrej Žalar ■4 ioi 1)} ■ ODDAJA RADIO OGNJIŠČE P o RIJATELJI ADIA GNJIŠCE Hala Tivoli Ljubljana nedelja 22. september OB 18. URI REZERVACIJE VSTOPNIC pon - pet: 7.00 -14.00 na tel.: 01/512-11-26 VAŠA PESEM: PREDLOG TEGA TEDNA Popevke: 1. Ne pozabi me - Rok Kosmač 2. Tisoč-Jadranka Juras 3. Povej mi - Domen Kumer NZ-viže: 1. Dekletove sanje -ans. Kompromis 2. Maček v žaklju - Kvintet Dori 3. Pesme Sloveniji - ans. Atomček Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: Radio Ognjišče, Štula 23, 1. Moja zemlja - Regina p.p. 4863,1210 Ljubljana Šentvid 2. Zadnje pismo - ans. Vigred Glasujete lahko tudi na internet naslovu: http:/radio.ognjisce.si Ime in priimek. Pošta: STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10121 STANOVANJA NAJAMEMO Najamem 1 ss ali garsonjero za daljše obdobje na Bledu ali v bližini. Tt 02/420-09-63, po 13. uri 10231 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter,s.p.,Senično 7, Križe, Tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust! 4228 FLAMME DIMNIKI iz nerjaveče pločevine, sanacija starih dimnikov, dimniki za nove gradnje, vrtanje dimnikov, ogled na objektu. Tt 515-44-90, 041/634-656, Flamme d.0.0., Potočnikova 11, Škofja Loka 9043 STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. Tt 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar d.0.0., Zakal 15, Stahovica 9082 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. Tt 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic in comp., Jelovška 10, Kamnik ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH IN STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI KNAUF, KERAMIČNA DELA, KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ. Tt 031/379-256, 04/23-81-900, BENJAMIN JAGODIC S.P., ZLATO POLJE 3C, KRANJ 9107 MONTAŽA POHIŠTVA IN OBLOG. C 2^ 31-673, 040/645-855, Planinšek S-P" Hotemaže 21, Preddvor_ 9i# SLIKOPLESKARSKA dela z dekorativnih nanosi vam opravimo kvalitetno in P° konkurenčni ceni. Za čistočo in zaščit0 poskrbljeno. Pleskostil Štefan Pavičič s.p" Brezje pri Tržiču 6, Tržič, Tt 031/318-180 9743 ____, Imam zidarsko in fasadersko skupino, delamo z vašim ali našim materialom. ' pre- 981' 041/288-473, Rozman Franc s.p. bačevo 45, Kranj ŠKORC vodovodne instalacije in ogrevaj - izdelava in montaža vodovodnih in centra nih instalalacij, adaptiranje kopalni^ vključno s keramiko. Zajamčena kvaliteta ' ugodna cena. Tt 041/941-067, 595-8?' 60, Aleš Škerjanc.s.p., Žiganja vas 70, Kriz 1002' STANOVANJA PRODAMO ^ KAMNA GORICA, prodamo veliko trisob^ stanovanje 75m2, nad vrteom. Cena sarf1 10 mil sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 44^ LESCE naselje prodamo manjše stanova^ je v izmeri 28 m2, balkon, pokrita na^' strešnica za avto. NEPREMIČNINE; TP° BLED, Tel.:(04) 5745 444.___^ JESENICE PLAVŽ, prodamo lepo renevir^ no dvoinpolsobno stanovanje v izmeri m2. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.___^ BOHINJ STARA FUŽINA prodamo lePJj dvosobno stanovanje. TRG BLED, Tel.:(° 5745 444. ___, -—TTcS. Kranj - Planina I, II, III. Prodamo vec ^ 2SS+ kabinet, 2SS+2kabineta, 3SS in ^ različnih velikosti in cenovnih razredov. tel- vse informacije smo vam na voljo na 04/23 66 670, 04/ 23 81 120 "v Q NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-' 041/756-296,040/204-661 ___4 ' iV Šk. Loka - Podlubnik: 2SS, 63 llg-S nad, vsi priključki, takoj vseljivo, Pod|u%a 2SS, 62m2, VIII. nad, vsi priključki, ugo" cena. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/'J 66-70, 041/755-296,040/204-661 RADOVUICA-Žagarjeva: 3SS, 63 m2, II. Wd, nizek blok, takoj vseljivo, vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, ^V755-296, 031/669-272_ . KRANJ-center. 3SS, 98 m2, VP, obnovijo, vsi priključki, KRANJ-mestno jedro: 2SS, 45 m2, vsi priključki, KRANJ-mestno ledro: 3SS, 135 m2, P, popolnoma obnovljeno, vsi priključki Kranj-Žagarjeva: V večs-'anovanjski hiši 3SS, 90m2, I. nad., vsi Priključki + garaža. ITD + NEPREMIČNINE Tel 04/236-66-70, 296,040/204-661 041/755- Prodam 2 ss s kabinetom v Bistrici pri Trziču, 64m2, cena 12,5 mio SIT Samo jgsni_IT 041/845-792_9988 Prodam manjše STANOVANJE v starejši ™Si v centru Tržiča, cca 22 m2. Tt 2^/782-386_9990 BISTRICA PRI TRŽIČU prodam lepo 1 sob-n° STANOVANJE s kabinetom, cca 40 m2, 2gna 9,5 mio SIT. Tt 040/831-251 9991 Prodam 1 sobno STANOVANJE, 40 m2, v Skofji Loki, zelo urejeno, cena po dogovoru. g_031/669-275_10015 V Kranju prodam starejše 1,5 - 2 ss, Potrebno adaptacije. Tt 041 /647-257 10101 [^GANTAR |fl C1 8m1ov Praprotnilc 10, NAKLO J Tel./fax: Od/2576052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽ.LCEV^MOHROEF STANOVANJA PRODAMO: Tržič Bistrica 1 48 m2/l., klasično ogrevanje, 8 mio SIT, Tp!ŽIČ Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV, vsi Priključki, 9 mio SIT, KRANJ predmestje 1 Ss. 37,42 m2/pr, vsi priklj. obnovljeno, 7 m'o SIT, KRANJ Zlato polje 1 ss+k, 41,40 ^2/IH, delno obnovljeno, plin do vrat, 11,1 ^io SIT, KRANJ Center 2 ss, 55m2/PR, vsi Priklj., ni balkona, 12,4 mio SIT, KRANJ Šor-''ievo nas, 2 ss, 54,13 m2/IV, vsi priklj., 15 ^io SIT, KRANJ Planina II 2 ss, 68,30 m2, priklj. nizek blok, 16,7 mio SIT. DOM ^premičnine, 202-33-00, 041/333- £22, 2369-333_10119 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ Planina 12 ss+k, 54,80 m27IX, vsi priklj., 12,88 mio S|T, KRANJ Vodovodni stolp 3 ss, 90 m2/l, e,ažna CK olje, obnovljeno, 15,6 mio SI, KRANJ Vodovodni stolp, lepo, obnovljeno 3 f*. 73,80 m2/lll, vsi priklj., 18 mio SIT. °OM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2^/333-222, 2369-333_10120 ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 2 ss z ^konom 60 m2, 2. nadstropje vsi priključ-LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 ŠKOFJA LOKA NOVI SVET - prodamo Osobno stanovanje visoko pritličje 44 m2 Površine, stanovanje je lepo vzdrževano. |OKA nepremičnine, 50-60-300 10224 ŠKOFJA LOKA Sp. trg v mansardi večs-^hovanjske hiše prodamo 1 ss 40 m2, banovanje je obnovljeno. LOKA ^PREMIČNINE, 50-60-300 10225 VOZILA DELI Prodam 2 strešna OKNA in dva PRESNA NOSILCA za Opel Astro za prtljažnik. Tt °41 /603-247 10201 ^VOZILO KUPIM p KARAMBOLIRANO vozilo odkupim. 'ačam takoj. Uredim prepis in odvoz. Tt U3V770-833 10236 ^ VOZILA Odkup rabljenih vozil od i. 1992, pačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ^RlAAVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škof-n.'-oka (bivša vojašnica), Tt 5134-148, °4l/632 577 Prodam R 5 CAMPUS PLUS, I, 93 in ŠKODA FAVORIT, I. 93, reg. celo leto. tt 041/614-048 10178 Prodam AX 1.1, 1.88, kov. siv, reg. do 6/03, 5 v, 120.000 SIT oz. po dogovoru. 3041 /895-404 ioi96 LAGUNA 1.8, I. 94, avtom, klima, elek. stekla, alarm, lita platišča, reg. do 2/03, prodam. Možnost kredita! 041/416-269 10220 Prodam HONDA CMC 1.4, I. 97/12, 77000 km, vreden ogleda. Tt 031/657-486, popoldan 10232 LADA SAMARA 1300 siva, I. 88, brezhibna, po dogovoru. Tt 533-15-52 10248 KIA, PRIDE 1.3 GLXI, LET 96, 89.000 KM, MET ZELENA, 1. LASTNICA, SERVISNA, 450.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118 FORD, GALAXY 2.3 GHIA, LET 99, 61.000 KM, MET MODER, AVT. KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, EL OPREMA, ALU, PO SERVISU, 3.080.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 PASSAT 1.9 TDI VARIANT, LET 99,114.000 KM, ZELEN, AVT KLIMA, 110 KM, EL OPREMA, 2.980 .000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118 FELICIA LX 1.3, LET 95, RDEČA, 72.000 KM, REG 3/03, OHRANJENA, 560.000 SIT, AVTO LESCE D.0.0., TEL.: 04-5319-118_ OMEGA 2.0 16V LIMUZINA, LET 98, MET ZELENA, KLIMA, 4X AIR BAG, ALU, ZELO OHRANJENA, 1.880.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 PASSAT 1.9 TDI VARIANT, LET 99, MET MODER, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, AR, EL OPREMA, OGR. SEDEŽI, OHRANJEN, 2.980.000 SIT, AVTO LESCE D.0.0., TEL: 04-5319-118 OPEL, VECTRA 1.6 16V KARAVAN, LET 99, MODRA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, LES, OHRANJENA, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 ESCORT 1.4, LET 98, 1. REG 99, 37.000 KM, RDEČ, 5V, 1. LAST, SERVISNA, EL OPREMA, AIR BAG, 1,150.000 SIT, AVTO LESCE D.0.0., TEL: 04-5319-118 CADDY 1.4,LET 98, BEL, 66.000 KM, EL OPREMA, SERVO, 1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.0.0, TEL: 04-5319-118 FORD, MONDEO 1.8 TDI KARAVAN GHIA, LET 99, MET SREBRN, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, LES, 2.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 A4 1.8 TURBO AVANT 180 KM, LET 98, MET MODER, 87.000 KM, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ALU, LES, KOT NOV, EL OPREMA, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ A4 1.8 TURBO 180 KM, LET 98, MET TEMNO ZELEN, 35.000 KM, ALU, AVT KLIMA, S STREHA, BEŽ USNJE, EL OPREMA, SERVISNA, 2.980.000 SIT, AVTO LESCE D.0.0.,AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 OPEL, ASTRA 2.0 DT 16V KARAVAN, LET 99, 82.000 KM, 4XAIR BAG, KLIMA, ABS, EL OPREMA, ROLO, SANI, 2.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 ZAPOSLIM POGODBENO ZAPOSLIMO FANTA, STAREGA OD 20 - 25 LET, Z VOZNIŠKIM DOVOLJENJEM, IZ OKOLICE LESC, ZA DELO V PRALNICI S POISKUSNO DOBO, INFORMACIJE AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ NATAKARICO zaposlimo. Inf. na Tt 041/581-327, Okrepčevalnica CAMP Dragočajna, Zbilje 7e, Medvode 9919 Zaposlimo REFERNTA v mednarodnem transportu. Pogoji: šolska izobrazba vsaj V. stopnje in aktivno znanje nemškega jezika. Zaželjene delovne izkušnje s področja organiziranja mednarodnih prevozov. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 5.8.2002 na naslov KOLI ŠPED d.0.0., Mednarodna špedicija, Savska c. 22, Kranj 10012 Zaposlim ELEKTROINSTALATERJE. Tt 041/767-309, Bohinc Brane s.p., Podbrezje 32, Naklo iooia STAVBNE KLEPARJE in KROVCE zaposlim. Tt 041/628-292, Spartak.d.o.o., Sveteljeva 4, Šenčur 10059 Pogodbeno delo dobi samostojni KUHAR oz. KUHAR-NATAKAR. Tt 041/335-979, Logar Igor.s.p., Hotemaže 3 A, Preddvor 10070 Zaposlimo MIZARJA. FIBRA d.0.0., Škofja Loka, Tt 041/661-805 10115 Iščemo pomoč za čiščenje STANOVANJA 2x tedensko. Tt 031 /395-545 10183 Redno zaposlimo MESARJA za predelavo in TRGOVKO za živilsko stroko. Center Zor-man, Zbilje 20 C, Medvode, 1019/ Pridani in samostojni frizerski z znanjem moškega in ženskega friziranja, potrebujemo za pomoč v novo odprtem salonu TRST na Bledu. Tt 041/516-936, Ina Kičin Simka, s.p, Titova 4a, Jesenice 10217 Prijetno dekle z znanjem strežbe pijače, takoj zaposlimo. Kava bar v Kranju MBM.d.o.o., Prešernova 16, Tt 041/787-059 10229 Zaposlim FRIZERKO, pogoj 3 leta delovnih izkušenj. Tt 031/256-061, Jenko Maja.s.p., Krvavška c. 24, Cerklje 10252 ZAPOSLITEV IŠČE Iščeva delo - igrava na ohcetih, obletnicah in drugih prireditvah. BON BON, 041/582-367,041/596-277 10210 ŽIVALI Prodam LABRADORKO psičko, staro 8 tednov, z rodovnikom. Tt 041/794-786 10032 Prodam KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljno rejo, 150 SIT/kos. Zadraga 18, Duplje, Tt 595-84-05 10063 KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo, ugodno prodam. Perutninarstvo Oman Janez, s.p., Zminec 12, Šk. Loka, Tt 512-78-78 ioohb Prodam 10 dni starega BIKCA križanca Tt 574-20-73 10182 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite L N d.0.0. PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO ZAHVALA V 92. letu je za vedno zaspal naš ata JOŽE TRILER iz Planine 25, Kranj Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter sveče. Posebej se še zahvaljujemo dr. Bavdku iz ZD Kranj ter Bolnišnici Golnik za zdravljenje v času njegove bolezni. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, prisrčna hvala. Žena Anica, hčerka Janja ter sin Janez z družinama ZAHVALA V 48. letu starosti se je poslovila naša draga mama, sestra in hčerka JOVANKA BUBULJ iz Ul. Jaka Platiše 13, v Kranju Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in mi ob njeni smrti pomagali ter mi stali ob strani. Hvala v njenem in mojem imenu. sin Predrag Kranj, 20. julija 2002 Prodam KRAVO s prvim teličkom. Pogačar Franc, Otoče 21, Podnart 10186 Prodam 2 BIKCA simentalca. Tt 041/878-933 10187 Prodam mlado KRAVO simentalko, s tretjim teletom ali brez. 'B 2503-710 10190 Prodam BIKCA, starega 10 dni in TELIČKO, staro 7 dni, oba simentalca. Tt 204-66-20 10191 Prodam KUNCE za zakol ali nadaljno rejo. Tt 574-24-48 10202 Prodam 2 mlada KOZLA in 3 KOZICE za rejo ali zakol. Tt 041 /265-877 iceoa MESO 1 /2 mladega bika, brez silaže, 850 SIT/kg, prodam. Tt 51-91-503 10211 Prodam 3 leta stare KOKOŠI za zakol in mlade KANARČKE. S 204-66-40 10218 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Tt 25-22-806 10227 Prodam črno-belega BIKCA, starega 7 dni. Žabnica 43, Tt 23-11 -766 10244 FENIXE petelini, rep do 1,5 m in PETELINE italijane modre, črne in jebičaste barve ter tuluške GOSKE, mlade, prodam. Tt 041/724-123 10245 TELICO frizijko, brejo 9 mesecev, prodam. Tt 041 /831-058 10246 ŽIVALI KUPIM Odkupujem mlado pitano GOVEDO, krave, ovce, jagneta. Tt 041/650-975 9690 Kupim BIKCA simentalca starega do 10 dni. Tt 5725-091 10209 Kupim več bikcev simentalcev, težkih od 200 do 400 kg. Tt 041/923-878 10226 Kupim BIKCA simentalca, starost do 10 dni. Tt 533-10-36 10247 Ivan LUNAR Rodio Tfiojov® Prrl 9I0/ torenj/lu* Pni lluth 0»i.n>heK STEREO. RDS na frekvencah 96,0 GORENJSKA 89.8-Jmnica. 101.5 • Kran|tka Gwa. 101.1 Bohinj (1926 - 2002) V sredo, 17. 07. 2002, smo se na blejskem pokopališču še zadnjič poslovili od prijatelja in gasilskega tovariša Ivana Lunarja. Ivan je bil rojen leta 1926 na Rečici pri Bledu. Tam seje tudi prvič vključil v vrste prostovoljnih gasilcev. Njegova prava gasilska pot pa se je pričela oblikovati s selitvijo na Bled in z vstopom v vrste Prostovoljnega gasilskega društva Bled. Kot poklicni gasilec je na Jesenicah pridobival nova znanja s področja zaščite in reševanja. Ta znanja je zelo uspešno prenašal na mlade Blejske gasilce. Bil je voznik tovornjaka in strojnik ter seje vedno udeleževal intervencij, vaj in usposabljanja. Tovariši i/, gasilskega društva so ga cenili in mu zaupali, kar so pokazali tudi z njegovo izvolitvijo za poveljnika društva. Zaradi njegove aktivnosti in prizadevnosti je bil kmalu izvoljen tudi za poveljnika takratne Gasilske zveze Radovljica. Tam se je tudi zaposlil in v polni meri je zaživela njegova predanost gasilski organizaciji. Pod njegovim mentorstvom seje usposobilo veliko število gasilcev in reševalcev. Kalili so se strojniki, orodjarji, uporabniki izolirnih dihalnih aparatov, gasilski častniki in drugi. S tem je sedanji generaciji gasilcev iz občin Bled. Bohinj in Radovljica vtisnil neizbrisen osebni pečat. Z adaptacijo in povečanjem gasilskega doma na Bledu, ki jo je sam organizacijsko vodil in usklajeval, so nastali tudi pogoji za ustanovitev servisa gasilske tehnike. To je bil pomemben preventivni korak pri izboljšanju požarnega varstva v tem delu Gorenjske. V času aktivne službe je Ivan opravljal pomembne naloge tako v Prostovoljnem gasilskem društvu Bled kot tudi v organih tedanje Gasilske zveze Radovljica in Gasilske zveze Slovenije. Za ves njegov prispevek smo mu gasilci iskreno hvaležni. Tudi v vojni za samostojno slovenijo seje znal pravilno odločiti. Kot član Štaba CZ takratne skupne občine Radovljica je bil odgovoren za požarno varnost. Svojo nalogo je izvršil z vso odgovornostjo in požrtvovalnostjo. Za svoje nesebično in požrtvovalno delo na področju zaščite in reševanja je Ivan prejel več državnih in gasilskih odlikovanj. Za življenjsko delo je prejel tudi najpomembnejše gasilsko priznanje - nagrado Matevža Haccta. V zadnjem času mu je njegovo ustvarjalno pot prekrižala bolezen. Čeprav je vse ovire v življenju znal premagovati, je na koncu moral kloniti. Zaradi njegovega požrtvovalnega in nesebičnega dela ter njegovega osebnega prispevka na področju varstva pred požarom bomo spomin na Ivana ohranili v naših srcih. Predsedstvo GZ Bled - Bohinj V SPOMIN V našem srcu ti živiš, zato pot nas vedno vodi tja, kjer v tišini ti zdaj spiš, a lučka vedno ti gori, nihče ne ve, kako to boli, ker tebe, dragi Klemen, več med nami ni. Odšel si tja, kjer ni solza, ni trpljenja, ne gorja, ostala nam tvoja je dobrina, v srcih naših bolečina in tiha solza večnega spomina. 29. julija 2002 je minilo leto dni, odkar nas je zapustil KLEMEN TUSEK Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu ter prižigate sveče. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric —M JANEZ MESEC iz Rovt v Selški dolini Iskreno se zahvaljujemo osebju Kliničnega centra in Zdravstvenega doma Škofja Loka za pomoč v času njegove bolezni. Zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali sveče in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Antonu Vindišaiju za lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI Rovt v Selški dolini, julij 2002 ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje. V 92. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta ANA CELAR rojena Arh iz Tu palic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sodelavcem GROUP 4 Brnik, g. župniku p. Polikarpu za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem iz Preddvora, zvonarju, nosačem in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Tupaliče, Cerklje, Šenčur, 20. julij 2002 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo TOREK SREDA ČETRTEK i od 14 "C od 15 °C od 14 °C do 26 °C do 26 °C do 27 "C V prvi polovici tedna se bo nad našimi kraji zadrževal razmeroma vlažen zrak. Zjutraj bo še razmeroma sončno, čez dan pa bo spremenljivo oblačno. Vse dni se bodo pojavljale popoldanske plohe in nevihte. Zabavno družinsko srečanje Pri Gorenjskem glasu smo želeli prirediti množično družinsko srečanje rejniških družin ob hotelu Kanu v Valburgi, uspelo pa nam je le v ožjem krogu. Otroke, ki ne morejo odraščati v matičnih družinah, eentri za socialno delo dajo v rejništvo. Če imajo srečo, najdejo družino, kijih ima kakor za svoje in odraščajo kakor vsi drugi, ki jih življenje ni prikrajšalo za toplo družinsko gnezdo. Otrok v rejništvu je na Slovenskem blizu dva tisoč, tudi na Gorenjskem jih poznamo lepo število. Nekatere med njimi smo minulo soboto povabili, da z nami preživijo prijeten družinski dan v bazenih ob hotelu Kanu v Valburgi. Srečanje so nam omogočili v hotelu Kanu, ki so vso soboto skrbeli za naše prijetno razpoloženje. Sprva je bilo na našem seznamu kar petnajst družin, toda poletje, dopusti in drugi družinski plani so načrtovano udeležbo oklestili na pet družin, naposled so prišle Z otroki sta se z veseljem fotografirala Joe Jacobi in Matt Taylor, ameriška tekmovalca v kanujih na divjih vodah. Bazen je odprt tudi za zunanje obiskovalce. Srečanje s prijaznimi živalmi na "ranču' tri: Jesenkovi z Bukovega vrha nad Poljanami, Ivanka Oman iz Virma.š in Skumavčevi s Posav-ca. A nič zato, našo družbo so dopolnjevali šc drugi prijetni gostje, od popotnika in novinarja Draga Kralja do Američanov, ki se udeležujejo mednarodnega tekmovanja kanuistov v Tacnu (Joe Jacobi je celo olimpijski prvak iz leta 1992 v Barceloni). Tudi sicer smo imeli ob bazenih hotela Kanu ves dan prijetno družbo. Otroci, med njimi večina fantje, so že zgodaj dopoldne skočili v vodo in v njej počeli razne vragolije. Ko so se naveličali vode, so sc lotili badmintona ali celo tenisa. Roman Prosen iz hotela Kanu pa ima v bližini pravcato malo farmo s konjički, kozami, gosmi in tudi pav je razkazoval svoj lepi rep in vreščal z nelepim glasom. Otroci so še posebno težko čaka- Kosci, grabljice in župani Jubilejno trideseto Pokošnjico Turističnega društva Sovodenj so Kehovci in Oselške grabljice popestrili s prikazom Snubljenja, kosci in grabljice s tekmovanjem, župani pa z igranjem. Nova Oselica - Turističnemu društvu Sovodenj in stalni ekipi s predsednikom Edvardom Podobnikom, tajnico Olgo Mlinar, pove-zovalko programa Milko Burnik in vsemi drugimi člani društva, ki skrbijo za organizacijo in postrežbo, ko gre za takšno ali drugačno prireditev, je še enkrat uspelo, čeprav tudi tokrat v dolini to ni bila edina prireditev. Pod in ob košatima lipama seje v lepem nedeljskem popoldnevu zbralo sedem koscev in grabljic in sedem županov oziroma podžupanov, na Pokošnjico pa so prišli številni obiskovalci. Krehovci in Oselške grabljice so najprej po lanskem vasovanju letos predstavili nadaljevanje: Fant je s posrednikom prišel snubit dekle. Tako kot nekdaj so "gli-hali" in "vkup spravljali" doto. Uspelo je in tudi smeha ni manjkalo. Če pa bodo prihodnje leto spet pripravili Pokošnjico, bomo najbrž že priča ohceti. "Kar dobro jim gre," seje slišalo od časa onkraj tekmovalcev med gledalci. "Včasih smo celo noč "lumpal", zjutraj, ko sem domov prišel, je pa mama na vrata potrkala in rekla: "Gremo. Košnja.' Sem že pokonci, sem rekel (čeprav še legel nisem) in šel. Danes pa naš ta "mvad", ki je štirideset let star, še kose ne zna sklepat." In potem je spet med kosci že tretje leto zapored zmagal Janez Jezeršek z Otaleža, njegova grablj ica Danica Kosmač z Mrzlega vrha pa je bila tretja. Drugi med kosci je bil Nace Miklavčič s Koprivnika, grabljica Marija pa je bila četrta. Tretji med kosci pa je bil Jože Križnar iz Naklega, njegova žena Marija pa je zmagala med grabljicami. Druga med grabljicami je bila Milena Kavčič iz Jarčje doline, njen kosec Cveto Žakelj pa je bil peti med kosci. Prvi trije so dobili pokale, vsi pa priznanja. Odrezali pa so se tudi župani: Franc Fojkar (Žirovnica), Franjo Modrijan (podžupan Borovnica), Anton Oblak (podžupan Ziri), Jurij Kavčič (Cerkno) so pokazali, da vedo, kako se kosi streže. Franc Kern (Šenčur) in Ivan Štu-lar (Naklo) pa sta v travnik s koso Novorojenčki 35 otročičkov se je v preteklem tednu rodilo v obeh gorenjskih porodnišnicah, in sicer v Kranju 22 in na Jesenicah 13. V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 22 novorojenčkov, od tega 9 deklic in 13 dečkov. Na prvem tehtanju je bila tokrat najtežja deklica, ki je tehtala 4.500 gramov, najlažji pa je bil deček s 2.680 grami. V jeseniški porodnišnici je prvič na ves glas zajokalo 13 otročičkov, od tega 4 deklice in 9 dečkov. Kazalec na tehtnici je 4.300 gramov pokazal najtežjemu dečku, najlažji deklici pa 2.970 gramov. poslala svoji soprogi Anico in Slavko, ki pa jima je kot gostitelj nazadnje pomagal Jože Bogataj (Gorenja vas - Poljane). Seveda zaradi tega ni manjkalo pripomb na račun predvolilnih nastopov Anice in Slavke in da ni čudno, da gre občinama Naklo in Šenčur kot po maslu, saj jima pomaga župan občine Gorenja vas - Poljane. Nazadnje pa so župani še enkrat prišli na preizkušnjo. Z domačimi in pravimi instrumenti so morali zaigrati pod lipama pred številnim občinstvom. Pa se je izkazalo, da so bili instrumenti preveč "razglašeni" za ubran nastop. Čisto pravšnji pa so bili za dobro razpoloženje in za potrditev članom TD Sovodenj, da bo 31. Pokošnjica zadnjo nedeljo v juliju prihodnje leto. Andrej Zalar li, kdaj bodo smeli zajahati konje. Simpatični poni in starejša kobila mirnega temperamenta sta se jim ob pomoči izurjenih vodičev pustila jahati po bližnjih travnikih. vzorno skrbel natakar Ludvik, ki nam je stregel s pijačo, sladoledom, kavo, dobili pa smo tudi "zajkos". Gre za obrok, po obil-nosti nekje med zajtrkom in kosi- Ana je najbolj uživala na konju. Ob hotelu Kanu je vsako soboto in nedeljo mogoče jahati ob ustreznem vodenju, v prihodnje pa načrtujejo tudi tečaje jahanja. Prijazno so nam ponudili, da devetim otrokom iz rejniških družin septembra omogočijo brezplačen tečaj jahanja. Zgodbe s konjički pa še ni bilo konec. Ob bazenih nas je obiskal tudi domačin France Traven, furman po poklicu, ki s svojima dvema iskrima kobilicama, zapreženima v kočijo, rad popelje hotelske goste malo naokoli. Odrasli smo se z njim peljali do kampa v Dragočajni, otroci še malo dlje. Če si gost hotela Kanu, se res ne moreš dolgočasiti. Da med vsemi zanimivimi dejavnostmi ni zmanjkalo moči, je ves čas lom, nekakšna kombinacija obeski nas je nasitila med našimi w javnostmi. Nič se ni bilo treb^ preoblačiti, lahko smo ga pojedi' kar v mokrih kopalkah in postreg' li smo si, kolikor smo si hoteli. Čeprav smo pričakovali množi' čen družinski dan, se je tudi tak' šen v ožjem krogu rejniških družin lepo iztekel, le Jesenkovem11 Klemenu ga je malce pokvari) osji pik. S srečanjem smo želel' pokazati, da cenimo plemenit0 delo in trud rejnikov in jim želi' mo, da bi s svojimi otroki in m jenci doživeli več brezskrbni!1 počitniških sobot. Danica Zavrl Žlebi«j foto: Gorazd Kavč* Danes izšla LOČANKA Brezplačno za občanke in občane občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane Danes izšel GREGOR Brezplačno za naročnike Gorenjskega glasa LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 30. KROGA, z dne 28. 7. 2002 3, 4, 7, 14, 25, 32, 33 in dodatna 36 Izžrebana LOTKO številka: 357156 V 31. krogu je predvideni skladza SEDMICO. 19 milijonov SIT za dobitek LOTKO: 41 milijonov SIT