Aktualno Ormož • V 20 letih se je število otrok in mladine prepolovilo O Stran 2 Štajerski Politika Kidričevo • 9,2 milijona evrov za strelišče v Apačah O Stran 5 Ptuj, petek, 21. maja 2021 Letnik LXXIV • št. 39 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Spodnje Podravje • Lani črni scenarij v Boxmarku, letos v Safilu V dobrem letu ugasnilo 1.100 delovnih mest Spodnjepodravska regija, ki že sicer velja za gospodarsko zelo šibko okolje, bo v dobrem letu dni izgubila več kot 1.100 delovnih mest. Lani spomladi je množično odpuščal kidričevski Boxmark, letos konec junija zapira vrata ormoška tovarna Safilo. Več na strani 3. Politika Destrnik • Goričan: »S to škodljivo pogodbo smo vse izgubili« O Stran 5 Podravje Videm • Svetnik Rožman ostro nad SOU: »Uničili so nam naselja« O Stran 6 V središču Slovenija • Cepiva se v zadnjih mesecih dražijo O Stran 7 Podeželje Mestni Vrh • Stara preša vabi na kozarec dobrega in gibanico O Stran 9 Podlehnik podienniK • Nerešeni lastniški odnosi ustavili] turistične načrte z ribnikom Ptuj • So anonimke zdravstvenih delavcev upravičene? Foto: Črtomir Goznik AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE i EGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK Simonov zaliv Ob^jdenitvi naročniškega razmerja v času od 14. maja do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 26. juniji do 21. avgusta! Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Aktualno petek • 21. maja 2021 Ptuj • Težave s parkiranjem pri OŠ Olge Meglič Bo vzpostavljen sistem »Poljubi & odpelji«? Zaradi odlaganja otrok pred Osnovno šolo Olge Meglič večkrat pride do zastoja v velikem delu Prešernove ulice. Največja težava je v primeru slabega vremena, ko se mnogi v šolo odpravijo z avtomobili. Pločnik ob šoli je izjemno širok, a z zelo visokim robnikom, na njem pa je označeno le eno parkirno mesto za dostavo galerije, ki pa ga uporabljajo tudi za potrebe šole. Bi lahko na tem mestu uredili sistem »Poljubi & odpelji« kot ga imajo nekatere druge šole? Šola v centru mesta ima mnoge prednosti, a tudi nekaj slabosti. V strogem centru Ptuja, v Prešernovi ulici že desetletja stoji „Olgica". Šola z bogato zgodovino, ki pa ima večne probleme s parkiranjem. Na to starše večkrat letno opozarjajo tako vodstvo šole kot redarji in policisti. Dosledno spoštovanje navodil je predvsem pomembno z vidika varnosti otrok. Na Dravski ulici je sicer urejeno parkirišče, a je to od samega glavnega vhoda v šolo precej oddaljeno. Za starejše osnovnošolce seveda to ne predstavlja težav, za prvošolce, ki morajo v šolo v spremstvu odraslih oseb, pa. Največje težave se pojavijo v jutranjih urah, ob dežju, snegu ipd., ko se večina staršev odloči za uporabo vozil do šole. Tak primer je bil ta teden, ko se je kolona vozil zelo počasi premikala od Cankarjeve do Prešernove ulice. Mnogi starši se pred šolo ustavijo, počakajo, da otrok izstopi in peljejo naprej. To dejansko vzame le nekaj trenutkov, a ko je avtomobilov veliko, se ulica zabaše. Parkirnih mest v Prešernovi ulici pa je malo, tudi v Cafovi le pet. Foto: ČG Trenutno se mnogi starši poslužujejo parkiranja na mestu za dostavo, pogosto namreč druge rešitve ni. Del Prešernove ulice, od križišča s Cankarjevo ulico do šole, je opremljen z izjemno širokimi pločniki. Ob sami šoli je zarisano eno parkirno mesto, ki je sicer namenjeno za dostavo galerije, a ga uporabljajo tudi mnogi starši. Bi morda bilo smiselno na tem območju urediti še kakšno dodatno parkirno mesto, morda po sistemu Poljubi & odpelji (Kiss & Ride)? Dejstvo je, da je predpogoj za to ureditev oz. znižanje zelo visokih robnikov. Na ptujski občini pojasnjujejo: „Višina robnika je takšna, saj je bil namenjen za dovoze do objektov, ki imajo možnost uvoza na dvorišča. Naknadno se je zarisala dostava za potrebe Galerije mesta Ptuj, uporabljajo pa jo tudi vsi drugi. Izvoz s parkirišča, ne da bi povozil robnik, je skoraj nemogoč. Starši/skrbniki otroke odlagajo v Prešernovi ulici, ki ni namenjena tranzitu, zato ostali vozniki čakajo. Nekateri, ki pripeljejo z Vičave, ustavijo pred Knjižnico Ivana Potrča, kjer pa res nekateri obvozijo vozila, iz katerih izstopajo otroci." Pločnik je dovolj širok, toda ... Kot pravijo na Mestni občini Ptuj, bi na tem območju morda lahko uvedli sistem Poljubi & odpelji, kot je to izvedeno pri Ljudskem vrtu in pri Mladiki (sicer je tam dvosmerni promet, a bi se dalo urediti tudi na tem mestu). Gre za sistem, ko starši dejansko na cesti v območju Poljubi & odpelji ustavijo avtomobil, otrok prečka cesto pred avtomobilom starša, ta nato odpelje naprej in je oddaja otrok popolnoma varna. Pri Ljudskem vrtu in Mladiki ta sistem dobro funkcionira. Kar se tiče OŠ Olge Meglič, pa se bojijo, da bi imeli težave: „Te nastajajo pri mlajših, ki jih morajo starši dostaviti pred šolo. Kljub širini pločnika bi z uvedbo kratkotrajnih parkirišč naredili še večjo zmedo, ki se dogaja ob prihodu v šolo na tem območju. Prostora je le za dve parkirni mesti. Za tiste, ki pripeljejo najmlajše učence, je možnost parkiranja v modri coni pri Ribiču. Možnost vstopa v šolo je tudi iz smeri Dravske ulice." Sprememba sistema bi bila z vidika staršev dobrodošla. Ker je pločnik zares zelo širok, bi bila najbrž tudi izvedljiva. Ali se je bodo na občini lotili, pa bo jasno šele, ko bodo zadeve dodatno preučili. Dženana Kmetec Ormož • Šokantni podatki o demografski sliki območja V 20 letih se je število otrok in mladine prepolovilo Nobena skrivnost ni, daje območje Spodnjega Podravja, še posebej ormoški konec, v razvojnem zaostanku. Posamezne občine po razvitosti sicer nekoliko izstopajo, a kot regija je Spodnje Podravje precej na psu. Pomembni infrastrukturni projekti so v 20-letnem zaostanku (ceste, kanalizacija, vodovod), delovna mesta v gospodarstvu večinoma ustvarjajo nizko dodano vrednost, posledica so nizke plače in še nižje pokojnine. Regija se v tem začaranem krogu vrti že vsaj dve desetletji, vsaka nova (globalna) kriza jo še bolj dotolče: od zloma gospodarstva po letu 2008 do trenutne situacije zaradi epidemije. Med območji, kjer je razvojni zaostanek izjemno opazen, je nedvomno občina Ormož. Da si nalijejo čistega vina in pridejo do podatkov, kakšna je v občini demografska slika in kako reševati stanovanjsko problematiko, je občina naročila analizo demografskih statističnih podatkov in podatkov o stanovanjih. Naselja se bodo v takem tempu dobesedno izpraznila Nekatere informacije, ki jih je na seji občinskega sveta predstavila avtorica analize Kaja Cunk, so takšne, da lahko človeka resnično zaskrbi. Trend zmanjšanja števila prebivalcev je tako občuten, da bi se po besedah Cunkove lahko nekatera naselja v prihodnosti popolnoma izpraznila in izginila. V Malem Brebrovniku se je število prebivalcev v minulih desetih letih zmanjšalo za četrtino. „To pomeni izgubo vsakega četrtega prebivalca," je izpostavila avtorica analize. Foto: Youtube Analiza demografske slike za Ormož je katastrofalna; ob dosedanjem tempu bodo nekatera naselja ostala dobesedno prazna. Možne spodbude za izboljšanje demografskih kazalcev Svetniški zbor je informacije sprejel z zaskrbljenostjo, v razpravi so se vrstili pozivi k nujnemu in čimprejšnjemu ukrepanju. Kaja Cunk je Podatki o „izgubljeni" ormoški mladini so nedvomno znak za alarm. Med letoma 2000 in 2010 je občina izgubila skoraj 40 odstotkov prebivalstva v starostni skupini med 0 in 14 let. Število vseh otrok, starih do 18 let, se je v dveh desetletjih prepolovilo. Ob takšnem trendu padanja števila prebivalcev bi se hipotetično lahko zgodilo, da bi naselje v naslednjih treh desetletjih izumrlo. Najbolj na udaru glede slabšanja demografske slike sta krajevni skupnosti Ivanjkovci in Miklavž pri Ormožu, v najboljši kondiciji je trenutno KS Podgorci. v svoji analizi predstavila nekatere primere dobrih praks iz drugih občin, pri čemer so bistvenega pomena stanovanja in spodbude mladim ter mladim družinam, na primer subvencioniranje dajatve komunalnega prispevka. Nekatere občine se odločajo, da subvencionirajo obnove starih hiš, kar pomeni dvojni učinek: hiša se ohrani in živi dalje, mlada družina pa prejme subvencijo za njeno obnovo. Cunkova je predlagala štiri cilje, ki naj si jih občina zastavi na področju stanovanjske preskrbe. Prvi je „pomladitev" stanovanjskega fonda (gradnja novih stanovanj in obnova obstoječih), drugi zagotovitev oskrbovanih stanovanj, tretji krepitev naseljevanja mladih družin in četrti uvajanje stanovanjskih spodbud za mlade izobražene. Hebar: „Ukrepati je treba takoj, že letos" Simon Kolmanič je ocenil, da je izdelana analiza dober oris situacije, pogreša pa izvedbeni del z natančno oblikovanimi ukrepi in zavezami lokalne skupnosti. Matej Hebar je poudaril, da je analiza odlično pripravljena in je lahko dobro izhodišče za ukrepanje, s katerim ne velja odlašati. „Finančne spodbude za reševanje stanovanjske problematike bi lahko vključili že v letošnji rebalans, ni treba čakati na leto 2022. Začrtajmo si kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje, ki jim moramo slediti. Za denar od prodaje občinskih parcel ste dejali, da se ga bo namensko porabil za stanovanjsko problematiko in me zanima, ali je tako," je župana Danijela Vrbnjaka povprašal Hebar. Iz županovega pojasnila je bilo moč sklepati, da se denar od prodaje parcel porabi v integralnem proračunu. „Smo pa v dveh letih in pol za komunalno opremljanje delov I Foto: V- Najbolj na udaru glede slabšanja demografske slike sta krajevni skupnosti Ivanjkovci in Miklavž pri Ormožu. Več diplomantov, a brez delovnih mest zanje Župan Danijel Vrbnjak je povedal, daje spodbuden podatek, da seje v minulem obdobju v občini povečalo število diplomantov. A sledil je hladen tuš, ker so svetniki županu predočili, kaj jim pomagajo diplomanti, če v okolju nimajo delovnih mest. Spraševali so se tudi, kakšni so profili njihove izobrazbe in ali gre za poklice, ki so zaposljivi. naselij, kjer se lahko gradijo nove hiše, za subvencioniranje komunalnega prispevka in subvencioniranje nakupa parcel v reševanje stanovanjske problematike vložili okoli 650.000 evrov," je pojasnil župan. Vrbnjak o spremembah v obdobju dveh ali treh let Problem Ormoža ni samo pomanjkanje stanovanj za mlade, temveč tudi za starejše. Župan Vrb-njak je pojasnil, da si bodo prizadevali za izgradnjo oskrbovanih stanovanj, ki jih dve pomurski občini, Ljutomer in Murska Sobota, že imata. V Spodnjem Podravju jih nima nobena izmed 19 občin, niti Ptuj ne. „V naslednjih dveh do treh letih bi se lahko kaj spremenilo. Oblikovati bo treba ukrepe, s katerimi bomo pomagali, izdelati pravilnike, nekaj bo treba narediti tudi na stanovanjskem fondu občine, nekatera občinska stanja so v slabem stanju in velja razmisliti, kaj sploh z njimi narediti. Dogovarjamo se za prenos stavbe stare policije na občino, kjer bi lahko uredili šest ali sedem stanovanj. Razvili bomo sistem finančnih spodbud mladim za reševanje stanovanjskega problema. Tudi gradnja novih stanovanj, namenjenih za trg, je lahko del rešitve, bodisi z najemi bodisi z odkupi," je o reševanju nezavidljivega stanja, v katerem se je znašlo območje, razmišljal prvi mož ormoške občine Danijel Vrbnjak. Mojca Zemljarič petek • 21. maja 2021 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • V dobrem letu ugasnilo 1.100 delovnih mest Lani črni scenarij v Boxmarku, letos v Safilu Spodnjepodravska regija, ki že sicer velja za gospodarsko zelo šibko okolje, bo v dobrem letu dni izgubila več kot 1.100 delovnih mest. Lani spomladije množično odpuščal kidričevski Boxmark, letos konec junija zapira vrata ormoška tovarna Safilo. Kaj pomeni 1.100 delovnih mest in ljudi To je samo nekoliko manj, kot je število vseh prebivalcev v občinah Sv. Andraž v Slovenskih goricah (1.200) in Žetale (1.300). Številko 1.100 si lahko ilustrirate tudi tako, da bi v vsakem gospodinjstvu v občini, ki ima okoli 4.000 prebivalcev (Markovci, Gorišnica, Hajdina...), eden od članov gospodinjstva ostal brez službe. Na zavodu za zaposlovanje pričakujejo, da se bo v evidence brezposelnih vpisala večina Safilouih delavcev. Glede na dogajanje na trgu dela in izkazane potrebe podjetij po delavcih bodo nekateri med njimi lahko hitro našli novo zaposlitev, meni vodja ptujske območne službe ZRSZ Tomaž Žirovnik. Foto: CG Po podatkih ptujske območne službe (OS) Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) se je lani v evidence brezposelnih vpisalo 567 nekdanjih Boxmarkovih delavcev. „Od tega natančno 400 v evidenco brezposelnih na OS Ptuj, 167 prijav je bilo še na območnih službah Maribor, Celje in Murska Sobota," je pojasnil Miran Murko, vodja Urada za delo Ptuj-Or-mož, ki deluje znotraj OS ZRSZ Ptuj. Žirovnik: „Podjetja v regiji iščejo sodelavce" Junija se bodo evidence zavoda zaradi zapiranja tovarne Safilo zno- va polnile. Na OS Ptuj pričakujejo, da se bo med brezposelne vpisala večina delavcev, ki bodo izgubili službo, to je okoli 550 ljudi. Vodja ptujske službe ZRSZ Tomaž Žirovnik situacijo pomirja z besedami, da je za delavce v proizvodnji na ravni regije kar nekaj povpraševanja. „Pričakujemo, da se bo v evidenco brezposelnih prijavila velika večina od vseh zaposlenih, ki jim bo prenehalo delovno razmerje. Seveda želijo na nek način »zavarovati« svoje pravice iz naslova brezposelnosti, za vsak primer, če se jim na novi karierni poti karkoli zalomi. Dejstvo pa je, da bo v nekaj dneh po prijavi veliko teh delavcev zaposlenih, saj je že sedaj (in tako bo tudi v začetku junija) veliko priložnosti za njihovo zaposlitev. Zanimanje lokalnih delodajalcev in tistih iz širše regije po teh delavcih je kar precejšnje in še narašča." Informacij, ali so si kateri izmed Safilovih delavcev morebiti že sami našli nove službe, na zavodu za zaposlovanje nimajo. „Zagoto-vo tega doslej ni bilo prav veliko (če sploh), saj delavci v podjetju še opravljajo nujna in potrebna dela. Tako bo predvidoma velika večina zaposlenih počakala na vročitev odpovedi delovnega razmerja iz razloga redne likvidacije družbe." Zadovoljni bi bili, če bi v Safilu začel drug delodajalec Zanimalo nas je, ali je moč pričakovati prezaposlitve delavcev v podjetje, ki bi lahko prišlo v Safilove prostore. Tudi o tem je preuranjeno govoriti, je dejal Žirovnik in dodal, da bo svoje pokazal čas. Poudaril je, da informacij o prihodu katerega od podjetij na ZRSZ nimajo, saj tovrstni pogovori in dogovori običajno potekajo za zaprtimi vrati poslovnih partnerjev. „Šele ko so dogovori zaključeni, o tem obvestijo socialne partnerje in nato širšo javnost. Bomo pa vsekakor veseli, če bi do tega prišlo in bi se ohranilo večje število delovnih mest na sami lokaciji." Karierno svetovanje kar v podjetju Strokovni sodelavci ZRSZ so ta mesec intenzivno v stiku z delav- ci Safila. „Informiramo jih o nadaljnjih možnostih in priložnostih na trgu dela. Svetovalci ZRSZ in Fundacije Prizma se z delavci srečujejo v prostorih tovarne, predstavljajo jim osnovne informacije ter svetujejo o nadaljnjih kariernih priložnostih. Izvajamo prijave v evidenco iskalcev zaposlitve, ki je namenjena vsem tistim, ki so še zaposleni, a je njihovo delovno mesto ogroženo oziroma so v izgubljanju zaposlitve," je za Štajerski tednik povedal Tomaž Žirovnik. Mojca Zemljarič Polovica odpuščenih iz Boxmarka še vedno brez dela 199 od 400 lani odpuščenih Boxmarkovih delavcev, kolikor se jih je v evidence brezposelnih vpisalo v OS Ptuj, je še vedno brez dela. „183 se jih je zaposlilo, 11 upokojilo, eden samozaposlil, pet se jih je iz evidence brezposelnih odjavilo iz drugih razlogov," je navedel vodja Urada za delo Ptuj-Ormož Miran Murko. Delavci, ki so se zaposlili, so po njegovih besedah dobili priložnost na različnih področjih, glede na izobrazbo, izkušnje in interes. V lokalnem okolju so jih največ zaposlili Perutnina Ptuj (24), Talum (10), Tovarna bovdenov in plastike Lenart (9), Mercator (7), Dom upokojencev (5) in Eurel Poljčane (5). Podlehnik • Občina in zasebnik Skledar še vedno ne najdeta skupnegajezika Turistični projekti stojijo zaradi lastniških nesoglasij Občina Podlehnik si že dlje časa prizadeva za urejanje športno-turističnega območja ob ribniku Dežno. Na tem območju želijo postaviti urejeno postajališče za avtodome, v prihodnje pa bi na levi strani ribnika radi uredili še kamp in »glamping« hišice. Določeni idejni projekti so že bili izdelani, težava ostaja sprehajalna pot, kije na enem delu v lasti štirih lastnikov. Sprva so se vsi strinjali glede nove geodetske odmere, nato pa sije Stanislav Skledar, sicer tudi lastnik gostinskega objekta ob ribniku, premislil. In projekti za nedvomno odlično turistično atrakcijo v tej haloški občini so znova zastali. Še vedno čakajo na spremembo OPN Do poletja letos bo po napovedih župana Sebastiana Toplaka najverjetneje sprejeta sprememba OPN, v katerem se bo področje turizem precej povečalo. »Upamo, da bomo našli investitorje, ki bodo to območje prepoznali kot turistično in rekreativno zanimivo. Vodne površine pa bi se lahko na podlagi skupnega dogovora koristile tudi za druge dejavnosti in ne samo za ribištvo,« je še dodal Toplak. Po pojasnilih župana Sebastiana Toplaka bo podlehniška občina načrtovane investicije začela takrat, ko bo v njeni lasti celotna sprehajalna pot: »Zaradi nerešenih lastniških odnosov trenutno vlaganj v to območje ne bo. Želimo si najti skupni dogovor z lastnikom Skle-darjem, ki bi omogočal skupno sodelovanje in nadaljnji razvoj celotnega območja.« Terasa gostišča kar na občinski zemlji, a Skledar ne pristaja na menjavo ali odkup Skledar je sicer lastnik okoli 2,7 hektarja zemljišč na tem območju, prav tako je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v neposredni bližini ribnika postavil tri objekte - penzion, apartmaje in teraso. Slednja je glede na izpis iz zemljiške knjige postavljena na zemljišču v lasti občine Podlehnik. Skledarju so zato predlagali možnost zamen- jave zemljišč, česar pa ni sprejel. »Če bi občini prodal del sprehajalne poti, bi to zame pomenilo onemogočen dostop do apartmajskega objekta, zato se nikakor ne morem strinjati z novimi lastniškimi odmerami. Lahko pa občina od mene pridobi soglasje za uporabo tega dela poti (okoli 100 metrov), prodajal pa ne bom nič,« je poudaril Skledar in dodal, da nikakor ne ovira občine in njenih načrtovanih investicij. Po njegovih besedah je zadnjih 30 let vzdrževal tako ribnik kot njegovo okolico: »Občina ni prispevala nič.« Okrog ribnika cel labirint nerešenih lastniških razmerij Toplak se sicer strinja, da so bila vlaganja občine v zadnjih letih res minimalna, so pa v lanskem letu pokosili brežino in podarili hrast za izdelavo brvi. Na pobudo občine so pred petimi leti izvedli sanacijo čelnega nasipa, ki je zagotovila stabilnost pregrade in varnost obratovanja akumulacije Dežno, kar je zelo pomembno zaradi potencialne ogroženosti stanovanjskih objektov in avtoceste pod njo. Investicijo je v celoti izvedlo in financiralo Ministrstvo za okolje in prostor. Na terenu se je takrat pojavilo več težav. Cesta, po kateri je potekala gradnja akumulacije, je bila namreč v delu privatizirana in dodatno tako zožena, da prevoz s tovornimi vozili mimo gostišča ni mogoč. S tem je bil tudi povsem onemogočen dostop gradbene mehanizacije na krono nasipa in Foto: CG Stanislav Skledar, lastnik objektov ob ribniku Dežno, že vrsto let vzdržuje to območje. izvedba kakršnih koli sanacijskih del. Zato je bilo treba za dostop do gradbišča in izvedbo sanacije (pa tudi kasnejših vzdrževalnih del) izdelati povsem novo dostopno pot. Glede na ugotovitve strokovnjakov, ki so takrat spremljali grad- bena dela, bi bilo treba ugotoviti, kateri od obstoječih objektov so legalno zgrajeni in odstraniti vse morebitne črne gradnje, v prihodnje pa zelo paziti na ohranitev oz. ponovno vzpostavitev priobalnega pasu. Skledar od občine želi soglasje za vodno dovoljenje Od takrat je tudi ostal nedokončan most, ki bi ga morala urediti občina Podlehnik. Po pojasnilih župana Toplaka se to ni zgodilo ravno zaradi nerešenih lastniških zadev. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, Skledar tudi nima vodnega dovoljenja, zato je za potrebno soglasje že zaprosil občino, ki je lastnica vodne površine. Občina njegovi prošnji še ni ugodila. Estera Korošec Za gostišče in penzion 800.000 evrov V nastanitvenih objektih ob ribniku lahko prespi okoli 50 ljudi. Gre za edine nočitvene kapacitete v občini Podlehnik, ki bodo obiskovalcem znova na voljo po prvem juniju letos. Gostinski del zaradi epidemiološke situacije najverjetneje ostaja zaprt. Objekt ima svojo lastno elektrarno. Vsi trije objekti z zemljiščem so že nekaj časa naprodaj, trenutna cena zanje in pripadajoča zemljišča pa je 800.000 evrov. 4 Štajerski Podravje petek • 21. maja 2021 Podlehnik • Občina v prenovo socialnih stanovanj Socialna stanovanja v zelo slabem stanju Občina Podlehnik ima v lasti šest socialnih stanovanj, ki pa so v zelo slabem stanju in nujno potrebna prenove. Kot je povedal župan Sebastian Toplak, bodo poskušali vsako leto vsaj v enem od njih izvesti nujna obnovitvena dela. V okviru načrtovane gradnje medgeneracijskega centra pa bodo v prihodnjih letih pridobili tudi nova, sodobno opremljena, socialna stanovanja. Mlad par se je odločil za najem praznega stanovanja na naslovu Gorca 33 V lanskem letu so obnovili stanovanje na naslovu Gorca 33. Prostore so v celoti adaptirali, za kar so namenili nekaj več kot 14.000 evrov. V tem objektu pa je še eno stanovanje, v katerem je dolga leta bivala starejša gospa, ki se je preselila v doma za ostarele. Občina je v omenjenem stanovanju zamenjala stavbno pohištvo (okna, vrata), za kar je odštela okoli 1.800 evrov. Ker je bilo stanovanje v velikosti nekaj manj kot 50 kvadratnih metrov prazno, so se odločili, da bodo iskali novega najemnika, pri čemer bodo dali prednost mladim družinam. Na razpis se je prijavil samo mlad par, ki bo mesečno za najem plačeval 69 evrov. Najemnik je poleg najemnine dolžan plačevati tudi vse obratovalne stroške (elektrika, ogrevanje, smeti, voda) za uporabo stanovanja. V minulem tednu so že uredili formalno-pravne zadeve in opravili ogled objekta. Stanovanje se sicer oddaja za obdobje petih let. Estera Korošec Slov. gorice • Občine lani zbrale 5.000 ton odpadkov Največji porast bioloških odpadkov Na območju občin znotraj Upravne enote Lenart so v letu 2020 zbrali za 2,2 odstotka več odpadkov kot leta 2019. Podjetje Saubermacher je lani v petih občinah lenarške upravne enote zbralo 4.977 ton odpadkov oziroma 2,2 odstotka več kot v letu poprej. V podjetju Saubermacher, ki v občinah Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij v Slov. goricah in Sv. Trojica v Slov. goricah izvaja javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, so predstavili skupne številke za omenjene občine, ki spadajo v enotno obračunsko območje. Tako so lani zbrali 4.977 ton odpadkov, kar je 109 ton oziroma, kot že rečeno, 2,2 odstotka več kot leta 2019. Mešanih komunalnih odpadkov je bilo za 1.424 ton oziroma 29 odstotkov vseh zbranih odpadkov, v primerjavi z letom 2019 pa za odstotek več. Za odstotek več kot v prejšnjem letu je bilo tudi papirja in papirne embalaže, in sicer 534 ton oziroma enajst odstotkov od skupno zbrane količine. Za devet odstotkov je narasla mešana embalaža: zbrali so je 878 ton, kar pomeni 18 odstotkov vseh odpadkov. 421 ton so prebivalci občin lenarške upravne enote oddali steklene embalaže, kar predstavlja devet odstotkov vseh odpadkov in štiri odstotke več kot v letu 2019. Največji porast, kar 14-odstotni, pa so v komunalnem podjetju zabeležili pri zbiranju bioloških odpadkov: teh se je nabralo za 1.097 ton oziroma 22 odstotkov skupnih količin odpadkov. Precej manj v primerjavi z letom 2019, in sicer 16 odstotkov, pa je bilo lani oddanih kosovnih odpadkov. Na Saubermacherju so jih stehtali 430 ton, predstavljajo pa devet odstotkov vseh zbranih odpadkov. 16 odstotkov manj je bilo tudi ostalih ločeno zbranih frakcij, in sicer 192 ton oziroma štiri odstotke iz skupne zbrane količine. SD Kidričevo • Dve uri razprave o regionalizaciji Moč županov bi v pokrajinah izvodenela Svetniki občine Kidričevo so na seji v minulem tednu dve uri časa namenili razpravi o oblikovanju pokrajin. Seja je potekala na daljavo (videokonferenca), pridružili so se tudi predstavniki državnega sveta, med njimi predsednik Alojz Kovšca. Kidričevski župan Anton Lesko-var je dejal, da če bi bila pokrajinska zakonodaja sprejeta včeraj, bi že bilo prepozno. Po njegovem mnenju bi bilo najbolj smiselno oblikovati dve pokrajini, vzhodno in zahodno, ki bi bili po velikosti in moči podobni avstrijskemu modelu. Kovšca je nadaljeval, da gre za tretji poskus ustanavljanja pokrajin v Sloveniji. Obstoječi sistem je preveč centraliziran, in če se ohrani sedanje stanje, se bo centralizacija v urbanih večjih središčih le še krepila, podeželje pa praznilo. A tudi pri regionalizaciji je treba biti pozoren, da se ne bi krepila (centralizirala) samo središča pokrajin, ostala območja pa stagnirala. Pasti in izzivov, ki jih prinaša paket pokrajinske zakonodaje, nedvomno ni malo. Izogniti se je treba temu, da bi nastali regionalni centri moči, ki bi še bolj nažirali obrobje, opozarja Kovšca. „Za periferijo je značilen trend staranja prebivalstva. Če želimo to omejiti, je treba pokrajine ustanoviti hitro. Projekta regionali-zacije se v državnem svetu lotevamo nepolitično, kot nepristranski organ, vključili smo 60 strokovnjakov različnih profilov." Po besedah Kovšce občine zaradi oblikovanja pokrajin finančno ne bi bile prikrajšane, čeprav bi se slednje financirale s sredstvi dohodnine, davkov na dobiček, prilivi iz taks in razpolaganjem z nepremičninami. Našteti viri financiranja bi se iz države prenesli na pokrajine, enako tudi večina delovnih mest. „Pokrajine bi opravljale naloge s področja urejanja prostora, gospodarstva, kmetijstva, razvojnih politik, prometa (državnih cest) ter primarnega in sekundarnega zdravstva, pa tudi s področij zaščite in varovanja," je povzel Kovšca in dodal, da bi za financiranje prve faze regionalizacije potrebovali 140 milijonov evrov, za financiranje delovanja pokrajin na letni ravni pa med 1,4 in 1,6 milijarde evrov, kar je dobra desetina državnega proračuna. „Ne načrtuje se noben novi davek, temveč samo prerazporeditev sredstev iz državnega proračuna: namesto na ministrstva na pokrajine. Sredstva občin bi načeloma ostala nedotaknjena. V lokalno okolje bi tako prišlo več denarja." Župani pri delitvi proračuna potisnjeni na obrobje Nalogo „zakonodajnega telesa", ki med drugim odloča o delitvi denarja, bi imel pokrajinski svet (kot so danes občinski sveti in državni zbor). Drugi organ, z nalogami, kot jih ima državni svet, bi bil svet županov. Ista oseba v obeh organih ne bi mogla sedeti, kar pomeni, da bi župani lahko bili zastopani le v organu, ki ima možnost vlaganja veta, ne pa tudi v organu, ki odloča o delitvi denarja. Župan Leskovar se s takšnim predlogom ne strinja. Prepričan je, da župani najbolj poznajo razvojne potrebe svojih občin. Zato meni, da bi jim morala biti dana možnost kandidature v pokrajinski svet, ki bo odločal o zakonodaji pokrajine ter delitvi denarja. Spomnil je, da ni nujno, da bi bila župan in pokrajinski svetnik usklajena, med njima bi lahko prihajalo do trenj. „Kaj če pokrajinski svetnik ne bo želel zasto- Po besedah predsednika državnega sveta Alojza Kovšce bi se proračuni pokrajin polnili s sredstvi države, medtem ko občinski proračuni zaradi ustanovitve pokrajin ne bi utrpeli finančne izgube. pati razvojnih potreb občine, kot jih denimo vidi župan. Vemo, da se glavne stvari odločajo v državnem zboru (v pokrajinah bi to bil pokrajinski svet). Spomnimo se, kakšna škoda je bila narejena lokalnemu in regionalnemu razvoju, ko so iz državnega zbora napodili župane. Absolutno menim, da bi župani morali imeti pravico kandidirati v pokrajinski svet," je izpostavil prvi mož kidričevske občine. Vsaki občini po en glas Kovšca mu je odgovoril, da bi bila moč županov v obliki veta, ki bi jo kot svet županov lahko vložili na odločitve pokrajinskega sveta. Povedal je tudi, da pri pripravi za- konodajnega osnutka niso pozabili na majhne občine, saj bi veljalo, da ima v pokrajinskem svetu vsaka občina po enega predstavnika. „Torej ena občina en glas. V nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi imele velike občine več svetnikov, majhne pa nobenega." Predsednik državnega zbora je pojasnil, da vprašanje števila pokrajin še ostaja odprto in je sedaj, leto dni pred državnozborskimi ter lokalnimi volitvami, pravi čas, da bi lahko pokrajine ustanovili. „Če ne bomo ujeli tega trenutka, potem se projekt regionalizacije ne bo premaknil za pet, ampak vsaj deset let. Občine imate sedaj v rokah dovolj moči za ta pomembni korak." Mojca Zemljarič Ormož • Oskrba s pitno vodo Izgube na sistemu 25-odstotne Komunalno podjetje (KP) Ormož je v letu 2020 na vodovodnem sistemu, na katerem je okoli 6.400 priključkov, načrpalo dober milijon m3 vode. Prodali so je 790.000 m3. Podobno kot na ptujskem koncu se tudi Ormožani srečujejo z relativno visokimi izgubami, lani so znašale okoli 25 odstotkov. V minulih desetih letih jim jih je uspelo zmanjšati, med letoma 2009 in 2013 so se namreč gibale okoli 35 odstotkov. Na sistemu je bilo lani 253 okvar, največ junija (38), avgusta (30) in septembra (31). V primerjavi z obdobjem izpred desetletja se je tudi število okvar zmanjšalo. V letih 2012 in 2013 so jih našteli blizu 400, potem so bile postopoma v upadanju, a se je krivulja v 2018 in 2020 ponovno nekoliko dvignila. Prihodki KP Ormož na dejav- nosti oskrbe s pitno vodo so lani znašali okoli 1,3 milijona evrov, dobiček pa 37.000 evrov. Prihodki so se v primerjavi z letom prej povišali za sedem odstotkov in gredo na račun več prodane vode, spremembe cen ter povišanja ob- m** . . 4 IlHIiilllM .-'..«.t... Foto: CG Ormoška komunala je lani na dejavnosti oskrbe s pitno vodo ustvarila 1,3 milijona evrov prihodkov in pridelala dobiček v znesku 37.000 evrov. računskih faktorjev vodomerov v sklopu omrežnine. Vode so prodali za okoli 730.000 evrov, omrežnin in subvencij omrežnin je bilo za blizu 614 tisočakov. Pri gospodarskem sektorju so lani v primerjavi z letom 2019 zabeležili za slab odstotek manjšo porabo, pri gospodinjstvih se je poraba za dobrih osem odstotkov povišala. Najvišji strošek na dejavnosti predstavlja najemnina za infrastrukturo (442.000 evrov), ki jo je koncesionar nakazal v proračune občin Ormož (343.000), Sv. Tomaž (53.000) in Središče ob Dravi (44.000 evrov). Stroški plač zaposlenih na dejavnosti so znašali okoli 280.000 evrov, vzdrževanja priključkov 142.000 in električne energije 113.000 evrov. Podatki so povzeti iz letnega poročila, ki so ga pripravili direktorica KP Ormož Pavla Majcen, vodja dejavnosti oskrbe s pitno vodo Bogdana Kolbl in ekonomist Matjaž Veršič. MZ Foto: CG Foto: SD petek • 21. maja 2021 Politika Štajerski 5 Destrnik • Razpletla se je saga o kegljišču društva upokojencev Goričan: »S to škodljivo pogodbo smo vse izgubili« Društvo upokojencev Sv. Urban-Destrnik in občina Destrnik sta s podpisom pogodbe o najemu večnamenskega rekreacijskega centra tudi uradno končala spor o lastništvu, ki seje vlekel, odkar je županovanje na Destrniku znova prevzel Franc Pukšič. Spomnimo, da so upokojenci objekt za rekreacijo začeli graditi še v mandatu prejšnjega župana Vladimirja Vindiša. Sklenili so pogodbo o sofinanciranju: občina je bila investitorica, društvo pa sofi-nancer. Člani društva so se gradnje leta 2017 lotili z veliko navdušenja, nešteto opravljenih prostovoljnih ur in darovanega materiala, saj so bili prepričani, da gradijo nekaj svojega. Šele kasneje so spoznali, da so bili zavedeni in v resnici sploh niso lastniki objekta, ki so ga postavili v nekdanjem duhu udarništva. Novo občinsko vodstvo s Pukši-čem na čelu je namreč ugotovilo, da postopki pod starim županom niso bili izpeljani v skladu z zakonodajo, da kegljišče nima uporabnega dovoljenja, da je postavljeno v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, delno celo na črno, zaradi česar ga je inšpektor do legalizacije celo za več mesecev zaprl. Upokojenci so bili besni, razprtije so razklale Destrnik na tiste za in one proti Pukšiču. Ki pa se je ne glede na to lotil postopka legalizacije objekta. Zavrnili prvo pogodbo Kegljišče zdaj sicer stoji v skladu z zakonodajo, kar bi moralo pomiriti upokojence, a se je znova zataknilo, ko jim župan ni podelil stavbne pravice za uporabo objekta, kot so pričakovali, ampak jim je napovedal plačevanje najemnine. Po preračunanih vložkih, opravljenih cenitvah, temeljitem posvetovanju in v skladu z zakonodajo, kot jim je pojasnil na sestanku, jim je namreč v podpis ponudil pogodbo o sedemletni uporabi kegljišča brez najemnine, po preteku tega obdobja pa bi tudi zanje veljala enaka pravila kot za ostala društva v občini, in sicer možnost 90-od-stotnega sofinanciranja, kar pomeni, da bi potem najemnina upokojence stala približno 400 evrov na leto. Kakšna je dejanska vrednost objekta na naslovu Janežovski Vrh 41, se sprti strani sicer sprva tudi nista mogli zediniti, saj so ga cenilci različno ocenili. So pa na občini društvu priznali, da je prispevalo polovico. Kot smo poročali, se člani društva s predlogom pogodbe niso strinjali, zato je tudi niso podpisali, prepričani, da jim je v škodo. Je šlo za županovo MS izsiljevanje? »Šlo je za čisto navadno izsiljevanje,« je razpis za najem prostorov v kegljišču komentiral Goričan. »V slogu: podpišite, ali pa boste izgubili. Gre za grdo potezo, s katero nas je skušal prestrašiti. Žalostno je, da zato, ker sva politična nasprotnika, trpi društvo, ki z najinimi težavami nima nič, a tako pač je. Pogoltnili smo tudi to in se prijavili na razpis.« Kljub poskusu nam ni uspelo izvedeti, koliko prijav je prispelo na razpis, a očitno so bili edini prijavljeni oziroma so ponudili največ denarja, saj so z občine prejeli novo pogodbo. »Iz nje je razvidno, daje naš vložek v objekt ocenjen na 78.000 evrov in da znaša mesečna najemnina malo manj kot 432 evrov, a nam je Branko Goričan razočaran odstopa z mesta predsednika destrniškega društva upokojencev, ki ga je vodil skoraj dva mandata. naslednjih 15 let ni treba plačevati, le pokrivati tekoče stroške. Če si preračunamo številke, ugotovimo, da se bo po tem času naš vložek poračunal skozi 'brezplačno' najemnino, društvo upokojencev pa od leta 2036 ne bo več solastnik kegljišča. Ne le, da bomo s tako pogodbo izigrani in ostali praznih rok, na kar sem ves čas opozarjal, da se bo zgodilo, v primerjavi z drugimi društvi tudi nismo enakopravno obravnavani, saj v naslednjih 15 letih očitno nismo upravičeni do 90-odstotnega sofinanciranja najemnine s strani občine, ampak imamo to možnost šele po preteku tega obdobja.« Razpis za najboljšega ponudnika »Če smo polovični lastniki, bi bilo prav, da plačamo najemnino za drugo polovico in tako ostanemo solastniki objekta. V primeru nekajletnega brezplačnega najema pa imamo na začetku res nižje stroške, a na koncu ostanemo brez kegljišča,« je pojasnil Branko Gori-čan, predsednik društva in opozicijski svetnik. Po propadlem prvem poskusu ureditve pravnih odnosov je bilo slišati, da jim bo Pukšič v podpis ponudil novo pogodbo, in sicer za desetletni brezplačni najem, vendar se to ni zgodilo, saj jih je presenetil z javnim razpisom za oddajo kegljišča. Nanj se je lahko prijavil kdorkoli, iz razpisne dokumentacije pa je izhajalo, da bo objekt občina oddala najboljšemu ponudniku. Ker nas je zanimalo, ali je razpis tako formuliran zgolj zaradi pravne formalnosti ali pa je dejansko možno, da bi občina »upokojenske« prostore oddala tudi komu drugemu, če bi ta za najem ponudil več, smo se obrnili na župana Pukšiča, vendar za nas ni bil dosegljiv. Društvo upokojencev se je po besedah Goričana vseeno prijavilo na razpis. Kot kaže, je bilo edino, saj so z občine nato prejeli novo pogodbo, po kateri naj 15 let ne bi plačevali najemnine, le tekoče stroške. Po preteku 15 let pa društvo ne bo več solastnik objekta. Agonija je končana Na ponedeljkovem sestanku upravnega in nadzornega odbora društva je Goričan predlagal, da se tudi te pogodbe ne podpiše, ampak zahteva spremembe, ki bodo bolj poštene do upokojencev. Kaj jim prinaša predlagana pogodba, sta mu pomagala tol- mačiti tudi svetnika Matej Sužnik in Branko Horvat, a so se člani odločili drugače in v želji po čimprejšnjem koncu agonije, ki se že vse predolgo vleče in jih spravlja ob živce, dvignili roke za podpis pogodbe v predlagani vsebini. »Saj jih po eni strani razumem, da bi namreč radi v miru in brez 'špetirov' uživali na kegljišču, sam pa se ne morem strinjati, da smo se kar tako predali in da našim zanamcem ne bomo ničesar pustili. S to škodljivo pogodbo smo namreč vse izgubili. A naj bo, če se je večina tako odločila,« je razočaran Goričan. V znak protesta je že odstopil z mesta predsednika društva upokojencev, ki ga je vodil skoraj dva mandata. O najemu kegljišča bo beseda gotovo tekla tudi na današnji seji občinskega sveta, toda saga o kegljišču upokojencev se kljub temu počasi izteka. Senka Dreu KI Ja < v^Mf/ ■ Sfevj S - - X ^ - Foto: SD Foto: SD Sp. Podravje • Na obisku obrambni minister Tonin 9,2 milijona evrov za strelišče v Apačah Minister za obrambo Matej Tonin se je sredi tedna mudil na delovnem obisku na Dravskem polju in v Halozah. Najdlje seje zadržal v občini Kidričevo. Srečal seje s poklicno gasibko enoto v Talumu in vodstvom podjetja, osrednji del obiska je bil namenjen pogovorom o obnovi strelišča v Apačah, ki gaje tudi obiskal Prav tako je bil na ogledu vojaškega skladišča v Gerečji vasi. Kidričevski župan Anton Leskovar je obisk ocenil kot pozitiven. „Glavnina pogovorov je bila o obnovi strelišča Apače, ki bo po nadgradnji eno najsodobnejših v tem delu Evrope. Uredili se bosta strelišči 400 in 50 metrov ter vadišče za met ročne bombe. Predvidena je gradnja prometne in logistične infrastrukture, zgradili bodo nadstrešnice, upravne prostore, skladišče, sanitarije, prostor za sanitetno oskrbo ... Strelišče bo ograjeno z ograjo višine 2,6 metra," je pojasnil Leskovar in poudaril, da lokalna skupnost pričakuje, da strelišče ob koncih tednov, praznikih in v nočnem času zaradi ustvarjanja hrupa ne bi obratovalo. Prav tako je želja občine, da bi na strelišču lahko vadila lokalna društva. Navedeno je kidričevski župan predstavil ministru Toninu, s katerim sta se dogovorila za podpis pisma o nameri. Po Leskovarjevih besedah ga bodo sklenili v drugi polovici junija, ko občina Kidričevo praznuje občinski praznik. Dogovor je tudi, da bo ministrstvo za strelišče in vojaška skladišča občini Kidričevo plačevalo NUSZ. Foto: ČG Minister Matej Tonin ob obisku Taluma v družbi župana občine Kidričevo Antona Leskovarja, predsednika uprave Taluma Marka Drobniča in direktorja družbe Vargas-Al Iztoka Trafele. Osrednji namen Toninovega obiska v Kidričevem so bili sicer pogovori o strelišču Apače, ki bo po nadgradnji eno najsodobnejših v tem delu Evrope. Talumova poklicna enota pomembna za širše okolje V Talumu, ki ima edini v regiji svojo poklicno gasilsko enoto, so zadovoljni, da si je minister Tonin vzel čas za obisk podjetja. „Današnjega obiska smo bili veseli. Ministru smo predstavili organizacijo naše enote, ključne naloge, ki jih opravlja, ter opremo, ki jo pri svojem delu uporabljajo naši gasilci. Spregovorili smo o dobrem sodelovanju z občino in gasilsko zvezo Kidričevo. To je še posebej izrazito v mesecu požarne varnosti oktobru, ko med drugim Talu-movi gasilci skupaj s PGD Talum Kidričevo opravijo brezplačen pregled gasilnikov za občane," je povedal direktor družbe Vargas-Al Iztok Trafela. V enoti je zaposlenih deset poklicnih gasilcev, ki jim po potrebi ob obvladovanju izrednih dogodkov na lokaciji industrijske cone Talum ter občine Kidričevo na pomoč priskoči še več kot 32 operativnih gasilcev. V Halozah o varovanju južne meje Obrambni minister se v sredo ni mudil samo v občini Kidričevo, temveč je pot nadaljeval po Halozah. V Zavrču se je srečal z domačim županom Slavkom Pravdičem, županjo Cirkulan Antonijo Žumbar, načelnikom čezmejne občine Cestica Mirkom Korotajem in državnozborsko poslanko Suzano Lep Šimenko. Sledil je obisk občine Videm pri županu Branku Mariniču. Teme ministrovih pogovorov z župani haloških občin so bile v glavnem osredotočene na naloge varovanja južne državne meje, pri katerih sodelujejo pripadniki Slovenske vojske. Govorili so tudi o potrebah s področja infrastrukture ter sistema zaščite in reševanja - civilne zaščite in gasilcev. Mojca Zemljarič Oprema za strelišče že letos Na Ministrstvu za obrambo (MORS) so povedali, da bi za strelišče letos pridobili gradbeno dovoljenje, investicijo bi začeli v letu 2022 in končali v 2023. Tehnološko opremo so že naročili in bo letos dobavljena. Investicijska dokumentacija je izdelana in pridobljena, potrebujejo še gradbeno dovoljenje. Ocenjena vrednost investicije je po podatkih MORS 9,2 milijona evrov. Kegljišče, ki so ga upokojenci postavili s svojimi žulji, bo po 15 letih uporabe brez najemnine u celoti prešlo u občinsko last. 6 Štajerski V središču petek • 21. maja 2021 Videm • Svetnik Rožman ostro nad SOU »Uničili so nam naselja« Videmski občinski svetnik Andrej Rožman, kije znan kot oster kritik nekdanjega župana Friderika Bračiča, pa tudi do sedanjega Branka Mariniča ni najbolj popustljiv, je na zadnji seji občinskega sveta krepko skritiziral delo Skupne občinske uprave občin (SOU) Spodnjega Podravja. SOU je namreč občinskemu svetu v obravnavo in potrditev poslala poročilu o delu v letu 2020. Medtem ko se je župan Branko Marinič pri tej točki dnevnega reda samo na kratko dotaknil dveh področij, ki ju občina Videm pelje skupaj s SOU (postopki s ptujsko obvoznico in občinski prostorski načrt), je čez delo SOU grobo usekal svetnik Rožman: „Z njihovim delom imamo vrsto slabih izkušenj, tudi iz obdobja, ko je upravo vodil Stanislav Napast. Spomnim se besed, ko so v prostor umeščali daljnovod Cirkovce-Pince in je bilo rečeno, da na turniški grad ne sme pasti niti senca od daljnovoda. V naši občini so medtem zaradi daljnovoda uničili naselja! SUO bi morala biti prva v vrsti v borbi za čisto pitno vodo, stopiti bi morali skupaj. Nič ne naredimo za to, da bi pili boljšo vodo. Ptujsko in Dravsko polje imata najslabšo vodo. Četudi bodo zamenjali cevovode, bo po njih še vedno tekla ista (slaba) voda. Ne zaupam jim in ne verjamem. Menim, da bi morali več narediti za občino Videm in haloško območje." Opozoril še na vrsto drugih žuljev Rožman ostaja neomajen borec za malega človeka. Na zadnji seji občinskega sveta je poudaril, Andrej Rožman je dobro „kravžlal živce" nekdanjemu videmskemu županu Bračiču. Tudi do sedanjega župana Branka Mariniča, s katerim imata sicer izkaznico iste stranke (SDS), ni najbolj prizanesljiv. da ne namerava odnehati in bo z glasnim opozarjanjem nadaljeval. Predvsem ga skelijo okoljski žulji spodnjepodravskega okolja, od kontaminirane pitne vode do zanemarjanja rek in potokov, pa tudi potrebe lokalnega okolja, kot sta komunalno in prometno urejanje območij. V razpravi je med drugim opozoril na nujnost regulacije in sanacije strug Dravinje ter Stu-denčnice. „To je vse zamuljeno. Ali se bom res moral ponavljati v nedogled, dokler se ne bo nekaj ukrenilo?" je spraševal. Prav tako je bil oster do poteka gradnje daljnovoda, saj naj bi se zaradi težke gradbene mehanizacije občinske ceste vidno slabšale. „Bili smo na terenu in povedal sem jim, kar jim gre. Nič nisem olepševal. To je groza, kar se dogaja, nam bodo mar vse uničili?!" MZ Promocijsko sporočilo Trgovina Pami v Qcentru Ptuj: svetovna moda s slovenskim pridihom Dnevi postajajo vse daljši in toplejši, narava pa že menja svojo podobo ter kaže, da se bliža poletni čas. Takrat podobo zamenjamo tudi ljudje. Poletno modo ob klasični beli zaznamujejo živahne barve modnih dodatkov, sproščena modna in udobna športna obutev, sandali ter priročni in udobni natikači. Da se boste lahko med vročino poletnih mesecev brez težav udobno gibali, bo poskrbela trgovina Pami iz Qcentra Ptuj, kjer za vas pripravljajo obširno ponudbo trendovske obutve za vsak okus in stopalo. Nakup obutve je najbolje opraviti pri prodajalcu, ki mu lahko zaupamo, saj nas lahko prehitro dotrajan čevelj ali žulj na nogi hitro spravita v slabo voljo. Pami je zagotovo podjetje, vredno zaupanja. To družinsko podjetje že od leta 1990 skrbi, da Slovenci na nogah nosimo kakovostne, udobne in elegantne izdelke priznanih blagovnih znamk. Družba Pami iz Nove Gorice je poznana predvsem po italijanski obutvi in ponudbi obutve kakovostnih blagovnih znamk iz tujine. Ptujčani lahko obiščejo prodajalno Pami v prostorih nakupovalnega središča Qcenter na Puhovi ulici. Na prodajnih policah trgovine Pami boste našli izdelke lastnih blagovnih znamk STONE - športna obutev, obutev za mlade in mlade po srcu, Pami kids - za naše najmlajše ... in drugih: Caprice, Ara, Skechers, Baldo, Planika - slovenska treking obutev, za tiste, ki imajo radi ples, pa je na voljo široka paleta profesionalnih plesnih čevljev ESMERALDA in še in še. Trgovina Pami v Qcentru je zato pravi naslov za nakup obutve za ženske, moške, mlade in otroke, v ponudbi pa boste našli tudi torbice, dežnike, šale, pasove, denarnice in sredstva za nego obutve. Trgovina Pami vas pričakuje. ZAKORAKAJTE V SONČNI DEL LETA V MODNI IN UDOBNI OBUTVI IZ PRODAJALNE PAMI V QCENTRU PTUJ V PUHOVI! Ptuj, Spodnje Podravje • Anonimke izpod rok zdravstvenih delavcev Zaposleni v zdravstvenih ustanovah da je dostopnost do zdravstva slaba Dobro leto epidemije je razgalilo mnoge težave slovenskega zdravstvenega sistema. Pa- zdravstveni delavci pa, da so preveč obremenjeni in izčrpani. Vsa delovišča seveda pos-nega doma Ptuj so minuli teden medijem posredovale anonimko, v kateri navajajo, da se delovnega časa da se urniki dela konstantno spreminjajo ipd. Skorajda sočasno so se s očitke odgovarjajo vodstvo obeh zdravstvenih ustanov in sindikati? »Od samega začetka epidemije, od lanskega marca dalje, se vse bolj pritiska na zaposlene, vse več je dodatnih zadolžitev in celodnevnih delovnih dni. Ne zdi se mi normalno, da delamo dopoldan v splošni ambulanti, popoldan pa na cepljenju ali jemanju brisov. Tako delo toliko časa seveda pušča velike psihični in fizične posledice. Delamo cele dneve, zelo malo smo z družino, vse več je bolniških dopustov med zaposlenimi, posledično drugi dobimo še več dodatnega dela. Razpored dela je skoraj vsakidan popravljen za naslednji dan. Nikoli za en ali dva dni naprej ne veš, kako boš delal. Če imamo slučajno kak prosti dan oz. dopust, dobimo navodila, da moramo biti stalno dosegljivi na telefon in v primeru potrebe priti na delo,« zatrjujejo pisci anonimke, ki je bila spisana v Zdravstvenem domu Ptuj in minuli teden posredovana na mnoge elektronske naslove. Stalna dosegljivost delodajalcu se jim zdi nedopustna, saj - kot pravijo - za to ne prejemajo nikakršnih dodatkov pri plačah. Sodu pa naj bi dno izbile špekulacije vodstva, da je tudi koriščenje poletnih dopustov vprašljivo. ZD Ptuj: "Urnikov za cepljenje ne moremo pripravljati za mesec dni vnaprej" Ena izmed težav naj bi bil konstantno spreminjajoč se urnik dela. O tem direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan pravi: »Kadar so delavci prosti, jih ne kličemo, urniki se spreminjajo samo, ko Zdravstveni delavci vztrajajo, da so izčrpani... Začaran krog: medicinske sestre iz bolnišnice v zdravstvene domove, povsod jih je premalo Kot navaja anonimka iz bolnišnice, naj bi se v zadnjem času srečevali z množičnimi odpovedmi medicinskih sester. Direktorica zatrjuje, da porasta odpovedi glede na pretekla obdobja niso zaznali. V času drugega vala epidemije je zaradi zaposlitve pri drugem delodajalcu iz ptujske bolnišnice odšlo pet medicinskih sester, na splošno pa beležijo v tem obdobju več novih zaposlitev. »Dokler medicinske sestre za delo v bolnišnicah ne bodo primerno nagrajene, bodo odhajale na primarno raven, kjer je delo lažje, plačilo pa enako ali celo višje,« še opozarja Užmahova. pride do izjemnih primerov. Ko nekdo zboli ali dobimo več cepiva kot smo planirali. Urnik za redno delo se pripravi mesečno, pri cepljenju pa to ne gre, ker nikoli ne vemo, koliko doz cepiva bomo prejeli. Po navadi ga pripravimo v petek za naslednji teden, enkrat potrebujemo več, drugič manj delavcev.« Direktorica se zaveda težav na posameznih deloviščih in zatrju-je,da se trudijo v delovne procese vključevati vse zaposlene iz vseh enot, v prihodnje bodo to sodelovanje še okrepili. V zadnjih mesecih so zaposlili sedem novih medicinskih sester, zdaj bodo šli še v iskanje študentov za dela, ki jih lahko opravljajo. Metka Petek Uhan »Razumem, da smo vsi utrujeni, sem pa žalostna, da se zadeve tako rešuje. Doslej je veljalo, da se vse zmenimo. Marca smo imeli skupaj s sindikatom sestanek in večina zahtev, o katerih zdaj pišejo, je že urejenih. Ljudem se ni treba bati, da ne bodo smeli na poletni dopust, vsi so ga vsako leto doslej lahko imeli 14 dni. Res pa je, daje v državi nekaj časa veljala prepoved koriščenja dopusta za zdravstvene delavce. So pa zdaj nekateri že koristili do tri proste dneve. Vsi skupaj postajamo zelo nestrpni. Zaposleni v zdravstvenih zavodih smo žalostni, da se nam očita, da nič ne delamo. Način dela seje spremenil zaradi epidemije, ne zaradi nas. Čakalnice so morda prazne, a obdelamo dnevno po sto mailov in sto klicev. Delamo redno delo in ogromno dodatnega, kot so brisi, cepljenja ipd.,« še dodaja Petek Uhanova. Če se bo epidemija umirjala tudi v prihod- javnih zdravstvenih ustanovah na Ptuju po Foto: CG petek • 21. maja 2021 V središču Štajerski 7 izčrpani, pacienti pa prepričani, cienti imajo pogosto občutek, da je zdravstvo v zadnjem letu težje dostopno kot kadarkoli, ledic koronakrize ne čutijo v enaki meri. Medicinske sestre iz splošnih ambulant Zdravstvena zaposlene preveč pritiska, da imajo ogromno dodatnih zadolžitev - tudi izven rednega podobnimi težavami oglasile tudi medicinske sestre, zaposlene v ptujski bolnišnici. Kaj na Foto: Dreamstime/M24 Izplačani vsi dodatki in vse nadurno delo Trenutno je v ZD Ptuj 274 zaposlenih, dodatno so po spomladanskem sestanku s sindikatom zaposlili medicinske sestre. Prav vsi zaposleni imajo ves čas epidemije 65 % dodatek. Direktorica zatrjuje, da tistim, ki jim to pripada, redno izplačujejo še 30% dodatek, skladno z zakonodajo. Tudi nadurno delo je plačano. Sindikat presenečen: "Klic vsakega zaposlenega jemljemo resno, a večina zadev je urejenih" Dušan Janžekovič, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva v ZD Ptuj, v katerega je vključenih več kot polovica zaposlenih, se je v torek sestal z direktorico. Kot pravi, so zadeve, ki so zdaj pricurljale v javnost, reševali že od marca letos. Težave medicinskih sester so mu tako že znane, preseneča pa ga, da je anonimka objavljena zdaj, ko pravi, je veliko teh zadev že rešenih: Pevec: »Zdravstveni delavci nismo največje žrtve epidemije!« Teodor Pevec, strokovni direktor ptujske bolnišnice se zaveda, da je epidemija naporna za vse zaposlene v zdravstvu: »Ampak dileme, ali bomo bolnikom pomagali ali ne, ne sme in ne more biti. Navedbe iz anonimke delno poznam, za nekatere stvari vem, da ne držijo. Zaposleni na negi imamo enako število obravnav kot prej in več pomoči v njihovih procesih kot kadarkoli prej. Dopusti so možni, saj tudi npr. v programih operacij delo prilagajamo dopustom v enoti intenzivne terapije. Plačali smo vse covid dodatke in to za vse ure, ne samo za določen delež; gotovo pa so obremenitve mnogo večje kot so bile pred epidemijo - toda ali so take, daje zato treba pisati anonimke?« Pevec je prepričan, da velika večina zaposlenih izjemno prizadevno izvaja svoje naloge, kar se kaže v uspešnem spopadanju z epidemijo: »Epidemija nas ni spremenila samo z boleznijo, zelo nam je razgalila tudi vse druge naše človeške slabosti in kljub vsemu izjemnemu trudu, mislim, da zdravstveni delavci ter sodelavci nismo največje žrtve epidemije. To so umrli, bolniki, njihovi svojci in ogromno ljudi, ki jih je epidemija potisnila ekonomsko na rob.« Izpostavlja pa še eno anomalijo plačnega sistema, po katerem enake dodatke prejmejo tisti na najtežjih deloviščih v zdravstvu - negovalni kader - kot tudi vsi drugi. nje," bojazni za koriščenje dopustov v obeh trditvah vodstva ni. »Trudimo se prisluhniti vsem delavcem. Vemo, da je največji problem v splošnih ambulantah, že marca smo to izpostavili. Veliko stvari smo skupaj z direktorico tudi uredili. Strinjala se je, da se zadeve rešijo. Vsak tak klic človeka je zaskrbljujoč in ga resno jemljemo. Dela je preveč, situacija je takšna, kot je. Apel gre zdaj na vse enote, da poiščejo rezerve, ker niso vsa delovišča enako obremenjena. Vse to zdaj je posledica tega, da se več let nabirajo problemi v zdravstvu, odnos do srednjih medicinskih sester že dolgo ni več ustrezen, delajo za minimalne plače.« Zadovoljen je, da bodo dobili pomoč študentov. Bolnišnica: "Izstopa želja po koriščenju več dni letnega dopusta" Del svojih težav pa so na list preli-li tudi zaposleni v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Direktorica Anica Užmah pravi, da se zavedajo težkega položaja, v katerem so se znašli zdravstveni delavci v času epidemije: »Povečane obremenitve trajajo že predolgo, zato se pojavljajo odsotnosti, tudi fizična izgorelost. Že tako omejene kadrovske zmogljivosti bolezen covid še poslabšujejo. Odsotnosti poskušamo nadomeščati, stalno imamo odprte razpise, po- magamo si s študenti. Pomanjkanje zdravstvenega kadra je problem, star več kot desetletje in ga ni mogoče rešiti čez noč.« Tako kot Pevec tudi ona izpostavlja plačni sistem, ki po njenih besedah ni magnet za zaposlovanje, še posebej ne na bolnišničnih oddelkih, kjer je delo težje: »Posebno zahtevna je intenzivna terapija, ki je s covidom tudi najbolj dodatno obremenjena, medtem ko so načrtovani programi v tem času na nižji realizaciji, saj se obseg prilagaja razpoložljivim kapacitetam.« Zaposleni naj sicer vodstvu ne bi neposredno predstavili svojih težav, so ga pa izrazili preko strokovnih vodij: predvsem naj bi želeli koristiti več dni letnega dopusta. Direktorica to razume, a kot pravi, zaradi potreb dela vseh želja enostavno ni mogoče upoštevati. »Dopuste koristijo, kolikor je mogoče. Poletni dopusti so načrtovani. Kako bodo načrti uresničeni, pa je v veliki meri odvisno od pritiska bolnikov na storitve. Če se bo epidemija umirila, bo lažje,« še dodaja Užmahova. Veliko težav imajo s pomanjkanjem zdravniškega kadra; predvsem na področju interne medicine, ki je tudi najbolj vpeta v obvladovanje covida. Zadeve obvladujejo s pomočjo specializantov in sodelovanjem drugih delavcev. Dženana Kmetec Slovenija, Podravje • Koronavirus skozi številke Desetine milijonov evrov za cepiva proti covidu Strošek nabave cepiv proti koronavirusuje do sredine aprila letos v Sloveniji znašal 6,5 milijona evrov, dodatne 3 milijone so za izvedbo storitve cepljenja zaračunali izvajalci. Podatka o tem, koliko znaša cena posamezne doze cepiva, na Ministrstvu za zdravje ne želijo razkriti, saj da ni javen, pa čeprav se nakup cepiv financira iz državne blagajne. Strošek nabave cepiv in izvedbe cepljenja je sredi aprila stal okrog deset milijonov evrov. Z enim odmerkom cepiva proti koronavirusu je bilo doslej v Sloveniji cepljenih 586.942 ljudi, z drugim odmerkom 306.256 (podatki na dan 20. maj 2021). Največ cepljenih je prejelo cepivo proizvajalcev Pfeizer in BionTech, sledijo AstraZeneca in Moderna ter z zelo majhnim deležem (okrog 4000 ) cepivo Jansen. Trenutno je delež precepljenosti še vedno precej nizek, 14,8 %, a se iz dneva v dan viša. Med 12 regijami je podravska po številu cepljenih na 9. mestu, največ cepljenih je na Goriškem. Iz podatkov, ki se na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje osvežujejo dnevno, je razvidno, da število cepljenih v zadnjih tednih opazno narašča. S tem pa seveda tudi stroški, povezani z nakupom cepiv in samo izvedbo cepljenja. Za storitev cepljenja izvajalcem od 14 do 30 evrov Cena storitve cepljenja proti covid-19 znaša 14 evrov, v primeru cepljenja z mobilnimi cepilnimi timi (cepljenje pacientov z zmanjšano pokretnostjo na domu proti covid-19 z vključitvijo patronažne službe) pa se ta znesek podvoji: 30 evrov. Kot pravijo na Ministrstvu, je v to zajet pregled pred cepljenjem in samo cepljenje. Do konca aprila so od izvajalcev prejeli račune v skupni višini 3,3 milijona evrov, izplačali so velik del tega zneska, dobra dva milijona. Za cepiva skoraj 7 milijonov evrov, za storitev cepljenja 2 milijona evrov Čeprav smo na Ministrstvo za zdravje kar štirikrat naslovili vprašanja o ceni posameznega cepiva, podatkov niso želeli posredovati. Vztrajajo namreč, da podatek o ceni posameznega cepiva ni javen. Zapisali so le, da je Slovenija do sredine aprila letos za cepiva plačala okrog 6,5 milijona evrov. Ta strošek krije državni proračun, zato je toliko bolj nerazumljivo, da pristojno ministrstvo podatka o ceni cepiv javnosti ne želi posredovati. Izvajalci sicer cepivo prejmejo brezplačno, država ga namreč plača neposredno dobavitelju. Strošek izvedbe cepljenja pa je prav tako precej visok. Država je do 19. aprila letos vsem izvajalcem za to storitev plačala okrog dva milijona evrov, neizplačanih zahtevkov je bilo še za dober milijon evrov več. Na vprašanje, koliko bi nas stalo, če bi želeli cepiti vse polnoletne državljane, iz Ministrstva za zdravje odgovarjajo: „Strošek za cepiva proti covidu-19 v letu 2021 bo odvisen predvsem od dejanskih dobav cepiv, za katera je Slovenija že oddala naročila o dobavi in jih še morda bo oddala." Dženana Kmetec Cepiua se u zadnjih mesecih dražijo Belgijska finančna ministrica Eva de Bleeker je decembra lani na svojem Twiter profilu objavila cene doz cepiv posameznih proizvajalcev. Te cene naj bi veljale za Belgijo, a ker EU cepiva nabavlja skupaj, so najbrž primerljive tudi v drugih evropskih državah. Najdražje naj bi bilo cepivo proizvajalca Moderna (14,7 evra doza), Pfeizer naj bi po Foto: Reuters/M24 podatkih iz objave stal okrog 12 evrov, odmerek Jansena pa okrog 10 evrov. Na drugi strani pa podatki, do katerih so prišli italijanski novinarji, razkrivajo, da naj bi bila cena AstraZenecinega cepiva za EU bistveno nižja kot na primer za Ameriko. EU naj bi se sicer farmacevtskim družbam pravno zavezala, da bodo podatki o ceni cepiv ostali skriti. Po podatkih portala Necenzurirano pa se cepiva v zadnjem obdobju dražijo. Prvo dostava cepiva AstraZenece naj bi tako državo stala le 1,79 evra po odmerku (k temu je treba dodatki še en cent za strošek logistike). Za Pfeizer naj bi se cena aprila dvignila na 15,5 evra, za dobave v naslednjih dveh letih pa naj bi po besedah bolgarskega predsednika Bojka Borisova znašala celo 19,5 evra na en odmerek. Za cepivo Moderna je bila prvotna cena 18,5 evra decembra lani. Letos konec marca je ministrstvo z Moderno sklenilo še eno pogodbo, a cenaje bila že višja - 23,4 evra za odmerek. Za cepivo Moderna mora Slovenija vse neročene količine plačati vnaprej. Za cepivo Janssen, ki gaje doslej v Sloveniji najmanj, pa je država za odmerek plačala 8,3 evra, pri čemer velja poudariti, da pri tem cepivu zadošča že en odmerek. Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 21. maja 2021 Kidričevo • V Starošincah že vrsto leto izvajajo terapije s konji Po pomoč h konjem se zateka vse več mladostnikov Metka Demšar Goljevšček in njen mož Alexander Goljevšček sta leta 2001 prišla s svojima konjema (Bolerom in Nordom) v Starošince, kjer uresničujeta svoje poslanstvo - pomagati drugim. V ta namen sta pred 15 leti začela na kmetiji izvajati terapije s konji. Takrat sta orala ledino na tem področju, saj so bile tovrstne terapije pred več kot desetletjem v Sloveniji še v povojih. Metka je dodatno znanje pridobivala na Švedskem, kjer so bile te terapevtske storitve že dobro razvite in sprejete med ljudmi. In tako je postopoma v okviru zavoda Nazaj na konja nastajal Konjeniški park Starošince - oaza miru in sprostitve za družine. Po besedah Metke Demšar Goljevšček, ustanoviteljice in te-rapevtke, dajejo velik poudarek predvsem terapiji s pomočjo konja. Tedensko se pri njih zvrsti okoli 40 otrok, mladostnikov in odraslih z različnimi težavami, ki jim skušajo izboljšati kakovost življenja ravno s pomočjo konja. Gre namreč za terapijo, ki poteka v naravi, kjer se lažje in hitreje stke pristen stik med terapevtom in uporabnikom. »Konj je močan magnet, ki med ljudmi hkrati vzbuja strah in občudovanje. Tudi otroci imajo s konji posebno povezavo, saj jim predstavlja velikega mogočnega prijatelja, varuha in zaveznika. Gre za žival, ki omogoča aktivacijo pozitivnih čustev in je odličen motivator,« je povedala Demšar Goljevščkova. Terapije s pomočjo 1 • V • I •• konja ves čas epidemije V času epidemije se je še dodatno pokazalo, kako pomembne so njihove storitve in vsebine. Nekateri uporabniki so termine celo podvojili ali potrojili. Terapije s konji so lahko izvajali ves čas epidemije, zato so bile za mnoge v tem času edina možna oblika redne strokovne obravnave in podpore. Večina Brezplačno psihološko svetovanje za otroke in starše Letos so uspešno kandidirali na javnem razpisu Centrov za družine 2021-2025, ki gaje razpisalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To pomeni, da bodo lahko za širšo javnost organizirali brezplačne vsebine, kot so delavnice za pozitivno starševstvo, svetovalne storitve in psihosocialno podporo, počitniške tabore za osnovnošolske otroke. Projektu so nadeli ime Objem. Vsebine bodo potekale na dveh lokacijah: na sedežu Zavoda Nazaj na konja - v Konjeniškem parku Starošince in v prostorih centra za družine v Kidričevem, kije sicer začel delovati pred šestimi leti. otrok k njim prihaja z velikim veseljem, saj terapijo s konjem dojemajo kot nekaj prijetnega. »Pri našem delu ne stremimo k temu, da bi popravljali ,napake' oz. težave, ampak gre bolj za to, kako se kljub omejitvam lažje znajti v vsakodnevnem okolju in se hkrati počutiti sprejetega in zaželenega,« je dodala Demšar Goljevščkova. Po pomoč vse več mladostnikov V zadnjem letu opažajo velik porast mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki pride- jo k njim po pomoč predvsem na željo staršev. Pred epidemijo so se namreč večinoma srečevali z otroki od 4. do 12. leta starosti in odraslimi. Kot je pojasnila Demšar Goljevščkova, mladostniki pridejo k njim izjemno nemotivirani in velikokrat digitalno zasvojeni: »Malo jim je mar za naravo in konje. Nato pa se v obdobju nekaj srečanj zgodi nekaj neverjetnega, kar je zame kot terapevtko izjemno, saj se prvič srečujem s tako hitrimi in očitnimi pozitivnimi spremembami. Zgodi se namreč, da se s konjem povežejo, z njim stkejo posebno vez. Posledično se sprostijo in svet konjev jim je Terapije s pomočjo konja tedensko obiskuje 40 otrok, mladostnikov in odraslih z različnimi težavami. vse bliže. Hkrati začnejo ugotavljati, kako pomembno je, da te v življenju nekdo spremlja, podpira, posluša, se ti posveti. Naši konji so jim torej v pomoč pri spreminjanju miselnosti in iskanju pravih vrednot.« Foto: Nakonju.si Tradicionalni dan družin Tudi letos bodo v Konjeniškem parku Starošince obeležili mednarodni dan družin. Prijeten družinski dogodek, ki ga že tradicionalno poimenujejo DAN DRUŽIN, bo v nedeljo, 23. maja, od 15. ure naprej. Za obiskovalce bodo organizirali vodenja po konjeniškem parku, spoznavanje s konji, predstavili pa se bodo tudi ponudniki dobre družinske kulinarike. Udeležba je brezplačna, zaradi omejitve obiskovalcev pa je potrebna predhodna prijava preko spletne strani (nakonju.si) V Konjeniškem parku Starošince izvajajo številne brezplačne vsebine za družine. Zaradi socialne izolacije ima veliko mladih čustvene težave Tako stanje je po mnenju Demšar Goljevščkove posledica epidemije in socialne izolacije mladih, zaradi katere imajo številni celo občutek, da so izgubili mladost. Mladostniki pogrešajo druženje, socialne stike, raziskovanje, svobodo ... »Svoje je naredila tudi pretirana digitalizacija mladih. Ravno zato opažamo, da je vse več čustvenih težav, depresivnih motenj in samomorilnih teženj med mladimi. Poskušali smo pomagati vsakemu, kljub temu da smo se srečevali s kadrovsko podhranjenostjo.« Njihov cilj namreč je prispevati k višji kakovosti življenja otrok in mladostnikov, jim omogočiti prijateljstvo s konjem ter v njihov vsakdan vnesti novo energijo in upanje. Letos so začeli izvajati tudi brezplačno klasično psihološko svetovanje z inovativnimi elementi (terapija s pomočjo umetnosti, transak-cijska psihoanaliza). Glede na to, da je vse težje priti do psihološke obravnave, je ta možnost v trenutnih časih več kot dobrodošla. Estera Korošec Juršinci • Zaključek dozidave enote Doma upokojencev Ptuj V nove prostore so se ta teden vselili prvi stanovalci Izgradnja enote Doma upokojencev Ptuj v Juršincih, vredna nekaj več kot šest milijonov evrov, je zaključena. Minuli teden so opravili delni prevzem stavbe, dokončni bo izveden, ko bodo v starem delu zaključena dela v pralnici in sušilnici, ki so del te naložbe. Že ta teden pa so sobe začeli polniti in sprejemati nove stanovalce. V naslednjih dneh jih bodo naselili okrog 15, kar je približno šestina vseh kapacitet. »Stanovalci, ki so že pri nas in so pokazali interes, da se preselijo v enoto Juršinci, so prvi dobili ponujeno to možnost. Prijavili so se trije stanovalci, dva iz ptujske enote in ena iz Muretincev. Gre za starostnike, ki že dalj časa čakajo enoposteljno sobo in je to bila zanje dobra rešitev. Velik del novih prostorov pa bo namenjen za nove stanovalce, ki smo jih ta teden začeli sprejemati,« zadovoljno pojasnjuje direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat. Prvotna ideja je bila, da se starostnike iz obstoječe enote v Jur-šincih preseli v novi del, posebna oblika varstva oziroma mlajši stanovalci pa v obstoječo (staro) stavbo. »Ker tako starostniki kot vsi mladi tega niso želeli, se nismo odločili za to varianto. Zadovoljni so tam, kjer so in ne bi bilo prav nikogar v nič siliti,« pravi direktorica. V novem delu je skupaj 96 postelj, celotna enota Juršinci ima po novem kapaciteto 150 postelj. Na račun nove pridobitve so zaposlili okrog 20 dodatnih sodelavcev, skladno s polnitvijo posteljnih Šestmilijonska naložba je končana, svečano jo bodo odprli v začetku junija, te dni pa bodo začeli nameščati prve stanovalce. kapacitet jih nameravajo zaposliti še vsaj enkrat toliko. »Novi prostori so lepo urejeni, stavba je grajena skladno s pravilnikom in je nadstandardna. Hodniki so zelo široki, sobe svetle, zračne. 12 sob je enoposteljnih, 42 pa dvoposteljnih, skupaj tako sprejme 96 stanovalcev,« dodaja direktorica. Kako hitro se bodo kapacitete polnile, bo odvisno predvsem od interesa. Uradno odprtje novih prostorov je načrtovano 7. junija, udeležil naj bi se ga tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Dženana Kmetec Foto: CG -oto. CG Foto: CG petek • 21. maja 2021 Kmetijstvo in podeželje Štajerski 9 Mestni Vrh • Pri vinogradniškem muzeju Stara preša odprli teraso Stara preša vabi na kozarec dobrega in gibanico Šestnajsti maj letos je bil še en praznični dan za izjemno dejavno Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice pod vodstvom Andreja Reberniška. Z njim pa so praznovali tudi vsi drugi, ki so zaslužni, daje ta objekt dobil vsebino, da se bo lahko razvil v privlačno turistično točko v neposredni bližini mesta. Potem ko so po rušilni toči leta 2008 na novo zgradili objekt s številko 27 in v njem postavili 100 let staro prešo ter vinogradniško razstavo, so ob njem uredili tudi zunanjo teraso. Že junija pa naj bi povabili prve obiskovalce ob nedeljah, ki bodo ob izbrani vinski karti najboljših vin tega območja lahko uživali tudi v tradicionalni kulinari-ki, slastnih gibanicah. Za organizirane skupine bodo pripravili tudi vodene degustacije vin. Stara pre-ša vabi vse ljudi dobre volje, da jo obiščejo. Nekoč so na to območje že vabili pušl šanki, ki so jih meščani pridno obiskovali. Vse skupaj pa se je začelo že leta 2006, ob prvih pogovorih o tem, da si kraj, kot je Mestni Vrh, ki je znan po vinogradništvu, zasluži vinogradniški muzej. Odprli so ga leta 2014, v tem letu so tudi zaključili projekt Ohranjanje kulturne dediščine vinogradništva na Mestnem Vrhu preko Las - bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah. V okviru prve etape, aktivnosti so potekale od leta 2011 do leta 2014, so stari objekt popolnoma porušili. Staro opeko pa vgradili v nov objekt. Začeli pa so urejati tudi okolico. Leta 2017 so bili skupaj z MO Ptuj ponovno uspešni preko Las, poskrbeli so za notranjo ureditev oz. označitev eksponatov. Vinogradniški muzej Foto: Črtomir Goznik Pri vinogradniškem muzeju na Mestnem Vrhu so odprli zunanjo teraso, na kateri bodo že junija postregli s kakovostnimi vini tega okolja in slastno gibanico. Simbolično so jo odprli ptujska županja Nuška Gajšek, Andrej Rebernišek, Peter Pribožič in Andrej Polanec. ima tudi lepo urejene sanitarije in čudovite brajde s trinajstimi najpogostejšimi sortami vinske trte, ki uspeva na tem območju. V prvi fazi urejanja vinogradniškega muzeja so člani prispevali 1200 ur prostovoljnega dela, pri urejanju terase pa še dodatnih okrog 800 ur v okviru 28 delovnih akcij. Andrej Rebernišek se je vsem članom in drugim, ki so pomagali pri urejanju vinogradniškega muzeja zahvalil, še posebej pa MO Ptuj, ker brez njene finančne pomoči tega ne bi mogli izpeljati, kot tudi ne, če ne bi kandidirali za sredstva preko Las. Podpredsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Andrej Polanec ni samo aktivno sodeloval v vseh prostovoljnih akcijah pri urejanju terase, od vsega začetka je tudi s Foto: Črtomir Goznik Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice je podelilo priznanja z društvenega ocenjevanja vin za vrhunska vina. Razglasili pa so tudi šampione posameznih vrst. Vinogradnikom Rogaške podelili listino cepiča Listino cepiča prve potomke modre kavčine z mariborskega Lenta, ki raste na ptujskem gradu Je v imenu Društva vinogradnikov Rogaška prevzel predsednik Ivan Mijošek. Podelila stajo Andrej Rebernišek in županja Nuška Gajšek. Gre v bistvu za prvo potomko najstarejše trte na svetu, ki raste; prva je bila sicer podeljena Ljubljani, a ne raste. „Vinska trta vedno združuje,"je ob tej priložnosti poudaril Rebernišek. V Rogaški so zelo ponosni, da so prejemniki cepiča najstarejše trte na svetu, ki raste na ptujskem gradu, je povedal Mijošek. Prejel je tudi steklenico modre kavčine, ki je nekaj posebnega. Na sončni strani Boča, kot se radi predstavljajo člani Društva vinogradnikov Rogaška, potomka modre kavčine s ptujskega gradu že lepo raste. Prav tako pa pri njih raste tudi potomka modre kavčine z mariborskega Lenta. Obe so posadili na isti dan, kar je tudi posebnost, s katero se ne morejo pohvaliti v drugih društvih. fotoaparatom beležil nastajanje vinogradniškega muzeja. Razstavljenih je več kot 200 fotografij, ki so izjemen dokument te uspešne zgodbe. Tudi vinski letnik 2020 z odlično zgodbo Slovesnost odprtja nove zunanje terase so člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice povezali s podelitvijo priznanj z društvenega ocenjevanja vin letnika 2020, ki so značilno sortna, tipična štajerska s prekrasno aromatiko in svežino. Ocenili so 69 vzorcev, od tega je bilo kar 40 zlatih, največ v kategoriji suhih vin. Dominirali so odlični laški rizlingi. Razglasili pa so tudi šampione posameznih vrst, najboljša ocenjena vina: Vinogradništvo Rebernišek (Mestni Vrh) za zvrst letnika 2020, za suha vina Vinogradništvo Plaj-nšek (Kočice) za sovinjon, za vina z ostankom sladkorja Vinogradništvo Potrč za traminec letnika 2020, za rdeča vina pa Vinogradništvo Rebernišek (Mestni Vrh) za modri pinot letnika 2019. Za kulturne utrinke je na odprtju zunanje terase pri vinogradniškem muzeju na Mestnem Vrhu poskrbel moški pevski zbor Grajena. MG Foto: Črtomir Goznik Ormož • Prva polnitev županovega šipona 2020 Najlepši dan za ormoški šipon Sredi maja je bila na Križejnščaku, v krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu, napolnjena prva steklenica županovega šipona 2020, ki jo je (in še kar nekaj naslednjih) napolnil domači župan Danijel Vrbnjak osebno. Gre za protokolarno vino, ki bo služilo občini kot priložnostno darilo, pa tudi za priložnostno pokušnjo ob prihodih različnih delegacij. »Danes verjetno pišemo zgodovino. Ob prvi polnitvi, ob prvem takšnem dogodku v ormoški občini, v destinaciji Jeruzalem Slovenija, mi je velika čast, da smo napolnili tisto prvo steklenico, ki se je bomo vsekakor dobro spominjali,« je izrekel župan Vrbnjak, ko je ponosno dvignil v zrak prvo lastnoročno napolnjeno buteljko županovega šipo-na 2020. Posebna zahvala gre prvemu oskrbniku naših mestnih goric, Sašku Štamparju v vlogi Martina I. Ormoškega, ki je vino pripeljal tako daleč, da ga imamo danes možnost stekleničiti, in njegovi družini, ki mu je pri tem pomagala, tudi režijskemu obratu, ki so sledili njegovim navodilom, in Kulturno-turističnemu društvu Miklavž pri Ormožu, ki je sodelovalo pri prireditvah in pri vsem ostalem, kar se je dogajalo okoli naših goric,« je še izpostavil Vrbnjak in dodal: »S tem bomo postavili naš šipon na mesto, ki si ga zasluži, in dosegli, da bo čim več ljudi naše kakovostno vino tudi pilo.« Svojega navdušenja ni skrival niti Martin I. Ormoški: »Danes je najlepši dan za ormoški šipon in seveda tudi za vse nas!« Tudi besede ko-govske vinske kraljice so povzdigovale domačo sorto: »Znani smo po vrhunskih vinih. Zgodba o šiponu pa se je komaj začela odvijati in še ni tako daleč, kot si to naš šipon zasluži. Vsi vemo, da sodi v sam vrh.« _ Foto: DZH Ormoški župan Danijel Vrbnjak je s ponosom dvignil v zrak prvo steklenico ormoškega šipona 2020. Marija Glavinič se je v imenu Društva vinogradnikov in vinarjev Ljut-omersko-Ormoških goric županu zahvalila za odločitev, da je mestni vinograd zasadil ravno s sorto šipon. Tudi po njenem mnenju je čas, da je več poudarka na domači avtohtoni sorti, kot je to že praksa pri naših sosedih v Avstriji in na Hrvaškem. Kakovost letine 2020, grozdja, ki je zraslo v samem mestu Ormož Zapriseženi častilec vina, član Evropskega reda vitezov Matija Kociper, je povedal, da je prvi unikat v zgodovini že to, da je grozdje zraslo v samem mestu Ormož. Cele Ljutomersko-Ormoške gorice so polne šipona, v Ormožu pa je to prva trgatev. Ormoški šipon je po besedah Martina I. Ormoškega posebnež. Grozdi so nekoliko bolj rjavi, kot je to klasika pri šiponu, saj gre za poseben klon. Iz grozdja tretjega letnika mestnega vinograda je bilo iztisnjenih 150 litrov suhega šipona s 4,8 grama ostanka nepovretega sladkorja, 7,6 °L kisline in 11 % alkohola. Za polnjenje županove prve kapljice je bila izbrana posebna steklenica 0,25 litra. Vinogradnik Slavko Prapotnik, član Evropskega reda vitezov je poudaril, da je šipon tista sorta, na kateri je treba še nekaj narediti: »Področje Štajerska Slovenija je področje, ki smo si ga zelo težko izborili, je področje šipona. Mislim, da bo zelo dobro uspeval tudi sredi mesta Ormož.« S strani Občine Ormož in Zavoda za turizem, kulturo in šport načrtujejo, da bodo prireditve, kot so rez vinske trte, postavljanje klo-potca, trgatev in polnitev vina, postale del protokolarnih prireditev županov in tudi občine Ormož. »Komaj čakamo, da bomo lahko odprli destinacijsko vinoteko v Ormožu in predstavili prvo buteljko županovega šipona, ki jo je napolnil župan osebno. Buteljka bo do nadaljnjega stala na reprezentativnem mestu.« Odprtje vinoteke je bilo planirano že lansko leto za martinovanje, vendar je zaradi znanih razmer dogodek prestavljen na 12. junij letos. Do takrat pa bo prva buteljka županovega šipona skupaj z ostalimi varno dozorevala v kleti Martina I. Ormoškega, seveda v družbi kače, ki bo čuvala novorojenega posebneža. Darja Žganec Horvat 10 Štajerski Naše prireditve petek • 21. maja 2021 Dobje, Radeče • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona . Razveselili so se Nastja, Domen, Lucija, Reneja, Julija in Rubi Gala V 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je družbi Radio-Tednik Ptuj, ki je začela s tem projektom v sodelovanju z osnovnimi šolami in občinami v Spodnjem Podravju, pridružila tudi družba Novi Tednik in Radio Celje. Iz leta v leto se povečuje število občin in šol, ki s sodelovanjem v tem projektu na široko odpirajo vrata pevskim talentom. Cilj je, da bi nekoč projekt postal vseslovenski, s podporo ministrstva za kulturo in ministrstva za šolstvo, je povedal idejni oče projekta Drago Slameršak, direktor družb Radio-Tednik Ptuj ter Novi Tednik in Radio Celje. Zaradi korona krize v sedmi sezoni projekt, ki spodbuja petje slovenskih pesmi, poteka nekoliko drugače kot v prvih letih, ko so se pevski talenti predstavljali na šolskih prireditvah, kjer so jih ob starših, bratcih in sestricah lahko spremljali tudi dedki, babice, prijatelji. Snemanja nastopov potekajo v studiih Radia Ptuj in Radia Celje. Radijskim oddajam je mogoče prisluhniti ob sredah med 18. in 19. uro oz. 20. uro. Posnetke nastopov pa si je mogoče ogledati na Facebook profilu Radia Ptuj in Radia Celje ter YouTube profilu Radia Ptuj. Osnovno šolo in občino Dobje bo v polfinalu v mlajši kategoriji predstavljala Nastja Kolarec s pesmijo Dobro jutri življenje, v starejši pa trio Domen Bahč, Lucija Leskovšek in Reneja Uduč. Prva polfinalistka iz OŠ Radeče in občine Radeče je Julija Povše v mlajši kategoriji s pesmijo Milijon in ena, druga pa Rubi Gala Nikolič v starejši s pesmijo To mi je všeč. V občini Dobje je tradicija lepega petja in igranja prisotna že več kot 100 let. Že pred 120 leti je deloval tamburaški in pihalni orkester. „Zadnjih 50 let pa je naš kraj močno zaznamovala tradicionalna prireditev Pokaži, kaj znaš, na kateri so se predstavili mladi talenti iz domovine in tujine. Iz tradicionalne prireditve je nastalo kar nekaj uspešnih ansamblov, ki so danes prisotni na glasbeni sceni, pa tudi veliko glasbenikov in glasbenih pePeli so: OŠ Dobje: Oskar Jager, Anika Rajh, Rubi Fuchs Plemenitaš in Nastja Kolarec v mlajši kategoriji, v starejši pa Julija Jazbec in Zala Tovornik, Ajda Fuchs Plemenitaš ter Domen Bahč, Lucija Leskovšek in Reneja Uduč. OŠ Radeče: Milla Marjanovič in Julija Povše v mlajši kategoriji ter Rubi Gala Nikolič v starejši. K; tt OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj ¿f /RadioPtuj /RadioPtuj dagogov prihaja iz naše občine," je pevsko in glasbeno sceno občine Dobje predstavil župan Franc Leskovšek. Občina Dobje v sodelovanju z OŠ Dobje spodbuja mlade, da ohranjajo tradicijo lepega slovenskega petja. Zato so bili v preteklih letih organizirani Veseli tobogan in Sponzorji prireditve 'J^i TelekomSIovenije /t ATP Perutnina Ptuj tift SAZAS zL E Odern AN pro Tadinik «lax. T * I H Mk ¡¿¿t, oculus KLIMA PTUJU Ha®. C VODOVOD, PUH, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE B/S/H/ tastipoint, MANA bylFF I CINKARNA Elektro a „ . , . Celje A. KowintiadB oddaja Korajža velja, ki pa v zadnjem času ni več na sporedu. „Zato je dobrodošla pobuda Ra-dia-Tednika Ptuj za organizacijo projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, kjer je dana možnost mladim talentom da se predstavijo širši javnosti. Zahvaljujem se Radiu--Tedniku Ptuj ter Novemu Tedniku in Radiu Celje ter prokuristki Anici Šrot za prizadevanje pri izvedbi tega projekta," je še povedal župan občine Dobje Franc Leskovšek. Tudi v občini Radeče so izjemno veseli, da imajo veliko število mladih, ki se radi udejstvujejo na različnih področjih. Pohvalijo se lahko z nadpovprečnim številom društev in ostalih organizacij glede na velikost občine. Z veseljem jih podpirajo, tudi s precejšnjimi sredstvi, za katera jim ni žal. „Veseli me, da po tem težkem obdobju precejšnjega nedelova-nja, predvsem ljubiteljske dejavnosti, zopet delujejo projekti, kot so Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki mlade povezujejo v skupnem ustvarjanju in lepšanju našega vsakdana. Ponosen sem na vse naše otroke, ki neumorno dnevno stremijo k uresničevanju svojih ciljev. Radi jim pomagamo, kolikor je le v naši moči, da se bodo v mladih letih preizkusili v vsem, kar jih zanima in predvsem v čem prepoznajo svoje talente. Vedno jim prisluhnemo in na različne načine skupaj poiščemo pot k realizaciji in ures- ničitvi njihovih želja in interesov," pa je po nastopu pevskih talentov občine Radeče povedal župan Tomaž Režon. MG e« i». .......... Projekt so omogočili: občina Dobje in občine Radeče ter sponzorji: Telekom Slouenije, Ktima Ptuj, Anpro Technik, ATP, Talum, Dranske elektrarne Maribor, Sazas, Oculus Weltweite Industriemontagen, Ko-vintrade, BSH Hišni aparati, Elektro Celje, Cinkarna Celje, Mana, Testpoint in Perutnina Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Rubi Fuchs Plemenitaš, 5. razred, OS Dobje, pesem Alas (Soy Luna): „ Všeč so mi pesmi, ki jih poje Alya, sicer pa raje pojem angleške kot slovenske pesmi. Pojem tudi pri šolskem pevskem zboru. V šoli je odlično, moja najljubša predmeta sta matematika in družba. V prostem času rada igram igrice, vadim klavir. Veliko časa pa preživim tudi z našimi hišnimi ljubljenčki. Imamo hrčka, morskega prašička in tri muce. Ko bom velika, bom veterinarka." Foto: Črtomir Goznik Nastja Kolarec, 5. razred, OS Dobje, pesem Dobro jutro življenje (Alya): „Izbrana pesem mi je všeč, zabavna je. Pri pesmi me prvenstveno pritegne glasba, njem ritem, ne pa toliko besedilo. Rada poslušam in pojem pesmi, ki jih pojejo Alya, Nika Zorjan in Tanja Žagar. V šoli je v redu, posebej rada imam šport, glasbo, matematiko in slovenščino. V prostem času igram harmoniko, se igram, družim s prijateljicami. Razmišljam, da bi postala frizerka." Foto: Črtomir Goznik Reneja Uduč, Domen Bahč in Lucija Leskovšek, 9. razred OS Dobje, pesem Ne čakaj na maj (Zlata Ognjanovič): „Trio smo sestavili edini trije, ki iz 9. razreda pojemo pri pevskem zboru. Nastop na Radiu Celje je naš prvi skupni nastop, upamo, da se bomo dobro odrezali." Domen ima najraje narodno-zabavno glasbo, ki jo tudi sam izvaja v okviru tria narodno-zabavne glasbe. Najraje ima matematiko, fiziko, glasbo. Solanje bo nadaljeval na srednji glasbeni šoli, kjer je že opravil sprejemni izpit. Igra harmoniko in še nekaj drugih instrumentov. Tudi njegov bodoči poklic bo povezan z glasbo. Lucija bolj posluša angleške pesmi. Od slovenskih izvajalcev pa ima najraje skupino Midva. V šoli še posebej uživa pri kemiji, slovenščini in angleščini. V prostem času igra kitaro in ukulele. Rada tudi peče, predvsem različne sladice. Zadnji dve leti razmišlja o tem, da bi delala na radiu. Reneja ima rada slovenske in angleške pesmi. Pritegnejo jo lepe pesmi, od slovenskih pa pesmi, ki jih pojejo Ines Erbus, David Amaro in Tanja Žagar. V šoli pa ima najraje slovenščino, glasbo, likovno umetnost in šport. V prostem času se ukvarja tudi s športom, najraje igra odbojko in se druži prijatelji. Po vsej verjetnosti bo vzgojiteljica, saj ima rada otroke. Foto: Črtomir Goznik Milla Marjanovič, 5. razred, OŠ Radeče, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): „To pesem smo peli tudi pri pevskem zboru, zato sem si jo tudi izbrala, ker mi glasovno ustreza. Rada pojem slovenske in angleške pesmi. Zelo všeč pa so mi pesmi, ki jih pojeta Ditka in Nika Zorjan. V šoli je v redu, od predmetov pa imam najraje glasbo, likovno umetnost in angleščino. Obiskujem GŠ, kjer igram klavir, igram pa tudi v gledališkem društvu Radeče. Želim postati plastična kirurginja." petek • 21. maja 2021 Naše prireditve Štajerski 11 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Oskar Jager, 2. razred, OS Dobje, pesem Cez šuštarski most (Majda Sepe): „Zelo rad pojem, še posebej pa slovenske pesmi oz. vse lepe pesmi. Zelo všeč mi je skupina BQL. To pesem sem si izbral, ker mi je všeč. Doma sem vadil skupaj z mamo, očetom in sestro. Sicer pa pesmi izbiram glede na besedilo in glasbo. V šoli je kar v redu. Moji predmeti so matematika, slovenščina, šport. V prostem času veliko čas prebijem na svežem zraku, zelo rad pa igram tudi igrice. Všeč mi je več poklicev: gasilec, rudar in policist." Anika Rajh, 4. razred, OS Dobje, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): „Pojem že zelo dolgo. Rada pojem vse pesmi, ki so lepe, še posebej pa pesmi, ki jih pojeta Ditka in Alya. V šoli mi gre odlično. Moji naj predmeti so glasba, naravoslovje in angleščina. V prostem času zelo rada berem in se veliko sprehajam. Obiskujem GŠ, kjer igram klavir. Rada tudi pomagam na vrtu, sadim solato, tudi kakšna drevesca. Želim postati zdravnica, ker rada pomagam ljudem in ker gre za zanimivo delo." Julija Jazbec in Zala Tovornik, 7. razred, OS Dobje, pesem Dan ljubezni (Pepel in kri): „Za skupni nastop sva se odločili skupaj z učiteljico. Pesem nama glasovno ustreza. Veliko sva vadili doma in tudi v šoli z učiteljico, da bi se čim bolje predstavili." Julija ima najraje zimzelene melodije, ne mara pa rocka in repa. Obožuje narodno-zabavno glasbo. V šoli ji gre dobro, njeni najljubši predmeti so šport, likovno umetnost. V prostem času rada jaha, igra kitaro, se druži s prijatelji. Želi postati učiteljica jahanja. Zala ima rada Avsenikovo in drugo narodno-zabavno glasbo. V šoli je njen izbrani predmet slovenščina. Rada ima živali in se druži s prijatelji. Od športa pa igre z žogo. O svojem bodočem poklicu še ne razmišlja. Foto: Črtomir Goznik Ajda Fuchs Plemenitaš, 8. razred, OS Dobje, Ta svet ne zna živet (Nina Pušlar): „Pojem že dolgo, pojem tudi pri pevskem zboru. Največ poslušam in pojem angleške pesmi. Od slovenskih pevk pa mi je najbolj pri srcu Nina Pušlar. Pri pesmi me najbolj pritegne besedilo, glasba sicer manj, kitara pa je tista, ki jo takoj slišim. Že sedem let namreč igram tudi kitaro. V šoli imam najraje slovenščino, angleščino, biologijo. V prostem času se rada družim s prijatelji." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Julija Povše, 5. razred, OS Radeče, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec) „Pesem sem si izbrala sama, ker mi je všeč pevka, že nekaj časa jo spremljam. Rada pa tudi prisluhnem pesmim, ki jih pojeta Nina Pušlar in Nika Zorjan. Pojem slovenske in angleške pesmi. V šoli mi gre odlično. Posebej rada imam matematiko, glasbo in šport. Rada tudi rišem, kolesarim in hodim na sprehode. Želim postati prometnica. Petje pa bo vedno moj hobi." Rubi Gala Nikolič, 9. razred OS Radeče, pesem To mi je všeč (Nina Pušlar): „Všeč so mi poskočni ritmi. Moji priljubljeni pevski in glasbeni izvajalci so Nina Pušlar, Ditka, Trkaj. Posebej rada pa imam rock, punk. V šoli mi gre odlično. Želim postati grafična oblikovalka, privlači me ilustracija, tudi zato sem si izbrala Solo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Že sedaj veliko rišem, še posebej za mlajšo sestro, ki si vedno želi, da ji nekaj narišem." Ormož • V CSO so si izposodili mobilno posteljo Z »vesoljsko ladjo« po ormoških ulicah V ormoškem domu starejših občanov so si v sklopu projekta »Pojdi ven na sonce« izposodili posteljo na kolesih, s katero lahko v naravo popeljejo svoje nepomične stanovalce in jim tako omogočijo pestra dogajanja in nepozabna doživetja na prostem. Na sprehodu z Oldijem Foto: Nevenka Curin »Našim stanovalcem, ljudem iz lokalnega okolja dosti pomeni, da smo zaposleni preprosti, domači, vedno na njihovi strani, vendar je poleg domačnosti, preprostosti in strokovnosti vedno treba dati še nekaj več in težiti k temu, da dvignemo kakovost naše oskrbe,« je povedala direktorica CSO Ormož Janja Jurkovič. Zaposlenim idej ne zmanjka Ne dolgo nazaj so tri zaposlene prišle k direktorici na napovedan sestanek z dodelano idejo. Na spletu so namreč zasledile, da na domačem trgu obstaja mobilni voziček, oziroma postelja na kolesih, ki se jo da kupiti. Vodstvo je sledilo njihovim idejam. Tako so stanovalcem, ki ne morejo hoditi, omogočili, da so na prostem začutili šum vetra, toploto sonca, vonj cvetočih tulipanov in še marsikaj drugega, česar se mobilni ljudje niti ne zavedamo. Jurkovičeva je povedala, da v njihovem domu nimajo možnosti, da bi lahko postelje skupaj s stanovalci odpeljali ven, kot je to praksa v novejših domovih. Na razpolago imajo veliko invalidskih vozičkov, tudi pol sedeče počivalnike, s katerimi lahko stanovalce odpeljejo ven, vendar vsem omenjeni pripomočki ne ustrezajo. Mobilna postelja Oldi je postelja na kolesih, ki je produkt desetletnega dela slovenskega proizvajalca Alojza Verbovška in njegovega sina iz Trzina. Idejo je razvijal prav za tiste ljudi, ki so v postelji že več tednov, mesecev ali let in ne morejo na zrak. Oldi v enotedenski izposoji Zaposleni so naredili seznam stanovalcev, ki že dalj časa niso bili zunaj na zraku in jim z Oldijem omogočili res nepozabna doživetja na prostem. Mobilno posteljo so domači uporabniki poimenovali kar kanu. Stanovalci so navdušeni nad noviteto. Povedali so, da se po novi izkušnji počutijo prerojeno. Veliko meščanov je bilo prijetno presenečenih, ko so na svoji običajni poti srečevali nenavadno karavano, ki je na trgu nazdravljala z dulčkom piva, lizala sladoled, šla na potep v domačo knjižnico in še kam. Bodo občine sofinancirale nakup premične postelje? Projekt so predstavili tudi na občinah solastnicah, vse pa se strinjajo, da bi bila takšna postelja koristna in zelo dobrodošla. Cena tega vozička/postelje je okrog 6.000 evrov. Župan Daniel Vrbnjak je zatrdil, da se bodo občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž vsekakor potrudile, da bo do tega nakupa čim prej prišlo, saj bi bila to velika pridobitev za CSO in ljudi, ki tam živijo in si to tudi zaslužijo. Darja Žganec Horvat Stanovalka Nežka Vaupotič in direktorica CSO Ormož Janja Jurkovič 94-letna Nežka Vaupotič o izletu z Oldijem »Ko sem zagledala voziček, se mi je zdelo, da pred mano stoji vesoljska ladja. Adijo, zdaj pa gremo na Mars, sem pomislila. Presenečena sem, da sem lahko jaz še vse to doživela. Na potepu po Ormožu sem videla, kako lepo je vse urejeno, prav začudila sem se. Žal mi je, da ne morem hoditi, da bi si vse lahko bolj podrobno ogledala. Vesela sem, da ste me peljali v knjižnico. Res se ne morem načuditi, kako je vse drugače, spremenjeno.« Foto: DZH 12 Štajerski Kronika petek • 21. maja 2021 Ptuj • Spodnje grajsko parkirišče mora ostati»nedotaknjeno« Turisti tudi v novi sezoni še brez kavice in wc-ja Ptuj ima očitno „srečno" roko samo pri objektih, ki že v osnovi stanejo veliko, da o aneksih niti ne govorimo, le pri tistih majhnih se zatika že leta in leta. Gre pa za objekte, kijih v turistično urejenih okoljih sploh ne bi smelo manjkati oz. se o tem sploh ne bi smelo voditi nobene razprave, ker gre za elementarne potrebe ljudi. Postavljanje wc-jev pa je, kot kaže, za Ptuj velik problem. Če ne bi bil, ne bi že leta in leta opozarjali na problem wc-jev na ptujskem avtobusnem postajališču, na spodnjem grajskem parkirišču, tudi železniška postaja ni izvzeta, saj so tam odprti le v času obratovanja blagajne. Na spodnjem grajskem parkirišču ni mogoče postavljati montažnih objektov. Pri ministrstvu za kulturo smo se zanimali, kdaj bo izdano dovoljenje za postavitev objekta na spodnjem parkirišču grajskega hriba, kjer je nekoč že stal montažni gostinski objekt in kjer so bila tudi javna stranišča. A tega je že dolgo nazaj. Obiskovalci gradu zadnja leta ob prihodu na spodnje grajsko parkirišče nimajo nobene možnosti za obisk toaletnih prostorov, kaj šele, da bi se okrepčali. Gre za izjemno neprijazno dobrodošlico vsem, ki na tem parkirišču parkirajo po dolgi vožnji od drugod. Prihajali pa naj bi v kulturno okolje. Tudi grajska pristava (objekt) je vse prej kot urejen. Čas je, da se uredi tudi ta objekt, njegovi prebivalci pa preselijo v človeka dostojnejša stanovanja. Človek kar ne more verjeti, da se v 21. stoletju to še dogaja. Ministrstvo in Zavod za varstvo kulturne dediščine si podajata V • žogico „Odlok o razglasitvi gradu Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena določa, da je znotraj območja prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod. Skladno z navedenim mora soglasje glede postavitve začasnega objekta s sanitarijami in gostinsko ponudbo na spodnjem parkirišču grajskega hriba podati pristojni zavod za varstvo kulturne dediš- čine. Ministrstvo za kulturo kot lastnik nepremičnin bo svoje mnenje podalo na podlagi in po preučitvi soglasja pristojnega zavoda. Objekt pristave je v upravljanju Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Morebitno preselitev stanovalcev ureja upravljavec v sodelovanju z lastnikom - ministrstvom za kulturo," izhaja iz mnenja kulturnega ministrstva v zvezi z umestitvijo premičnega gostinskega lokala s sanitarijami na lokaciji ob parkirišču pod gradom Ptuj. Ministrstvo za kulturo je v tem času posredovalo tudi odgovor MO Ptuj, ki je na Zavod za varstvo kulturne dediščine podala vlogo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev za namestitev kontejnerja - gostinskega lokala s sanitarijami na lokaciji - ob parkirišču pod gradom Ptuj. Ker pa ta ni vsebovala soglasja lastnika spomenika državnega pomena, je ZVKDS za stališče oz. mnenje zaprosil ministrstvo za kulturo. Wc-je in lokal v stavbo na Raičevo 11 ... »V luči celostnega urejanja območja kulturnega spomenika Foto: Črtomir Goznik je treba prostore za morebitne dodatne vsebine iskati v okviru obstoječih objektov, ki so bodisi prazni ali zasedeni z neustrezno vsebino, kot so gospodarsko poslopje ob parkirišču in hiša pod gradom na Raičevi 11,« je mnenje ministrstva za kulturo. Za kakršnekoli posege na grajskem griču je treba najprej izdelati ustrezno dokumentacijo za celotno območje grajskega hriba vključno s projektom krajinske ureditve in umestitvijo pešpoti. Ministrstvo za kulturo predlaga, da se gostinski lokal s sanitarijami namesto v začasnem objektu umesti v obstoječo stavbo na Ra-ičevi 11, ki je prazna in potrebna obnove. Skladno z novo vsebino bo pred obnovo treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo." Odgovor ministrstva na vlogo MO Ptuj pa je hkrati tudi odgovor mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je povedal vodja Srečko Štajnbaher. „Naš odgovor ne more biti drugačen, kot ga je navedlo ministrstvo kot lastnik zemljišča." MG Ptuj • Začetek sanacije OŠ Olge Meglič Pripravite se na gnečo v mestu Dolgo pričakovana sanacija ostrešja stavbe, v delu katere deluje tudi OŠ Olge Meglič, se bo kmalu začela. Zaradi tega bosta občasno delno ali celo popolno zaprti Prešernova in Cafova ulica. Začenja se sanacija ostrešja OŠ Olge Meglič. Zaradi obsežnosti del bo od naslednjega tedna naprej pa vse do konca avgusta izvajalcem gradbenih del, podjetju Lesnina MG oprema, dovoljena delna zapora Prešernove ulice, medtem ko bo na Ca-fovi ulici občasna popolna zapora občinske ceste. V času popolne zapore Cafove ulice bo dostop stanovalcem na Dravski ulici zagotovljen z ustrezno prometno signalizacijo (od Dravske ulice 11 do 31, kjer je enosmerna ureditev prometnega režima). Rekonstrukcijo ostrešja bo v celoti kril občinski proračun, v katerem je za ta namen letos zagotovljenih 650.000 evrov. V sklopu investicije bo v celoti zamenjano celotno ostrešje, v mansardi pa bodo preurejeni še štirje prostori. Končno bo šola sredi mesta dobila tudi primerno streho, ki je bila doslej dotrajana in povsem neprimerna. Ob večjih nalivih so jih pogosto pred dežjem reševala vedra in krpe. Izvedbena dela bodo prilagodili tako, da pouka ne bodo motila. Dženana Kmetec Sp. Podravje • (Ne)ustrezne subvencijske sheme To je zaviranje kmetijstva! Vodenje strokovnega odbora za sladkorno peso, predelavo in skladiščenje kmetijskih pridelkov pri KGZ Slovenije je prevzel Miroslav Kosi. Že na prvi seji po nastopu mandata je odbor razpravljal o aktualnih kmetijskih temah, zlasti o predlogih plačil za področje poljedelstva. Člane odbora posebej moti načrtovana omejitev na uporabo samo ekoloških gnojil, pa tudi nekatere datumske omejitve in omejitve uporabe dušika na 30 kilogramov po hektarju kmetijskega zemljišča. Člani odbora so se lotili tudi trenutno »vroče« teme o ohranitvenem kmetovanju in ukrepu, ki prepoveduje oranje. »Takšen ukrep samo spodbuja uvoz mehanizacije. Iz izkušenj vemo, da je ohranitveno kmetovanje brez oranja izvedljivo le na nekaterih tipih zemlje in pri nekaterih kulturah, marsikje pa ne,« je povzel Kosi. Člani so se strinjali, da predlagani ukrepi niso ustrezni, saj »gredo v smer zaviranja, ne pa spodbujanja kmetijstva, zato se bo konkurenčnost slovenskih pridelovalcev ob njihovem sprejetju samo še dodatno poslabšala«. Foto: SD Miroslav Kosi meni, da predlagane subvencijske sheme za poljedelstvo niso ustrezne. Foto: Črtomir Goznik Ministrstvo za kulturo gostinski lokal s sanitarijami umešča v Raičevo 11, kjer domuje grajska tiskarna. Ministrstvo za kulturo očitno ne pozna vsebine grajskih stavb V objektu na Raičevi 11 že nekaj časa domuje grajska tiskarna. Tudi ta objekt je treba temeljito prenoviti in tudi zato so se v PMPO dogovorili za sodelovanje z društvom Kastali, kije zaslužno, daje zaživela grajska tiskarna. Izvajajo pa tudi druge aktivnosti, kar predstavlja dodano vrednost v okviru grajskega kompleksa. „Podpiramo celostno urejanje območja kulturnega spomenika, vendar se bojimo, da se bo prej kot to ponovilo podobno, kot se je z objektom na Raičevi 9. Slednji seje moral zaradi dotrajanosti porušiti. Tudi stanje objekta na Raičevi 7 je zelo slabo, prostor je vlažen, v njem so stanovalci. Opravljajo pa se le najnujnejša vzdrževalna dela," pa je o možnostih, da se sanitarije in gostinski obrat uredijo v objektu na Raičevi 11, kar ministrstvo za kulturo predlaga kot možno rešitev, povedal direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Majnika dosti dežja, obeta jeseni dosti vsega Danes bo večinoma sončno z občasno povečano oblačnostjo, zjutraj bo po nekaterih nižinah nastala megla. Zapihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, ob morju okoli 10, najvišje dnevne od 15 do 21 °C. V soboto bo zmerno do pretežno oblačno, zlasti na zahodu bo občasno rahlo deževalo. 4-dnevna napoved za Podravje Petek Sobota Nedelja Ponedeljek 23.05.2021 jfi jfi 9 11 11 13 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 19 18 14 19 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan /> k SI Hfonsl vefra3 4mfs Hitrost iretralOmls Hilmst vetraD 9m/s Hitrost vetra2.7m/s Foto: CG Vir: ARSO petek • 21. maja 2021 Kultura Štajerski 13 Kristian Novak: Črna mati zemla Ni še dolgo tega, ko sem vam z navdušenjem predstavil knjigo Cigan, ampak najlepši. V kateri me je poleg vsega drugega navduševal tudi spreten prevod. Če se spomnite: v romanu hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka poleg knjižnega jezika (v njegovem primeru hrvaščina, v našem prevodu slovenščina) pomembno nalogo izpolnjuje tudi narečna govorica (Novak uporabi medžimurščino, topa v prevodu zelo ustrezno in slikovito ,nadomesti' prekmurščina). Prejšnjič predstavljeni roman Cigan, ampak najlepši, je pravzaprav Novakov drugi roman, prvi pa je ta, Črna mati zemla, ki sem ga prebral tokrat. V obeh imajo osrednjo vlogo Medžimurje in Medžimurci, naši čezmejni sosedi torej, ki živijo v pokrajini med rekama Muro in Dravo. »Rodil sem se v Nemčiji, v Medžimurje smo se z družino priselili pri mojih štirih letih. Od študijskih let živim v Zagrebu, a se tja zelo rad vračam. Po eni strani Me-džimurje zaznamuje poseben mir, po drugi pa se zdi, da pod to mirno površino brbota neka energija, ki je tik pred izbruhom. To drži tudi geografsko, saj ima to območje veliko podzemnih vod, včasih smo imeli rudnike, tako da je velik del Medžimurja preluknjan z rovi, za katere nihče natančno ne ve, kje se začnejo in kje končajo. /.../ Medžimurci so večinoma tihi in zadržani, praviloma gledajo v tla, radi se pohvalijo edino s tem, kako marljivi so. A po drugi strani stvari radi pometajo pod preprogo, take situacije pa s časom praviloma preraščajo v mnogo večje težave. Vsak pravi Medžimurec vse počne na način, da bi bil čim bolj podoben sosedu - fasado svoje hiše recimo pobarva z enako barvo, a za temi fasadami vsak živi neko svoje, bolj ali manj bogato življenje. Je v Med-žimurju res vse tako temno kot v mojih romanih? Seveda ne, a trenutno me bolj fascinirajo zgodbe, ki so bližje dnu, z njimi se prebijam tudi skozi svoja notranja nasprotja,« je pisatelj povedal v pogovoru za časopis Dnevnik (glej: www. dnevnik.si/1042924271). V svojih romanih se Novak kritično in ironično loti tudi aktualnih hrvaških oblastnikov. V tokratnem romanu se takole ponorčuje iz uradniške zaposlitve svojega osrednjega junaka: »Šlo je za obskurno državno agencijo, ki so jo ustanovili kmalu po tistem, ko je veleposlanica Nizozemske obtožila hrvaško državo, da ne spoštuje pravice do enakosti spolov. Večino časa je računal, ali je v vsaki družbeni in humanistični dejavnosti, ki jo financira hrvaška država, enako število moških in ženskih udeležencev. Kineziološko fakulteto je opozoril, da morajo biti športi v študijskem načrtu navedeni za oba spola, in dobil živčen odgovor, da ritmična gimnastika za moške ne obstaja. Opozoril je tudi sinjsko alkarsko društvo, da bi sodelovanje v tekmovanju morali dovoliti tudi ženskam, vendar od njih ni dobil nikakršnega odgovora.« (Str. 71.) (No, saj bi podobne nesmiselne direktorate z zaposlenimi mešalci megle najbrž našli tudi pri nas.) Roman govori o mlajšem moškem, ki živi v Zagrebu, in se svojega otroštva v Medžimurju nikakor ne spomni, zato znancem (in svojemu dekletu) pripoveduje izmišljene zgodbe, ob tem pa ga velikokrat ujamejo na laži. Kaj tako travmatičnega se mu je zgodilo, da so njegovi možgani zaklenili' tisto prvo desetletje in še kako dodatno leto njegovega otroštva? Ko nekoč po naključju prisostvuje nekemu predavanju, pa se mu naenkrat spomin na ,izgubljena' leta povrne. In o teh znova ,odklenjenih' letih govori roman Črna mati zemla ... Jože Šmigoc Ptuj • Vlado Novak ponovno na ptujskem odru % Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! »V gledališču je žal veliko pizdekov!« Gledališkega in filmskega igralca Vlada Novaka v tem času lahko pogosto srečamo na Ptuju. „Lepo je na Ptuju, Ptuj je rojstni kraj mojega očeta" pove. Ob tem pa spomni tudi na svojega dedka, kije imel mlin pri Kogu, pozneje v Rošnji, na stara leta pa v Zlatoličju, na potoku Strugica, nekoč velikem potoku, ki pa ga danes ni več. V MG Ptuj se Vlado Novak namreč pripravlja na prav posebno premiero, premiero monodrame Gajaš - brez maske, ki jo je veliki slovenski pisatelj Feri Lainšček, prejemnik Prešernove nagrade leta 2021 za življenjsko delo, napisal za MG Ptuj in Vlada Novaka. Gre še za eno dogodivščino mehanika Pištija Gajaša iz romana Petelinji zajtrk, po katerem je Marko Na-beršnik posnel tudi film z enakim naslovom. Z igralstvom se je Vlado Novak srečal že zelo zgodaj. Oče je bil režiser in igralec pri DPD Svoboda Tezno, gledal ga je na odru. Enkrat je celo kot otrok stopil na oder, v Kralju na Betajnovi. Pa nastopi v osnovni šoli, kmalu pa se je pridružil amaterskemu gledališču Slava Kla-vora. Vedno bolj se je videl v igralstvu. Kot neke vrste „vstopnico za igralski študij" pa je najprej zaključil prvo stopnjo študija na Visoki eko-nomsko-komercialni šoli Maribor; pač koncesija domačim, ki so se bali, da bo kot igralec revež. Šele nato se je vpisal na AGRFT v Ljubljani. S sprejemnimi izpiti se ni preveč obremenjeval, če mu ne bi uspelo, bi pač delal nekaj drugega. Študij je končal leta 1981. Pot ga je vodila na različne odre, pred dobrimi petimi leti pa se je upokojil. V SNG Maribor, kjer je dočakal upokojitev, ne igra več. Če bi bilo drugačno vodstvo, bi ga verjetno povabili. Zato pa ga radi vidijo na drugih odrih; tudi ptujskem. Že od vsega začetka ponovne profesionalizacije ptujskega gledališča je povezan z njim. Foto: Črtomir Goznik Vlado Novak: „Želim si, da bi tudi v novi zgodbi Gajaša občinstvo uživalo." Nova resnična življenjska zgodba, v kateri ni nič izmišljenega Vlado Novak je igral v prvi uprizoritvi novega gledališča Govor malemu človeku, leta 1996, ki jo je režiral Samo M. Strelec. Le-ta je doživela blizu 400 ponovitev. Nazadnje jo je igral pred dvema letoma. Leta 2010 je bila premiera Gajaša arestanta, v režiji Marka Naberšni-ka. Zdaj pa prihaja monodrama Ga-jaš - brez maske, s katero se zaključuje zgodba o tem ponarodelem liku, v režiji Sama M. Strelca. Mnogi so se poistovetili s tem človekom, ker slika svet »kot pač je v življenju." Tudi v uprizoritvi Gajaš - brez maske gre za stališča preprostega človeka, ob katera bi se obregnil marsikateri snob, ker je baje sveta preproščina nekaj, kar ni za poslušati. „Vedeti pa je treba, da sveta preproščina premore tudi marsikatero bolečo, krvavo resnico. Na to ne smemo nikoli pozabiti; resnico na račun tako posameznikov, oblasti kot tudi družbe. Ravno te dni sem prebral zelo dobro misel, izrekel jo je Slovenec, da je družba edina stvar na svetu, ki je pokvarjena in ne smrdi. Gajaš je človek, ki ničesar ne prikriva, pove, kar misli. Ni preračunljiv," Gajaševo življenjsko resnico predstavi Vlado Novak, ki bi bila lahko tudi njegova, saj tudi sam ničesar ne prikriva, olepšuje, pove direktno. Gajaš brez maske se še kako spogleduje z današnjim časom in razmerami, v katerih živimo in delamo. Kaj vse ima povedati, bomo izvedeli na predstavi sami. Zagotovo pa ne bo nikogar, ki se ga njegove besede, njegova življenjska resnica tako ali drugače Foto: Črtomir Goznik Vlado Novak je skupaj z MG Ptuj pisal novo poglavje ptujskega profesionalnega gledališča. Leta 1996 je nastopil v njegovi prvi predstavi Govor malemu človeku. Na fotografiji z režiserjem Samom M. Strelcem, ki je režiral tudi prvo predstavo poklicnega Gledališča Ptuj leta 1996. ne bi dotaknila. Želi si, da bi bilo čim več ponovitev. Prepričan je, da bo občinstvo uživalo, da bo predstavo sprejelo s simpatijo- Igralec se nikoli ne „upokoji"' Misli, da igralec nikoli ne neha igrati. Za igralca, ki se upokoji, bi bilo treba poskrbeti, ne pa, da si išče delo. Gre za imanentno igralčevo potrebo. Zanimivo, kako tudi kak direktor gledališča naučeno ponavlja, kako igralec potrebuje publiko, 'interakcijo', kot pametno ugotavlja. Igralčeva bivša matična hiša bi morala poskrbeti, če je igralec še pri moči in volji, da mu omogoči delo, še posebej, če za tem stojijo obljube. Tako je v vseh kulturnih sredinah po svetu. Tam se ve, da to ni samaritanstvo, ampak logična odločitev, ki jo določa potreba po kadrih različnih starosti. „Igralski poklic se težko primerja z drugimi. Pametni dramatiki in scenaristi ne pišejo samo za letnike 20, 30, 40, temveč tudi za veliko starejše. Če samo pogledate ameriški film, boste videli, da so dobri igralci, ki so stari 80 let in več, polno zasedeni. Anthony Hopkins je pri 83 letih letos celo dobil oskarja za glavno moško vlogo. Pri nas pa si odpisan, ko si star 63 let, ker si nek bebo na državnem nivoju misli, da so vsi poklici enaki. Gledališkemu birokratu pa pride to prav in te odpiše, ker si povedal na glas, kaj ti v gledališču ni všeč. Gledališče je treba voditi izključno, ampak res izključno z imperativom strokovnosti, brez kakršnih koli privatnih namenov, interesov. Igralci smo v službi občinstva. Če hočeš v gledališču nekaj narediti, postaviti svojega moža, te ne sme biti ničesar strah. Tudi svoje mnenje moraš jasno povedati. Če pa kaj napišeš, se moraš podpisati s svojim imenom in priimkom. V gledališču pa je žal dosti pizdekov," je jasen igralec Vlado Novak, ko razmišlja o poslanstvu igralca tudi po upokojitvi. Njegov opus je obsežen, več kot 120 različnih vlog v gledališču in kakšnih 60 na filmu in televiziji. Ponaša se tudi z več nagradami, na katere je ponosen; sam najbolje ve, kaj je v svoje delo vložil. Ker kot igralec še ni rekel zadnje besede, mu bo občinstvo zagotovo še večkrat zaploskalo, tudi na Ptuju. MG Sv. Trojica • Financiranje programov kulture, turizma in športa Največ denarja zavodu za turizem Za programe kulture in turizma bodo v Sveti Trojici letos namenili kar dobrih 136.600 evrov, za programe športa pa dobrih 21.600 evrov. Štajerski TEDNIK www.tednik.si Kultura bo skupaj dobila nekaj manj kot 38.000 evrov, od tega bo šlo 30.400 evrov za knjižnično dejavnost, nekaj manj kot 7.300 evrov pa ljubiteljski kulturi, in sicer za sofinanciranje kulturnih prireditev in delovanje društev s področja kulture ter dejavnost lenarške enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Skoraj 99.000 evrov, kar je več kot dvakrat več kot za kulturo, bo v občinskem proračunu rezerviranih za turizem. Največ, 75.000 evrov, bo porabil Zavod za turizem Sveta Trojica, po deset tisočakov pa bo šlo za promocijo turizma in realizacijo projekta Virtualna resničnost. Za sofinanciranje programov športu bodo letos namenili skoraj 21.700 evrov, in sicer si bodo športna društva razdelila 10.500 evrov, za športno dvorano je re- zerviranih dobrih 9.000 evrov, tisočaka zahteva vzdrževanje zunanjega športnega igrišča, 500 evrov načrtujejo za pripravo dela dokumentacije za gradnjo špor-tnorekreacijskega centra v Sveti Trojici. SD 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 21. maja 2021 Zdravstveni nasveti O pravilni in varni uporabi zdravil - 1. del Poglejmo še nekaj dejstev o zdravilih, zdravilnih oblikah ter njihovi uporabi. Zdravilne učinkovine bi v večini primerov težko uživali, injicirali ali jih nanesli na telo brez pomožnih snovi. Te omogočajo, da je zdravilna učinkovina stabilna, da je njeno odmerjanje natančno in da pride na mesto delovanja. Zdravila so v različnih zdravilnih oblikah, ki so prilagojene namenu uporabe. Najpogostejše farmacevtske oblike so: • farmacevtske oblike za pero-ralno uporabo (oblike, ki jih zaužijemo): tablete, kapsule, sirupi, praški; • farmacevtke oblike za der-malno uporabo (oblike, ki jih nanesemo na kožo): kreme, mazila, tekočine, pudri, obliži; • farmacevtske oblike za nos: kapljice, pršila, mazila; • farmacevtske oblike za oči: kapljice, mazila; • farmacevtske oblike za rektal-no uporabo: svečke, mazila, klizme; • farmacevtske oblike za vaginalno uporabo: vaginalne tablete, globule in kreme; • farmacevtske oblike za inhali-ranje: pršila, inhalatorji. Poglejmo pravilno uporabo najpogosteje uporabljanih zdravilnih oblik. Tablete in kapsule zaužijemo. Zdravila vedno popijte z vodo. Šumeče tablete raztopite v kozarčku vode, praški za peroralno uporabo pa so lahko taki, ki jih je treba raztopiti, lahko pa jih »stre-semo« v usta in raztopimo s slino. Zakaj voda? Vsaka druga tekočina, kot npr. kava, čaj, sok, vpliva na kislost želodca in s tem lahko vpliva na prehod zdravila skozi prebavila, stabilnost zdravilne učinkovine in na absorpcijo zdravila. Ta je lahko manjša, lahko se zgradba zdra- vilne učinkovine tudi spremeni in ni želenega učinka. Posebej velik vpliv na zdravila ima grenivkin sok, ta celo vpliva na metabolizem zdravilnih učinkovin kar se lahko odraža v večji ali manjši učinkovitosti zdravila. Na absorpcijo zdravil vpliva tudi hrana. Jemanje na tešče pomeni, da zdravilo popijete s kozarcem vode zjutraj, uro pred prvim obrokom hrane, na prazen želodec pa pomeni eno uro pred obrokom hrane ali dve uri po jedi. Če ste dobili navodilo, da zdravilo vzamete s hrano, pomeni, da ga vzamete tik pred obrokom, med obrokom ali tik po njem. V večini primerov pa bi pisalo, da vzamete zdravilo neodvisno od hrane. neželeni učinki, lahko pa bi zdravilo tudi izgubilo svoj učinek. Zdravila imamo tudi v obliki sirupov in tekočin za uživanje. Pomembno je, da se vzame predpisan odmerek. Ta je običajno v mililitrih. Zdravilu je sicer priložena odmerna žlička ali kapalka. V pomoč pa vam je lahko podatek, da ima mala žlička 5 mililitrov in velika oz. jušna žlica 15 mililitrov. Ko je sirup enkrat odprt, ga lahko hranite sam omejen čas. Ta je običajno napisan na embalaži. Še o zdravilih za dermalno uporabo. Ne glede na podlago velja splošno priporočilo. Zdravilo nanesite na kožo v tankem sloju. Za zdravljenje bolezni kože Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik, mag. farm., spec., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Posebej bi želela opozoriti na deljenje tablet, odpiranje kapsul, drobljenje tablet. Namreč tehnologija izdelave zdravil je izbrana tako, da zdravilna učinkovina ostane stabilna do izteka roka uporabe. Če ima zdravilo kontrolirano sproščanje, oblogo, ki preprečuje razpad tablete v želodcu, potem takšnega zdravila ne smemo deliti niti drobiti. S tem bi močno vplivali na nivo zdravila v telesu, lahko bi se zaradi prehitrega sproščanja in posledično previsoke koncentracije pojavili praviloma uporabljamo mazila, za poraščene dele telesa pa kreme, saj vsebujejo več vode. Za lasišče pa predvsem tekočine ali losjone. Nekatere zdravilne učinkovine lahko povzročijo neprijetno kožno reakcijo, če je zdravljena koža izpostavljena soncu. O tem povprašajte svojega farmacevta. V primeru fotosenzitivnosti pred izpostavljenostjo soncu kožo umijte in redno uporabljajte kremo z zaščitnim faktorjem. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Iz Doma upokojencev Ptuj Osebe z demenco in njihovi svojci v • 1 •• v času epidemije Demenca je napredujoča in kronična bolezen, za katero je značilno postopno propadanje možganskih celic. Je ena izmed najpogostejših bolezni v starosti. Bolniki z demenco imajo težave s postopnim slabšanjem spomina, razmišljanja, presojanja kar vpliva na pojav psihičnih, osebnostnih in vedenjskih sprememb v bolnikovem delovanju, zaradi česar postaja vedno bolj odvisen od pomoči drugih. Pomoč dementnim osebam najpogosteje zagotavljajo ožji družinski člani. Tako bolezen že zelo dolgo ne velja več le za bolezen posameznika, ampak cele družine, skupnosti in družbe. Visoko število neposredno ali posredno bolnih postaja po vsem svetu in tudi pri nas vse večji psi-hosocialno-zdravstveni problem. Predvsem življenje bolnikov z demenco in njihovih svojcev še dodatno otežuje epidemija covi-da-19. Osebe z napredovano obliko demence težje razumejo dogajanje in pomembnost ukrepov, s katerimi lahko zmanjšajo prenos okužb, težko razumejo, zakaj ne smejo iz stanovanja, zakaj morajo uporabljati zaščitno opremo, zakaj ne smejo iti po opravkih, nakupih in se družiti. Zaradi tega težje sle- dijo in upoštevajo epidemiološke ukrepe, kar pa predstavlja tudi povišano tveganje za okužbo s covidom-19 in vsemi posledicami. Vse zgoraj našteto pa seveda zelo obremenjuje svojce, ki jih za zdravje svojih bližnjih skrbi in se počutijo v takšnih situacijah nemočni. Predvsem posegi v vsakodnevno rutino in socialna izolacija lahko pomembno vplivajo na pojav ali poslabšanje simptomov, kot so nemir, anksioznost, depresivno razpoloženje, otopelost, razdražljivost, težave z nespečnostjo in celo agresivnega vedenja. Zato smo pripravili nekaj predlogov, ki so vam lahko v podporo pri oskrbi dementne osebe. Zaradi nezmožnosti razumevanja in dogajanja ni potrebno, da osebam z demenco vsakodnevno razlagamo dogajanje in ukrepe, jim pa omogočimo vodenje in jih spodbujamo ob skrbi za osebno higieno (umivanje roka, razkuževanje po potrebi), pri čemer pomaga tudi zgled nas samih. Vzpostavimo stalno dnevno rutino, ki bo bolniku vzpodbudilo občutke varnosti in stabilnosti, zaradi česar bodo bolj mirno in kakovostno preživeli dan. V bivalnih prostorih osebi z demenco poišče- Foto: Arhiv/M24 mo dela, ki jih še zmore opravljati (kuhanje, pometanje, pomivanje, brisanje, pospravljanje, zlaganje perila ...). Z družabnimi igrami in animacijskimi aktivnostmi (petje, ustvarjanje, poslušanje radia, učenje na daljavo, kognitivni trening .) in tako poskrbimo za celodnevne aktivnosti. Z osebami z demenco govorimo spoštljivo in prijazno, smo naklonjeni, potrpežljivi in mirni. Med pogovore vnesimo teme iz preteklosti, ki se je radi spominjajo. Ob tem jih nikar ne popravljajmo in vodimo pogovor na pozitiven način. Socialne stike ohranjajmo na daljavo (telefon, računalnik, pisma). Svojci poskrbite tudi zase, kajti bremena skrbnikov oseb z demen-co so zelo velika, in če je potrebno, si dovolite priskrbeti še dodatno pomoč. Če potrebujete strokovno pomoč, se lahko vedno obrnete na izbranega psihiatra ali na slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija na 059 305 555 (med 8.00 in 22.00 vsak dan) ali po elektronski pošti na: svetovanje@spomincica.si Pripravila: Anemari Meznarič, mag. psih. Pomagajmo si Za ščitnico jejmo morsko hrano in sladke jagode Četudi nimamo diagnosticiranih težav s ščitnico, to ne pomeni, da ves čas brezhibno deluje.Delovanje metulju podobne žleze je lahko vzrok za mnoge težave, ki jim pogosto ne pripisujemo niti zdravstvenega izvora, kaj šele delovanje ščitnice. Zanjo lahko vsak dan ustrezno skrbimo že tako, da uživamo ustrezno prehrano, ki pripomore k njenemu optimalnemu delovanju. Morska trava Morda zveni nenavadno, a morska trava je eden najnovejših prehranskih trendov, pa ne ker se fino sliši, temveč ker je bogata s pomembnimi minerali. Mnogi ljubitelji sušija jo poznajo kot zeleni ovoj, ki drži skupaj riž in ostalo vsebino. Za ščitnico je priporočljiva zaradi visoke vsebnosti joda. Zanj vemo, da je ključ pri njenem delovanju. Zato v prehranski industriji jodirajo sol - da ga zaužijemo dovolj. Če jodirane soli ne uživate, lahko nekaj joda v telo vnesete z morsko hrano in ribami, a morska trava tu prednjači. Čeprav je jod za delovanje ščitnice po memben, ji tako kot pomanjkanje škoduje tudi njegov presežek, zato je treba biti pri uživanju hrane, ki vsebuje precej joda, zmeren. Piščanec in govedina Še eden od pomembnih mineralov za delovanje ščitnice je cink. Če ga zauži-jete premalo, lahko razvijete hipotirozo -pomanjkanje ščitnič-nih hormonov. Hipo-tiroza lahko povzroči pomanjkanje cinka, saj pomanjkanje ščitničnih hormonov oslabi absorpcijo mineralov v telo. V sodobni družbi, kjer večina zau-žije preveč mesa, se nam pomanjkanja cinka verjetno ni treba bati. Če pa vas vendarle skrbi, da ga ne zauži-jete dovolj, vam lahko pomagata piščančje in goveje meso, ki ga vsebujeta v precejšnjih količinah. Foto: Dreamstime/M24 Jagodičevje Foto: Dreamstime/M24 Jagodičevje je v prehrani precej cenjeno zaradi visoke vsebnosti antioksidantov. Ravno antioksi-danti so tisto, kar poleg joda, selena, cinka in vitamina D ščitnica potrebuje za normalno delovanje. Turška raziskava iz leta 2008 je pokazala, da imajo ljudje s hipotirozo povečano število škodljivih prostih radikalov. Zato strokovnjaki za zdravo ščitnico priporočajo jago-dičevje. Tea Dečman Z oslabelo ščitnico povezano tudi pomanjkanje vitamina D Če se bojite, da bi z morsko travo v telo vnesli preveč joda, se vam to ne more zgoditi z uživanjem jogurta. Jod je namreč v jogurtu (in preostalih mlečnih izdelkih) v obvladljivih količinah. Raziskave kažejo, da so zaradi dodajanja joda v prehrano krav mlečni izdelki bogati z zmernimi količinami joda, ki so za človeško telo povsem primerne. En jogurt naj bi vašemu telesu zagotovil polovico dnevno priporočene količine. Kot rečeno je mleko priporočljiv vir joda, a se zaradi modnih prehranskih smernic njegovo uživanje zmanjšuje. Mleko je pomembno hranilo tudi zaradi visoke vsebnosti vitamina D, s katerim so povezane težave s ščitnico. Raziskava iz leta 2013 je namreč pokazala, da so ljudje z oslabljenim delovanjem ščitnice bolj nagnjeni k pomanjkanju vitamina D. Mleku precej podoben nadomestek je sir, zlasti angleški čedar, ki je prav tako bogat z jodom in vitaminom D. petek • 21. maja 2021 Za kratek čas Štajerski 1S delo, opravilo zgodba prežiho- vega voranca elektronska poŠta slikar in grafik sovre arhitekt mihevc okrasek na verižici mazilo, krema junakinja VISOŠKE KRONIKE schwarzkobler premikanje zraka v dimniku HCl, LE SOSED BO MEJAK! cenjen afrlsh tropski les delavec, ki odstranjuje sneg z lopato > > izdelovalec orožja EDGAR DEGAS antično ime it. reke aniene tajnik gr.mitol. pošast s kačami namesto las vročinski, popo-tresni, zeleni? spoštljiv indijski naslov za evropejca izolacija lovska družina ročaj pripovedna pesnitev indijansko pleme pisec MIKLOVE ZAU gledališki delavec del jadralne regate grški bog pastirjev in gozdov športnik v ekipni igri z20g0 ustanovitelj rk (henry) TERENSKO vozilo srečko kosovel pogolten človek scurek (ljudsko) sosednji crki ubiti it. politik (aldo) DE2MAN najdišče dil pri mrtvem morju mongolski vladar igralec grubar ADRENALIN IZLOČA NADLEDVlCNA? sosednja celina otok zahodno od paga po njem udarja kembeu telovadna prvina > Šahovska trdnjava robert zemeckis reka v etiopiji kos sukanca sestavina nadeva za paprike alisarme neresnica bolezen, ki močno viha liste rastlin navzgor rimsko Število 51 neodločen izid uslužbenec, ki skrbi za inventar podjetja nebesa pri starih grkih in rimljanih naselje med cerknico in rakitno rečica, kise izliva v koprski zaliv SAHIB jezera spoštljiv nagovor za Evropejca v Indiji, DUNANT, Henry - ustanovitelj Rdečega križa, OMO - reka v Etiopiji, pritok Turkanskega Ormož • Mednarodni muzejski dan Svetla prihodnost skozi oči mladih likovnih ustvarjalcev Mednarodni muzejski dan je letos posvečen temi Prihodnost muzejev: okrevanje in novi izzivi, ki opominja na ključne spremembe v naši družbi in okrevanje v času epidemije ter sporoča, da so muzeji aktivni člen sprememb, da ponujajo premislek o odnosu do skupnosti, soočajo se z novimi izzivi dela in modeli kulturne kreativnosti. V ormoški enoti Pokrajinskega muzeja Ptu-j-Ormož (PMPO) so na današnji dan pripravili brezplačne oglede muzejskih zbirk in razstav v ormoškem gradu, Grajski pristavi in gradu Velika Nedelja. Prav ob 18. maju, mednarodnem muzejskem dnevu, pa je nastala tudi razstava Pogumno v nove zgodbe, ki je na ogled v razstavišču Grajske pristave Ormož. Gre za razstavo likovnih del in izdelkov, ki so jih na pobudo muzejske enote Ormož pripravili dijaki Gimna- % Nevenka Korpič, kustosinja etnologinja PMPO, ob postavljanju razstave Pogumno v nove zgodbe zije Ormož ter učenci Osnovnih šol Ormož in Središče ob Dravi pod vodstvom mentorice prof. Janje Rudolf. Nevenka Korpič, kustosinja etnologinja iz ormoške enote PMPO, pojasni: ''Razstavljenih je okoli štirideset likovnih del, nastala pa so v okviru že tradicionalnega sodelovanja muzeja z osnovnimi šolami in ormoško gimnazijo. Vemo, da je bilo lansko, pa tudi del tega leta za muzeje zelo zahtevno, nekaj časa so bili muzeji tudi zaprti. Zdaj se že kaže luč na koncu tunela in tudi zato smo razstavo posvetili tej tematiki - da prihajajo boljši časi. Učenci in dijaki čutijo, da se razpoloženje v našem okolju spreminja, kar je moč razbrati tudi v njihovih likovnih delih. Mladi ustvarjalci so s svojimi očmi predstavili pogled na trenutni položaj v družbi, nekaj je razmišljujočih motivov, nekaj romantičnih, izbrali pa so tudi zelo različne likovne tehnike.'' Sicer pa tudi Nevenka Korpič v prihodnost zre zelo optimistično. Kot pravi, se situacija izboljšuje, v muzej že prihajajo prvi obiskovalci. Čas, ko so bile zbirke za obiskovalce zaprte, so v muzeju izkoristili za raziskovalno delo, urejanje zbirk in depojev, zdaj pa je napočil čas, da delo prejšnjih mesecev pokažejo javnosti. nš Tedenski horoskop j OVEN (21. S. - 20. 4.) Vaši nadrejeni imajo drugačne predstave o tem, kako bi lahko nadaljevali delo pri novem projektu. Pustite jim, da sami uredijo tako, kot mislijo. Čas bo pokazal, in to zelo hitro, kdo je imel prav. Darilo, ki ga boste dobili, bo zelo prijetno in veliko presenečenje. BIK (21. 4. - 20. 5.) Uspešen poslovni dogovor, ki ste ga podpisali in sprejeli v zadnjih dneh, vam bo končno prinesel tudi pohvalo vašega nadrejenega. Sedaj lahko končno pričakujete tudi napredovanje. Vikend bo zelo prijeten in poln humorja. Z ljubljeno osebo se boste prijetno sproščali. Veliko zanimivega se vam bo dogajalo v partnerskih odnosih. Sodelavci in prijatelji vas bodo podpirali v vaših željah in se obračali na vas po nasvete. Imeli boste ogromno energije, ki jo boste znali odlično uporabiti zase in za druge. Le tako naprej. ¿^k RAK TgP" (21. 6. - 22. 7.) Poiščite zanesljivo osebo, ki ji boste povedali svoje sume in skrbi glede ozadja poslovnih projektov v zadnjih dneh. Vse preveč boste tvegali, če se sami spustite v raziskavo le-tega. V ljubezenski zvezi ali v domačem krogu pazite na ton govora. Zadnje čase ste nervozni. ¡8 j LEV (23. 7. - 22. 8.) V službi vas čaka presenečenje. Končno boste dočakali premik na poslovnem polju, ki ste ga že dolgo časa čakali. Partnerstvo je sestavljeno iz ljubezni, zaupanja in spoštovanja, zato ne poslušajte »glasov« iz prijateljskih krogov, ker bi se lahko vaša zveza raztrgala. DEVICA ll (23. 8. - 22. 9.) Kljub temu da so nadrejeni zelo zadovoljni z vašim načinom dela, ste sami zelo nezadovoljni. Ne prehitevajte časa in ne zahtevajte preveč od sebe. Lahko se vam maščuje. V teh dneh boste zelo seksi in privlačni, komplimenti bodo kar deževali. Sprejmite, kar vam ponujajo zvezde. TEHTNICA J^ (23. 9. - 23. 10.) Na poslovnem področju se bodo pokazali tehnični problemi. Pri njihovem reševanju ne bodite preveč ponosni in arogantni, ampak vključite svojo intuicijo. Ne bo vam škodila. S svojim najdražjim pa se le pogovorite. Iskren pogovor na štiri oči dela čudeže. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Ravno najboljše volje ne boste v teh dneh, ampak vaš najdražji ve, kako mora delati z vami in na kakšen način pomagati, da bo smeh zopet zadonel v vašem domu in na vašem obrazu. V službi se že dolgo ne počutite ugodno in poslovno izpopolnjeno. Razmišljajte o spremembi. DVOJČKA li^Vt (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Kar se trenutno dogaja v vašem srcu in v vaših možganih, vam ne bo prineslo kakšnega večjega uspeha. Ne razmišljajte o maščevanju ali povračilnih ukrepih, ker vam to ne bo prineslo olajšanja ali razbremenitve. Na poslu vas čaka sprememba. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Malo ste razočarani. Pričakovali ste večji poslovni uspeh pri novem projektu, kot je sedaj razvidno. Glejte bolj pozitivno, kljub temu je to uspeh. Glede vaše nove ljubezenske zveze ne glejte vse skozi rožnata očala, da ne boste plačali previsoke cene. VODNAR cVV (21. 1. - 18. 2.) Trenutno vozite skozi življenje brez zavor, kot da vam čas uhaja. Svet vam ne bo ušel, če boste malo postali in se zaužili svežega zraka. Zaradi slabih medsebojnih odnosov in neprilagojenega urnika v službi ste zelo nervozni. Poskušajte se pogovoriti z nadrejenimi. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Poslovni vsakdan v službi vam je že zelo načel živce. Izčrpani ste in izmozgani. Poskušajte si pridobiti nekaj dni dopusta. Trenutno vam čas ni naklonjen glede novega delovnega mesta. Malo bo treba še potrpeti, vas bo pa pozdravil nežen in ljubeč pogled vašega najdražjega. Foto: NS 16 Štajerski Poslovna In druga sporočila torek • 18. maja 2021 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in skupine ATP n W V, Simonov zaliv uživajte poletje z namil Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 21. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 eur, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 18,00 eur. NOVI NAROČNIKI POZOR! J Informacije in rezervacije: ^ ¿t - Skupina ATP, Domino center Ptuj, te,': '070 24,4 150. ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI NAROČILNICA ZA Štajerski : Ime in priimek: : Naslov:_ Davčna številka: du» Telefon: Datum naročila: Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavČlStlida' boste naročnik ostali vsaj eno leto. Posebno ponudbo smo pripravili za ttete, ti se boste od 14. 5. do 24. 6. 2021 naročili na Mer^i tednik. Brezplačno boste na morju tahto uživali vse poletne sobote (od 26. 6. do 21 8. 2021). Če torej želite 9 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 28. 8. 2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! Štajerski TEDNIK C^adioPTUJ TURISTIČNA ATRAKCIJA, KI JO MORATE DOŽIVETI. NOVO! OGLED PROIZVODNJE SKOZI VIRTUALNA OČALA, POSTANI UNION AMBARSADOR! TEČAJ PRAVILNEGA TOČENJA PIVA. SKOČI NA WWW.UNION-EXPERIENCE.SI IN KUPI KARTO ONLINE! NAJBOLJŠA ATRAKCIJA V LJUBLJANI ttipadvisor pD oceni obiskovalcev na TripAdvisor. PONOVNO Z VAMI! Vablj ieni na izlet družbi Radia-Tednika Ptuj in skupine ATP! Obisk Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. Spoznavanje Novega mesta z ogledom največjih znamenitosti: glavnega trga, rotovža, Kettejevega vodnjaka, frančiškanskega samostana in kapiteljske cerkve. Obisk Otočca z ogledom gradu. Slastno dolenjsko kosilo s kozarcem odličnega dolenjskega vina na turistični kmetiji. Obisk Kartuzije Pleterje z ogledom gotske cerkve in muitivizijske predstavitve. Obisk muzeja na prostem s pokušnjo 3 vrhunskih dolenjskih vin, žganja in soka. Obisk Kostanjevice na Krki, enega najlepših mest na Dolenjskem. Nogomet Obstanek bodo dravaši lovili v zadnjem krogu Stran 18 Rokomet Zmago še enkrat več proslavile na obali Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 35. krog Boks Na Ptuju profesionalni dvoboji z Venkom, Lazarjem, Kozinovo ... Stran 19 Atletika Ptujski ekipi tretji v državi Stran 19 tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Zmaga vredna skoka na lestvici Nogometaši Aluminija še naprej nadaljujejo z odličnimi predstavami v spomladanskem delu sezone, v katerem so doslej zbrali izjemnih 28 točk (jeseni le 14). Kljub temu je zanimivo, da si teoretično še niso zagotovili mesta v 1. ligi tudi v naslednji sezoni. O izjemni gneči v spodnjem delu lestvice ima svoje mnenje tudi trener Brava Dejan Grabič: „Favoriti v tem delu ne 'opravljajo svojega dela', top ekipe težko osvajajo točke. Odločal bo zadnji krog, v katerem igramo z Olimpijo: po tem se bomo prešteli, v končni fazi pa bomo pripravljeni tudi na dodatne kvalifikacije, če bi se slučajno znašli v njih. V tej sezoni stoično prenašamo vse vrste stresov, tudi glede obstanka ga bomo, verjamem in zaupam v fante. V spodnjem delu lestvice nikomur ni lahko, psihološka stabilnost bo zelo pomembna." Trener Brava v torek v šumi zaradi kartonov ni mogel računati na najboljšega asistenta lige Mustafa Nukica ter Mitja Križana, kar se je nedvomno poznalo v igri njegove ekipe. Na drugi strani je Oskar Drobne še enkrat več premešal začetno enajsterico: „Skozi celotno pomlad smo veliko rotirali, tudi tokrat ni bilo nič drugače. Odločitve so se znova pokazale kot pravilne, Mujan je zabil uvodni gol, Kadric je odigral dobro ... Pomembno je, da smo bili v obrambi kompaktni in v napadu konkretni: ko izgledamo tako, smo skoraj nepremagljivi." Konkretnost v napadu so Kidri-čani izjemno demonstrirali v uvodu tekme. V 4. minuti je Aljaž Krefl izvajal kot, v sredini je Andraž Kirm sla- Foto: Črtomir Goznik bo reagiral pri poskusu izbijanja, kar je Tonči Mujan izkoristil na najboljši način in žogo zabil v mrežo - 1:0. Že dve minuti kasneje bi lahko Kidriča-ni povišali vodstvo, a Roko Prša iz dobrega položaja ni zadel cilja . Ko so se otresli začetnega šoka, so zapretili tudi gostje iz Ljubljane: v 14. minuti se je po odlični globinski podaji iz oči v oči z Lukom Janžeko-vičem znašel Martin Kramarič, ki pa je slabo meril . V 21. minuti so šumarji ponovno zadeli v polno: tokrat je asistenco s podajo iz strani vpisal Armin Berlek, v sredini pa je Roko Prša z levico zadel spodnji kot gola Igorja Vekica - 2:0 Bravo je v nadaljevanju tekme poskušal preobrniti rezultat, predvsem so bili nevarni z vtekanji za zadnjo linijo, a so bili domači branilci pozorni in zbrani pri posredovanjih. Ob tem je Drobne ob igrišču igralce venomer opozarjal na koncentracijo ob prekinitvah, kar so njegovi varovanci tudi upoštevali. Dokončno je bila tekma odločena v 59. minuti, ko je Kadric po odvzeti žogi zaposlil Krefla na levem krilnem položaju, ta je iz strani Oskar Drobne, trener Aluminija: „Ponosen sem na fante, ki so odigrali odličnih 90 minut. Zelo sem zadovoljen z odnosom, pristopom in željo igralcev, kar nas krasi že celotno pomlad. Bravo je zelo 'igralna' in neugodna ekipa, morali smo se postaviti agresivno. Tekmo smo odprli z zgodnjim zadetkom, morda je bilo to že odločilno za končni razplet. Ko so bili gostje še v šoku, bi lahko dosegli še drugega. Iz prve priložnosti nam ni uspelo, iz druge pač. Na začetku 2. polčasa je Bravo pritisnil, kar pa smo 'preživeli' s kompaktno postavitvijo in nato zelo dobro pretili iz protinapadov. Zelo sem zadovoljen s tem, da znova nismo prejeli zadetka. Fantje so karakterno pravi, kljub močnemu stresu glede osvojitve 8. mesta ne popuščajo." Dejan Grabič, trener Brava: „Pripravljali smo se točno na to, iz česar smo bili na začetku tekme kaznovani z dvema zadetkoma. Nato je bilo potrebno vložiti veliko napora, da smo vzpostavili našo igro. Pri tem so naši igralci dobro napadali njihovo zadnjo linijo, ni pa bilo pravih žog. Škoda, da tega nismo izkoristili, saj bi lahko obrnili potek srečanja. Sicer je obrambni blok Aluminija dober, zelo težko ga je prebiti, za to ne potrebuješ samo sistemskih rešitev, ampak nekaj dodatnega 'talenta' - tukaj je zelo manjkal Nukic. Ob tem bi omenil izvrstno realizacijo Aluminija, ki je iz praktično vseh priložnosti zabil gol." Nemanja Jakšic, Aluminij: „V tekmo smo vstopili odlično, natančno tako, kot od nas zahteva trener. Maksimalno smo izpolnjevali svoje naloge in po drugem zadetku je bila tekma več ali manj odločena. Naša zmaga je zaslužena, kakor tudi naše sedanje mesto na lestvici. Želimo ga obdržati tudi po tekmi z Domžalami. Domžale so odlična ekipa, a bomo imeli dan več počitka in smo v odlični seriji, ki jo želimo nadaljevati. Spomladanski del je za nas fenomenalen, igralci smo med seboj prava klapa, gremo od tekme do tekme. Mene posebno veseli to, da nas vedno bolj zanima rezultat, zaradi česar se nogomet tudi igra. V preteklosti smo velikokrat igrali dobro, a izgubili, zato je ostal slab občutek." Tudi proti Domžalam na zmago V soboto je na sporedu zadnji krog v 1. slovenski ligi, Kidričani bodo gostovali v Domžalah. Tekma je pomembnejša za Aluminij, ki za povsem miren zaključek sezone (beri: najmanj 8. mesto) potrebuje točko. V kakšni od kombinacij bi lahko tudi izgubil, a v taboru Aluminija ne želijo razmišljati na takšen način - o svoji usodi želijo odločati sami! »Računica glede obstanka je po vsakem krogu drugačna, domala neverjetno je, kako se stvari spreminjajo. Kar je veljajo tri kroge nazaj, sedaj več ne velja, karte so na novo premešane,« je dejal Oskar Drobne in nadaljeval: »Zelo smo si želeli, da bi si že pred zadnjim krogom zagotovili vsaj 8. mesto in da bi nam pri tem 'šel na roko' kakšen izid preostalih tekem. Ker se to ni zgodilo, gremo naprej z enakim razmišljanjem in borbo tudi v tekmo z Domžalami. Zavedamo se, da še vedno sami odločamo o svoji usodi in bomo zato s svojim razmišljanjem in principi odigrali tudi zadnjo tekmo.« Trener Aluminija je navrgel še nekaj zanimivosti: »Spomladi smo osvojili znatno bero točk, kar 28, zaradi česar so nervozne številne ekipe v spodnjem delu lestvice, ki sedaj ne morejo biti več mirne in brezbrižne glede neposrednega obstanka. Šele na koncu bomo videli, komu se bo izšlo po načrtih. Zanimivo je, da morda celo 42 točk ne bo dovolj za 8. mesto, a kljub vsemu s ponosom zrem na prehojeno pot spomladi.« 1. SNL, 36. krog: Domžale - Aluminij, v soboto ob 16.00 v Domžalah. Dosedanje medsebojne tekme v sezoni: 9. krog: Aluminij - Domžale 1:2 (1:0); Flakus Bosilj; Kolobaric, Vuk; 18. krog: Domžale - Aluminij 2:1 (1:1); Kolobaric, Šoštarič Karic; Jakšic; 27. krog: Aluminij - Domžale 1:0 (1:0); Jakšic. Aluminij - Bravo 3:0 (2:0) Kidričani so se zasluženo veselili nove zmage, desete v sezoni. Kar sedem so jih dosegli v spomladanskem delu ... natančno podal v sredino, kjer je Nemanja Jakšic zaključil v slogu najboljših golgeterjev - 3:0. Trener Brava je že do 71. minute opravil pet menjav, a tudi s tem mu ni uspelo preprečiti poraza. Edino resno priložnost za znižanje izida so imeli gostje v 87. minuti, a je Jan-žekovič izjemno obranil nevaren strel Miha Kancilija iz bližine. Za Aluminij je to bila že peta tekma v nizu neporaženosti, na takšen način si želijo v Domžalah sezono tudi zaključiti. Jože Mohorič STRELCI: 1:0 Mujan (4.), 2:0 Prša (21.), 3:0 Jakšic (59.). ALUMINIJ: Janžekovic, Krefl (od 80. Ploj), Jakšic, Petek, Azemovic, Bolha (od 80. Pantalon), Prša, Marinšek, Berlek (od 85. Krajnc), Mujan (od 85. T. Pečnik), Kadric (od 74. Flakus Bosilj). Trener: Oskar Drobne. BRAVO: Vekic, Drkušic (od 65. Maher), Brekalo, Španring (od 65. Ogri-nec), Kurtovic, Kirm (od 71. Matko), Žinko, Trontelj, Kramarič, Žugelj (od 71. Kancilija), Tučic (od 65. Maružin). Trener: Dejan Grabič. PRVALiGA TelekomSIovenije Olimpiji še šestič zapored spodrsnilo, za naslov Maribor in Mura Prvoligaši v letošnji sezoni pišejo zgodbe, kot so jih le redko doslej v 30-letni zgodovini. Težko govorimo o kakšnem kakovostnem preskoku, prej gre za nazadovanje v tem oziru, a je zato prisotne toliko več razburlji-vosti, nepredvidljivosti in drame. O prvaku bo odločal zadnji krog, kandidata pa sta samo še dva - Maribor in Mura. Nekaj krogov nazaj se je zdelo, da Olimpiji nihče več ne more odvzeti naslova prvaka, saj so imeli pred tekmeci že zajetno prednost. A se je v ljubljanski barki iz kroga v krog nabiralo več vode, posledično se je hitrost bistveno zmanjšala, skoraj že ustavila. V zadnjih šestih krogih varovancem Gorana Stankovica ni uspelo niti enkrat zmagati, dosegli so le dva remija, z Aluminijem in Mariborom. Nazadnje so proti Taboru v sredo po neverjetnem dramaturškem loku izgubili tekmo s prejetim zadetkom v 96. minuti tekme ... Na zelenici stadiona Stožice sta se mešala veselje Sežancev ob zagotovljenem obstanku in žalost Ljubljančanov ob izgubljeni zadnji priložnosti za naslov prvakov . Olimpiji sedaj preostane naskok na pokalno lovoriko, ko se bo v torek v Kopru pomerila s Celjem. Ni težko uganiti, kdo ima glede na formo in stanje duha več možnosti za naslov, čeprav zna pokalno tekmovanje spisati tudi povsem drugačne zgodbe, s povsem drugačnimi zasuki. Celjani so vendarle doslej že osemkrat obstali na tej zadnji stopnički Pokala (osvojili so ga le enkrat) . V boju za naslov sta se tako povsem nenadejano sama znašla Maribor in Mura, o končnem zmagovalcu bo odločala medsebojna tekma v Ljudskem vrtu. Tukaj obstaja veliko vzporednic z lansko sezono, ko sta v zadnji tekmi o prvaku odločala Celje in Olimpija. Kdo je v vlogi favorita? Nedvomno je to Maribor, ki ima v svojih vitrinah 15 naslovov, Mura bo naskakovala prvega. A ne gre pozabiti, da so bili muraši v letošnji sezoni povsem enakovredni vijoličastim v dosedanjih medsebojnih dvobojih (zmaga 2:0, remi 0:0, poraz 1:2), zato ni izključen noben znak. Ne gre pa tudi pozabiti, da mora Mura zmagati, Mariboru pa je dovolj že remi. Opozoriti je treba še na eno »podrobnost«: v Ljudskem vrtu bodo prisotni gledalci! Ne bo jih 12 tisoč, kot bi jih bilo v normalnih razmerah, ampak le 2.000, pa vendarle! Velika večina na stadionu jih bo stiskala pesti za varovance Simona Rožmana, v odločilnih tekmah pa to ni samo simbolična prednost, ampak precej več. Igralce lahko vzdušje in podpora navijačev po-neseta na rob meja svojih zmožnosti, morda pa tudi preko. Bo pa tudi pritisk večji na strani Maribora, mariborska publika se lahko hitro obrne proti njim, če bodo stvari šle v napačno smer ... Rožman v podobni situaciji še ni bil, Šimundža pač - pred leti na klopi Maribora ... Neverjetno napeto bo tudi v spodnjem delu lestvice, kjer se še štiri moštva borijo za neposreden obstanek, in sicer Bravo, Aluminij, Koper in Celje - enemu to ne bo uspelo ... Najbolj je situacija jasna glede Celja, ki mora zmagati proti Kopru. Slednji bo v knežje mesto pripotoval z novim - začasnim - trenerjem Nedžadom Okčicem. Bo to dovolj za vsaj remi, ki ga Primorci po odličnem jesenskem delu sedaj nujno potrebujejo za obstanek? V težavah sta še Bravo in Aluminij, točka proti Olimpiji oz. Domžalam bi obema zagotovila obstanek. Najbolj bi se situacija zapletla, če bi Celjani slavili s Koprom, Bravo in Aluminij pa bi svoji tekmi izgubila, saj bi se ustvaril krog treh ekip z enakim številom točk - 42 (Bravo je v medsebojnih tekmah boljši od Kopra, Aluminij ob Brava, Koper pa od Aluminija). Tukaj pa tudi šumarji ne bi bili več varni ... REZULTATI 35. KROGA: Aluminij - Bravo 3:0 (2:0); Koper - Maribor 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Mlakar (28., z 11 m), 0:2 Kotnik (83.), 0:3 Tavares (89.). Rdeči karton: Klinar (34., Maribor); Mura - Domžale 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Maroša (42.), 2:0 Bobičanec (70.), 3:0 Horvat (77.); Gorica - Celje 0:2 (0:1); strelec: 0:1 Božic (45.), 0:2 Božic (48.); Olimpija - CB24 Tabor Sežana 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Kapun (27.), 1:1 Djalo Aldair (79.), 1:2 Sever (96.). 1. MARIBOR 35 17 12 6 63:38 63 2. MURA 35 16 12 7 47:25 60 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 35 16 11 8 45:32 59 4. DOMŽALE 35 14 12 9 51:40 54 5. CB24 TABOR SEŽANA 35 12 8 15 40:43 44 6. BRAVO 35 9 15 11 36:39 42 7. ALUMINIJ 35 10 12 13 30:40 42 8. KOPER 35 11 9 15 40:54 42 9. CELJE 35 11 7 17 34:40 40 10. GORICA 35 6 8 21 23:58 26 18 Štajerski Šport petek • 21. maja 2021 Nogomet • 2. SNL, 21. krog Obstanek bodo dravaši lovili v zadnjem krogu Drava Ptuj - Brda 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Bah (53.), 1:1 L. Ma-rinič (68.). DRAVA: Klasinc, Šlamberger (od 46. Drevenšek), Kryeziu, Kralj, Pihler, A. Rogina, Krašovic (od 75. Erhatič), Martinčevic (od 46. S. Rogina), Brest, Lovenjak, Bah. Trener: Viktor Trenevski. BRDA: Petrovčič, Dobnikar, Sto-žinič, Schweiger, Bric, R. Bužinel (od 92. Lukic), L. Marinič, Bučinel, A. Marinič, Karabegovic (od 79. Ba-ttaino), J. Bužinel (od 67. Vodeb). Trener: Dušan Jerončič. V ekipi Drave so upali, da bi si lahko v idealnem primeru - z njihovo zmago proti Brdom in zmagi Fuži-narja proti Šmartnemu - že v sredo Krka z zmago proti Radomljam v kvalifikacije za prvo ligo Krog pred koncem sezone se je situacija glede napredovanja in dodatnih kvalifikacij dokončno razjasnila: medtem ko je Kalcer v prejšnjem krogu potrdil napredovanje v 1. ligo (v njej je nazadnje igral v sezoni 2016/17), je Krki v tem krogu uspelo potrditi nastop v dodatnih kvalifikacijah za napredovanje/obstanek v 1. ligi. Tekmeca bodo Novomeščani dobili po zadnjem sobotnem odigranem krogu prvoligašev, kandidati pa so kar štirje: Koper, Bravo, Aluminij in Celje! Varovanci trenerja Zorana Zelj-kovica so v sredo ugnali Radomlje, s čimer so prednost štirih točk pred najbližjimi zasledovalci - Lendav-čani. Ti so tokrat dosegli najvišjo zmago kroga, Biljam so nasuli pol ducata zadetkov, dva je dosegel Nermin Haljeta. V spodnjem delu lestvice se je situacija razjasnila do te mere, da bosta o obstanku v zadnjem krogu med seboj odločala Šmartno in Drava. V zadnjih nekaj krogih je bilo zagotovili obstanek v ligi. To jim ni uspelo, za nameček je ekipa Šmar-tnega zmagala na Koroškem, kar jih postavlja v položaj, ko morajo zadnjo tekmo sezone v Šmartnem ob Paki zmagati. Dravaši so odločno odprli tekmo in si v uvodnih desetih minutah priigrali tri lepe priložnosti (Bah, Kralj, Martinčevic), v najlepši je Bah s strani močno streljal, vratar pa je žogo odbil. Blizu zadetka sta bila pri Dravi tudi Krašovic v 18. (strel mimo gola) in Martinčevic v 23. minuti (sebičen zaključek ob dveh boljše postavljenih soigralcih). Do svoje igre so v nadaljevanju prišli tudi gostje, ki jim je najprej uspelo s številnimi kratkimi podajami umiriti nalet domačinov, nato pa so postali nevarni tudi za gol Klasinca. V 28. minuti so tako izvedli všečno doseženih kopica »nepričakovanih« rezultatov, ki so v najboljšem primeru posledica tega, da ekipam z zagotovljenim obstankom ni več interes igrati »na nož«, o najslabšem primeru pa niti ne želimo razmišljati ... Izpada so se že rešili Ajdovci, ki imajo sicer le točko prednosti pred Dravo in Šmartnim, a so v primeru neodločenega izida na tej tekmi boljši v medsebojnih dvobojih z Dravo. Liga za prvaka REZULTATI 21. KROGA: Krka - Kalcer Radomlje 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Dušak (55.), 2:0 Huč (70., z 11 m), 2:1 Jarovic (85.); Roltek Dob - Rudar Velenje 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Črnčič (12., ag.), 1:1 Žurga (33.), 1:2 Hočevar (57.), 2:2 Makovec (76.); Nafta 1903 - Vitanest Bilje 6:1 (3:0); strelci: 1:0 Rebernik (15.), 2:0 Haljeta (29.), 3:0 Haljeta (44.), 4:0 Bizjak (58.), 4:1 Matic (66.), 5:1 Vinko (69.), 6:1 Oštrek (89.); Brežice Terme Čatež - Triglav Kranj 1:1; strelca: 1:0 Kocjančič (31.), 1:1 Mensah (75.). Rdeči karton: Zak-rajšek (93., Brežice). Dravi licenca za nastop v 2. ligi tudi za prihodnjo sezono Komisija NZS za licenciranje klubov je na podlagi prejete dokumentacije NK Drava Ptuj potrdila, da ptujski nogometni klub izpolnjuje vse kriterije za pridobitev licence za igranje v 2. ligi tudi za naslednjo sezono. akcijo, ki jo je s strelom po tleh zaključil Kevin Bric, vratar Drave Marko Klasinc pa je žogo s skrajnimi močmi preusmeril v stativo, od tam pa se je odbila v polje. Drugo nevarno situacijo so imeli igralci Brd v 42. minuti, ko je po podaji iz kota znova prišel Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so proti Brdom povedli z zadetkom Malika Baha (modri dres s št. 97), a so gostje uspeli izenačiti z evrogolom Leona Mariniča. 1. KALCER RADOMLJE 21 16 2 2. KRKA 3. NAFTA 1903 4. BREŽICE ČATEŽ 5. ROLTEK DOB 6. VITANEST BILJE 7. TRIGLAV KRANJ 8. RUDAR VELENJE 21 13 6 21 12 5 21 11 6 21 11 4 21 9 4 21 8 5 21 7 5 3 51:16 50 2 50:24 45 4 58:25 41 4 34:24 39 6 47:38 37 8 40:39 31 8 24:22 29 9 23:32 26 Liga za obstanek REZULTATI 21. KROGA: Drava Ptuj - Brda 1:1 (0:0); Fužinar Vzajemci - Šmartno 1928 2:3 (1:1); strelci: 0:1 Džumhur (2.), 1:1 Koritnik (41.), 2:1 Trdina (70), 2:2 Hrastnik (84., z 11 m), 2:3 Čakš (88., z 11 m); Beltinci Klima Tratnjek - Krško 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Radic (3.), 1:1 Ve-runica (58.), 1:2 Korošec (77.); Jadran Dekani - Primorje Emu-ndia 0:4 (0:1); strelca: 0:1 Nagode (35.), 0:2 Kodermac (50), 0:3 Nagode (69.), 0:4 Nagode (88.). 9. KRŠKO 10. JADRAN DEKANI 11. FUŽINAR 12. BELTINCI 13. PRIMORJE 14. DRAVA PTUJ (-3) 15. ŠMARTNO 1928 16. BRDA 21 7 21 6 21 5 21 6 21 5 21 6 21 5 21 4 5 9 6 9 7 9 4 11 5 11 4 11 4 12 2 15 24:34 23:33 40:33 32:37 20:32 31:40 19 20:50 19 16:52 14 26 24 22 22 20 do strela Bric, Klasinc pa se je še enkrat več izkazal s posredovanjem. Ob polčasu sta pri modrih vstopila Niko Drevenšek in Simon Ro-gina, kar je kmalu obrodilo sadove. Po hitri akciji je mlajši izmed bratov Rogina žogo natančno podal v sredino, kjer jo je Malik Bah zabil pod prečko - 1:0. V tem delu so drava-ši delovali najboljše na celotnem srečanju, prestregli so veliko podaj gostov in izvajali pritisk, a te premoči jim ni uspelo nadgraditi z zadetkom, ki bi jih popeljal na varno prednost. Kmalu zatem so Primorci uredili svoje vrste in v 68. minuti izenačili: po na videz nenevarni akciji je do žoge na robu 16-metrskega prostora prišel Leon Marinič (dolgoletni igralec Gorice), odločil se je za strel iz polvoleja in neubranljivo zadel pod prečko - 1:1. Izenačenje je bilo za domačine znak, da morajo vse sile usmeriti v napad in na vsak način zadeti gol. Najbližje temu je bil Marko Brest v 2. SNL, 22. krog: Šmartno - Drava Ptuj, v soboto ob 17.00 v Šmartnem ob Paki. Rokomet • 1. A SRL (ž) Zmago še enkrat več proslavile na obali Koper - Ptuj 23:28 (9:15) ŽRK PTUJ: T. Tripkovič; Kolen-ko 11(6), Bedrač 5, Planinc 4, Kreft 2, Krasnič 2, A. Tripkovič 2, Puž 1, Rozman 1, Cvetko, Luknjar, Orešek. Trener: Matej Bračič. SEDEMEMETROVKE: Koper 4/3, Ptuj 6/6. IZKLJUČITVE: Koper 2 minuti; Ptuj 8 minut. Ptujske rokometašice so po precej dolgem premoru (okužbe s ko-ronavirusom v ekipi) znova stopile na parket in v skupini za razigra-vanje od 9. do 11. mesta odigrale prvo tekmo od predvidenih štirih. Čeprav je bilo zaradi vseh zapletov s koronavirusom v sezoni pričakovati, da ne bo izpadla nobena ekipa (v tej smeri so tudi potekala pogajanja), pa so se odgovorni na RZS nato vendarle odločili za drugačen scenarij... 1.ASRL (ž), od 9. do 11. mesta: ZAOSTALA TEKMA 1. KROGA: Koper - Ptuj23:28 (9:15). 1. LITIJA 1 1 0 0 11 (9) 2. KOPER 2 0 0 2 9 (9) 3. PTUJ 1 1 0 0 7 (5) Dekleta ŽRK Ptuj so boj za obstanek začela v Kopru, kjer so v skupini treh zadnjeuvrščenih ekip gostovala pri Primorkah. Tokrat so popol- noma kontrolirala potek tekme od prve do zadnje minute, domačinke niso vodile v nobenem primeru, le enkrat je bil izid poravnan - pri 2:2. Luka Lovenjak, Drava: »Že večkrat se je izkazalo, da so tekme proti odpisanim tekmecem - ko so točke že vnaprej vpisane - najtežje. Vsako točko je vendarle treba potrditi na igrišču, kar pa ni lahko proti nikomer v 2. ligi. Ekipa Brd je bila sproščena in je prikazala svojo kakovost. Nam je zmanjkala določena mirnost in izkušenost pri zaključkih, tudi kanček zbranosti. Močno smo si želeli zabiti zmagoviti gol, morda smo tudi zaradi te velike želje bili nekoliko neučakani pri strelih. Kot se je izkazalo z rezultatom tekme med Fužinarjem in Šmartnim, nam niti zmaga proti Brdom ne bi zagotavljala obstanka, zato ga bomo morali potrjevati na zadnji tekmi.« Viktor Trenevski, trener Drave: »Prvi polčas je bil enakovreden glede priložnosti, v drugem pa smo dominirali in smo bili boljši tekmec na igrišču. Fantje so po remiju potrti, a so dali vse od sebe. Povedli smo, a so gostje z evrogolom izenačili. Gostom čestitam, saj so igrali športno, tako kot je potrebno, do zadnjega kroga in zadnjega sodnikovega žvižga, česar pa ne bi mogel reči za številne druge klube. Nekateri rezultati in razpleti tekem nimajo več prave povezave s športom. Mi smo na drugi strani z mlado ekipo v nizu petih tekem brez poraza, a nam tudi zaradi odvzetih točk grozi izpad. Ne preostane nam drugega, kot da z zmago v Šmartnem potrdimo obstanek.« 77. minuti, ki je lepo preigraval na levi strani, vratar pa mu je zaključni strel ubranil. Zaključek tekme je minil v odprti igri na obeh straneh, a nekaj polpriložnosti (Bah, Brest, Kryeziu) domačinom ni uspelo izkoristiti. Jože Mohorič Rokomet • NLB liga Na Koroškem ključna tekma za Evropo Foto: Črtomir Goznik Ptujske rokometašice (v skoku Minea Kolenko) so še drugič v sezoni ugnale ekipo Kopra in si podaljšale upanje na obstanek v 1. ligi. Ves preostali del je bil v domeni Šta-jerk, ki prednosti 2:6 niso več izpustile iz rok, domača vrsta se ni približala na manj kot tri zadetke razlike. Najboljša strelka tekme je bila Minea Kolenko, ki je zabila 11 zadetkov, ob petih zadetkih iz igre je bila 100 7o uspešna pri vseh šestih sedemmetrovkah. Za dosego želenega cilja -obstanka v ligi - morajo varovanke trenerja Mateja Bračiča zmagati tudi na preostalih tekmah v skupini. Prva jih čaka v soboto doma z Litijo, že v ponedeljek pa nato še s Koprom. Matej Bračič, trener ŽRK Ptuj: »Tekmo so dekleta odigrala odlično in povsem zasluženo slavila. Jasno je, da je bila ključ do zmage obramba, pri prehodih v napad pa so storile malo napak: ko je bilo potrebno so izvedle protinapad, sicer pa ustavile igro in organizirale dolg napad. V nobenem trenutku niso ,zbezljale', ampak so ohranile mirnost. Prednost je znašala že tudi 10 zadetkov, tako da smo lahko ponudili priložnost za igro vsem igralkam. Kljub manjšemu padcu v igro so dekleta mirno pripeljala tekmo do konca.« JM Le še dva kroga sta preostala rokometašem Jeruzalema do konca prvenstva 2020/21. Z 28 točkami Ormožani zasedajo 4. mesto, ki prihodnjo sezono vodi v evropska tekmovanja. »Lepo je, da smo v boju za visoko uvrstitev, ki vodi v Evropo, ampak realnost, predvsem finančna glede nastopa v Evropi, je povsem drugačna. Zato za zdaj razmišljamo le o sedanjosti in o tem, kako uspešno izpeljati sezono do konca. Najprej bo treba nabrati dovolj finančnih sredstev za novo sezono, sestaviti igralski kader, ki bo konkurenčen vsaj za zlato sredino lestvice. Lahko omenim, da bomo kar precej prevetrili ekipo, da je na odhodu kar nekaj igralcev,« je trenutno stanje v ormoškem klubu opisal predsednik Mladen Grabovac. Slednji je dodal, da med drugimi ekipo zapušča pomemben mož v obrambi ter na levem zunanjem Jure Kocbek. Podal se bo v Avstrijo, k Ferlachu. »Enostavno se ne moremo finančno kosati z Avstrijci, obenem želimo ostati v svojih finančnih okvirih, saj le tako lahko preživimo in še naprej naše moštvo spremljamo v elitni druščini. Menjavo za Kocbeka bomo poiskali pri našem podmladku, ki trenutno igra pri Veliki Nedelji,« je še povedal Grabovac. V petek, 21. maja, ob 19.00 Ormo-žane čaka gostovanje na Koroškem. »Pred nami je zelo težka tekma, saj ima Slovenj Gradec močno zasedbo, ki še posebej odlično igra na domačem terenu. Teoretično so tudi Korošci še vedno v boju za 4. mesto, ampak morajo obvezno dobiti zadnji dve tekmi, obenem jim morajo na roko iti še rezultati Kopra (Dobo-va - Koper, Koper - Izola). Kar nas veseli, je to, da mi sami odločamo o sebi. Z dvema zmagama (Slovenj Gradec, Loka) smo zagotovo četrti, kar bi bil naš drugi najboljši rezultat v zgodovini osemnajstletnega igranja v elitni ligi. Žal nas mučijo poškodbe nekaterih igralcev in v Slovenj Gradec odhajamo v nepopolni zasedbi. Vseeno smo trdno odločeni drago prodati svojo kožo oz. zaigrati po svojih najboljših močeh. Upam, da bo to naš dan in da se v Ormož vrnemo z novo, že 14 zmago v sezoni,« je glede zadnjega gostovanja v letošnji sezoni razmišljal kapetan Bojan Čudič. Slednjega skupaj z Rokom Žura-nom in Gašperjem Hebarjem takoj po končani sezoni čaka manjši operativni poseg. Iz tabora Jeruzalema so nam še sporočili, da bo zadnja tekma v soboto, 29. maja, odigrana pred publiko. Glede na zanimanje ljubiteljev rokometa bi trdnjava Hardek pokala po šivih, a zaradi ukrepov si bo tekmo lahko ogledalo le 200 srečnežev. Uroš Krstič petek • 21. maja 2021 Šport, šport mladih Štajerski 19 Atletika • Ekipno prvenstvo Slovenije U-16 Ptujski ekipi tretji v državi Ekipa AK Ptuj U-16 je odlično nastopala na tekmovanju v Kopru. V Kopru je v športnem parku Bo-nifika potekalo ekipno prvenstvo Slovenije za starostne kategorije U-16. V konkurenci fantov so nastopili predstavniki 31, v konkurenci deklet pa kar 39 klubov. V tej močni zasedbi so se odlično odrezali predstavniki Atletskega kluba Ptuj, ki so v obeh konkurencah zasedli mesta tik pod vrhom! Zmag se je veselil največji ljubljanski klub Mass. „Dosežki v Kopru so bili dobri, a sam v prvi vrsti ne želim govoriti o vrhunskih rezultatih, saj to za te mladostnike potem postane tekmovanje in ne igra, kar pa je moja želja. Pri teh letih se razvoj tekmovalca šele začne, tisto pravo od njih pričakujem pri 20 letih in več, dotlej pa je še dolga pot," je v uvodu povedal trener v AK Ptuj Gorazd Raj-her, potem pa se vendarle dotaknil rezultatov: „Med skoraj 40 ekipami je tretje mesto - tako v fantovski kot dekliški konkurenci - za naš majhen klub zelo dober podatek. Bilo je doseženih veliko osebnih rekordov, predvsem pa imamo otroke, ki se želijo ukvarjati z atletiko, ki se želijo razvijati v atletskih veščinah, pa naj bo to skok, tek ali met. Gre za homogeno skupino več kot 20 atletov, kar se je najbolje videlo po samem tekmovanju, ko smo se šli kopat in so zares uživali v sproščenem vzdušju - zame je bil to celo najpomembnejši dogodek celotne koprske zgodbe, saj so po odličnih dosežkih znali uživati tudi v medsebojnem druženju." Zmag sta se v posameznih disciplinah veselila Andraž Rajher (disk, kladivo) in Miha Gerl (tek na 100 m z ovirami), posebno omembo pa si zasluži štafeta 4-krat 100 metrov v sestavi Andraž Petrovič, Jan Foršt-narič, Marcel Merc, Žan Ritlop, ki je z rezultatom 47,19 sekunde ugnala vse konkurente, tudi tiste iz številčno veliko močnejših sredin - ljubljanski Mass so premagali za dve stotinki ... „To je še en znak za to, da imamo ekipo, za katero upamo, da bo ostala skupaj in še naprej delala tako zagnano, kot je to počela doslej. Ekipa je tista, ki spodbuja odlične rezultate, konec koncev pa ob dru- ženju tudi zadovoljstvo in veselje," je zaključil Rajher. Izstopajoči posamični rezultati AK Ptuj, fantje: kladivo: 1. Andraž Rajher 63,65 m daljina: 3. Andraž Petrovič 5,38 m disk: 1. Andraž Rajher 43,21 m 100 m ovire: 1. Miha Gerl 15,12 s krogla: 5. Gašper Plavec 10,81 m 100 m: 3. Žan Ritlop 11,98 s kopje: 7. Gašper Plavec 33,41 m 300 m ovire: 2. Miha Gerl 43,10 s 4 x 100 m: 1. AK Ptuj 47,19 s 4 x 300 m: 3. AK Ptuj 2.56,39 s Dekleta: daljina: 2. Zoja Sluga 5,12 m 3. Taja Pučko 5,03 m kladivo: 2. Tia Kelc 39,48 m krogla: 4. Tia Lovše 8,74 m 80 m ovire: 4. Taja Pučko 12,65 s disk: 3. Tia Kelc 23,39 m 300 m ovire: 7. Maja Kostanjevec 49,69 s kopje: 4. Tija Lovše 32,33 m 4 x 100 m: 5. AK Ptuj 52,82 s 2000 m: 6. Taja Štumberger 2.36,01 m troskok: 3. Zoja Sluga 11,20 m JM Rokomet • 2. SRL (m) Radgončani brez moči proti Gorišničanom Moškanjci-Gorišnica -Arcont Radgona 29:21 (16:8) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Žuran; Ozmec 9, Šandor 6, Tement 5, Sok 4(1), N. Bedrač 2, T. Bedrač 2, Kolarič 1, Belšak, N. Geč, Leben, M. Geč. Trener: Siniša Radujkovic. SEDEMEMETROVKE: Moškanjci--Gorišnica 4/1, Arcont Radgona 8/4. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 4 minute, Arcont Radgona 12 minut V torek so rokometaši Gorišnice odigrali zaostalo tekmo 1. kroga, gostili so moštvo iz Gornje Radgone, ki ga vodi Nedjeljko Potoč-njak. Edino vodstvo na tekmi so imeli gostje v uvodnih minutah, ko je za 0:1 zadel njihov najboljši strelec Matevž Žunič (6 golov). V nadaljevanju so držali korak s fa-voriziranim domačim moštvom do 16. minute (7:6). S serijo 6:0 so v naslednjih minutah odločili srečanje (13:6), vse do polčasa pa so zadržali visok nivo igre v obrambi in napadu, s katerim je prednost narasla na 8 golov. V 2. polčasu je prednost v nekaj primerih narasla tudi na 10 zadetkov, ob koncu pa so gostje poraz vendarle ublažili. Samo drugi del Boks • Pro Boxing Zavec Na Ptuju profesionalni dvoboji z Venkom, Lazarjem, Kozinovo ... Po izvedenem 2. krogu državne lige bo na Ptuju v dvorani Campus v soboto na sporedu nov boksarski spektakel. V organizaciji Dejana Zavca bo v soboto, 22. 5., v Campusu od 18. ure naprej na sporedu boksarski večer z naslovom Pro Boxing Zavec. Predvidenih je osem dvobojev. „V prvi vrsti lahko povem, da mi je žal, da na športnih prireditvah še ne smejo biti prisotni gledalci v polnem številu. Kljub temu bomo naredili vse potrebno, da bi ogled v živo v dvorani omogočili vsaj omejenemu številu gledalcev," je dejal Dejan Zavec, ob tem pa navrgel nekaj imen, ki se bodo v ringu pomerila v profesionalnih dvobojih: „Imena so res zanimiva, kar bo dogodek nedvomno naredilo poseben in atraktiven. Tako se bosta iz domačih logov v ringu pomerila Aljaž Venko in Denis Lazar, seveda vsak v svoji kategoriji. Izmed ostalih nastopajočih velja izpostaviti najboljšo slovensko boksarko, večkratno svetovno prvakinjo Emo Kozin, nekaj imen pa naj ostane presenečenje." Neposredni prenos borb si bo mogoče ogledati v live streamu na uradni Dejan Zavec facebook strani. Ekipni rezultati, dekleta (38 klubov): 1. AD Mass Ljubljana 9836 2. AK Radovljica 9236 3. AK Ptuj 8852 4. AK Krka Novo mesto 8727 5. AK Triglav Kranj 8055 Fantje (31 klubov): 1. AD Mass Ljubljana 9175 2. AK Krka Novo mesto 9041 3. AK Ptuj 7569 4. AK Triglav Kranj 6771 5. AK Radovljica 6171 Skupno je ptujski klub zastopalo 22 mladih atletov: Jan Forštnarič, Miha Gerl, Marcel Merc, Andraž Petrovič, Gašper Plavec, Andraž Rajher, Žan Ritlop, Nik Stajnko, Lan Žitnik Rogelj, Tia Kelc, Pia Klasinc, Maja Kostanjevec, Zala Kramberger, Valentina Lah, Tija Lovše, Julija Maučič, Veronika Vera Muršec, Taja Pučko, Maša Rus, Katarina Simonič, Zoja Sluga in Taja Štumberger. Na boksarskem večeru v organizaciji Dejana Zavca bo nastopil tudi Aljaž Venko. igre se je končal z neodločenim izidom 13:13. Najboljši strelec pri domačinih je bil tokrat z devetimi zadetki Žan Oz-mec, kar šest jih je zabil v drugem delu. Ekipa Moškanjci-Gorišnica po šestih krogih zaseda 1. mesto na lestvici s 100 % izkupičkom. JM Na Ptuju tudi skupščina Boksarska zveze Slovenije V soboto je bila v dopoldanskem terminu izvedena skupščina BZS. Nekaj poudarkov je podal predsednik BZS Damjan Habjanec. „Na skupščini smo imeli najprej pregled delovanja v letu 2020, ki je bilo zaradi situacije s covidom zelo okrnjeno. V nadaljevanju smo več pozornosti namenili dogajanju v letošnjem letu, kjer imamo predvidenih veliko dogodkov, od slovenske lige, regionalne lige, različnih prvenstev, ki smo se jih in se jih bomo še udeleževali - urnik je zelo natrpan," je dejal predsednik. V nadaljevanju je Habjanec izpostavil nekaj dogodkov, ki so predvideni v letošnjem letu: „Na Ptuju je bil izveden 2. krog lige, tako da smo glede na prejšnja leta v zaostanku, saj je bilo običajno v tem terminu za nami že pet krogov. Junija oz. julija bomo poskušali v urnik umestiti še vsaj krog ali dva ligaškega tekmovanja, vmes pa nas čakata tudi dva kroga regionalne lige (konec maja in v začetku julija, op. a.). V vmesnem terminu je na sporedu tudi svetovno prvenstvu U-21, ki se ga bomo prav tako udeležili z našimi borci. Vrhunec sezone za nas je svetovno prvenstvo v Beogradu, ki bo konec oktobra." Nekaj besede je Damjan Habjanec namenil tudi orisu finančne kondicije BZS: „Zveza je v zadnjem času pridobila kar nekaj sponzorjev, zato je trenutna situacija boljša, kot je bila v preteklih letih - sezona je v glavnem pokrita. Največji del odhodkov je povezan z aktivnostmi reprezentance, ob tem je tukaj sedaj regionalna liga in domače ligaško tekmovanje." Motosport Začeli tudi vozniki skuterjev, supermota, minimota in minigp Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorišnice so bili suvereni v dvoboju z ekipo iz Radgone. AMD Ptuj je v AMZS Centru kartinga in motošporta v Slovenji vasi konec tedna organiziral uvodno dirko letošnjega državnega prvenstva za voznike skuterjev, minimota in minigp ter pokalnega tekmovanja v supermotu. Pred tekmovanjem so imeli organizatorji kar nekaj skrbi glede vremena, a se je steza kljub rahlemu dežju ponoči osušila in je bila varna za tekmovalce. Zmagovalci po kategorijah: - minimoto: Andraž Osenk Drčar (AMD Orjaki) - minigp: Enej Krševan (GAS Vrtejba) - skuter: Klemen Švara (AMTK Koper) - minimoto, mladinci: Tai Ko-mel (GAS Vrtejba) - minimoto, mlajši: Nik Podpe-čan Vehovec (GAS Vrtejba) - supermoto: Mario Račano-vič (AMP) JM 20 Štajerski Šport petek • 21. maja 2021 Footgolf • 2. krog državne lige Gorenjci izkoristili prednost domačega igrišča V soboto je v Bovcu potekal 2. krog državne lige, tokrat se je merilo 59 igralcev in igralk iz petih slovenskih klubov. Vzporedno z ligaško tekmo je potekal turnir Primorska Open, za katerega so se šteli rezultati s sobotnega in nedeljskega tekmovanja. Igrišče pod Kaninom je zelo razgibano in zanimivo, s številnimi posebnostmi, tako da so se člani ptujske ekipe zvečine na pot odpravili že v petek in opravili krajši trening. Kljub temu prednosti Gorenjcev zaradi boljšega poznavanja igrišča niso mogli v celoti izničiti... V absolutni konkurenci so bili v soboto na prvih treh mestih domači tekmovalci, na naslednjih mestih pa so že bili člani FGK Ptuj Miha Lešnik, Boštjan Pek in Dean Bon. Tudi pri seniorjih (nad 45 let) je zmago slavil domači tekmovalec Vasja Kovač. Tik za njim je nastop končal Milan Kristovič (Ptuj), ki je Franca Nanija Matjašiča (Sport Club M) prehitel po dodatnem razigra-vanju. Pod tretjo posamično domačo zmago seje podpisala Nika Gerbec, ki že leta prednjači v ženskem fo-otgolfu, za njo sta zaostali ptujski predstavnici Sabina Huber in Irena Krajnc. V nedeljo je izjemen rezultat postavil sobotni zmagovalec Gaj Rosič, ki je izboljšal rekord igrišča, ta sedaj znaša deset udarcev pod parom (62). Za njim sta se zvrstila dva ptujska igralca, Dejan Novak in lan Emeršič. M Slovenska footgolf liga, 2. krog, rezultati: moški (41 igralcev): 1. Gaj Rosič (Bovec) 68 2. Denis Mlekuž (Bovec) 69 3. Simon Sladic (Bovec) 70 4. Miha Lešnik (Ptuj) 71 5. Boštjan Pek (Ruj) 71 6. Mirnes Šišič (Sport club M) 71 7. Dean Bon (Ptuj) 72 10. Dalen Simonič Dabič 72 Seniorji - nad 45 let (13): 1. Vasja Kovač (Ruj) 73 2. Milan Kristovič (Ruj) 75 3. Nani Matjašič (Sport club M) 75 Ženske (4): 1. Nika Gerbec (Bovec) 77 2. Sabina Huber (Ruj) 92 3. Irena Krajnc (Ruj) 103 Ekipno: 1. FGK Bovec 280 2. FGK Ptuj 286 3. FGK Pomurje 296 4. Sport club M 304 5. FGK Ljubljana 318 Tenis • Reprezentančne priprave V Portorožu tudi Potočnikova Zbrana ekipa v Portorožu Mlada ženska reprezentanca, manjkale so najvišje uvrščene igralke, je bila prejšnji teden zbrana v Portorožu. Na priprave na Obalo so se povabilu selektorja Andreja Kraševca odzvale Živa Falkner, Pia Lovrič, Manca Pislak, Nika Radišič, Nina Potočnik in Tina Cvetkovič. Reprezentančni tenis se je zaradi pandemije covida-19 praktično zaustavil. Slovenska reprezentanca je zadnje dvoboje odigrala februarja lani, letos pa Slovenke sploh ne bodo nastopale. Naj spomnimo, naše igralke so bile lani v Luksemburgu na pragu uvrstitve v kvalifikacije za svetovno skupino, a so nato izgubile odločilni dvoboj s Srbijo. Tako so ostale v prvi evroafriški skupini. Cilj je seveda vrnitev v svetovno skupino, kjer je Slovenija nazadnje nastopala leta 2012 (svetovna skupina II). Največji uspeh naše reprezentance je nastop v četrtfinalu tega tekmovanja leta 2003. „V Portorožu sem zbral šest igralk. Vse so bile zelo prizadevne in delavne. Poudarek je bil predvsem na igralnih situacijah ter sparing tekmah. Punce so namreč v tekmovalnem ritmu, saj si turnirji sledijo iz tedna v teden. Vreme je zdržalo, tako da večjih težav ni bilo. Pomembno pa je tudi bilo, da vzpostavimo ekipni duh," je povedal selektor Andrej Kraševec, ki mu je pomagal Daniel Šantl. UR Motokros • Državno prvenstvo Na »Cukarci« prva dirka novega državnega prvenstva Na stezi v Dolini pod Kalom so člani AMD Šentvid pri Stični izpeljali prvo letošnjo dirko za točke državnega prvenstva v motokrosu. Udeležilo se je je 92 domačih tekmovalcev z licenco AMZS, pridružilo pa se jim je tudi 16 voznikov iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Posebnost dirke je bila v tem, da so se tekmovalci iz štartnega položaja v dirko pognali iz rešetk, podobno kot na dirkah najvišje ravni, ki štejejo za svetovno prvenstvo. V najmočnejšem razredu je ob odsotnosti Tima Gajserja suvereno slavil Jan Pancar. Rezultati: - Veterani 40: Borut Koščak (HRV), 3. Leon Ferš (AMD Vurberk) - Veterani 50: Bogomir Gaj- ser (Motocross-ski Gajser team) - MX65: Aron Katona (MAD) - MX50: Leo Gajser (ŠD MX akademija Sašo Kragelj) - MX85: Žan Oven (AMD Šentvid pri Stični), 3. Lukas Osek (Motocross-ski Gajser team) - MX ženske: Maja Šketelj (MK Divji petelini) - MX125: Luka Kunic (HRV), 2. Tilen Demšič (AMD Orehova vas) - MX2: Nikola Hranic (HRV) - MX open: Jan Pancar (AMD Šentvid pri Stični) Druga dirka sezone bo na sporedu 5. junija 2021 na stezi v Orehovi Športni napovednik Nogomet / 1. SNL RAZPORED 36. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Domžale - Aluminij, Celje - Koper, Bravo - Olimpija, CB24 Tabor Sežana - Gorica; OB 20.00: Maribor - Mura. 2. SNL Liga za prvaka RAZPORED 22. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Rudar Velenje -Nafta 1903, Vitanest Bilje - Brežice Terme Čatež, Triglav Kranj - Krka, Kalcer Radomlje - Roltek Dob. Liga za obstanek RAZPORED 22. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Šmartno 1928 - Drava Ptuj, Brda - Jadran Dekani, Primorje eMundia - Beltinci Klima Tratnjek, Krško - Fužinar Vzajemci. 3. SNL vzhod Liga za prvaka RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Kety Emmi Bistrica -Dravinja, Rogaška - Cirkulane, Zreče - Koroška Dravograd. Liga za obstanek RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Dobrovce - Šmarje pri Jelšah, Šampion - Videm; V NEDELJO OB 17.00: Podvinci - Koro-tan Prevalje. 1. mladinska liga 13. krog: Aluminij - Mura (v nedeljo ob 13.00). 1. kadetska liga 13. krog: Aluminij - Mura (v nedeljo ob 11.00). Rokomet / NLB liga RAZPORED 25. KROGA, V PETEK OB 18.30: LL grosist Slovan -Riko Ribnica; OB 19.00: Slovenj Gradec - Jeruzalem Ormož, Dobova - Koper; OB 20.00: Urbanscape Loka - Trimo Trebnje; V SOBOTO OB 19.00: Ljubljana - Krka, Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško, Butan plin Izola - Gorenje Velenje. 2. SRL (m) 7. KROG: Kočevje - Moškanjci-Gorišnica, Jadran Hrpelj-Kozina -Drava Ptuj (obe v petek ob 19.00), Arcont Radgona - Velika Nedelja (v soboto ob 19.00). 1. A SRL (ž) - od 9. do 11. mesta 3. KROG: Ptuj - Litija (v soboto ob 19.00). 4. KROG: Ptuj - Koper (v ponedeljek ob 19.00). M Kolesarstvo • Dirka Po Sloveniji S starta na Ptuju se bo pognal tudi Tadej Pogačar Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar je potrdil, da bo nastopil na junijski dirki Po Sloveniji. Iz njegove ekipe UAE Team Emirates je prišla uradna potrditev, da bo 22-letni Slovenec lahko dirkal na domači preizkušnji, ki bo trajala od 9. do 13. junija. Start uvodne etape bo na Ptuju. Že nekaj časa je v zraku viselo vprašanje, ali bo zmagovalec najprestižnejše kolesarske dirke na svetu, Tour de France, lahko nastopil na domači dirki, ali pa bo raje za pripravo na letošnjo francosko pentljo izbral katero od drugih preizkušenj. V tem tednu je vodstvo njegove ekipe UAE Team Emirates uradno potrdilo, da bo Pogačar lahko nastopil na domači dirki, so zapisali na njegovi spletni strani. „Resnično sem navdušen, da se bom počasi vrnil in dirkal na domačih cestah. Od zadnje dirke v Liegeu sem imel veliko najrazličnejših obveznosti, vendar se počutim dobro in sem pripravljen na nove izzive," je ob tem povedal Pogačar in dodal, da je njegov cilj na domači dirki brez dvoma skupna zmaga. „Nazadnje, ko sem tekmoval na dirki Po Sloveniji, sem do zmage pomagal sotekmovalcu Diegu Ulissiju. V Slovenijo prihajamo s ciljem, da ubranimo lansko zmago. Z veseljem prihajam domov: to je dirka, na kateri bi tudi sam zelo rad zmagal," je zatrdil slovenski kolesarski šampion. Ta čas je Pogačar že začel višinske priprave v Sestrieru, kamor je odpotoval skupaj z ekipo. Tudi po dirki Po Sloveniji bo še ostal na domačih tleh, saj bo nastopil tudi na svojem kriteriju v Komendi 18. junija in nato še na državnem prvenstvu, ki bo 20. junija v Kopru. sta vasi. JM Leo Gajser (ŠD MX akademija Sašo Kragelj) Planinski kotiček Čez Tunjice v Kamnik Sobota, 22. 5. Na majski izlet čez Tunjice v Kamnik se bomo podali z vlakom in uživali v prečudovitih razgledih na Kamniško-Savinjske Alpe in velik del Gorenjske. Pogled pa seže tudi preko Ljubljane vse do Dolenjske in Notranjske. Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 22. maja, ob 6.30 na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka IC Pohorje ob 6.48 uri). Na vlak je možno vstopiti tudi v Kidričevem ob 6.54, Pragerskem ob 7.03 in Poljčanah ob 7.15. Odhod vlaka iz Maribora ob 6.30, ki ustavlja na vseh vmesnih postajališčih do Pragerskega. -oto: AMZS petek • 21. maja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Sv. Jurij v Slovenskih goricah • Jurovčanka v najstrožji karanteni na svetu Na Novi Zelandiji hitrih testov in mask ne poznajo Aleksandra Verbošt izJurovskega Dolaje že več kot leto dni na Novi Zelandiji v mestu Nelson, kije na severujužnega otroka. Marca lani je bila čez noč v najstrožji karanteni na svetu, kije trajala dva meseca. Takrat je bil dovoljen samo izhod iz hiše v primeru obiska trgovine ali parka v radiju petih kilometrov. »Država je popolnoma zaprla meje in jih do danes še ni odprla. V roku treh mesecev seje življenje vrnilo v popolno normalo. Nikoli nismo nosili mask. V dobrem letu dni seje okužilo 2.000 ljudi, smrtnih žrtev je bilo 20. Vsi, ki se vrnejo v državo, morajo v posebej organizirane hotele, kjer preživljajo 14-dnevno karanteno.« V zadnjem letu so zaradi pojava okužbe že nekajkrat delno zaprli šole, bare, javni promet, vendar le za kratek čas. Takoj, ko ugotovijo vir okužbe, se življenje vrne v stare tirnice. Prebivalci lahko nemoteno potujejo po deželi. V zadnjem mesecu so vzpostavili tako imenovani »mehurček« z Avstralijo, kmalu tudi s Cookovimi otoki. Reziden-ti in državljani, ki se odločijo za katerokoli drugo destinacijo kot Avstralijo, pa morajo ob prihodu v štirinajstdnevno karanteno, katere stroške v višini okoli 2.000 evrov krijejo sami. »Novice, ki jih beremo, in sporočila, ki jih prejemamo od doma o življenju s koronavirusom, so za nas nepredstavljivi.« V državi so na voljo štiri cepiva, med katerimi lahko izbirajo. Trenutno je cepljenje omogočeno tistim, ki delajo v izpostavljenih panogah, kot so zdravstveni delavci, zaposleni na letališčih ... Z julijem pa bo najverjetneje cepljenje na prostovoljni bazi omogočeno za vse državljane. Odhod domov je trenutno zelo otežen Odhod domov bi bilo v tem trenutku skoraj nemogoče izpeljati. Leti so pogosto odpovedani, treba je opraviti covid test, ki je veljaven samo 48 ur ob vstopu v Slovenijo, Foto: osebni arhiv Severni otok - Castelpoint svetilnik kar je (glede na razdaljo) nemogoče izpeljati. Delovna viza Aleksandri sicer omogoča, da v državi ostane do konca letošnjega leta. Ta čas bo izkoristila tudi za potovanja po tej prostrani deželi, ki jo je očarala s svojo lepoto narave, kulturo in pozitivno naravnanostjo ljudi. »Domačini te sprejmejo v svoj krog, ti pomagajo poiskati delo. Prijaznost je res na zelo visokem, Do delovno-počitniške vize tudi z nekaj sreče »Pridobitev delovno-počitniške vize je pomenila priložnost, da se ponovno podam na drugo stran sveta. Žal je v Sloveniji vezana na »kdor prej pride, prej melje« situacijo. Izpolnjevati moraš pogoj starosti do 30 let. Letno je izdanih sto viz za Slovenijo, proces pa zahteva, da čim prej vpišeš vse potrebne podatke in z malo sreče te kmalu razveseli elektronsko sporočilo, da si jo prejel. V zadnjih letih je povpraševanje ogromno, zato je treba biti res hiter, saj lahko vize poidejo tudi v petih minutah. Postopek pridobivanja delovne vize na Novi Zelandiji pa je zelo zapleten, kjer je kriterijev zelo veliko. Opraviti je treba zelo podroben zdravniški pregled, pridobiti vso potrebno dokumentacijo, vezano na službo, ki jo opravljaš,« je povedala popotnica Aleksandra Verbošt. Za belo kavo 4 evre »Stroški bivanja so visoki. Življenjski standard je precej višji kot v Sloveniji. Samo skodelica ,slovensko znane bele kave'je 4 evre, pivo po vsaj 5-6 evrov. Zelo je draga tudi zelenjava, pa sadje. Cene nepremičnin so bile že pred covidom zelo visoke, za ceno povprečne slovenske hiše ne dobiš niti enosobnega stanovanja. Nepremičninski trg pa je v zadnjem letu še bolj zacvetel. Tako se vzpostavi situacija ,flatmating', ko je v hiši več ljudi, vsak ima vsaj svojo sobo, deli pa se kuhinja, kdaj tudi kopalnica. Tako sem tudi jaz spoznala nove cimre, s katerimi smo postali zelo dobri prijatelji,« je povedala Aleksandra Verbošt. Foto: osebni arhiv spoštljivem nivoju. Iz tega vidika lahko mi, tujci, izpademo tudi preveč direktni, mogoče celo nesramni, ko nekaj povemo bolj direktno. Kiwiji - kot jim pravimo - svojo komunikacijo prilagodijo velikemu navijanju v vato', kot bi temu rekli mi.« Nova Zelandija je dežela priseljencev, zato so ljudje tujcev navajeni in jih hitro sprejmejo v svoj krog. Preseneča jo, da vsi vedo, kje je Slovenija, pogosto tudi kakšen kraj, značilnosti: »Korona in takojšnja karantena ob prihodu sta mi sprva onemogočili, da bi spoznala veliko novih ljudi in vzpostavila nov socialni krog, a kmalu je bilo to mogoče. Obiskujem tudi ure maorščine. Tudi službeno okolje mi je ponudilo veliko novih priložnost, prepoznano je bilo moje znanje in vedno znova dobim vzpodbudo in možnost, da Aleksandra Verbošt je profesorica zgodovine, sociologije in inkluzivne pedagogike s petletnimi izkušnjami v slovenskem šolstvu. Nova Zelandija jo je pred nekaj leti tako očarala, da se je tja znova vrnila februarja lani in našla dom pri slovenski družini v Nelsonu, kjer je bila varuška trem otrokom. Trenutno je spremljevalka t. i. Teacher aide v novozelandski šoli za otroke s posebnimi potrebami. Jesen v mestu Wanaka to tudi pokažem,« je še povedala Verboštova. Prihodnost je negotova Posebnih načrtov za prihodnost nima, saj je v teh negotovih časih zelo težko načrtovati potovanja. Zato se je odločila, da se bo prepustila toku - opravlja svoje delo, izvaja tudi projekt za otroke in mladostnike v Sloveniji, imenovan High 5! ZAME, poučuje slovenščino preko online programa v Avstraliji in poskuša izkoristiti prosti čas za odkrivanje čudovitih kotičkov Nove Zelandije. »Vsi, ki me poznajo, bi rekli, da sem pogumno dekle, ki jo pogosto spremlja stavek: ,Kaj ti je bilo tega treba?' To se kdaj pa kdaj vprašam tudi jaz - življenje me pogosto postavlja pred velike izzive, ki jih sprejmem - naj to pomeni dvakrat opravljena pot El Camina de Santiago v Španiji, naj bo to trenutek, ko pustiš za seboj vse, kar poznaš, vse, kar si gradil v zadnjih tridesetih letih in se odseliš na drugo stran sveta - v neznano - z željo po novi življenjski izkušnji, novem znanju, po tem, da razširim svoj življenjski nazor in z veliko hvaležnostjo sprejmem to, kar mi življenje daje. To ne pomeni, da sem vedno nasmejana, da je moje življenje lahko - daleč od tega, preizkušnje so, zaradi premika iz cone udobja, še večje, težje, a vredne vsega.« Estera Korošec Ormož, Podravje • Brezglutenski izdelki v Špajzi »Brezgultenska hrana je nesramno draga« Na Kerenčičevem trgu v Ormožu so septembra lani odprli »Špejzo«, trgovino z izključno lokalnimi izdelki, med katerimi so od aprila letos na voljo tudi izdelki z oznako Gluten free. »Po naročilu nam brezglutenske izdelke dostavlja Vitopek iz Murske Sobote, ki ima široko paleto proizvodov. Izdelki so namenjeni osebam alergikom in tistim, ki ne smejo uživati jajc, glutena, soje, laktoze in mleka. Potrošnikom ponujamo kar nekaj vrst kruha: belega, s sončničnimi, bučnimi semeni in sezamom, temen kruh, kruh vital, kurkumko, pa tudi žemljice, različne štručke, bagete in pice. Bolniki s celiakijo pa se lahko razvajajo tudi z različnimi mufini, žepki, medenjaki in piškoti,« je brezglutenske proizvode, ki jih je v njihovi trgovini moč kupiti, predstavila lastnica Špajze Sabina Marinič. Celiakija od blizu »Celiakijo bom opisala iz svojega videnja in spoznanja, kot bolnica in prababica pravnuka z isto diagnozo. Pravnuk ima diagnozo od četrtega leta, meni pa so jo odkrili v odrasli dobi, po petdesetem letu. Do takrat je bolezen že naredila veliko nepopravljive škode, zato je pazljivost in doslednost še toliko pomembnejša,« je povedala Marija Gašparič iz Spodnjih Ključarovcev. Celiakija je kronična sistemska avtoimuna bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo. To je posledica preobčutljivosti na gluten, ki ga vsebujejo žita, kot so: pšenica, rž, ječmen, pira, oves. Gluten povzroči okvaro sluznice ali resic tankega črevesja. Posledica je zmanjšana funkcija črevesja in motnje v absorbciji hrane. Bolnikom pogosto primanjkuje vitaminov in mineralov. Pojavljajo se prebavne motnje, kot so driska, zaprtost in napihnjenost. Celiakija je bolezen, ki prizadene celoten organizem in tako so pogosto prizadeti tudi drugi organski sistemi, ki se kažejo s številnimi resnimi zapleti. Pogosto se pojavljajo slabokrvnost, osteoporoza, depresije, utrujenost, motnje koordinacije, nevrološke težave. V težjih primerih se lahko ob vsem naštetem pojavijo še rakava obolenja prebavil. Foto: DZH Ponudba brezglutenskih izdelkov v Špajzi Težav pri celiakiji je ogromno, zdravljenje, oziroma obvladovanje pa samo eno. To je stroga, doživljenjska dieta brez glutena. Vsak prekršek se bolnikom maščuje in poslabšuje zdravstveno stanje. Potrebna je previdnost na vsakem koraku, ker gluten ni samo v žitih. Danes ga lahko najdemo skoraj vsepovsod, saj lepek uporabljajo v skoraj vsaki pripravljeni hrani. Niti pomislili ne bi, da ga je moč najti tudi v zamrznjeni zelenjavi, zamrznjenem krompirčku, prisoten pa je tudi v zobni pasti in nekateri kozmetiki. Društvo Celiac Slovenija pomaga z nasveti V Sloveniji imamo več društev, ki se trudijo za bolnike in jim omogočajo lažje življenje. Vse to pomeni, da morajo bolniki iskati izključno deklarirana živila in izdelke z oznako brez glutena. Pomembno je dosledno branje deklaracij in razlikovanje varnih živil od tistih, ki to res stoodstotno niso. »Za začetnike po diagnozi je to še posebej težko,« je povedala bolnica Marija Gašparič. »Pri tem nam odlično pomagajo mentorji društva Celiac Slovenija. Dejstvo pa je, da je pri odraslih bolnikih s celiakijo naša država popolnoma zatajila. Druge države pomagajo bolnikom s hrano na recept, pa tudi z raznimi olajšavami. Pri nas dobijo otroci do osemnajstega leta pomoč, potem pa smo prepuščeni sami sebi. Moramo preživeti, čeprav je brezglutenska hrana nesramno draga, saj je cena običajno nekajkrat višja od običajne. Tukaj smo pač pozabljeni, čeprav bolezen še kako posega v naše življenje, ki je vse prej kot normalno. Prikrajšani smo za marsikaj. Nikjer ne moremo jesti, če ni kuhinja strogo ločena od glutena, saj se moramo izogibati prostorom, kontaminiranih z glutenom, priboru, prtič-kom, posodi ...« Darja Žganec Horvat 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 21. maja 2G21 PETEK 21. maj 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:25 Lovec na vampirje »D« 9:50 Cista umetnost - maj 10:15 Glasba za vse 10:50 Pogled nazaj 11:10 Pomurski tednik 11:40 Film od blizu 12:00 Ptujska kronika 12:25 Prlekija in Prleki 13:15 V pesmih je moje življenje 14:10 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Utrip Ormoža 20:00 Ptujska kronika 20:25 Literarni večer Cajhn 21:15 Cista umetnost - maj 21:40 Film Campus 22:00 Ptujska kronika 22:25 Obzornik TV Dravograd 23:25 Pogled nazaj 00:05 Videostrani SOBOTA 22. maj 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Glas življenja 9:20 Bralna značka za odrale 10:45 Pogled nazaj 11:05 Čista umetnost - maj 11:30 Šport(no): Robert Polanec 12:00 Pregled tedna 12:30 Bralna značka za odrale 13:55 Glasba za vse 14:35 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Literarni večer Cajhn 19:45 Potovanje na luno 20:00 Pregled tedna 20:30 Cista umetnost - maj 20:55 V pesmih je moje življenje 21:35 Pogled nazaj 22:00 Ptujska kronika 22:25 Prlekija in Prleki 23:15 sLOVErotika 00:25 Videostrani * • * V / ••• ^ PISANA - ZABAVNA • AKTUALNA NEDELJA 23. maj 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Risanke 9:00 Glas življenja 10:45 Glasba za vse 11:20 Cista umetnost - maj 11:45 Zapuščina Štefke Cobelj 12:00 Pregled tedna 12:30 Pogled nazaj 12:50 Bral Ina značka za odrale 14:20 Videostrani 17:05 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (tuja) 19:15 Cista umetnost - maj 19:40 Film Campus 20:00 Pregled tedna 20:30 Povabilo na kavo: Vojko Belšak 21:05 Literarni večer Cajhn 22:00 Ptujska kronika 22:25 Prlekija in Prleki 23:15 V pesmih je moje življenje 00:15 Videostrani PONEDELJEK 24. maj 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:50 Ritem srca 10:30 Cista umetnost - maj 10:55 Glasba za vse 11:30 Sport(no): Robert Polanec 12:00 Pregled tedna 12:30 Glas življenja 14:15 Pogled nazaj 14:35 Cista umetnost - maj 15:05 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Pogled nazaj 19:15 Cista umetnost - maj 19:40 Film Campus 20:00 Seja Mestnega sveta MOP 22:00 Pregled tedna 22:30 Glasba za vse 23:05 Literarni večer Cajhn 00:00 Ptujska kronika 00:45 Videostrani Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv ^ telemach M;ll»ll.l.i.il T a s 2 M arodno ■^abavn« ^ lasbe Petek, 3. septembra 2021 SENČILA VRATA 02 / 780 04 24 i H INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ 0 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 9 5, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Program TV Ptuj 22. IN 23. MAJA 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Obnovljena Vukova domačija, ponos TD Žetale, vabi obiskovalce v prelepe Haloze. Razstava kiparskih del slovenskih rezbarjev. Mojstrovine izpod veščih rok izžarevajo nove podobe ljubiteljskih ustvarjalcev. Dokumentarni film ekipe RTV Maribor v oddaji Ljudje in zemlja - S Poljane v gore. Dokumentarni zapis, paša čred v planinah visokogorja Bohinja. Dober pogled - oddaja o lovstvu. Delovanje Lovske zveze Slovenije in lovcev v času koronavirusa med karanteno. Zgodbe lovcev in njihovi pogledi v naravo. Naselitev risa v gozdovih Slovenije. Spoznajmo življenje risa, ris kot lovec. Kultura Evropa predstavlja TV-nanizanko - Kako biti zdrav in zmagovati s samo zdravilno energetsko metodo svetovnega popotnika Rudija Klariča. Z ladjo potujemo po morjih sveta leta 1967. Avtor dokumentarnega filma Rudi Klarič je prepotoval ves svet. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 1998, arhiv Televizije Ptuj. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videopro-dukcija Tinček Ivanuša. kmetijska zadruga Planta VRTNA SEMENA Je hrustljava glavnata solata, odličnegaokusassvetlo zelenimi listi. Izjemno tolerantna na nizke temperature, sadimojoiahko od januarja do novembra.Za rast potrebuje le 5"C. Odlikujejo nezahtevnost, saj daje dobre pridelke v različnih tipih talinje odporna na solatnoplesen. AKCIJA VELJA 19.4-19.5.2021 oz. do razprodaje zalog. PARADIŽNIK -Širok izbor Sort in hibridov CEPLJEN PARADIŽNIK - obet za visok pridelek ' Vzgajamo ga kot navadnega. Sadimo ga na enako | globino, kot je bil vzgojen v lončku za presajanje. ¿Obsteblu namestimo močno,visoko oporo. Rastlina jn koreninski sistem, zato lahko vzgojimo |3vejteljl|jstlina je zelo bujna, zato potrebuje več nllllBra za optimalen razvoj. CEPLJENASADIKA 014 ¡Mi BENCINSKA KOSILN STIHL RM 25 Travnate površine do... (m2): 1.800 ^ Širinakošenjafcm); 51;Višinakošenja{mm): 25-75 Volumen košare za travo (1): 55; Tip motorja: B&S, serija 625 E 0HV RS; Delovna prostornina {cm: Moč(kW/KM); 2,2/3,0; Delovno število vrtljajev (vrt./min); 2.800; Teža (kg); 28 Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. Miklošičeva ulica 12 | 2250 Ptuj T: 02 749 03 00 E: kz.ptuj@siol.net ptuj.s i Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. V NAJEM vzamem rastlinjak na širšem območju Ptuja (čez poletno sezono). Tel. 051 844 794. NESNICE, 22-tedenske, rjave, črne, grahaste, leghorn in sussex, že v začetku nesnosti, prodajamo. Za piščance, 4-tedenske, in purane, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo pa sprejemamo naročila na tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev, pašno, težko nad 700 kg. Tel. 041 235 530 ali 041 897 584. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. NEPREMIČNINE PRODAM obnovljeno hišo na Ptuju, zelo lepa lokacija, velika parcela in garaže. Tel. 070 270 130. PRODAMO - Njiverce, stanovanjsko hišo (1978), medetažna, stanovanjske površine 165 m2, velikost parcele 759 m2. Cena: 120.000 EUR. iSj- D C/Al A X 041 391 003 ali ^ poetovio 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. MLADE kokoši v začetku nesnosti -jarkice, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane, tel. 031 751 675. POTREBUJEM delovno pomoč na manjši kmetiji. Tel. 051 320 257. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.d11 b.si PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com www.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.roletarstvo-arnus.si 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj MALE OGLASE, 0 IN RAZPISE ISMRTNICE, OBVESTILA LAHKO NAROČITE 1 do ponedeljka zjutraj do 9. ure ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 9. ure ! 749 34 16 ali mar|ana.plhler@radlo-tednlk.sl, hodna pokličite. .ŠtajerskiTEDNIK tel. 02 749 34 10, za večje objave pred torek • 18. maja 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 II II II! II II GLASBENA SOLA ORMOŽ VABI NA VPIS NOVIH UČENCEV V ŠOLSKO LETO 2021/22 od 26. 5. do 28. 5. 2021 med 14. in 17. uro v prostorih Glasbene šole Ormož, Grajski trg 1, Ormož. Preizkus glasbenih sposobnosti bo v prostorih šole potekal po naslednjem razporedu: FLAVTA, TROBILA, KLARINET, SAKSOFON v sredo, 26. 5. 2021, od 14. do 17. ure, KLAVIR, KITARA, VIOLINA, VIOLA v četrtek, 27. 5. 2021, od 14. do 17. ure, TOLKALA, HARMONIKA, DIATONIČNA HARMONIKA, PETJE v petek, 28. 5. 2021, od 14. do 17. ure. PRIJAVNICO ZA PREDŠOLSKO GLASBENO VZGOJO, GLASBENO PRIPRAVNICO, PLESNO PRIPRAVNICO, BALET IN MAŽORETE LAHKO IZPOLNITE NA [ww^gsormoz-sil Lahko nas pokličete na 02/7410730 ali nam pišete na ¡nfo@gsormoz.si. amnosek Boštjan ZEMLJAKs.p. spomeniki police stopnice Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA-U\NCOVA VAS 2 b Na podlagi 108. in 118. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list št. 61/17 in 175/20-ZIUOPDVE) in v skladu s 23. členom Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07 in 14/20) ter v skladu s 16. členom Statuta občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) županja Mestne občine Ptuj in župan Občine Markovci javno objavljata IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV MEDOBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA PTUJSKO JEZERO IN DEL REKE DRAVE SEVERNO OD PTUJSKEGA JEZERA DO SOTOČJA STRUGE REKE DRAVE IN ODVODNEGA KANALA HIDROELEKTRARNE ZLATOLIČJE: ZA DEL OBMOČJA P11-R11 JEZERO V MESTNI OBČINI PTUJ IN DEL OBMOČJA P13-R1 JEZERO V OBČINI MARKOVCI Javno se objavijo Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev medobčinskega lokacijskega načrta za del območja Ptujsko jezero in del reke Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje: za del območja P11-R11 Jezero v Mestni občini Ptuj in del območja P13-R1 Jezero v Občini Markovci. Mestna občina Ptuj in Občina Markovci želita začeti postopek sprememb in dopolnitev veljavnega medobčinskega lokacijskega načrta (v nadaljevanju: MLN). Kot podlago za postopek sta skupaj pripravili in potrdili projektno nalogo, v katero sta vključili predloge in ideje številnih deležnikov na Ptujskem jezeru, med njimi Brodarskega društva Ranca Ptuj, Dravskih elektrarn Maribor d. o. o., DOPPS, Ribiške družine Ptuj, Zavoda za turizem Ptuj, zasebnih pobudnikov in drugih. Oblikovanih je nekaj konkretnih investicijskih namer, ki jih trenutno veljavni MLN ne omogoča. S spremembami in dopolnitvami obstoječega MLN bi omogočil razvojni zagon novih ali dopolnjenih programov športno-rekreacijskih in turističnih dejavnosti v širšemu območju Ptujskega jezera. Izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta bodo javno dostopna na spletni strani Mestne občine Ptuj in spletni strani Občine Markovci od 28. maja 2021 do 14. junija 2021. Razgrnjeno gradivo bo v času javne razgrnitve zaradi ukrepov preprečitve epidemije covida-19 dostopno v elektronski obliki, in sicer na spletni strani Mestne občine Ptuj na naslovu: https://www.ptuj.si/objava/344928 in na spletni strani Občine Markovci na naslovu: https://www.markovci.si/objave/107. Zainteresirani lahko pripombe na izhodišča pošljejo na občino po pošti v pisni obliki na naslov Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj ali na elektronski naslov obcina.ptuj@ptuj.si in na naslov Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci ali na elektronski naslov tajnistvo@markovci.si. Zadnji rok za podajo pripomb je ponedeljek, 14. 6. 2021. Številka: 3505-4/2008 Datum: 12. 5. 2021 Nuška Gajšek, županja Milan Gabrovec, prof., župan Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu po kratki in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, prade-dek in brat Leopold Lorber upokojenec Zavarovalnice Maribor IZ NARAPLJA 9 Od njega se bomo poslovili v družinskem krogu v petek, 21. maja 2021, ob 14. uri na pokopališču v Majšperku. Pokojnik bo pripeljan v vežico na dan pogreba ob 12. uri. Vsi njegovi Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Laško ter Osnovno šolo Primoža ^ www.tednik.si ^ Trubarja Laško in Osnovno šolo Antona Aškerca Rimske Toplice prirejajo oddajo Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, le trudne si oči zaprla in v večnost se podala. Življenje celo si garala, vse za dom, družino dala, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice, prababice in sestre Neže Visenjak IZ BUKOVCEV 106 se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vse lepe besede, cvetje, sveče, darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste s svojimi dejanji in prisotnostjo poskrbeli za veličasten pogreb naše mame. Hvala vsem iz srca. Njeni najdražji OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško in Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice. Oddaja bo v sredo, 26. maja, ob 18. uri na Radiu Ptuj, Facebook in Youtube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Laško. radio celie m novi tednik / ßA W^y,- i (k V neskončno praznino, ki jo je ustvaril neizbežen trenutek minljivosti, se zliva tvoja brezmejna ljubezen, moč dejanja, tvoja nežna roka in mila duša, tvoje bogato srce. Dala si nam mnogo več, kot si sama sanjala. Del nas je odšel s teboj, a del tebe bo ostal z nami za vedno. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, prababice in sestre Marije Golob rojene Ferk ZAGREBŠKA CESTA 99 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala osebju UKC Maribor - oddelku za onkologijo, SB Ptuj - ginekološkemu oddelku. Zahvala kolektivom Cestnega podjetja Ptuj, Taluma PE Ulitki in Big Banga Ptuj, Janku Kelencu za odigrano Tišino in Hedviki Rojko za besede slovesa. Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, iskrena hvala. Žalujoči: tvoji najdražji US^ Na voljo mobilni aplikaciji v Radio Ptuj in Štajerski tednik iOS in Android naprave PROGRAMSKI NAPOVEDNIK RADloPTUI Štajerski ^ß) ..... Lahkota prihodnosti Perutnina Ptuj * + TelekomSIovenije Elektro Celje ¿Ä oculu - Weltweite Industriemontagen - B/S/H/ BSH Hfšni aparati d.o.o. Nazarje ^ CINKARNA A Kovintrada PETEK, 21. mai 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Veseli večer, Cirkulane 2015 09:30 Utrip Ormoža 10:40 Ritem srca 2020 12:20 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Jurjevo srečanje folklornih skupin 20:00 70 let radia Ptuj 21:50 Astro - v živo 23:00 Video strani S P 5Ž 3 O- J*ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI MANA SAZAS tostepoint. by IFF KLIMA PTTWUI a®.®. OGREVANJE, VODOVOD, PUN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE bo dem dravske elektrarne maribor Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov HEßMlA SOBOTA, 22. mai 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Dan vrtca Markovci 2019 09:30 Utrip Ormoža 10:30 Ptujska kronika 11:00 Seja sveta Občine Dornava, znova 13:00 Video strani 18:00 Florjanova maša na Ptujski Gori, 2018 19:00 Pogovor z Andrejem Čušem 20:00 60 let AMD Markovci 21:00 70 let LD Markovci 21:40 Ujemi sanje 23:00 Video strani > '55 S -3.. o 1° <£ CD 2 K nO o <=>cb" mob' * * * v 1 1-1 1(1 Ženina Nl)Wlj resnična AfORBWWWB» <>^^ Nagradno turistično vprašanje Ob s u po n t V eni najbolj prizadetih panog zaradi epidemije covid-19, gostinstvu in turizmu, se ukrepi počasi sproščajo. Še vedno pa odpiranje in dejavnost spremljajo neznanke, moteče pa je tudi, da sproščanje oz. ukrepi, ki to omogočajo, veljajo le za en teden. Tako se lahko v tednu od 15. do 23. maja gostinska dejavnost opravlja med 5. in 22. uro. Tudi ni več omejitve na štiri osebe pri mizi, če gre za družine z otroki do 18. leta starosti. Omogočeno je zbiranje do 50 oseb. Kampi bodo lahko v tem času zasedeni 70-odstotno. V to pa niso všteti t. i. pavšalisti, tisti, ki imajo zakupljene parcele skozi celotno sezono. Tudi kar zadeva delovni čas in pogoje vstopa v notranje prostore v igralnicah, velja enako kot v gostinskih obratih. Vstopajo lahko prebolevniki, cepljeni ali testirani. Obratovalni čas je določen med 5. in 22. uro. Igralni saloni lahko ponujajo do 50 odstotkov razpoložljivih lokacij oz. polovico igralnih mest. Včeraj je potekal že četrti svetovni dan čebel, ki ga je za praznik čebel Generalna skupščina OZN razglasila 20. decembra leta 2017. Letošnji slogan je: Angažirajte se. Graditev novih temeljev za čebele. Glavni namen 20. maja je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraše-valcev za človeštvo, v luči zagotavljanja globalne prehranske varnosti in odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost. Opraševanje, ki ga opravljajo tako čebele kot divji opraševalci, zagotavljajo eno najpomembnejših ekosistemskih storitev, pomembnih tako za kmetijski ekosi-stem, za pridelavo hrane kot biotsko pestrost. Okolje je pomembno za ljudi, kar 78 odstotkov divjih rastlin potrebuje opraševanje žuželk, od njihovega opraševanja je odvisnih tudi 84 odstotkov vseh kmetijskih rastlin v Evropi. Opraševanje žuželk je pomembna ekosistem-ska storitev, v kmetijstvu v Sloveniji je vredna okrog 120 milijonov evrov letno (10 odstotkov dohodka od pridelane hrane). Dvajsetega maja smo v Sloveniji praznovali tudi peti Zeleni dan. Prvič pa se je pridružil tudi iniciativi Evropski zeleni teden, ki je posvečena prizadevanjem za ničelno onesnaževanje. Gastronomija je v letu, ko je Slovenija nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021, med največjimi novostmi Zelene sheme slovenskega turizma. Slovenska turistična organizacija je izdala publikacijo z najpomembnejšimi podatki in statistikami, ki odražajo stanje slovenskega turizma v letu 2020. Slovenija je v tem letu zabeležila za 70,5 odstotka manj prenočitev in 74,1 odstotka manj prihodov tujih turistov v primerjavi z letom 2019. Tudi v lanskem Sončna ura pri cerkvi sv. Ožbalta je pripravljena na odprtje. letu je bilo največ prenočitev v gorskih občinah (31 odstotkov), sledijo zdraviliški kraji s 24 odstotki prenočitev, prav toliko jih je bilo tudi v obmorskih občinah. Vseh prenočitev je bilo v letu 2020 9,2 milijona, kar je za 42 odstotkov manj kot leta 2019. Vseh prihodov pa je bilo dobre tri milijone ali 51 odstotkov manj kot leta 2019. Vrednost izvoza potovanj v prvem tromesečju letos je dosegla 76 milijonov evrov. Marca letos pa je znašala nekaj manj kot 31 milijonov evrov, kar je slabih 47 odstotkov manj kot leta 2019. Na Mestnem Vrhu na Ptuju so 16. maja odprli teraso ob muzeju stare preše in vinogradniške razstave. V neposredni bližini Ptuja bo tako že junija zaživela nova turistična točka, ki bo vabila k spoznavanju kakovostne vinske kapljice Osrednjih slovenskih goric in domačih dobrot, predvsem gibanice. Ptujski Evropark se ponaša s tremi cvetličnimi gredami, ki so zasajene v obliki zastave Evropske unije, slovenskega in ptujskega grba. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Valentina Zavec (Jurovci). Danes sprašujemo, koliko čebeljih družin je doma v Sloveniji. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah, ki jo boste lahko izkoristili po odpravi ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s covidom-19 v teh objektih. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 28. maja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko čebeljih družin je doma v Sloveniji? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.