POŠTNINA PLAČANA ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN FINANCE • TRST MORA IZ SEDANJEGA MRTVILA » KRAŠKI IN ISTRSKI GRADBENI KAMEN V NAŠEM GOSPODARSTVU ® ZAPADU POTREBEN LES Z VZHODA • JUGOSLOVANSKA REČNA PLOVBA • TRŽNI IN BORZNI PREGLED Leto I št. (S Tvst 17. decembra 1947 Cena lir 15 Malokateri razpravi je tržaška javnost sledna s*takšno napetostjo kakor razpravi proti morilcem M. Vrabčeve. Prepričani smo, da se to ni, godilo samo iz razloga, ker je šlo za političen zločin, tudi ne samo zaradi tega, ker so v procesu nastopali mladoletniki kot organizatorji in izvršitelji umora maloletne deklice, temveč predvsem zato, ker je bila ta razprava pravo »znamenje časa« in ker v Tržačanih še vedno tli iskra tistega pravnega čuta, po katerem so n ek d ai slo-i eli. Kot gospodarski list bi radi opozorili na drug zločin, o katerem je kratko poročal nek tržaški dnevnik: Skupina mladih tržaških dijakov je razbila izložbo nekega lokala samo zaradi tega, ker je bil v njej tudi slovenski napis, in napravila 15.000 lir škode. Do danes to je po dobrih desetih dnevih, odkar je bU izvršen zločin, še ni tržaška policija objavila, da bi bila katerega izmed mladih »patriotov« vtaknila pod ključ■ Po pisaniu tržaškega nacionalističnega tiska ali po besedah nekaterih vnetih poklicnih zagovornikov gre za »patriote«, za prave narodne junake«. lizma — o čemer pričajo čeda 'je tesnejši gospodarski stiki ir. trgovinska pogodba z Jugoslavijo — medtem ko je življenje v Trstu še vedno pod terorjem nacionalističnih prena-petežev. V čigavem interesu? Sicer gre za nemoteno gospodarsko udejstvovanje na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki je zajamčeno z mednarod- no pogodbo- Zajamčena je e-nakopravnost vseh državljanov, izrecno še uporaba njihovega jezika V iavnih uradih in v javnosti sploh. Za izvedbo določb mednarodne pogodbe jamči Varnostni svet OZN, ki je prevzel zaščito STO-ja. Kljub vsem tem jamstvom je dejansko stanje v Trstu takšno, da zaradi tega teroria m na stotinah in stotinah slovenskih tvrdk v mestu še danes niti ‘dvojezičnih, kaj šele slovenskih napisov, tako da mesto napravlja na tujca vtis popolnoma italijanskega. Že davno je za nami dan 15. septembra, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba in vendar je še danes mogoč takšen teror. Gospodarski in varnostni odsek ZVU se končno bosta vendar morala zganiti, sicer bodo oškodovanci prisiljeni spraviti zadevo pred višH forum. Da je od podobnega dejanja, to je od nekaznovanega vdora v poslovne lokale, zastraševanja lastnika in uničenja inventarja »iz patriot čnih nagibov« do streljanja z brzostrelko na zbrano mladino iz zasede, in sicer zopet »iz pa-triohčnih nagibov«, samo en korak, ne vedo samo kr m’na-listi, temveč vsak provnrečno načitan ali izkušen zemkan Toda to stran vprašanja prepuščamo vzgojiteljem _ in ču varjem javne morale m se o-mejujemo na gospodarsko-ma-t eri alno stran, ki je seveda povezana s splošnim vprašanjem zagotovitve javnega reda. Ne gre smo za 15-000 lir, ki v nekaterih drugih primerih gredo celo v stotisoče, in ki Uh nikdo ne povrne, temveč gre za zagotovitev svobode poslovanja in s tem tudi bodočnost vsega tržaškega gospodarstva. Mesto, v katerem diktirajo postavo mladoletni pobalini in ki v sebi ne najde več tolike moralne sile, da bi se temu postavilo v bran, je zapisano propasti. Tolika poprej, ko gre za gospodarsko središče, ozirom; luko, ki leži na tako delikatni mednarodni točki in je gospodarski bolj kakor katero koh odvisno od svojih sosedov- Prav v tem, da se iz same tržaške sredine ne organizira potreben odpor proti takšnemu terorju in da se ta lahko o-Pira ne samo na določene po-htične skupine, temveč tudi na ljudi, ki Um zaupana vzgoja tržaške mladine, je najbolj žalostno izpričevalo današnjega časa in tržaške sredine same. / Pasivno prenašanje takšnega terorja žene Trst v pobudo To je točno Ista pot, po katerih so hodili tržaški fašisti po lotu 1922, in ki je dovedla do popolne prekinitve gospodar skih stikov z jugoslovanskim zaledjem. Duhovni očetje tega terorja so ljudje, ki se očivid-n° ne morejo otresti fašistič-ne ideologije in skušajo s takšnimi metodami ohraniti svoje postojanke v lavnem živi j en ju. , Globlja razčlemba tega vpra :san.ia sodi v politično problematiko, vendar bi hoteli opo z or iti samo na eno okolnost: •Značilno je namreč, da sta se 'tali jensko gospodarsko živ lenje in italijanska trgovinska oolitika že davno otresla pri-iS>ka šovinističnega naciona- Se o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Italijo 28. novembra je oila v Rimu dokončno podpisana jugos ovir ko. italijanska trgovinska pogodba, ki je bi a paraf rana že 13 aprila v Beogradu. Pogajanja so traja’a res dolgo, toda objava pogodbe dokazuje, da gre za izmen sa ;o b aga v velikem obsegu in nà do gi rok *'h Irt. w»d- la- vi, ki sta si sta i v pr-tekli vojni nasproti kot sovražnici. • Pogodba naj bi bila po Sferzimi) besedah »simbol težnia za mirom in sporazumom«, oo izjavi jugo. slovanskega pos’an.ka v Rimu Ive-koviča pa pogodba dokazuje, »da je dana možnost in po>cba po tesnem gospodarskem sode ovanhi med obema, državama«. Glavni ravnatelj gospodarske za ndde'Ka italijanskega zunaniega ministr. stva Grazzi je na tisk ivni konferenci še doda’, »da se ita' Janška vlada s polit.enega virV-ca izogiblje ustvaritvi dveh nezaže'eniu b okov, ki. delita svet in je smo. trala za potrebno da poikuša postaviti na mesto takmh teženj vezi in st k e ter odstraniti vse t like trenja.« » Poleg zapisnika o qbiéajn» iz. menjavi blaga vsebuje pogodba tudi zapisnik o dobavi tehn čne opreme od strani Italije, ki je potrebna za izvedbo industria'iza-ci.e Jugos a vij e. Italija bo Jugoslaviji dobavila strojev in podobnih izdelkov v vrednosti 150 mV'jonov. do’ar jev (v teku 5 let), in sicer elektrotehničnih izdelkov za okoli 40 milijonov, mehaničnih za 60 m raznih insta'acij za 50 milij >nov. Jugoslavija to te dobave pia. cala s pošiljkami stirovin, ki so ita iji potrebne za izde avo strojev in druge tehnične opreme, kakor svinca, bakra, antimona, kroma, boksita, mangana, premoga, lesa, pa tudi svinjsko meso, mast, žito, koruza in fižol so našteti med surovinami, s katerimi Jugos’avija lahko krije italijanske dobave za industrijsko opremo. Med raznimi vrstami mehkega in trdega lesa je postavka drv (160.000 kub. m v petih letih) naj-višja. Raškega premoga bo Jugo. slavij,a izvozila 500 000 ton, trbo. ve'jskega pa 150.000 ton. Italija bo izvozila, po'eg raznega drugega blaga, pomaranč in limonov za 100 milijonov lir, nadalje stroje in mutar j e vseh vrst, elektrotehnični in radiotehn'čnj material, avtomobile itd. Vrednost opreme za vulka. nizacijo bo znaša’a 300 mVijonov lir, raznih kemičnih proiz u d )v pa pol milijarde lir. Eleklnltaija Slov. Primorja Državne elektrarne v Slovenskem Primorju so bile po priključitvi k Jugoslaviji nacionalizirane. Gre za -elektrarne v Dohtarjih, Plavah, Flužnaih, Podme leu. Gornjem Logu, na Hublju, v Ajdovščini in Prvačini — Gradišče Te elektrarne sedaj preurejajo in spravljajo v sklad z ostalimi elek- trarnami v Jugoslaviji. V krat. kem ibodo pričeli z gradnjo daljnovoda visoke napeto ti Sol kan — Plave in Nova Gorica — St. Peter s trasformatorsko po. sita jo v Novi Gorici, ki 'bo mestu in okolic i nudila dovolj električnega toka. Predvideno je, da bodo dogra. din t,udi začele iiiuiueentraie- > Soški dolini. Dela se bodo pričela pr,i hidrooenitrali v Trnovem pri Kc-bari-du, kjer jo predor skozi Morizno z obeh strani že sko. raj dograjen, ker manjka samo še 400 m izkopa. Na Bovškem pri Kalu bodo zaje'i Sočo pri Tolminu na Koritnico in Bovščico. Poleg tega je v polnem teku razširitev električnega omrežja v podeželju, za kar jo predvidenih okrog 270 milijonov din. Poudariti 'Pa jo, da bo vrednost elektrifikacije podeželja zrnato višja od pre. d vodeni h kreditov, ker se je ljudstvo samo obvezalo pr spevati s prostovoljnim delom pri prevozu gradbenega materiala in pri izkopih. Tako se na sektorju Huda Ju. Žna — Zakojca elektrificira i ne samo vasi, temveč celo posamezne raztresene domačije. V Kalu —Kuku je elektirifikacia teh kr a jev zaključena. V Sežanskem o. kraju >?o v teku dela za elektrifikacijo vasi iMarkovščino, Kov-čice, Vrhpo’je, Nazire, Mihe’e i1 Krvavi potok. V Logoršču pri Podimo ion pa dela že zaključujejo. - IN1 u va tovarna amorini li elektrod v Šibeniku Dne 8. dec. t. 1. je v Šibeniku začela obratovat’ nova tovarna a. imoi-lfnth elektrod. To podjetje predstavlja osnovo za nadaljnji razvoj e’cktrokemične in elektro-methtorške industrij e v okviru jugoslovanskega petletnega plana. Pred vojno je ime’a Jugoslavija tovarno za proizvodnjo amorfnih elektrod i v B ejski Dobravi, kjer je pričela obratovati že leta 1917. Njeni izdelki so konkurirali celo proizvcidom največje tovrstne tovarne v Evropi (Ratis. iberna pri Berlinu), ki je bila last frusta «Siemens —i Plania», a je po pogodbi z omenjenim podjetjem lahko izvažala svoje ' proizvode le v Svico Skandinavske države. Finsko, Madžarsko in lita ij o. Ko pa so leta 1936 la sin ki prodali 'podjetje trustu Siemens — Plavia je bila tovarna popolnoma demantirana in stroji uničeni. Leta, 1940 so na pobudo franco, -koga podjetja «La Dalimatieinnc», ki je moralo uvažati elektrode za svoje tovarna c’anamida in karbida v Šibeniku, začel» gradivo j no je bi!a tovarna zaradi bom bardiranja skoraj popolnoma uničena, le stroje so pravočasno rešili in skrili. Po vojni so znova začel gradi. t milijonov lir, ki bo verjetno pozneje narasla na 5(jo milijonov. Kmalu bodo pričeli z m eli or a. cijskìmd defili pri pogozdovanju in izsuševanju močvirnatih zemljišč v Mii j skem zalivu. Zaenkrat bodo izkopali 900.000 jamic za pogozdovanje. Predvidena je tudi razširitev panoramske steze od Obeliska pri Opčinah do takoime-novane Napoleonska ceste. Trii o-mer,jenih delih bo dobilo zaposlitev okrog' 900 ddlavcev za do-ibo treh mesecev. Pri bonifikaciji v Nogi rah na. mer jej o zaposliti brezposelne delavce iz tržaških ladjedelnic. Vprašanje obnove pošMovamb blš nerešeno V »Vestniku Gospodarskega u. druženja« prinašamo pravne nove določbe glede popravila hiš, poškodovanih zaradi vojnih dogodkov. S čisto gospodarskega vidiki predstavljajo te določbe prav za prav korak nazaj v primer; z do. očbaini, ki so bile izdane na k on. cu leta 1945. Pri prostovo jnih popravilih je višina prispevka osta a neizpremenjena, čeprav so se v zadnjih dveh letih gradbeni str o. ški vsaj podvojili. Dejstvo je, da je mogoče s 300.000 liram; izvršiti le manjša popravila v stanova, njih, ki so že sposobna za prebivanje. V glavnem je večina lastnikov izkoristila podobne oaiša. ve že na podlagi starih zakons-k.h določb in vse kaže. da bo ukaz št. 31 ostal verietno le na pap rju. 7.udii prisilna obnova je bila že predvidevana v prejšnjih določbah, a s to razliko, da je prej š a na račun države polovkfa stroškov ne g’ede na višino vsole.-ki je bl’a potrebna za obnovo stanovanja, medtem ko je sedaj lastnik obvezan plačati vse stroške, ki presegajo pol m Pii ona lir; v po. štev pa ne prihajajo de'a, kato-to strošk; prekašajo 2 milijona lir. Civilni tehnični urad je edini po. ob aščen do’očati, katere hiše so nujno potrebne popravila in pr. tem se mora spoštovati sp’o." no načelo, da je namen ukaza »popraviti hiše, ki so nujno potrebne za nastanitev tistih br sz lomcev, ki so zaradi vojnih dogodkov izgu. bi'i svoje domove « Že samo formu’iranje tega pred piša je precej meg'eno. Brez dvo ma bo radi tega prišlo do mnogih sporov med državno upravo in zasebniki. Lastn-ki pa bodo imeli na raz-po’ago mnogo načinov in izgovo rov da se odtegnejo zakonu, po. sebno pri obsežnih delih, ki bi hi. 'a najbolj potrebna, a ki lastnikom na’agajo najtežja gospodarska bremena. Iz teh razlogov je zelo verjetno, da ne bodo ime'; ti novi, sicer drastični ukrepi, zaže. lenega praktičnega odmeva Proti odpravi stanovanjske zaščite Komisija, ki jo je imenoval za časni občinski svet v Trstu, da b; proučila načrt ZVU o ukinitvi -sta novanjske zaščite, je v svojem po. ročilu nastopi'a proti odpravi za ščite in pred aga, naj ostane se danja zaščita v veljavi še najmanj eno leto. Ker nizke najemnine o virajo gradbeno delavnost, naj se najemnine nekoliko zvišajo po zgledu Italijanske repub'ike. «Il Sole» objavlja v podrobno, stih izdelan načrt za postopno ukinitev stanovanjske zaščite, ki ga je predložilo Udmženje hiš nih posestnikov. Po tem načrtu bi stanovanjska zaščita popolnoma prenehala leta 1952_ in sicer za vse vrste najetih prostorov. Najdalje bi trajala zaščita stanovanj (do 1. januarja 1952). medtem ko b; zaščita trgovskih ie industrijskih prostorov prone, hala že 1.'januarja 1949. Kraški in istrski gradbeni kamen v našem gospodarstvu Prostrano ozemlje, ki tvori severno od Trsta visoko gričasto planoto Kras ter sc razteza čez Istro, je zgrajeno iz apnenca, ki jo vos -preprečen z okameninami iz mezozojske dobe. Najbolj po. gosto nastopajo rogu podobne o-kamenine, kravoreg ali hipurit. Ta kamenina daje pokrajini cino značilno lice pustih, kamenL tih. kraških predelov, ki so le redko porastli z gozdovi. Apnenec je na kraškem površju prepleten z žlebiči, ki jih v kamen izglodala voda. V notranjost; Krasa so pa značilne kraške jame. Vsepovsod vidimo skoraj samo kamenje, le na dnu kraških dolin in vrtač je plast zelo rodovi t. ne zemlje. Kaj bi s to obilico kamenja? Ali bi ga lahko uporabili, da bi z njim gradili, da bi iz njega klesal.; večje in manjše kvadre? Res. Ta kamen lahko uporablja stavbenik za gradnjo hiš in mostov. Vendar moram takoi pripomniti, da ni vos ta apnenec pri. imercn, da b; ga uporabljali v stavbarstvu. Pri tem ne mislim na grušč za pripravljanje betona ali pa za posipanje cest, temveč na kamen, ki ga v obliki kvadrov in plošč uporabljamo za grajenje ter oblaganje zidov. Le v nekaterih krajih naletimo na kamen, ki je zelo trden in odporen napram vplivom vremenskih sprememb ter je zaradi tega odlično graditve. Gradbeni kraški in istrski kamen ima tudi to ugodno lastnost, da ga lahko zelo le- po brusimo in poliramo. Nekateri imenujejo kraški in istrski 'gradbeni kamen z imenom marmor. Saj se je zelo udomačil izraz kraški marmor. Venidhr je to ime popolnoma napačno. Ros je, da sta kraški kamen ;n mar. mor pravzaprav iz iste snovi, toda marmor ima popolnoma drug zlog kakor gradbeni kamen Krasa in Istre, Za marmor je značLL no, da je kristal mičen. Ce razbijemo marmor vidimo na prelomu malo ploskvice minerala kaci-ta, na katerih se svetloba odbija. Zelo znan; kamnolomi marmorja so pri Carrari v Italiji in- na o. toku Paros v Grčiji. Toda kraški kamen n; zrnat, ni kristaliničen in ga zato no smemo nazivati marmor. Stavbeniki in kamnoseki pravijo gostemu apnencu marmor zato, ker ga lahko lepo polirajo. Oglejmo si sedaj kraje na Krasu in -v Istri, ki so znani po svojih kamnolomih gradbenega kam. na. Pri tem opisu ne naivaiam gradbenega kamna Krasa in Istre v dveh skupinah samo zaradi tega, ker tvorijo kamnolomi obeh področij posebno zemljepisno enoto-, temveč tud; zato, ker ima kraški kamen v splošnem popolnoma drug zunanji izglcd kakor istrski kamen. Pri. kraškem kamnu prevladujejo’ hladni barvni toni: barva tega kamna je namreč svetio-siva in prehaja v skoraj popol. noma črno. Izjema sta le rumeni in rdeči stalaktit, ki sta pa nastala tudi na popolnoma drug način kakor kamenina, ki obdaja ti dve vrsti kraškega gradbenega kamna. Istrski kamen je skoraj vedno lahko rumenkasto obarvan ter v nekaterih primerih posejan s temnejšim; lisami in žita tai. Izjema sta le zeleni vrsa.rski kamen in zelenkasto tibarvan m audijev ec iz Pazina. Značiln; so tudi kamnolomi obeh področij. Na Krasu lomijo kamen predvsem v 'globoko izkopanih jamah, ki jih nazivljcjo domačini «Jave» V Istri pa dobivajo kamen v -glavnem na površju. Seveda n; vzeti izraz «na površju» dobesed. no. Na Vsak način je treba odstraniti gornjo preperelo plast, ki pa v Istri ni debela. Seznanimo se sedaj nekoliko podrobneje z vsemi vrstami gradbenega kamna, ki ga pridobivajo na Krasu in v Istri. KRAŠKI KAMEN Nabrežina . svetel, Nabrežina -granitasi, Nabrežina - rožnat in Nabrežina-polžasl so štiri različ. ne vrste kamna, ki ga lomijo v nabrežinskih kamnolomih. Vse te vrste imajo zelo svetel, le lahno siv osnovni barvni ton. Različno risbo na brušeni pio skvi pa dajejo okamenine, ki so vključene v apnencu. Nabre-žina-svetel ja zelo na redko posejan z malimi lisami. Zelo pikčast je pa gran/itasti. To ime ima o-menjena vrsta po hribini granitu samo zaradi tega, ker je Nabre. žina-gra nitast pravtako pikčast kakor granit. Vendar ne sme nihče misliti, da ima granitasti na-hrežins-ki kamen isto kemijsko sestavo kakor granit ! V rožnatem so večje okamenine,, ki dajejo ‘brušenemu kamnu lepo rožnato sliko. Izredno mnogo okamienin je pa v polžastem nabrežinskem kamnu. Teh je toliko, da ie iz,redno malo svetle osnovno barve, vsa brušena povr. šina je prepražena z večjimi in manjšimi temnimi lisami, v katerih se zelo dobro vidi prerez oka-imminl. Vse ivrste nabrežinsjcsga kamna so zelo odporne narrram rušilnim vplivom vročine, mraza, ledu i i padavin. Poliran nabrežinskl ka. -men ohrani lesk. čeprav je izpostavljen vremenskim vplivom. Za- to ga lahko uporabljamo za no. tram.j a in zunanja gradbena dela. Tudi kiparji uporabljajo ta kamen, vendar le svetli in granitasti. Za nabrežinske kamnolome je značilno, da lomijo kamen v veli. kih globinah. Običajno so k atonici! cimi v Nabrežini globoki) 40 m, najgloblja je pa Rimska jama («Cava Romana«), ki je izkopana 95 m globoko. 'Na področju Repna so kamno. ■Itimi zaželenega, pa tudi zelo dragega repenskega kamna, brušena površina je izredno lepa -Tam obstajata dve vrsti, ki sta si v bistvu podobni, toda imata nekoliko drugačen osnovni barvni ton. Vrsto Mali Repen lomijo p-ri Malem Repnu (Rcpniču), različek Repen. Col pa pri Colu. Kamen iz Repnica j c sive barve, oni iz Cola je pa temnejši. Kamen iz Co'a je posejan z večjimi lisami, ki so svetlejše od osnove barve. Oba različka sta bogata s temni, mi lisami in črtami. Te, skoraj čroe okamenine se izr« dno lepo izražajo na sivem dnu. ' Tudi repenski kamen je zelo odporen napram raznim vplivom vremena, brušene ter polirane ploskve obdrže svoj lesk. Zato’ lahko uporabljamo ta kamen za vsakovrstna) stavbena dela. V na. j sprotju z nabrežinskiml kamnolomi lomijo ti dve vrsti kraškega kamna na površju in ne v jamah. Zelo značilen je črni kraški ka. mehj k; nastopa v dveh različkih. Ena. vrsta kamna, ki je nazvan enakomerno črn, jo pri Koprivi, v Jugoslaviji. Na jugoslovanskem ozemlju sa tud; kamnolomi druge vrste kraškega črnega kamna, ‘ki se imenuje rožnato črn. Kamnolomi te vrste so v Kazljah, Avberju in Skrbmi. Kakor torej; vidimo, so pripadli vsi kamnolomi Črnega kraškega kamna Jugoslaviji. Enakomerno črn kraški kamen je skoraj -popolnoma črn, ima manjše lise, ki so Je malo svet’ e j _ š«. od csnovne barve. Rožnat črn ima črno, oziroma temnosiivo o- , sciamo barvo, ki je predpredena s svetlejšimi rožnatimi risbami —1 okameninami. Tudi kraški črni kamen’je odporen napram -raznim vremen, skim vplivam, vendar sc ne ohrani dolgo časa lesk plošč, ki so na zunanjih delto stavb. Izredno lepo zunanjost i-majo polirane ploščo občih vrst črnega kraškega kamna in jih zato s pridom 'uporabljajo arhitekti za oblaganje sten. Prav posebni vrst; kraškega kamna sta pa rdeči in rumeni stalaktit. Ko ta kamen brusimo, je videti prav tak kakor prerezani in brušeni kapn k. Toda ne opazimo prav nič oka menih. Ta podobnost je zato, ker je nastal gradbeni kamen stalak tit na podoben način kot razni (Nadaljevanje na str. 3) Zapadu potreben les z Vzhoda Pregled svetovne proizvodnje lesa Prav ko so bila obnovljena sovjetsko angleška trgovinska pogaja. n.’a, ki zadevajo tudi ve;ike posili ke sovjetskega lesa, so zanimivi sta. tističnipod'atki o splošnem stanju proizvodnje lesa na svetu, ki so bi i 'brani za pariško konferenco o iz. vedbii Marsha 'ovega načrta. Sestav, ija.ci načrta za .preskrbo z lesom 16 držav, ki so pristale na Marshal. lovo akcijo, in zapadne Nemčije so računali na uvoz iz držav vzhodne, ga vplivnega področja, in sicer v obsegu 50%. pred voj n h dobav. V poštev je vzeto razdobje do leta 1951. Amerika, predvsem Kanada bi morale dobaviti 31% uvoženih ko'ičip lesa. Lesna proizvodnja v 16 državah in zapadni Nemčiji je bila zelo pri zadeta zaradi vojne škode. V Fran. ciji in na Danskem n. pr. je za časa vojne sečnja prekašala naravni prirastek 12, oziroma lOkrat; prav tako 80 trpeli gozdovi na Ang’eškem. Razmeroma malo je sečnja med voj. no prizadela nemške gozdove, tako 6a se dajo -ti danes prekomerno iz. koriščati najmanj še do leta 1951. Na ta način je Nemčija posta a iz, voznica lesa. Pa tudi na Franco. ;kem in Norveškem je sečnja še danes večja kakor pred vojno. 2e na konferenci v Marijanskih Lažnih je bi1 o državam priporočeno, nai po večajo proizvodnjo za 10%. Preskrba z lesom v Marshall o. vih državah bo še za razdobje 1948. 1951 pasivna in ne bo krila potreb, čeprav vključuje po’eg lesne proizvodnje teh držav tudi uvoz iz inozemstva. Tako bo znašal pri. manjkliaj mehkega 'esa 15% po. trebe, to je 5.36 milijona kub. m. Nič boljše ni z jamskim lesom. Pri. manjkoaj nastaja pri obeh vrstah vs'ed premajhnega uvoza iz vzhodnih držav. Jamski les se je pred,, vsem izvažal iz Finske in Sovjetske zveze. Po Marshallovem načrtu bi se morala povečati proizvodnja premoga, toda same Marsha'love države ne morejo uistrezainče dvig. niti proizvodnje za to potrebnega jamskega lesa. Z druge strani m proizvodnja, jekla in cementa še tako velika, da bi se jamski les dal nadomestiti z njo. Prav tako kažejo precejšen primanjkljaj letvic, čeprav so sestavljale! optimistično cenili uvoz iz drugih držav. ZDA ne izvažajo ne jamskega lera n--'etv-ic. Glede preskrbe s trdim lesom bo mogoče, sicer z ve iko muko; doseči kritje. ZDA bodo lahko iz . vozile precejšnjo kolčno trdega lesa, posebno takšnega, hi ga ne proizvaja Evropa, kakor »hickorj« m »persimmon«. Železniških pragov iz mehkega lesa ne bo dovolj; pred vojno sta jih izvažali predvsem Sovjetska zveza -in Poljska. Glede že.ezni. ških pragov iz trdega lesa raču. naj o, da vodo odpravili primanjk. Ija-j do konca leta 1951. Predvsem zaradi velike proiz. vodnje v Sovjetski zvezi in na Finskem je Evropa pred vojno krila 90% svoje potrebe po veza. nih ploščah. Ob začetku vojne so pričele izvažati v Evropo to vrsto lesa Kanada, ZDA in Brazilija. Zdaj računajo z upadanjem uvo. za iz teh držav in naraščanjem uvoza iz Finske. Samo g’ede proizvodnje leso. nitnih plošč računajo Marsha lo. ve države da bodo krile svoje potrebe in tudi izvaža.e. Po tem ra . čunu bodo zapadne evropske dr. zave že leta 1948 l ahko izvozi e 12 milijonov kub m, medtem ko bodo do leta 1951. proizvodnjo lah. ko podvojile. Iz naslednje razpredelnice ie razvidna proizvodnja v 16 Mar. shallovih državah in zapadni Nemčiji in količina lesa (v oklepaju), ki ga bodo mora'e uvoziti, in si. Cer povprečno v razdob u 1934— 1938 in v razdobju 1948—51 (vse v 1000 kbm). 1934 38 1948 Mehek les 21.930 (13 682) 22.536 (13.860) Jamski ' es 8.287 (5 450) 9 053 (3.660) Letvice 23.789 (2.719) 22.609 (2 448) J'rd les 6 866 (2 444) 7.652 (1 816) Pragovi iz trdega lesa 986 (131) 880 (1 031) Prag. jz mehkega lesa 946 (475) 1.130 (531) Vezane p o če 450 (462) 466 (379) 1949 1950 1951 22 593 (14 561) 22.532 (15.186) 22.602 (15.515) 9.019 (3.700) 9.008 (4.453) 9.049 (4 942) 23.251 (2.918) 23.548 (3110) 23.749 (3.188) 7.750 (2.286) 7.917 (2.558; 7.967 (2 799) 644 (855) 643 (722) 644 (537) 1 079 (478) 1.079 (473) 1.079 (473) 539 (376) 710 (360) 757 (412) Primanjkljaj tud- po uvozu iz dva. gih držav (v 1000 kbm) 1948 1949 1950 1951 Mehek les 5.405 5.405 5.405 5 405 Jamski les 430 210 823 1 172 Letvice 1.348 1.318 910 783 Pragovi iz trdega lesa 651 435 172 — Vrednost uvoza iz drugih držal■ (v dolarjih) L. 1934 38 1948 1949 1950. 1951 771.166.000 519,269 000 580.235 000 625.041.000 665.223.000 Pri skupni k j'.čini lesa. ki prt. tla?a v poštev za razdobje 2948 51 )e delež posameznih vrst le'a ta.le: mehki 47%, trdi 24 odst., pragovi ‘Z trdega lesa 3 odst., jamski les 7 odst., letvice 4 odst. in vezani les !5 odst. stojanke češkoslovaškega. Tok kup. Egiptu), kamor je dose? Ceškos n. vaška izvaža'a čez Trst veiike količine lesa. Na B'-ižniem vzhodu se je nedavno pojavil romunski in fin . ski les, ki je popolnoma omaja' po. stojanke v Levanti! (predvsem v čije z romunskim in finskim lesom gre čez črnomorske luke. torej mi, mo Trsta. Trgovina z Jugoslavijo se v zad, njih dveh mesecih vrši samo na osnovi starih zak'jučkov; Jugo-s'a. Vija je v zadnjem času zaključila več ve’ikih kupčij s Holandijo in Anglijo in ie zdaj zapo-lena z njih izvršitvijo. Gre za pošiljke, ki do. segajo 50.000 kub. m. Krajevna potrošnja je zelo orne jena. Za pomad se obetajo sicer precejšnja javna dela, toda ta še niso bila oddana in gradbena pod- jetja ne naročajo lesa. Združene jadranske ladjedelnice so kupile v zadnjem času 1000 kub. m gradbenega lesa na Češkoslovaškem. Tvrdke, ki poslujejo z Jugos aviio vztra a?o pri cenah oko'i 24.000 lir za kub. m mehkega le-a, postav je. nega v Trst. V Karnijl stane les na mesitu sečnje 20-22.000 lir kub. m. Cene trdega jugoslovanskega lesa so še vedno čvrste. Slavonsko hra stovino L, II. plačujejo po 52.000 L. kub m,, medtem ko s,e cena hra/dovine iz S avoniie suče oko’i 44.000 lir Iz Hrvatske pa oko'i 48.000 lir fco Trst. Razmeroma b’aga zima zmanjšajo povpra'evanje po drveh. Jugo To. vanska drva so bolj cenjena, ker so suha in stanejo (na debelo) 1000— 1050 f.co vagon Trst. Lansko leto so stala v začetku zime oko j 380,— I v Hrpe’jah. Jugoslovanska rečna plovba se izpopolnjuje Mrtvilo v lesol trgovini v Trslo B 1 I Lesna trgovina v Trstu je v za. stoju iz raznih razlogov. Krajevna j Potrošnja gradbenega lesa je minimalna, medtem ko je tranzitni Promet ogrožen z več strani. Zalradi nejasne slike splošnega, gospodarskega plotožaja v Italiji, ki je vsled Einaudi j e ve finančne Politike ostal popolnoma nestalen. se je obseg kupčij z Italijo zelo -krčil. Bolj kakor kdaj poprej za visi sk’epanje kupčij z ita Banskim trgovci, predvsem od individua’ne 89 presojanja finančnega go podar. ke-ga pa tudi polifonega po-ožaja v Italiji. Na cene v Italiji vpliva udi oko'nost, da razpo’aga Italija letos z večjimi količinami premo. 89 kakor lansko- leto. Po eg tega se tržaški lesni trgovci bojijo, da bo nova jugoslovanska italijanska trgu. vinska pogodba poslabšala njihov Položaj s tem, da bi omejila posre.. kovalno vlogo Trsta med Jugos'a. vijo in Italijo, kolikor bi pospeše. va'a sklepanje neposrednih kupčij nied jugos’ovanskimi in italijanski mi podjetji. To vprašanje še ni razčiščeno. Poleg tega so v nevarnosti po. (Nadaljevanje z 2. str.) kapniki, oziroma siga v kraških jamah. Najboljši, izredno gost rdeči sta-' akt it dobivajo v Samotorci; 'Ba-daljni kraji, kjer najdemo ta kamen, so: Brišč-ki pri Sv. Kri. žu, Medjovas p-ri hribu Grmada tcr Gorjansko, ki je v Jugoslaviji- Rumeni stalaktit lomijo v 'bližini S rampala j a„ Rdeči in rumeni stalaktit nista tako gosta in trdna kot ostale, diesedaj apisane vrste kraškega kamna. Tudi njuna odpornost na-pram raznim vremenskim pril i. Je majhna. Zaradi tega uporabljamo rdeči in rumeni stalaktit samo za notranjo op-remo piro. stbrov. Tudi obe vrsti stalaktita lomijo v jamah, ki pa niso tako globoke kakor v Nabrežini. V Brišč-kih je najgloblja jama, nje globina znaša 5 metrov, medtem ko kamno’o-mi stalaktita ne segajo glob'ie kakor 15 m. (Prihodnjič o istrskem kamnu.) Ing. M. P. Rečna prevozna sredstva so za vsako tono prevozne zmogljivosti za 75% cenejša kakor železniška prevozna sredstva. Pri rečnih ladjah odpade na mrtvo fežo le okrog 20% v -primeri s 60 % pri železniških prevoznih sredstvih. Poleg tega lahko naložimo na velikorečni tovornjak do 100 vagonov blaga, kar predstavlja posebno veliko prednost za množično blago. Na ta način so večkrat zelo oddaljeni kraji ob plovnih rekah tarifno zelo blizu. I 1 omenjenih razlogov predvideva I petletni jugoslovanski plan znamo potenciranje notranje plovbe. Kot znano, so glavne plovne 2iie v Jugoslaviji Donava, Sava in Drava. 'Največja in najvažnejša predvidena dela v prvi petletki so: 1. Me-lioracijski.-^-plovm prekop Donava —Tisa—Donava; 2. Reguacija Drine ; 3. Plovno melioracijski prekop Sisek—Zagreb—Podsused. Plovna mreža se bo s tem povečala za 200 km. Del tega programa so že pričeli PLOVNE POTI ■■■ Prekop Donava-ha. ioo km Ponova 'SarajefcT Prekop Sisak-Podsused —; prekop oc železnica nerllo Sovjetsko-češkoslovaška pogajanja V Položaj Češkoslovaške v mednarodnem gospodarstvu Zakon o imenih in poslovni svet ZVU je revidirala fašistični zakon o priAlnem poitalijančenja družinskih imen v smislu, da vsak prizadeti državljan lahko prosi za povrnitev prvotnega priimka. S čisto gospodarskega vidika, da ne govorimo o politično-moralnem, bi bil postopek vendar preprostej. ši, ko bi ZVU kratko razveljavila fašistični zakon - ta najvišji znak brutalnega fašističnega nasilja nad duhom in telesom človeka, a obenem tudi javno priznanje slovan. skega značaja te zemlje. Vsekakor je ogromna večina prizadetih občutila fašistični zakon kot nasilje, medtem ko je za trgovinska in ostala gospodarska podjetja povzročil tudi gospodarsko škodo. Tako bi zakon, po katerem bi bilo obvezno vlaganje prošenj samo za tiste, ki želijo ohraniti poita ijan. čeni priimek in ostalim bi b la avtomatično vrnjena prvotna družinska imena. S tem bi narodnemu gospodarstvu prihranili ogromne energije, ki jih bodo morali zdaj prizadeti, pa tudi državna uprava potrošiti za uvedbo ustrezajočega postopka. Zanimanje lujili plovnih lužil za irsi »Nederla-nd« je priče’a v Amerik: pogajanja za nakup dveh tovor. nih tvrb-nskih ladij. Dobro infor mirani krogi izjavljajo, da bodo obe 1 ad j i uporabja i na progi Ho. landija—Vzh-od z vmesnim pri stankom v Trstu. Na splošno je opaz'ti, da sledijo v zadnjih časih inozemski bro darski krogi z velikim zanima, njem razvoju in možnosti razvoje tržaškega prometa med Trstom in Vzhodom. Za naj podjetne j e so s" izkazali Svedi, ki vzdržujejo že redne zveze med Trstom in pr, stanišči vzhodnega Sredozetn ja Pravkar pa je pr šla vest, da na meravajo tudi Egipčani ustanovit lastne pomorske proge med Tr. stom in Egptom, da bi izvaža 1 bombaž iz Egipta v srednjeevrop ske države. Tuje ladje ¥ Trstu Paragraf 2 čl. 33 Tržaškega sta. tuta, ki obravnava ustanovitev po morskega regi:tra dovoljuje Ce škos’ovaški, Svici in Madžarski da v -tržaškem registru registr rajo svoje ladje. Te bodo ime'e pravico razviti zastavo svojih držav. To pravico bo dobfa tudi Avstrija po sklenitvi mirovne pogodbe. izvajati. Tako je v Beogradu že zgrajeno pristanišče z modernimi napravami za avtomatično prelaganje blaga, kjer bodo lahko pristajale tudi srednjevelike morske ladje. Izvršili so pripravljalna dela za gradnjo plovnega prekopa Donava— Tira—Donava, ki bo med drugim obvaroval najplodnejšo jugoslovansko zemljo v Bački in Banatu pred poplavami in pred sušo. Pričeli so tudi z geološkim raziskovanjem za gradnjo prekopa od Siska na Savi do Zagreba. Prekop bo vzporeden s Savo in se bo deloma naslanjal na tok reke Odre. To delo bodo napravili že v prvi petletki (km 50). Pozneje pa bodo prekop podaljšali do Podsuseda. 2 nadaljnjo kanalizacijo Save do Krškega in z gradnjo dolinskih pregrad od Krškega do Ljubljane za električne hidrocentrale, ki bodo urejene tako, da bo mogoče dvigati in spuščati ladje v posebnih bazenih, bo plovna pot podaljšana do Ljubljane, Tako bodo tri najvažnejša jugoslovanska gospodarska središča povezana po plovni Savi in Slovenija bo imela neposredno povezavo proti vzhodu in Črnem morju. Vzporedno z omenjenimi deli bodo regulirali Drino do Zyomika in povezavo proti vzhodu in Črnem BORZA ZA UVOZ IN IZVOZ V BEOGRADU V Beogradu ie bila ustanovljen na borza za uvoz in izrvoz, ki bo poslovala z raznimi odseki za po. samezne blagovne skupine. v na' 'važneših gospodarskih središčih bodo ustanovljene borzne podružnice. Namen- to ustanove je predvsem razvijati uvozni in izvozni promet jugoslovanskih uvoznih in izvoz, nih podjetij. NOVA LE2ISCA BOKSITA Piri Bihaču v Basni so odkrili nova važna nahajališča boksita. V Šibenik je prispel sovjetski parnik »JOAN HAURES«, na katerega bodo natovorili 9<>0O ton boksita. Opolnomočeni minister in poslanik Eugen Loebl, ki je do prihoda češkoslovaškega ministra za zunanjo trgovino Dr. Huberta Ripke vodil češkoslovaško de e-gacijo, ki že več mesecev sk epa novo zelo razširjeno in da eko. sežno trgovinsko pogodbo s Sov jetsko zvezo, je izjavil českoso-vaškemu novinarju v Moskvi: »Delali smo na tem, da bi če. škoslovaški izvoz v Sovjetsko zvezo ustrezal strukturi naše proizvodnje in našega uvoza. V Sovjetsko zvezo bo Ceškosi ovaška do baviia a izde.ke težke in lahke industrije, pol.edelske proizvode — govejo živino in prehrano — sladkor, hmelj itd. Zato bo tudi če=koglovaška proizvodnja vedno enakomerno zaposlena. Z uvozom, iz Sovjetske zveze si hoče Češkoslovaška predvsem zagotoviti surovine. Češkoslovaška bo kupova.. la ono b ago, ki ga nujno potrebuje in ki bi ga sicer mora a tikati na do arskih trgih in še tam brezuspešno. Uvoz in izvoz bo prekoračil 5 in pol milijard Kčs, kar ustreza 17—18% vse češkoslovalke zuna, nje trgovine. Dobave sovjetskih žitaric — skupno 600.000 ton — so mnogo cenejše, kakor pa na svetovnih tržiščih, in to kljub temu, da Ceškos ovaška letos žitarice izredno potrebuje in da svetovna cena pšenice sta no ra Te. Ceškos.ovaška do goročna trgovinska pogodba ima tri skupine: v prvo spada, o z" a ti kovin ki iz-de ki, v drugi -skupini je strojna industrija in tretjo skupino tvo rijo izdelki, ki imajo kratek proizvajalni postopek: ob tev, stek o, keramika, tekstilno blago itd. Do -bave dolgoročne trgovinske po godbe so zaključene na pet let Češkoslovaške trgovinske pogodbe s Sovjetsko zvezo, Bolgarijo, Jugoslavijo in Poljsko predstav Ija. o skoraj 40 odst. vse zunanje trgovine. Za preostalih 60% si mora iskati Češkoslovaška svoje trge. Ce škoš'ovaška računa, da baita Igra1 Romunija in Madžarska ze o važ no vlogo v razvoju zunanje trgovine. Kakor do sedaj bo izvaža a Ceškos1 ovaška tijdi v bodoòè svo je izdelke v vse države, iz katerih hoče uvažati. Zato je bilo važno, da je Češkoslovaška (zaključila trgovinsko pogodbo s Sovjet.:ko zvezo. S to pogodbo bo 'ahko če-škos ovaška težka in lahka industrija izvaža’a svoje izdeke tud na ostala tržišča v inozemstvu. Pomen zaključka trgovinske po. godbe s 'Sovjetsko zvezo in z osta limi slovanskimi državami je pa zlasti v tem, da je Češkoslovaška s temi pogodbami v precejšnji meri Izloči’a grožnjo gospodarske krize in brezposelno. Ji.« Premog v vlogi zlata Meti Polj'sko in Francijo je bil sklenjen sporazum glede odškod. niiie za podržavljeno francosko imetje na Poliskem. Sporazum je vsekakor originalen; Poljska vlada bo plačala odškodnino s premogom in ker bo pr emag pri. čela dobavljati na ta račun šele leta 1951; bodo izdane francoskim imetnikom obveznice glase, če se na premog. Odškodnina ni torej določena v valuti dolžnika, temveč v premogu, ki predstavlja danes, ko je njega pomanjkanje tako veliko, pravo zlato. Poljska bo dobavila Franciji 3.800.0(70 ton premoga najkasneje v teku 15 let. Francozi so najprej zahtevali kar 40 milijard odškod. ulne', a so pozneje popustili. Po poročilih’ švicarskega tiska so s takšno rešitvijo spornega vpraša, nja Francozi prav zadovoljni, medtem ko s-ami nočejo pristati na podoben sporazum s Švicarji in ponujajo Švicarjem malo vred. ne papirje nekaterih šibkih fran. voskih podjetij za nacionalizira, no švicarsko imetje v Franciji, Takšni papirji niti zdaleč ne predstavljajo tako realne vrednosti, kakor je poljski premog. 5 vlakov na dan sovjetskega žita Sovjetska vlada bo dobavila do prihodnje pomladi 600.000 ton žitaric Češkoslovaški republiki. Prvi pošiljke sovjetske pšenice so začele organizirano prihaja i 7. decembra. Na željo ministrskega predsednika Sovjetske zveze Stalina bo obljubljeno žito v najkrajšem času dobavljeno Češkoslovaški. Sovjetske železnice so napravile vse potrebne korake, da bo prihajalo na češkoslovaško obmejno postajo dnevno po pet vlakov. Ker so sovjetske železnice široko-tirne, bodo vso pšenico pretovorili na obmejni postaji Cerna pri Čopu (vzhodna Slovačka). Na tej obmejni postaji je bila uvedena dnevna in nočna prekladalna služba. Dnevno bodo pretovorili iz sovjetskih vagonov v češkoslovaške 2500—3000 ton žita, o je približno 200 vagonov. Do konca tega leta bo z dobavami, ki so bile že izvršene, izročeno Češkoslovaški do 150.000 ton žitaric. Nova’devizna polla fpoljske^vlade Poljska v’ada je od' očila nov tečaj nasproti funtu šterlingu. Po j-ska narodna banka bo ods - j pie. čeva’a 1600 z’otov za funt. ki bi bil uvožen iz Velike Britanije m drugih držav, v katerih vlada funt. Ta tečaj velja za pošiljke podpor izšel, encev svojcem v lom, \ mo in za dediščine. Dosedanji leča j, to je 400 zlotov za funt, ostane v veljavi za ostale transakci’'1. Faz. liko med 400 in 1700 bo p’aéa a poljska vlada. V podobnih primerih bodo banke p ačeva’e tud za do ar 400 z otov namesto običajnih 100. Ameriški premog v TrsJu Dunajski listi «Volksblatt» po. ročajo, da so se ugodno zaključila pogajanja med poljsko in avstrijsko vlado glede dobave 300 tisoč ton poljskega premoga, ki bo izvršena v razdobju februar-julij 1948. Vlade pa sc nista mo. gli sporazumeti glede dobave drugih 210.000 ton poljskega prc. moga zaradj -cene; Poljaki so zah. levali namreč 15% povišanje. Na takšno povišanje cene Avstrijci niso pristali, češ da je ce. na ameriškega premoga postavljenega v Trst padla od 22 na 17 dolarjev za tono (nekaj nad 10 tisoč lir), 1n sicer zaradi znižanja prevoznine. ti imenu tržaškega gospodarstva? Kakor poroča neki tria.ki dnev. nik, je občnemu zboru Splošne zveze italijanskih indvstri.cev (Confederazione Genera.e ae.la Industria Italiana) v Kirnu pr,so stvovala tudi posebna detegacija Industrijskega udruženja v Trsta, ki ji je načeloval njen predsednik Avgust Kozuiič. Ta delegacija in »Delegacija Julijcev in Dalmatincev« je na zborovanju izrazila svojo hvaležnost za sestavo poro. čila, »ki obravnava tudi gospodar, ska vprašanja Juàjske Krajine in STO-ja ter vsebuje mesto v obrambo njihove industrije. Ta častna hvaležnosti so prišla do izra. za v govoru nekega tržaškega odposlanca, čigar imena list očiv.d-no namenoma ne omenja. Tržaški odposlanec je napadel mirovno pogodbo zaradi krivice, ki jo je prizadela itali.anstvu Julijske krajine s tem, da je razbile »zgodo. vinsko, duhovno in gospodarsko enotnost te pokrajine, ki ji je odrešitev (italijanska zasedba 191S) prinesla harmonijo in prospeh*. Govornik je trdil, da vse gospodarstvo Julijske krajine (v ob-egu po Rapallski pogodbi) teži k Ha. liji in da je odcepitev Julijske krajine in Italije povzročila ne samo ogromno škodo gospodarstvu Julijske krajine, temveč tudi go. spodarstvu Italije, ki je v Julijski krajini našla bistveno dopo n;'o za svoje gospodarstvo. Neimenovani govornik je zahteval revizijo mirovne pogodbe in omenil, da istrski in dalmatinski »esul se ceni na 30 milijard letno. Proizvaja c,i zahtevajo od dir zave primerne ukrepe za ublažitev krize, kajti le po večan izvoz bi lahko reš 1 ta važ ni kmečki sektor pred katatrolo. Čudna je v tem pogledu vest, da n. pr. v Mi1 anu prodajajo poma, ranče, uvožene iz Ka .forni)e. Španije in Palestine, medtem ko trdijo proizvaja’ci, da jim nizka prodajna cena sadja onemogoča celo pobiranje pride ka. Poleg te ga tlači naraščajoči in neznosni davčni pritisk vsako zdravo pobudo sadjerejcev. Dne 12. novembra so bile pr' sadju in zelenjavi registrirane na slednje cene: orehi lir 140 280. mandarini 50—65, date j ni 280, po maranče 28—42, suhe smokve 130 —160, so'a'a 60—220, limoni 30 -40, granatna jabo’ka 38, jabolka 12—80, hruške 20—120, radiò 50— 330, korenje 60—75, kislo zelie 110 -115, kostanj 20—80. MESO IN MESNI IZDELKI Konsum govejega mesa se je v Trstu zadnje čase povečal _ k jut temu, da cene niso še dostopne večjemu številu potrošnikov. Ce ne mesa posebno pa mesnih izdelkov se niso namreč še pr lago diie tržnemu položaju italijanskih središč, od katerih je odvisen tu kajšnji trg na drobno. Iz Ita1 ije prihajajo vesti o nadaljnjem, a neznatnem upogiba, n ju cen k’avne živine. Kot primer prinašamo nas'ed. nje k votaci j e, ki so jih registrirali na nekaterih italijanskih trgih 9—10 dec. t.T. Rovigo: za kg žive teže na de belo: vo’i lir 220—250; krave 180 —190; teleta 300—320. Prašič rejeni lir 440—450, nereieni 500--550; prašički 580—600. Reggio Emilia: na debe'o za kg f.co skladišče: gnjat leta 1947 lir 650—700, gnjat 1946 1200—1300; ■alama 800—850; niortade'a pra šič:a 750—800; mortadel a ekstra 820—850, običajna 420—500; sla. n ina 640—700. mast 580—660. VINO 8aa Cene na tržaškem trgu kakor tudi v centlrih produkcije so na j splošno stalne. Italijanski pride, j lek vina po najnovejših ugotovi. | ìa: Chianti k’asičen (stop. 12.131 lir 6200—6800 za hi. Lecce: l.r 410—420 za stopinjo in h (13.14 slop.); lir 440—450 za stopinjo in hi (15-16 stop.). KOVINE F.co skladišče na debelo, za kg: železo lir 95; med v p o čah 552— 535; baker (žica) 630—640, baker v nloščah 740—750; svinčene cevi 338—348, -vinčene (plošče 348— 358; aluminij 380—390; cin 2070— 2080. GORIVO Cene premoga se niso izpreme. ni e, pričakovati pa je v kratkem povišek cen na pirobtem trgu. Bencin na črn,; borzi lir 115—120; pe. troiej 100—110. TEHNIČNI LES Cene za kubični meter za b’ago v tranzitu (carina 15% izk juče. na): j e’ovina in smrekovina lir 23.000; tramovi tesani 14 000; bu kovina 23.000; javor 34.000. PETROLEJSKI PROIZVODI Dne 1. 12. je stopil v veljavo nas ednji uradni cenik za petrolejske proizvode (vključen je osnovni dovek): Olje za mazanje motorjev: lir 286 za liter brez posode; 1 ir 318 za kg brez posode; lir 333 za kg s posodo; lir 1350 za kg 4,40 v po sodi. Olje za mazanje diferenc jalov: lir 271 za Iter brez posede; ti; 300 za kg brez posode; lir 315 za kg s posodo. Maziva za avtomobile: lir 297 za kig brez posode; lir 312 za kg ? posodo. DRVA s., V tržaških skladiščih je sedaj v zalogi okrog 100.000 q drv. Ju. gos’avi j a je dosedaj dobavi'a tržaški občini 850 vagonov, s'edila bo pa pošiljka nada jnjih 150 vagonov drv. Prihodnje dni bodo pričeli, z radon ir amim razdeli eva. njem sedaj omenjenega kont n. genia goriva po 1100 lir za G- Zanimiva pa je ugotovitev, da prihajajo na tržaški trg še vedno znatne količine drv z videmskega področja, pošiMka s’adkega oglja pa celo iz Kalabrije, čeprav mora Ita’ija uvažati lesni material iz inozemstva in je n. pr. v nedav. no sklenjenem trgovinskem dogo voru med Italijo in Jugoslavijo predviden znaten izvoz drv iz Jugoslavije v Ita1 ijo. Očividno je to posledica neurejenih gospodarskih odnosov med Trstom in Ita. lij o. Trenutno ni na tem sektorju znatnega povpraševanja, zaradi česar so se cene neko! ko zniža’e: cena drv na drobno je 1300 lir za d- FRANJO RUPENA & Ci d. z o. z. TRST —• VIA UDINE 15 - TEL. 86-48 Uvoz - Izvoz - ZASTOPSTVA Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Indeks življenjskih potrebščin Prinašamo naslednji indeks cen, ki ga je izračunal za mesec november tukajšnji Urad za delo s sodelovanjem sind.kalnih organizacij. Za primerjavo prinašamo tudi postavke za mesec oktober: Okt. Nov. Prehrana 188,01 177,24 Oblačila 195,37 194,19 Stanovanje 192,91 198,16 Kurjava in razsv. 241,75 243,02 Razno 208,41 205,15 Splošni indeks 193.11 185,29 Osnova za indeks: december 1946 = 100. Iz navedenih podatkov je raz vidno, da so se) stroški za prehra no, za oblačila ter za razno zn:. Žali, za stanovanje, kurjavo in razsvetljavo pa zvišali. Splošni in. deks se je znižal za okoli 4%. Indeks je preračunan na pod’a gi izdatkov družine, ki je sestavljena iz dveh odras ih oseb, iz dveh otrok med 4. in 9. letom ter 1 otroka izpod 4. leta.. Pri tem so upoštevana tudi racionirana živi. la. x SLADKOR NA SVETOVNEM TRGL Svetovna proizvodnja sladkorja je na splošno zadovoljiva, če jo primerjamo s sladkorno kampanjo 1945 46. Le nekatere evropske države in Da'jnji vzhod so se da'cč od norma ne produkcije. Najboljši rezultati sladkorne kampanje so v Sovjetski zvezi, kjer se je p..o. izvodnja v primeri z lar.dnm le. tom skoraj podvoji'a. Najnovejše cenitve in, statistike zatrjujejo, da so v letošnji sladkorni kampa, nji dosegli produkcij _> 24 in po' mi’ijona ton v primeri s 30 m h . j on tonami, 'ko1 iker. je znaša1 a povprečno predvojna normalna produkcija. V primeri z 1. 1946 se je svetovni proizvod sladkorja zvišal za 6 milijonov ton. Optimistične vesti o proizvodnji s'adkor. ja krepijo težnjo po znižanju cen te važne prehrambene prvine. Zanimanje .tujih plovnih družb za Trst 62S..S. SVETOVNI PRIDELEK KORUZE Računa se, da znaša letošnji svetovni pridelek koruze 1.689 milijonov 600.000 hektolitrov. Proizvodnja koruze je tako dosegla v svetovnem merilu predvojno povprečnost, vendar je za 12% manjša kot je bila v preteklem letu. Izredno dober donos koruz. ne kulture je v jugovzhodni Evropi, posebno v Romuniji V za. padmi Evropi je pride1 ek . sicer večji kot je bil lansko leto, a še vedno pod normalno proizvodnjo. V Severni Ameriki pa je pride. lek za 32% nižji v primeri z zadnjim pridelkom. ITALIJANSKA ZAJCJEREJA IN KOKOS JtSRGJA Italijanska zajčjesreja in koko. šjeroja jo po podatkih, ki jih je izdal italijanski centralni statistični urad precej ped predvojnim stanjem. Perutnine je nekaj nad; 50 milijonov 'glav (okrog- dve glavi mn ha obdelovalne zemlje.) Produkcija jajc znaša okrog 4 milijarde in pol (92 jajc na prebivalca). GotSii. in rac je 1 milijjn dve sto tisoč ; puranov 1800.000; faraonk 500.000. Zajčicrcja šteje 6,803.000 glav. INDUSTRIALIZACIJA KMETIJSTVA V prvem tromesečju tega leta je Vel. Britanija izde a'a 14.353 traktorjev, medtem ko je v letu 1938. v posameznih tromesečjih izdela'a povprečno 2.507 traktorjev, Ker gr s 60% te proizvodnje v inozemstvo je to dokaz, da napreduje industria, lizaoija kmetijstva po vsem svetu. Odgovorni urednik Jr. Mirko Koršič GOSPODARSTVO izhaja dvakrat mesečno. Uredništvo in uprava: TRST, ul. Ruggero Manna št. 29. Telefon 27847 (uredništvo), 27947 (uprava), — Cena: Posamezna števi.ka lir 15.—. Naročnina: polletna L. 180.—, letna L. 350.—. — Čekovni račun «Ljudska založba«, TRST, štev. 11546. — Cene oglasov: za vsak mm višine v širini stolpca, Lir 40.—. VOD D.D. UVOZNI IZVOZNI zavod TRST - ULICA CICERONE 8 Tel. 80-00 56-38 29-306 ZADRUGA PRODAJALCEV DERIVA TRST Uradi: Via Mazzini fi - Centralno skladišče Via delle Milizie dobavlja oglje, drva, premog po svojih članih družba z o. z. UVOZ Trst, ul. Valdirivo 11 IZVOZ Tel. 87-70 - 29-153 Avtopodjetjc S.T.A.R. Družba, z o. z. TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7; tel. 71-09 Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi ♦ ♦ ♦ fene zmerne * • ♦ TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO