ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXII | 23. maja 2023 - Buenos Aires, Argentina | Št. 7 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija ROMANJE V LUJÁN Bodi nam pozdravljena! Meseca maja si ne moremo misliti brez roma­nja v Luján. Tocno ob 9.30 so v baziliki zado­nele orgle za jutranji pozdrav Materi božji. Tokrat smo morali romanje iz tradicionalne druge nedelje v maju prestaviti na prvo, og­romna bazilika je bila tocno ob napovedani uri polna slovenskih rojakov, ki smo -kot vsa­ko leto- prišli pred zavetnico argentinskega naroda, da se ji zahvalimo, jo pocastimo in se ji priporocimo. Jutranjo sveto mašo je daroval delegat slo­venskega dušnega pastirstva, g. Franci Cukja-ti. Med pridigo se je spomnil prvih romanj slovenskih rojakov, ki so zacela že leta 1936, in katerim so se v letu 1948 pridružili še slo­venski begunci, ki so v Argentini zaceli ustvar­jati novo življenje. Geslo letošnjega romanja je bilo: “Marija, svet potrebuje tvoj mir, usliši nas!” Molili smo za mir ter prosili za kanonizacijo Lojzeta Groz­deta v mesecu stoletnice njegovega rojstva. Svoj blagoslov, Marija, pošlji iz rajskih dalj! S to prošnjo smo zakljucili jutranji obred in se napotili v bližnje parke. Opoldanski pi-knik je za romarje pravi obred srecanja in druženja, seveda razlicen od onega v cerkvi pa vendar zelo pomemben za življenje naše skupnosti. Na romanju srecamo rojake, ki jih že dolgo nismo videli, morda že od kakšnega prejšnjega romanja. Neki nepodpisan spora­zum nam zagotavlja, da je naš prostor v parku rezerviran in da ga nihce drug ne bo zasedel. Koliko lepih slovenskih spominov hrani park ob lujanski baziliki! Spet klice nas vencani maj… Akordi Marijine pesmi nam oznanijo zacetek popoldanske pobožnosti. Letos sta jo vodila g. Cukjati in g. Toni Burja. Med molitvijo rožnega venca se iz bazilike razvije procesija in objame velik sprednji trg. Lokalni obiskovalci zacudeno gledajo kip Lu-janske Marije in se ji približajo. Narodne noše vzbujajo pozornost in številna vprašanja, prav tako molitev in pesmi v tujem jeziku. Tako je vsako leto - tako je bilo tudi tokrat. Po procesiji so sledile litanije Matere božje v navzocnosti Najsvetejšega, po blagoslovu pa mogocna zakljucna pesem, Marija, skoz’ življenje voditi srecno znaš… Hvaležni smo vsem, ki so sodelovali pri prip­ravi romanja. Mladim, ki so že navsezgodaj urejali zvocne naprave in bodo zadnji odšli iz Lujana šele potem, ko vse spet pospravijo - brez njih bi procesija bila le tihi sprehod okoli trga. Rediteljem. Pevcem in organistki, mini-strantom, narodnim nošam, vsem, ki so skozi devet dni molili za lepo romanje… Pa skupini profesorjev in mladih, ki so vodili sobotno du­hovno pripravo dijakov SSTRMB. Po zadnjih akordih, ko je bilo obreda že ko­nec, smo se pred baziliko poslovili z željo in upanjem, da se v prihodnjem letu spet zbere-mo pred našo nebeško Materjo. Marija, hiti na pomoc! Mariana Poznic Z ZDRUŽENIMI MOCMI ZA LEPŠO PRIHODNOST | 63. obletnica Slovenskega doma v Carapachayu V nedeljo, 14.maja, smo se zbrali, da obhaja-mo 63. obletnico ustanovitve Karapacajskega doma. Udeležili so se Veleposlanik Republike Slovenije v Argentini, predsedniki krovne or-ganizacije Zedinjene Slovenije in Slovenske kulturne akcije ter predstavniki iz Slovenske vasi, Pristave, San Martina, Slomškovega doma, San Justa, društva Kamen, Bernal in dušnopastirstva. Slavje smo zaceli na igrišcu z dviganjem zastav ter petjem argentinske in slovenske himne. Nato smo se pomaknili v dvorano, kjer je naš dušni pastir, c.g. Jure Rode, daroval sveto mašo za vse žive in po­kojne clane doma. Po maši so vsi navzoci bili deležni medice in slanikov, kot je že obi­cajno pri nas. Kulturni program smo zaceli z dobrodošlico v imenu predsednika doma, g. Damijana Ahlina, ki je na kratko orisal zacetke doma in še posebno poudaril važnost složnos-ti. Dobesedno je rekel: “Društvo mora posta-ti DOM in ljudje v njem kot clani ene Velike Družine (z veliko zacetnico seveda). To je naše poslanstvo in to ni odvisno samo od vodje, ki je na vrsti, to odvisi od vsakega posamezni­ka. Vabim vas, da pozabimo na vse morebitne neprijetnosti, ce jih je sploh kaj bilo, da vsi po­mislimo na temeljni trenutek in namero usta­novitve. Prosim vse, da se približate, udeležite -ne samo dejavnosti-, temvec, da se vkljucite in doživljate to kot del vašega osebnega in na­šega skupnega življenja, zlasti mlajši. Prepri-can sem, da samo z združenimi mocmi lahko skupaj gradimo lepšo prihodnost”. Zatem je cestital predsednik Zedinjene Slo­venije, g. Jurij Komar, na koncu pa še velepo­slanik Republike Slovenije v Argentini, g. Alain Brian Bergant, ki je tudi orisal delo veleposla­ništva in bodoce nacrte. Ker je lepo, da domovi med seboj sodeluje­jo, smo letos prosili priznanega igralca Dani-ja Grbca iz Slovenske vasi, da nam predstavi kratko enodejanko pod naslovom «O ško­dljivosti tobaka», napisal jo je ruski dramatik Anton Cehov leta 1886. To je kratka zabavna igra, šala iz nakljucnega predavanja razvita v ironicno izpoved o življenju. Kot vedno, se je Dani cudovito izkazal in žel mocan aplavz iz strani obcinstva. Nekaj let nazaj smo se v domu odlocili, da bomo vsako leto za obletnico podelili priznanje zaslužnim clanom društva. Tokrat je bil na vrsti g. Frido Klemen: bil je ucenec naše slovenske šole Josipa Jurcica in že takrat zelo aktiven, bil je pri skavtih, clan mladinske organizacije SFZ, navdušen za odbojko, pel je pri zboru »Mladi­na«, igral je pri slovenskem inštrumentalnem ansamblu vec kot 25 let, na odru se je veckrat izkazal v vseh mogocih vlogah, zadnja leta je pa prevzel vlogo režiserja; je dober kuhar, vesten gospodar in upravitelj bara doma. Predsednik in podpredsednik doma sta mu izrocila plake-to v spomin in skromno darilo v zahvalo za vse opravljeno delo v teh letih. Tako kot naši predniki, ko so gradili ta dom, z enakimi koraki, z enako ljubeznijo, z enako zavzetostjo, moramo iti naprej tudi mi. Ver­jeti, žrtvovati, vztrajati, ce je treba odpušca-ti, pogovarjati se… Dom se ne gradi le zase, temvec za vse in za vsakogar se ga gradi in tako tudi zraste. Med ljudmi; med nami, med današnjimi ljudmi, ki živimo, se pogovarja-mo, molimo, pojemo, plešemo in ljubimo po slovensko. Zato ostanimo Slovenci za vedno, v naporu pomladi! S pridnimi rokami naredimo, kar moremo. S trmo, ki nam jo v Pogacarju, Roglicu, od­bojkarjih in košarkarjih zavida ves svet, z njo vztrajajmo drug ob drugem. Kot je povedal naš predsednik: Pozabimo stare zamere, bo­dimo složni. Taki, kakršni smo, premagujmo klance in nasprotnike. »Bratje naj držijo sku­paj, prvi zakon je v postavi …« Po hitri pripravi dvorane smo vse povabili na okusno kosilo. Moramo reci, da smo bili kar zadovoljni z obiskom, saj je bila dvorana polna v celoti in še zunaj je bilo nekaj prijate­ljev pri mizah, saj je bil prekrasen dan. Ko so vsi dobili posladek smo jih preseneti­li z igro: pripravili smo darilo, ki je obsegalo slovenski kulinaricni šopek (kranjske klo-base, svinjsko ribico, domaci kruh, medico in pelinkovac). In kako smo žrebali? Vsak je imel pod krožnikom nalepljeno številko, to-rej, vsi so jih morali vzdigniti, da so pogledali katero številko so imeli. Clanica iz San Mar­tina je imela »ta pravo« in zadela dobitek. Koncno smo se zahvalili vsem ki so kuhali, stregli in na splošno pomagali pri izvedbi ce­lotnega slavja. Moramo povedati, da je bilo ogromno dela vloženega v organizacijo obletnice: priprav­ljanja, barvanja, urejanja, tiskanja, da ne go-vorim o kuhanju in pecenju. Vendar vse smo pripravili z ljubeznijo in ponosom in ce Bog da, bomo še vztrajali »z združenimi mocmi za lepšo prihodnost«. A, pa ne pozabite, veseli bomo, ce nas bos­te še kdaj obiskali, saj imamo kar nekaj nacr­tov za naslednje mesece. Srecno! Slovenski dom Carapachay OBCNI ZBORI NAŠIH DRUŠTEV Naš dom San Justo V nedeljo, 26. marca, se je vršil 66. obcni zbor v Našem domu San Justo. Priceli smo jutro z mladinsko sv. mašo v San Juški stolnici, maševal je g. Franci Cukjati. Po koncani sv. maši smo se clani Našega doma San Justo zbrali pri skupnem zajtrku. Po zajtrku smo priceli z obcnim zborom. Predsednik doma, g. Marjan Godec je poz­dravil navzoce in prosil za minuto molka in se tako spomnili na vse clane, ki so odšli v vecnost v preteklem letu. Nadaljeval je spored z imenovanjem cla­nov za podpis zapisnika obcnega zbora in štetje glasov. Zapisnik lanskega leta je prebrala tajnica gdc. Sonja Miklic in nato tudi prebrala taj­niško porocilo, v katerem je bilo podrobno opisano delo, odgovornost in sodelovanje vseh odsekov doma. Svoji porocili sta dosta­vila še blagajnik g. Dani Zupanc in nadzornik g. Karel Groznik. Nato se je predsednik zahvalil odbornikom za vso pomoc, trdo delo in podporo skozileto. Še posebno se je zahvalil odborniko-ma, ki sta letos zakljucila svoj mandat. Tudi se je zahvalil vsem clanom, ki vedno stojijo ob strani in podpirajo delo odbora in vseh odsekov. Sledile so volitve. Volili smo dva nova clana za glavni odbor in pet novih pomocnikov v širši odbor. Novoizvoljeni odbor je sestavljen na slede-ci nacin: Glavni odbor: Predsednik: g. Marjan Godec Podpredsednik: g. Maksi Malovrh Tajnica: gdc. Sonja Miklic Blagajnik: g. Marko Trpin Gospodinja: ga. Metka Trpin Zafra Kulturna referentka: gdc. Veronika Marincic Odbornik: g. Dani Zupanc Nadzornik: g. Toni Rovan Podnadzornik : g. Pavel Modic Širši odbor (pomocniki): g. Luka Štrubelj g. Pavel Zafra g. Lojze Erjavec g. Pavli Malovrh ga. Andrejka Lipušcek Bonino Obcni zbor smo zakljucili z zahvalo vsem udeležencem in s skupno molitvijo. Naš dom San Justo Slomškov dom V nedeljo, 23. aprila, je bil sklican obcni zbor Slomškovega doma. Takoj po sveti maši so nam odborniki posredovali porocila o vsem, kar je bilo v Domu narejenega v preteklem poslovnem letu. Številni prisotni clani so pozorno poslušali in ob koncu na priporocilo nadzornikov odobrili delo odbora. Sledil je zanimiv pogovor o sedanjem stanju in bodocih korakih našega društva. Vsi se zavedamo, da nam novi casi prinašajo neznane izzive, s katerimi se moramo spoprijeti ce želimo, da življenje v Slomškovem domu ne usahne. Tudi prisotnost lepega števila mladih, ki so vsestransko aktivni v domu, je pozitivno izhodišce za naprej. A kljub vsem tem vzpodbudnim dejstvom smo se znašli pred težavo, da bi pri sestavi novega odbora našli predsednika. Zato smo odlocili, da se obcni zbor prekine in nadaljuje tri tedne kasneje. Zbor clanov je tako nadaljeval svoje srecanje v nedeljo, 14. maja. Kljub intenzivnem iskanju rešitev nam ni uspelo, da bi med clani našli kandidata za predsedniško mesto. Zato so clani odlocili, da se ob izvolitvi novega odbora ne doloci konkretnih funkcij in da bo nato odbor odlocal o nacinu delovanja za naprej. Odbor sestavljajo: Pavel Brula, Aleks Kastelic, Janko Koželnik, Ariel Mazieres, Mari Miklavc, Mariana Poznic, Marko Selan, Alenka Smole, Gabi Tomazin, Dani Vasle, Neda Vesel Nadzorni odbor: Lojze Kocar, Jože Lenarcic Duhovni vodja: g. Franci Cukjati Farni odbor: Jože Oblak Slomškova šola: Jani Kocmur Za Mladce in mladenke: Natalija Podržaj, Saši Selan, Andrej Kavcic Za Mladino: Viki Kastelic, Tomi Selan Po zakljucenem obcnem zboru smo se Bogu zahvalili za vse prejete dobrote in prosili našega zavetnika, bl. škofa Slomška, naj še naprej spremlja naše delo! Slomškov dom SESTANEK naših društev s predstavnikom Urada za Slovence po svetu Predstavniki Slovenskih društev v Argentini so se v torek, 9. maja, udeležili sestanka s podsekretarjem na Uradu za Slovence v za­mejstvu in po svetu, Urošem Stibljem, kate­rega so se udeležili tudi zastopniki društev iz Brazilije, Peruja, Urugvaja, Venezuele in Ko­lumbije. Prisotni so bili tudi predstavniki obeh ve­leposlaništev, ki pokrivata Južnoameriške države: za Buenos Aires veleposlanik AlainBrian Bergant in sekretar Igor Šef, za Brasilio pa Tanja Maslac. Naša društva so zastopali: Jure Komar, predsednik Zedinjene Slovenije, predsedni­ki slovenskih domov v Buenos Airesu: Kri­stina Grbec (Slovenska vas), Bine Magister (Pristava), Marko Selan (Slomškov dom), Marjan Godec (Naš dom San Justo), Dami­jan Ahlin (Carapachay) ter Mariana Poznic za Svobodno Slovenijo. Prisoten je bil tudi Mirko Vasle za radijski program Okence v Slovenijo ter zastopnika društva Kamen iz Olavarrie. Pogovor je potekal o delovanju, izzivih in težavah prisotnih društev ter o nacrtih za bodoce sodelovanje. Uradu se zahvalimo za to pobudo, ki je go-tovo vsestransko pozitivna za življenje Slo­vencev v Južni Ameriki. Mariana Poznic Foto: Urad za Slovence po svetu POROCILO O PODPORI DUŠNIM PASTIRJEM V mesecih marcu in aprilu so clani naše skupnosti zbrali sledece vsote za pomoc duhovnikom: ESLOVENIA UNIDA ASOCIACION CIVIL Convocatoria PRIHODKI MAREC APRIL Slomškov dom $ 101.500.­ N.N. $ 17.000.­ $ 27.500.- Pristava $ 19.980.­ $ 49.360.- Carapachay $ 6.000.­ N.N. $ 6.000.­ $ 6.000.­ San Martin $ 67.800.­ N.N. $ 15.000.­ $ 15.000.- Dohodkov marca in aprila je bilo: $ 440.900 Izdatkov v omenjenih mesecih: $ 300.000 Podoben obracun bomo objavili v zacetku julija. S hvaležnostjo in molitvijo Vas pozdravljamo. Vaši dušni pastirji. Prošnja za pomoc pri iskanju oseb Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu išce stik s sledecimi osebami: • NEMCEK Ivanka z zadnjim naslovom v San Isidro, Provinca Buenos Aires. Veleposlaništvo prosi, da se navedene osebe ali njihovi sorodniki javijo na e-pošto veleposlaništva: sloembassy.buenosaires@gov.si En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los seres asociados a la Asamblea General Ordinaria, que se realizará el día 9 de junio de 2023, a las 19 hs. en primer convocatoria y a las 20 hs en segunda convocatoria, en la sede de la calle Ramón L. Falcón 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente: ORDEN DEL DIA 1) Designación de dos asociados para refrendar, conjuntamente con el presidente y el secretario, el Acta de la Asamblea. 2) Consideración de los motivos por los cuales la asamblea es celebrada fuera de término. 3) Consideración de la Memoria, el Balance General, la Cu-enta de Gastos y Recursos y el Informe de la Comisión Revi­sora de Cuentas, correspondientes al ejercicio iniciado el 1ş de enero de 2022 y finalizado el 31 de diciembre de 2022. 4) Aprobación de la cuota social, a partir del 1ro. de Enero de 2023. 5) Autorizaciones. Transcurrida una hora después de la fijada en la Convoca­toria, la Asamblea se realizará conforme al artículo 16° de los Estatutos Sociales, con el número de asociados presentes. Al respecto se pone a disposición de los sres. asociados con suficiente antelación en la secretaría de la entidad y en el horario habitual la memoria, el inventario, el balance general, el estado de evolución del patrimonio neto, la cu-enta de gastos y recursos, estado de origen y aplicación de fondos, anexos e informe de la Comisión Revisora de Cuen­tas y del Auditor correspondientes al ejercicio económico cerrado con fecha 31 de diciembre de 2022. Jorge Komar Carlos Luis Groznik Presidente Secretario MESEC SPOMINA MAJSKO RAZMIŠLJANJE ­MALO DRUGACE... Meseca maj in junij imata v naši izse­ljenski zgodovini posebno mesto: maja smo zapušcali domovino, da si ohranimo svobodo – najprej svobodo, potem pa življenje – ker, je vredno živeti brez svo-bode? In junij, ko so komunisti pribaran-tali od Angležev razorožene domobrance in druge ideološke nasprotnike, ki so jih potem mucili in pobili. Junaki pa taki! Spomini na izgubljeno domovino in na to tragedijo nas ne zapustijo. Poleti sem dobil v roke spis Urugvajca Julija Porissi »Los amigos, el tiempo y los lugares«. Med branjem sem nekako ob­cutil, da bi se to lahko tudi nanašalo na nas, prisiljene izseljence. “ Borges z vso gotovostjo trdi, da ne pogrešamo tistega kraja, ampak tisti cas in tisto dobo, povezano s tem krajem. Kraj je še vedno tam, ni pa vec tega, kar smo tam doživljali. ” Grem na tekst, v za nas prilagojeni obliki: Znani argentinski pisatelj Jorge L. Bor­ges je bil veckrat kljubovalen v zanj zna-cilnih frazah. Ko se na primer nanaša na domotožje, ki ga izseljenci, še prav po­sebno pa begunci obcutimo, ko se v mis-lih vracamo na tako drage nam kraje, kjer smo se rodili, odrašcali, se vkljucevali v družbo, živeli... Borges z vso gotovostjo trdi, da ne pogrešamo tistega kraja, am-pak tisti cas in tisto dobo, povezano s tem krajem. Kraj je še vedno tam, ni pa vec tega, kar smo tam doživljali. Ko se vraca-mo v pogrešani kraj, ne najdemo tega, kar nas nanj najbolj navezuje: ljudje in prijatelji in stik z njimi, razmere, morda kakšne posebnosti, ki so nam najbolj os-tale v spominu… Opažamo razlicnosti, spremembe in zna nam biti celo tuj. To, kar je bilo, lahko najdemo le še v spomi­nih, v spominih znancev in prijateljev, ki se trudijo kot mi, da se v mislih vracajo v tiste case, custva in izkušnje, ki smo jih v teh krajih skupaj doživljali. Tako, ko se dalec od doma srecamo z ljudmi, s katerimi smo prehodili isto pot, delili podobno preteklost, ohranjali isto miselnost, s tistimi ki so v spominih za­sidrani v isto dobo, nespremenjeni kot mi sami, si v pogovorih predstavljamo nespremenjene tudi tiste kraje, ki jih po­grešamo. Ali res tako mislimo ? Ali se samo delamo, da je tako, da se je cas ustavil in da so po­grešani kraji ostali nespremenjeni – za nas. Pri sebi vemo, da ni tako, da ni resnicno. In tudi vemo, da to za nas niti ni važno. Tudi vemo, da je to mišljenje, to pogreša­nje le miselna naprava, tolažba. Kot smo vcasih skoraj gotovi, da je tudi življenje v svojem najglobljem bistvu le prijetno po­tovanje, ki ga spodbuja domišljija. Zakaj? Ceprav zveni kot kontradikcija, znati živeti v utopiji, je najboljši nacin uživanja realnosti. Prevedel in priredil Franci Markež Golobova vlada ukinila DAN SPOMINA NA ŽRTVE KOMUNISTICNEGA NASILJA Le dan pred »Nacionalnim dnevom spomina na žrtve komunisticnega nasilja« je sedanja vlada, ki ji predseduje dr.Robert Golob, na 92. dopisni seji sklenila,da se ta nacionalni dan ukine. Predlog sklepa o prenehanju obeleževanja dnevaspomina na žrtve komunisticnega nasilja je predlagala ministrica za kulturo, Asta Vrecko, clanica stranke Levica. V obrazložitvi tega sklepa je vlada na svoji spletni strani objavila: »Prejšnja vlada je na svoji seji, 12. maja 2022, sprejela Sklep o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunisticnega nasilja. S sklepom je razglasila, da se 17. maj v Re-publiki Sloveniji obeležuje kot nacionalni dan spomina na žrtve komunisticnega nasilja. Sklep je bil sprejet tik pred iztekom manda­ta prejšnje vlade, ko naj bi slednja opravljala zgolj tekoce posle, brez sprejemanja politic­nih odlocitev. Obenem je bil sklep sprejet brez predhodne javne in strokovne razprave. Glede na navedeno je sedanja vlada zara­di sprejetja sklepa brez predhodne javne in strokovne razprave sprejela sklep o preneha­nju veljavnosti sklepa.« Utemeljitev sklepa Vlade Janeza Janše ob razglasitvi Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunisticnega nasilja: Ko je lansko leto Janševa vlada razglasila 17. maj kot Nacionalni dan spomina na žrtve ko­munisticnega nasilja je objavila to utemeljitev: Komunisticno nasilje je na ozemlju dana­šnje Republike Slovenije od poletja 1941 do januarja 1946 terjalo na deset tisoce nasilnih smrti civilnih oseb in vojnih ujetnikov. Ko­munisticno nasilje pa je v desetletjih komu­nisticne vladavine z vsemi oblikami kršenja clovekovih pravic in svobošcin prizadelo še vec sto tisoc prebivalcev Slovenije. Komunisticni umori posameznikov in dru­žin so se priceli jeseni leta 1941. Prvi množic­ni komunisticni pomor slovenskih civilistov pa se je zgodil 17. maja 1942, ko so partizani v soteski Iške, južno od Ljubljane, umorili 53 oseb, povecini pripadnike slovenskih Romov. Pomor 17. maja 1942 v Iški je podrobno raz­iskan in zgodovinsko dokumentiran. Vladna komisija za vprašanja prikritih grobišc je leta 2017 izvedla izkop posmrtnih ostankov žrtev,povzrocitelji so znani. Partizani 1. cete Šer­cerjevega bataljona so tega dne umorili 53 oseb, 49 oseb romske ter 4 osebe slovenske narodnosti. Edina Rominja, ki je ušla pomoru v Iški, je bila nato umorjena na Gornjem Igu. Med žrtvami je bilo 26 odraslih (nad 20 let), 2 mladostnika (15–17 let) in 24 otrok (pod 15 let). Med 26 odraslimi je bilo 14 moških in 12 žensk, med katerimi je bila ena na koncu 8. meseca nosecnosti. Vecinoma gre za mlaj­še ljudi, stare med 20 in 30 let. Ta vojni množicni zlocin je prvi v vrsti mnogih, v katerih je komunisticno partizansko gibanje zagrešilo hude vojne zlocine in zlocine proti clovecnosti nad vecjimi skupinami slovenskih civilistov in kasneje tudi vojnih ujetnikov. Ti zlocini so dosegli vrh po koncu druge svetov­ne vojne spomladi 1945, ko je bilo v nekaj tednih umorjenih vec kot 15.000 oseb oz. en odstotek prebivalstva tedanje Slovenije. Po-leg tega je bilo spomladi 1945 in tudi pozneje na obmocju Republike Slovenije umorjenih vec deset tisoc vojnih ujetnikov in civilistov hrvaške, nemške, srbske, crnogorske, bošnja­ške, italijanske in drugih narodnosti. Republika Slovenija je v procesih tranzicij­ske pravicnosti nekaterim svojcem umorjenih izplacala simbolne odškodnine in jih rehabi­litirala, raziskanih in urejenih je dobršen del prikritih morišc in grobišc, slovenske žrtve so vecinoma poimensko popisane. Toda še ved-no ni splošno uveljavljena pravica do groba in spomina za vse smrtne žrtve druge svetovne vojne in komunisticnega terorja po njej. Na-sprotno, prav v primeru romskih žrtev iz Iške je pravica do groba še vedno grobo teptana. V javnem spominu prav tako ni uveljavljen spoštljiv spomin na trpljenje vec sto tisoc prebivalcev Slovenije, ki so bili žrtve drugih oblik komunisticnega nasilja med in zlasti po drugi svetovni vojni. Gre za vec deset ti­soc beguncev, izgnancev, tako slovenske kot nemške in italijanske manjšine, za vec kot sto tisoc žrtev nasilja tajne politicne policije, za žrtve koncentracijskih, delovnih in drugih taborišc, stalinisticnih sodnih procesov in drugih oblik brezpravja. V vec sto tisoc lahko štejemo žrtve razredne vojne proti zasebni lastnini, zasebnemu podjetništvu, boja proti veri in cerkvi in zaradi kolektivizacije kmetij­stva. Prav tako še niso preštete žrtve vseh, ki so skušali ohraniti svojo svobodo in preprica­nje v nasprotju z voljo komunisticnih oblasti. Veliko teh, ki so se v kakršnikoli obliki uprli komunisticnemu sistemu in enoumju, je uto­nilo v pozabo. Ceprav je Republika Slovenija sprejela dolocene ukrepe tranzicijske pravic­nosti, še nima dneva, s katerim bi pocastili smrtne in druge žrtve komunizma v Sloveniji. Samostojna država Slovenija je bila leta 1991 utemeljena na temelju obsodb vseh totalitarizmov, tudi na temelju obsodbe zlocinov komunizma. Tudi Evropska unija je utemeljena na obsodbi vseh totalitarizmov.Žrtve drugih dveh totalitarizmov, nacional­nega socializma in fašizma, so dobile v naro­dovi zavesti zaslužen spoštljiv spomin. Med drugim je Vlada republike Slovenije februar­ja leta 2008 razglasila 27. januar kot nacio­nalni dan spomina na žrtve holokavsta. Re-publika Slovenija je prav tako preko razlicnih praznikov in spominskih dni ter drugih ukre­pov zagotovila, da se upor zoper okupatorja med 2. svetovno vojno ustrezno obeležuje ter ohranja kot pozitivna vrednota v narodo­vem spominu. Žal pa samostojna Republika Slovenija ve­denja o razsežnosti komunisticnega nasilja kot tudi obcutljivosti do žrtev in preganjanih ni zmogla v zadostni meri vnesti v kolektivno zavest, zato je tudi odnos do žrtev komuni­sticnega totalitarizma še vedno, ali celo ce-dalje bolj ne pieteten. Vse glasnejši so celo medijsko podprti pozivi k ponovitvi najstraš­nejših oblik komunisticnega nasilja. Izhajajoc iz civilizacijske norme, da povzro-citelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih ter sledec naporom, da se prepre-ci ponovitev najbolj tragicnih dogodkov iz naše zgodovine, se 17. maj vsako leto obe­leži kot Nacionalni dan spomina na vse žrtve komunizma. Odmevi ukinitve dneva spomina na žrtve komunisticnega nasilja: • »V evropskih institucijah so bile sprejete re-solucije, ki obsojajo zlocine, storjene s strani komunizma in nacizma. Z odlokom se je Vla­da Republike Slovenije postavila nasproti teh resolucij in s tem nasprotuje stališcu Evrop­ske Unije« (Janez Janša, bivši predsednik Vlade RS) • »Žrtve komunisticnega nasilja so nesporno bile, glede tega ni dvoma. Po odlocitvi vlade premierja Goloba zdaj spet ni nacionalnega dneva spomina nanje. To ni samo slabo in narobe, temvec je v luci drugih odlocitev te vlade (ukinitev oz. pridružitev muzeja osa­mosvojitve) zaskrbljujoce. Vse te odlocitve precej hitro in nepotrebno trgajo družbeno soglasje, ki se je vzpostavilo v zadnjih 15 letih glede primernega politicnega govora in rav­nanja glede naše polpretekle zgodovine, ki je dosegla intelektualni in politicni vrh z Izjavo SAZU Slovenska sprava. Zdi se, da se vracamo v case, ko sta se glede teh vprašanj konfliktno soocali dve resnici, z vsemi alternativnimi dejstvi vred. Problem je, da vse skupaj deluje zelo izkljucujoce in ne ponuja, niti si ne želi zbliževanja in razumne­ga dogovora. Kot državljan cutim potrebo opozoriti, da nas tako obnašanje pelje nazaj v splošno družbeno razpoloženje, ki bo hromilo našo sposobnost za ukvarjanje s stvarmi aktual­nega in prihodnjega casa. Ob potrebni poli­ticni volji je še cas, da se ta negativna spirala ustavi in prevladata zadržanost in modrost, zlasti pa privrženost resnici in pravici.« (Borut Pahor, bivši predsednik Republike Slovenije) • »Med nami je veliko ljudi, ki so v casu prej­šnjega režima trpeli, nekateri so celo izgubili svoje najbližje. Ne gre za vprašanje, kdo je bil na “pravi strani zgodovine”, ampak za osnov- no civilizacijsko normo in pietetno dejanje. Aktualna vlada te širine žal ne premore. (Matej Tonin, predsednik stranke NSi - Nova Slovenija) • »Izražam predvsem obžalovanje, ker so s tem prizadeli mnoge že ranjene in v bolecem spominu trpece ljudi, državljane Slovenije. Hkrati pa vidim v tem dejanju strah vlada­joce politicne elite, strah pred spominom na žrtve, na tiste trpece, zamolcane, izginule, ki so izginili izmed nas in jih sedaj mukoma od­krivamo v breznih, in ki so jih njihovi lastni politicnim predhodniki pobili in pahnili v glo-bocino. To je obžalovanja vredno, ker je to korak dalec stran od sprave.« (Dr. Matija Ogrin, predsednik Nove slovenske zaveze) • “Spomina se ne da ukiniti. Spomina se ne da dirigirati. To, kar zdaj delajo, pa so preži­veti vzorci iz režima, tako se je vcasih posku­šalo obvladovati javni spomin.” (Jože Dežman, zgodovinar) • »Ob vseh barbarskih potezah, s katerimi po demokraticni in civilizirani državi lomasti sprega Svobode, SD in Levice, je ukinitev dne­ va spomina na žrtve komunisticnega nasilja zgolj še ena pricakovana instant gverilska akcija, ki tepta temeljne civilizacijske norme, ki se dotikajo pojmov pietete, pravice in res-nice, na katerih mora trdno stati vsaka zre-la državna entiteta, ki je spravljena s svojo zgodovino. Vlada po tekocem traku zapravlja priložnosti, da bi izvedla potrebne reforme in se osredotocila na prihodnost. Medtem ko bi lahko iskala skupne rešitve za naše teža­ve, raje neti sovraštvo in razdor ter se zopet obraca k mašcevanju, lažem, prikrivanju in ponovnemu potvarjanju preteklosti. Naše sporocilo za revanšisticno garnituro na oblasti je, da izbris dneva ne pomeni izbri­sa vec kot 600 morišc in vec sto tisoc žrtev režima, ki ga branijo kot ponosni nasledniki. In kot je na vcerajšnji spominski slovesnosti »Ker smo ljudje« dejal misijonar Pedro Ope-ka: »Resnica in priznavanje krivic sta podla­ga vsake sprave.« (SDS - Slovenska demokratska stranka) Jože Jan NAŠ POGOVOR | Simon Cadež prof. dr. Simon Cadež z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani . Prvic ste na obisku v Argentini, zato vas prosimo, da se našim bralcem na kratko predstavite. Kdo ste in kaj vas je pripeljalo sem k nam? Vaše bralce najprej lepo pozdravljam. Moja osnovna zaposlitev je profesor racunovod­stva in revizije na Ekonomski fakulteti Uni-verze v Ljubljani. Poleg akademskega dela se ukvarjam tudi z neakademskimi dejav­nostmi, kot so projekti za razlicne narocnike (predvsem podjetja), clanstva v nadzornih svetih podjetij, delo v poravnalnem odboru (Ministrstvo za Gospodarstvo) ter delo v dru­žinskem podjetju. V Argentino sem prišel v okviru programa Erasmus+, to je program Evropske Unije za mednarodno izmenjavo študentov in akademi­kov, na vabilo Univerze UCEMA v Buenos Aire­su, katere prorektor je Slovenec Tone Marin. Pove . Vi ste že drugi obiskovalec, ki iz Ekonom­ske fakultete Ljubljanske univerze pridete v Buenos Aires na povabilo univerze UCEMA. Kako poteka in napreduje sodelovanje med obema univerzama? Kateri je namen tega sodelovanja? Drži, letos sem drugi obiskovalec iz Eko­nomske fakultete. Najina obiska sta bila predvidena že v preteklih letih, a so bili obi-ski v casu COVID-19 ukrepov zamrznjeni, s sprostitvijo ukrepov pa sta obiska casovno sovpadla. Prvi stik med Ekonomsko fakulteto in Uni-verzo UCEMA je navezal prorektor Tone Ma­rin pred nekaj leti, ko je obiskal našo fakul­teto. Zaradi že omenjenih COVID-19 ukrepov smo uspeli obisk »vrniti« šele letos. Obe organizaciji sta vodilni na svojem podrocju v svojih državah, iz cesar izhaja naraven obo­jestranski interes po sodelovanju na vseh podrocjih akademskega dela. Verjamem, da smo postavili dobre temelje, da bodo v bodoce podobne izmenjave aka-demikov in študentov postale stalna praksa. Za Ekonomsko fakulteto so tovrstna med-narodna sodelovanja nekaj povsem obicaj­nega, saj smo mocno vpeti v mednarodno okolje (tako s pedagoškim kot raziskovalnih delom). Upam, da bo cez nekaj let povsem obicajno, da bodo študenti iz Argentine pri­hajali za semester ali dlje študirat v Sloveni­jo, in obratno. . Na UCEMI ste imeli tudi nekaj predavanj: v anglešcini za študente in v slovenšcini za Slovence. Kako ste doživeli sodelovanje pri­sotnih na teh predavanjih? Vas je morda kaj presenetilo? Moje znanje španšcine žal ne zadošca za predavanje v tem jeziku, zato sem študen-tom predaval v angleškem jeziku. Študenti na UCEMA angleški jezik dobro obvladajo. Kot zanimivost lahko povem, da sem se s študenti po predavanju pogovarjal tudi v nemšcini. Sodelovanje študentov na preda­vanjih ocenjujem kot zelo zavzeto, bolj kot sem tega vajen iz maticne fakultete. Predavanje sem izvedel tudi za tukaj živece slovenske gospodarstvenike in je potekalo v slovenskem jeziku. Pozitivno sem bil presene-cen nad njihovem znanjem slovenskega jezika ter njihovo odprtostjo pri navezovanju novih stikov. Ceprav pred prihodom slušateljev nisem osebno poznal, smo se v nadaljevanju mojega bivanja v Buenos Airesu z nekaterimi izmed njih še veckrat srecali, med drugim tudi z vami. . V gospodarstvu in financah najdemo stati­stike o vseh mogocih razlicnih podrocjih. Naša Argentina obicajno ni kaj posebno rangirana, ko gre za gospodarski uspeh. Na katerih le­ stvicah je pa Slovenija uvršcena blizu vrha? Res je, obstaja nešteto lestvic, kjer se dr­žave razvršcajo po ekonomskih kazalnikih. Morda najpomembnejši ekonomski kazal­nik je bruto domaci proizvod na prebivalca, kjer Slovenija zaseda 50. mesto na svetu (29.000 USD), Argentina pa 90. mesto nasvetu (11.000 USD); za primerjavo, Švica, ki jo v Sloveniji pogosto jemljemo za zgled, za­seda 6. mesto (92.000 USD), mesta na vrhu zasedajo žepne državice (Monaco, Liechten­stein). Ne Slovenija ne Argentina torej nista blizu vrha po ekonomski razvitosti. Obstajajo pa tudi kazalniki, kjer je Slovenija blizu vrha ali cisto na njem. En tak je enakost dohodkov oziroma tako imenovan Ginijev in-deks, ki meri, kako so dohodki prebivalstva enakomerno razporejeni. Po podatkih sve­tovne banke je Slovenija trenutno na drugem mestu na svetu, za Slovaško. Velika enakost ima dobre in slabe plati. Dobra plat je, da ni prevelikih razlik med bogataši in reveži ter da lahko vsi vsaj približno dostojno preživijo. Sla­ba plat je, da prevelika enakost ne motivira k dobremu delu, zato mnogi sposobni in ambi­ciozni posamezniki odhajajo v tujino ali pa ne uresnicijo svojega potenciala, ki ga imajo. Pos­ledica je žal ta, da Slovenija kljub nedvomnemu potencialu ne zmanjšuje zaostanka za najbolj razvitimi državami, ampak se ta celo povecu­je. Ocenjujem, da se tudi v bližnji prihodnosti trend žal ne bo obrnil. . Med statistikami o Sloveniji nam je poseb-no zanimiva tudi ta o brezposelnosti, za kate­ro smo brali, da je na najnižji ravni v zadnjih letih ali celo desetletjih … Mnogo se bere tudi o pomanjkanju kadra v Sloveniji. V katerih podrocjih je najvecji primanjkljaj? Drži, brezposelnost v Sloveniji je na zgodo­vinsko najnižji ravni, enako velja za celotno Evropsko Unijo. Tako Slovenija kot Evropska Unija primanjkljaj rešujeta z uvozom delovne sile, med drugim tudi iz Argentine. Doseljeva­nje omogoca, da nam število prebivalcev ne upada, saj je naravni prirastek v vecini evrop­skih držav negativen (število rojstev je manjše od števila smrti), poraja pa druge izzive. Primanjkljaj kadra je prakticno povsod, težko bi izpostavil podrocja, ki bi še posebej izstopa-la, morda zdravstvo in zdravstvena nega, kar je sicer skupna znacilnost vseh razvitih držav. Lahko pa povem anekdoto s svojega strokov­nega podrocja. Ker na trgu mocno primanjkuje racunovodsko revizijskega kadra, se podjetja pogosto obrnejo name kot vodjo magistrskega programa racunovodstva in revizija, ce bi delo zanimalo študente. Realnost je taka, da vsi študenti, in to brez izjeme, že delajo, in torej tudi med študenti ni moc najti razpoložljivih kandidatov. Poudarjam, da navedeno velja za študente programa racunovodstvo in revizija, za ostale programe tega podatka nimam. . Omenili ste, da vas je v Argentini marsikaj spomnilo na staro Jugoslavijo. Lahko našim bralcem to bolj konkretno obrazložite in nam tudi poveste, kam nas lahko to vodi? Res sem opazil nekaj podobnosti med bi-všo Jugoslavijo in današnjo Argentino. Prva je inflacija. Medtem ko se v Evropi sprašu­jemo, ali bo inflacija 8 ali 9% na letni ravni, se v Argentini sprašujete, ali bo 8 ali 9% na mesecni ravni (kar pomeni krepko cez 100% na letni ravni). Mocno upam, da inflacija v Argentini ni že prevec ušla z vajeti in prehaja v hiperinflacijo. Druga podobnost je razhajanje uradnega in realnega deviznega tecaja. Medtem ko je ura­dni tecaj pesa okrog 230 pesov za dolar, sem dolarje menjal po tecaju 470 pesov za dolar. In ker je najvišji bankovec v Argentini nomi­niran na 1000 pesov (dobra dva dolarja), sem za 100 USD dobil cel šop argentinskih bankov­cev. S tem povezan je tudi crni trg deviz. Na ulicah v centru mesta mrgoli (sumljivih) po­sameznikov, ki klicejo »Cambio, Cambio«, kot smo bili tega vajeni v bivši Jugoslaviji. Tretja podobnost je dejstvo, da domaca va­luta peso ni hranilec vrednosti, ampak jo vsi želijo cimprej zamenjati za tujo valuto. Ce je bila v bivši Jugoslaviji kraljica nemška marka, je v Argentini kralj ameriški dolar. Cetrta podobnost je pomanjkanje dolo-cenih dobrin. Moram priznati, da sam tega nisem opazil, saj so trgovine dokaj dobro založene. Sem pa to spoznal ob pogovorih z argentinskimi Slovenci, ki so opisovali vsak­danje tegobe, ki jih imajo zaradi tega, ker je uvoz dolocenih dobrin precej omejen, tudi takih, ki so potrebne za cloveka dostojno živ­ljenje (denimo zdravila). . V cem sta si naši državi podobni in v cem razlicni? Eno podobnost sem že omenil, da državi nista prav pri vrhu po ekonomski razvitosti. Ce raje obrnem za pozitivno stran, obe državi razpolagata z izjemnimi naravnimi le­potami. Razlika je le v tem, da so v Argentini razpršene na ogromnem ozemlju, medtem ko so v Sloveniji koncentrirane na obmo-cju, ne dosti vecjem od mesta Buenos Aires. Upam da bosta obe državi uspeli ohraniti to, kar imata, za naše zanamce. Obe državi sta tudi posejani s cerkvami, kar kaže na njuno katoliško tradicijo. Tudi eno razliko sem že omenil. Visoka sto­pnja dohodkovne enakosti v Sloveniji se po­zitivno odraža tako, da v Sloveniji skorajda ni brezdomcev. V Argentini, predvsem Buenos Airesu, je brezdomcev kar precej. V tem ozi­ru je Argentina bolj podobna ZDA kot Evropi. Ekonomsko gledano se mi zdi povprecna ra­ven kakovosti bivanja (torej hiše, stanovanja, infrastruktura, vozni park, avtomobili, ureje­nost itd) višja v Sloveniji. To pa ne pomeni nujno, da so ljudje v Sloveniji bolj srecni. Zdi se mi, da ljudje v Argentini kljub ekonomskih tegobam živijo zadovoljno. . Med podjetniki obeh držav narašca zani­manje, da bi se trgovska izmenjava med drža­vama povecala. Kakšna je ta izmenjava danes in kakšne priložnosti vidite za bodocnost? Mednarodna menjava med državami je zelo majhna. Slovenski izvoz je lani znašal 57 mili­jard EUR, od tega zgolj 16 milijonov (0,14%) v Argentino. Uvoz je znašal 53 milijard EUR, od tega zgolj 14 milijonov EUR (0,14%) iz Argenti­ne. Za primerjavo, Argentina je lani izvozila za 88 milijard USD in uvozila za 81 milijard USD, torej absolutno ne dosti vec kot Slovenija, ceprav ima trinajstkrat toliko prebivalcev kot Slovenija (!). Slovenija uvaža iz Argentine pre­težno krmo za živali (10 mio EUR) in mehkužce (2 mio EUR), ostalo je drobiž. Izvoz v Argentino je bolj razpršen. Najvecje postavke so športna oprema (4 mio EUR), stroji in oprema (3 mio EUR) ter papir in les (2 mio EUR). Majhna trenutna menjava seveda ne pome­ni, da se ta ne bi mogla povecati. Pomembno vlogo tu bi lahko imela slovenska skupnost v Argentini, v kateri sem opazil nekaj iznaj­dljivih inj podjetnih posameznikov, ki že zdaj poslujejo mednarodno. Preprican sem, da lahko Argentina Sloveniji ponudi marsikaj, in obratno. A dejstvo je, da vse države ne tem svetu najvec trgujejo z bližnjimi državami, in torej realno ni moc pricakovati, da bosta Slo­venija in Argentina postali ena drugi kljucni gospodarski partnerici. Velika priložnost za Argentino je dejstvo, da je Slovenija del ogromnega enotnega trga Evrop­ske Unije, in torej vstop na slovenski trg pome­ni tudi vstop na bogat evropski trg, ki ima 447 milijonov prebivalcev. Seveda je pogoj, da ima Argentina konkurencne produkte ali storitve, ki jih temu trgu lahko ponudi. . Kaj ste pred obiskom vedeli o Argentini? Obisk je gotovo temu veliko dodal, morda pa tudi kaj spremenil? Da se v Argentini igra dober nogomet in da imata Maradona in Messi skoraj božanski status, ve vsak. Vecina tudi ve, da je aktualni papež iz Argentine (sploh prvi, ki ne priha­ja iz Evrope). Poznal sem nekatere naravne lepote, predvsem Patagonija in Ognjena zemlja sta na spisku potovalnih želja vecine Slovencev. Kot ekonomist sem vedel, da ima Argentina pogosto gospodarske težave in ji bankroti niso tuji. Sloves argentinske govedi­ne prav tako seže do Slovenije. Vedel sem tudi, da v Argentini obstaja veli­ka slovenska skupnost. Nekateri posamezni­ki so pustili pecat tudi v Sloveniji, denimo Andrej Bajuk je bil predsednik vlade, kardi­nal Franc Rode ljubljanski nadškof, Andrej Vombergar pa igra za slovensko nogometno reprezentanco. Skoraj vsi v Sloveniji pozna­jo misijonarja Pedra (Petra) Opeko in veliko delo, ki ga opravlja na Madagaskarju. Zasebno sem imel v Argentini prej samo dva stika. V Buenos Airesu (Ramos Mejia) živi bratranec moje mame Ivan Kadivec in njegovi potomci (Ivan je prav v casu obiska praznoval 94 let). Drugi stik sta bila družinska prijatelja Paulino in Maja Diaz. Paulino, Argentinec po rodu, si je našel ljubezen v Sloveniji in se (po­hvalno) naucil slovenskega jezika. Obisk Argentine mi je omogocil, da sem slovensko skupnost pobliže spoznal. Pri tem mi je pomagal sodelavec in prijatelj s katedre Aleksander Iglicar, ki ima v Argentini veliko prijateljev, ob tem pa sem imel še sreco, da je obisk casovno ravno sovpadal z romanjem v Lujan, ki predstavlja najvecje letno sreca­nje argentinskih Slovencev. Prijetno sem presenecen, kako zvesto v Ar-gentini ohranjate slovenski jezik, identiteto in tradicije, nekatere morda celo bolj, kot jih ohranjamo v Sloveniji. S prijateljem sem se pošalil, da se ne spomnim, da bi v Sloveni­ji kdaj videl toliko narodnih noš skupaj, kot sem jih videl v Lujanu. . Zadnjo besedo pa prepustimo vam, da z njo zakljucimo ta pogovor! Pogovor bi zakljucil z zahvalo vsem, ki so s svojo srcnostjo in gostoljubnostjo moj obisk naredili nepozaben. Na obisku se pocutim skoraj kot doma, saj vecino casa lahko govo-rim po domace - slovensko. Nekatere posameznike moram v zahvali izpostaviti osebno. Prvi je Tone Marin, pro-rektor Univerze UCEMA in duhovni vodja izmenjav med Univerzama, brez katerega obisk verjetno sploh ne bi bil mogoc, s svo­jo energijo in gostoljubnostjo. Veleposlanik Alain Brian Bergant me je prijazno sprejel na ambasadi in nas po predavanju za slovenske gospodarstvenike pogostil s potico. Paulino In Maja Diaz sta mi prisrcno pokazala argen­tinske navade in zanimive kraje. Marko Vom­bergar in Andrejka Selan sta mi dobrodušno omogocila obisk romanja v Lujan. Tone Ma-lovrh mi je prijazno predstavil svoje podje­tje Briganti ter slovenski dom San Justo. In nenazadnje, Lili Prima (pol-sestricna), Mari­ana Poznic, Jure Komar, Martin Križ, Marko Selan, Marjana Opeka in udeleženci petkove vecerje v Slomškovem domu, ki so mi vsak na svoj nacin prisrcno omogocili neprecenljiv vpogled v vsakdanje življenje argentinskih Slovencev. Naj zakljucim z mislijo, da je velikega spo­štovanja vredno, kako ste v daljni Argentini ohranili slovenski jezik in ljubezen do Slove­nije ter srcno upam in vam želim, da boste to prenesli tudi na bodoce generacije. Pogovarjala se je Mariana Poznic KOLEDAR ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 23. maja Dan molitve za našo mladino 24. maja ob 19. uri Sveta maša v Cerkvi Marije Pomagaj 25. maja Športni dan v Slovenski vasi 28. maja ob 10:00 Žegnanje v Cerkvi Marije Pomagaj 4. junija ob 10:00 Spominska proslava v Slovenski hiši 9. junija ob 19:00 Obcni zbor društva Zedinjena Slovenija 10. junija Praznik sv. Rešnjega Telesa PREGOVORI IN CITATI STO Dragi bralci! Pred vec kot štirimi leti je nastala naša skro­mna rubrika pregovorov. V prvi izdaji je urednica kot uvod v rubriko napisala »Bolje stare modrosti, kot nove norosti, nas uci slovenski pregovor. A kaj je pravzaprav to, pregovor? Kratka misel, ki sloni na dolgi iz­kušnji - je vedel o njem povedati Cervantes, in zraven dodal: Ni pregovora, ki ne bi bil resnicen. Lahko še zatrdimo, da je pregovor obicajno tudi duhovit. Zato te vabimo, dragi bralec, da si ob mislih in pregovorih, ki jih bomo izbirali, vzameš cas za razmislek in nasmeh. In ceprav drži, da Smisel pregovo­ ra spoznamo šele takrat, ko sami doživimo njegov pomen, smo prepricani, da bo ljud-ska modrost obogatila tvojo pamet, ali pa vsaj razveselila tvoj dan«. Od tedaj je bila rubrika prisotna že v sto številkah. Najlepša hvala vsem bralkam in bralcem za spremstvo na tej poti! Tudi številka 100 je prisotna v mnogih pre­govorih, pa poglejmo: • Vojna prinese enemu bogastvo in jih sto pahne v bedo. (poljski pregovor) • Sto ljudi, sto cudi. (slovenski pregovor) • Cetudi je tvoja žena naredila sto napak, je ne udari niti s cvetlico. (španski pregovor) • Kdor je zdoma, ima eno misel; kdor je doma, ima jih sto. (ljudski pregovor) • Sto prijateljev je malo, en sovražnik je veliko. (španski pregovor) • Vse zmote imajo svoj cas, najmanjša resnica pa tudi po sto milijonih ovir, zvijac in spletk, ostane zmeraj to, kar je bila. (kitajski pregovor) • Usta resnic, sto sovražnikov. (španski pregovor) • Bolj se jih sliši pet, ki govorijo, kakor sto, ki molcijo. (portugalski pregovor) • Bog ena vrata zapira in sto drugih odpira. (slovenski pregovor) • Sto pobožanj ne izbriše ene klofute. (španski pregovor) • Ce odstraniš eno napako, jih boš popravil sto. (latinski pregovor) • Ni zla, ki bi trajalo sto let. (španski pregovor) • Ne pozna clovek sto dni srece, niti cvet ne obdrži svoje barve sto dni. (kitajski pregovor) Izbral: Jože Jan se športni pricakujemo 25. maja v Hladnikovem domu. Lahko se vpišeš pri odbojki,nogometu ali namiznem tenisu! Turnirje za vse starosti, vpiši tvojo ekipo! Zahvaljujemo se c. g. Janezu Cukjatiju za molitve na pokpališcu.Priporocamo ga v molitev in blag spomin. Mendoza, Bariloche, Buenos Aires, Cordoba, Ljubljana Na razpolago bodo patys in bondiola. Vpiši se pri Vale Urbanija: 11 3661-6190 OSEBNE NOVICE ROJSTVO V soboto 20. maja se je v Limi (Perú) rodila Faustina Sušnik. Starša sta Tomaž in Marija Jerman. Cestitamo! «Duše pravicnih pa so v Božji roki in nobeno trpljenje jih ne bo doletelo.« (Mdr 3,1) Vsem sorodnikom in znancem sporocamo, da je 5.maja 2023 nepricakovano umrl v Mendozi MARTIN BAJDA Rojen 9. 5. 1943 v Circah pri Kranju Žalujoci: Žena: Marija Jerovšek Bajda Sinovi: Martin in žena Cecilija Bajuk, Marcelo in žena Veronica Rodriguez Duto,Friderik in žena Natalia Maniero Hcerki: Silvia in mož Gustavo Sanchez, Bibiana Vnuki: Niko, Ramiro, Mauro, Agustin, Ignacio, Santiago Vnukinje: Sofi, Nadia Sestri: Marija, AnckaBrat: Jaka ostalo sorodstvo in prijatelji | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Uredniški odbor: Erika lndihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofia Komar www.svobodnaslovenija.com.ar