Q*°j£/om i^AND f~yu6&ce,.* ?J0. 4 62 s}yriJ cT ^y^isUrCi F0J*. JV vP]^e • 7%5l 1^=3 8 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, SLOVENIAN MORNING N^WSPAPCf* Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix^ Ely, Pueblo, BockSprings CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 10, 1977 LETO LXXVIII. Vol. LXX\T31 NAROČITE AMERIŠKO DOMOVINO! Vse naročnike Ameriške Domovine, najstarejšega in edinega slovenskega neodvisnega dnevnika na svetu, prosimo, da ostanejo listu zvesti v bodoče, kot so mu bili v preteklosti. Poravnajte naročnino — do 15. januarja 1977 je še vedno le $23 za vse leto, po tem dnevu bo povišana na $28. Ko je v teku kampanja za nove naročnike, prosimo vse sedanje, da naj vsak poskuša pri njej sodelovati. Povabite svojega slovenskega soseda, prijatelja in znanca, naj naroči Ameriško Domovino. Pošljite upravi AD njegov naslov, da mu jo bo začela pošiljati! Oglašajmo v svojem slovenskem listu, kupujmo pri onih, ki v njem oglašajo! Dosedanji napor je bil zelo uspešen, veliko rojakov m rojakinj se je odzvalo z darovi v Tiskovni sklad in z objavo božičnih ter novoletnih voščil, pa tudi s pridobivanjem novih naročnikov. Tekom decembra je dobila Ameriška Domovina skupno blizu 50 novih naročnikov. Vsem, ki so pri dosedanjem naporu sodelovali in mu pripomogli do uspeha, prisrčna hvala! Dosedanji dosežki kažejo, da je postavljeni cilj mogoče doseči, da je Ameriško Domovino mogoče o-hraniti, da bo še leta in leta hodila v naše domove! Vse rojake in rojakinje vabimo, da sodelujejo v skupnem naporu za ohranitev in utrditev naše Ameriške Domovine! Odbor za podporo v Ameriški Domovini VJETSKE ZVEŽI Jugoslovanski zastopniki so obvestili vlado ZDA, da je predsednik Tito gladko odklonil zahteve Sovjetske zveze tekom lanskega obiska Leonida ? Brez-ujeva v Jugoslaviji. NEW YORK, N.Y. — Po ve- steh iz jugoslovanskih virov je i godbi ne zaveda dovolj pomena Leonid I. Brežnjev tekom svo- jn kočljivega položaja Jugosla-jega obiska v Beogradu v pre- vjje v odnosu sil med Zahodom teklem novembru predložil Titu jn Vzhodom, kakih 40 zahtev in zamisli, med njimi naj važnejše sledeče tri. Jugoslavija naj dovoli Sovjetski zvezi pravico do preletavanja preko njenega ozemlja tako za civilna kot vojaška letala. Sovjetska zveza naj dobi v Filipinski predsednik svari z odpovedjo pogodbe z ZDA ouvjeisivct .ve« naj v MANILA, Filip. •— Predsed- Kotorskem zalivu oporišče za nik republike Ferdinand Mar-svoje vojno brodovje in ne ie cos je pretekli petek svaril možnost oskrbe in popravil, kot ZDA, naj utegnejo I1 ilipini konje bilo rečeno preje. j čuti svojo vojaško pogodbo z Jugoslavija naj imenuje viso- ZDA. Istočasno je odločno od-kega vojaškega častnika v voja- klonil obdolznve. da v zaporih ški svet Varšavske zveze, ki ima Filipinov mučijo politične 3et-svoj sedež v Moskvi in sKOzi nike, kot je to objavilo državno katerega prejemajo članice Var-(tajništvo ZDA. savske zveze navodila in uioJ® un,1’ Suarezhva vlada se upira pri- 'dohodninskega davka, ali pa _;”,on -°Sar> „ % . . ' ” ^ tisku desnice in levice. Previd- pravico do povišanja kredita na no se prizadeva doseči izpusti- investicije za 2%. Ivih jezikov. : svoj e uposlence, od zveznega did, rojen v Cerknici na Notranjskem, od koder je prišel v Ameriko leta 1994 in kmalu nato odprl manufakturno trgovino “ na St. Clair Avenue in 38. cesti, ri° ’ a katero je leta 1924 preselil v , ^ Euclid, žena mu je umrla leta ^biteljev. Ti zahtevajo za iz- Skupno naj tev ugrabljenega načelnika kra- bi bili davki podjetij znižani za Ijevega sveta Antonia Marie de nekako 2 bilijona dolarjev. To ne bi ustvarila vtisa, znižanje naj bi bilo trajno, da je popustila poet pritiskom u- Vrnitev zveznih davkov v obsegu $100 do $200 posamezni- «29 v' Cleveland”kliniki "nesreč pustltev Oriola Opustitev poli- kom bi bilo enkratno Bil je oče Mrs. George Kavrin ^lcnib zapornikov. (Wickliffe), Dorothy Urankar (Florida) in Anthonyja, 5-krat stari oče in 4-krat prastari oče, član SNPJ. Pogreb je danes iz Brickmanovega pogrebnega zavoda, 21900 Euclid Avenue v cerkev sv. Kristine ob 9.30, nato na pokopališče sv. Pavla v Euclidu. Šolarski štrajk v Južni Afriki JOHANNESBURG, J. Af. — Črni dijaki v segregiranih mestih Južne Afrike nadaljujejo štrajk v srednjih šolah tudi po božičnih in novoletnih počitnicah. Ko je obisk srednjih šol sorazmerno pičel, obisk v osnovnih šolah raste. Štrajk so črni dijaki začeli v znak protesta proti obveznemu pouku afrikan- Kifajsb v&Jska h prsvzsE? y mmm železniške križišče HONG KONG. — Vojska je prevzela upravo in obratovanje enega najpomembnejših železniških križišč, LR Kitajske Chengchow, kot je objavil pretekli teden Kanonski radio. Kuo Wei-cheng namestnik poveljnika armadnega železniške- prepričan, da bo ga zbora, je bil postavljen na predlog odobril, čelo obratovanja Chengchow | železniškega urada, in sicer samo za leto 1977. Skupno naj bi to stalo zvezno blagajno do j največ 11 bilijonov dolarjev, j Del programa za povečanje števila delovnih mest predvideva povečanje sedanjega števila 300,000 takih mest na 500,000 v letošnjem letu in nato v prihodnjem na do 800,000. Nujni program javnih del, ki ima sedaj proračun 2 bilijona dolarjev, naj bi dobil dodatna 2 bilijona dolarjev sredstev. Charles L. Schultze je dejal, da je Kongres ta Bajko! km naj mila njeno previsoko ceno Bfcjlpt nakupa i« ruue kave je po vsem sodeč edino sredstvo za znižanje njene pretirano visoke cene. CLEVELAND, O. — Kot že in drugod so začeli pozivati k bojkotu kave tudi v Clevelandu. Bojkot vodi Cleveland Consumer Action, ki poziva k sodelovanju vse potrošnike, še posebej pa ra-stavracije in trgovce. Bojkot je podprl javno kong C. A. Vanik iz 22. okraja državc Ohio, ki vidi v njem edino u-spešno sredstvo proti navijanji cen kave v zadnjih mesecih. Brazilija in druge izvoznice kave so uporabile povpraševanje, ki je preseglo ponudbo, in povišale ceno kave za nad 150%. Brazilija je dobila pred pozebe svojih kavnih nasadov nekako bilijon dolarjev za izvoženo kavo na leto, lani je dobila za nje preko 2.5 bilijona, torej 150% več. Kava ni hranilo, je le poživilo, ki smo se ga navadili, k: pa se mu lahko tudi odrečemo in odvadimo, če se ne maramo pustiti izrabljati od navijalce"7 cen. Zdravniki pravijo, da bo o-pustitev pitja kave koristili našemu zdravju. Vodniki bojkota kave v Clevelandu pozivajo, da v tednu od 15. do 22. januarja ne uživamo nobene prave kave, nato pa njeno rabo zmanjšamo na polovico. Seja— Perry Home Owners združenje ima nocoj ob pol osmih svojo sejo v uradu na 6111 St. Clair Avenue. Kri za operacijo odprtega srca— Pisatelj g. Karel Mauser se je po nasvetu zdravnikov odločil za operacijo odprtega srca. Potrebuje kri “B positive”. Tisti, ki bi bili pripravljeni dati kri, bodo pregledani v Mt. Sinai bolnišnici v dneh 10., 11. in 12. januarja, svojo pripravljenost pa naj spor oče g. Mauserju na cel. 391-6127. Prijava ncdržavljanov— Pravosodno tajništvo opozarja vse nedržavljane, neoziraje se na to, kako dolgo žive v ZDA da morajo tekom januarja javiti svoj naslov na za to določenih formularjih, ki so na razpolago na poštnih uradih in v uradih immigration and Naturalization Service. Kdor svojega naslova ne bi javil, se izpostavlja težji vazni in celo morebitnemu izgonu iz ZDA. Šolska integracija samo v Clevelandu— Preteklo soboto so odločili, da bo načrt, za integracijo šol, ki bo narejen na temelju odločitve zveznega sodnika F. Battista, obsegal samo področje mesta Clevelanda. Predmestja so za enkrat izključena. Načrt mora biti izročen sodniku do 17. januarja 1977. Kongres za ostrejše predpise varnosti za petrolejske ladje WASHINGTON, D.C. — Več-e število članov obeli zbornic Kongresa iz obalnih držav se zavzema za uzakonitev ostrejših varnostnih predpisov za petro lejske ladje, ko je prišlo v zadnjih tednih do večjega število lesreč, ki so povzročile večje o-nesnaženje. Po podatkih Obalne straže je največ onesnaženja z oljem v pristaniščih in poti do njih. Koristi nad prepirom NEW YORK, N.Y. — LR Kitajska in Sovjetska zveza se še Jimmy Carter se je o svojem vedno pisano gledata in javno pomagata gospodarskem programu razgo- prepirata, vendar ju to ni mo- ^erjetno še preko noči v ju- to je pretekli petek razglasi! rajšnji dan. Najvišja tempera- splošne volitve v narodno stup-ura okoli 18 F (-8 C). |ščin° za 7- marca 1977‘ pa mu dva visokg armadna varjal s kongresnimi vodniki, {častnika. Peking je poslal voja- Vsaka zbornica je bila zastopa-ke v “skladu z zahtevami”, na s 6 člani, pri razgovorih pa pravi poročilo. so bili navzoči in so sodelovali To poročilo je zanimivo zlasti tudi izbrani Člani Carterjeve zato, ker je bilo objavljeno sko- vlade, ki imajo posla z gospo-raj istočasno z izjavo visokega darstvom. ščine namestp angleščine, uve-j vladnega predstavnika, da je Predsednik (speaker) Pred-denem v lanškem juniju. Šol- položaj “odličen v složnem bo- stavniškega doma Thomas P. ke oblasti so to odredbo kasne- |ju” proti tistim, ki so mislili O’Neill Jr. je ob koncu posve- je ukinile, toda črni {štrajk nadaljujejo. tilo, da ne bi obnovili prodajanja kitajskega niklja za ruski volfram. To kupčijo so prekinili po začetku javnega spora med Moskvo in Pekingom pred kakimi ; 15 leti, sedaj so jo na tihem obnovili, ker je v korist obeh. S tem so izločili londonske posredovalce, ki so na račun spora dijaki j motiti javni red po smrti Mae tovanj dejal: “Jaz sem silno za- med komunističnima velikano- .HlWHH jel' |Ce-tunga. dovoljen s predlogom in imam oma delali dobiček. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Sen. Hubert H. Humphrey, ki je bil operian na raku lansko jesen, se mora še dalje zdraviti, so objavili preteklo soboto. WASHINGTON, D C — Jimmy Carter je objavil, da bo poslal podpredsednika W. F. Mon-daleja na uradni obisk v Francijo, Veliko Britanijo, Nemčijo in glavni stan Ev rop ske gospodarske skupnosa v Bruxellesu ter na Japonsko takoj po vmestitvi 20. januarja. Podpredsednik naj bi se v zavezniških glavnih mestih razgovarjal o gospodarsaem položaju in o zadevnih načrtih in programih ZDA. NEWARK, N.J. — Bivši sovjetski mornar, ki se je naselil v ZDA kot begunec, je bil prijet pretekli petek kot sovjetski vohun. Ivan N. Rogalski, star 34 let, je pobegnil s sovjetske ladje leta 1971 v Nemčiji, pa prišel od tam v ZDA preko Španije. Prijeli so ga. ko je prevzel tajne dokumente iz RCA Corp. o komunikacijskih satelitih, da bi jih izročil Yevgeniju Karpovu, članu sovjetskega zastopstva pri ZN v New Yorku, 6117 St. Chur Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation rabUatMO daily except Wed., Sat., Sun., and holiday«, 1st weak oi' July NABOCNINAl • Zdrufcan« države: f^S.OO na leto; $11.50 ra pol leta; |7.00 xa 1 m«ae«a • Kanada in dežele Izven Združenih držav: 125.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 maaa«« Petkova izdaja $7.00 rut leto SUBSCRIPTION BATES: United Stat«« $29.00 per year; $11.50 for 0 month«; 7.00 for I month« Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.60 for 3 month« Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAin AT CliVFLANU, draO 83 No. 4 Monday, Jan. 10, 1977 Slovenski grunt propada Pod tem naslovom je nedavno slovenski tednik “Svobodna Slovenija”, ki izhaja v Buenos Airesu v Argentini, prinesel daljši članek o položaju slovenskega kmeta in kmetijstva, pa tudi slovenske zemlje in njenega zanemarjanja, ko mladi rod zapušča kmečke domove in odhaja na delo v tovarne po mestih Slovenije ali pa na tuje. Zaradi pomembnosti prinašamo članek na tem mestu našim čitateljem. ❖ * Pravijo, da ljudje, ki se po tridesetih letih vračajo v Slovenijo, svoje domovine skoraj ne poznajo več, tako se je spremenila. Gore in ravnine, jezera in vode so sicer še iste, kot nekdaj, ljudje pa so drugačni: so šli skozi “tovarno novega, marksističnega človeka.” Komunizmu m dovolj, da vlada, ampak hoče z vso silo svoje propagande, vzgoje in nasilja prevzgojiti človeka tako, da pozabi vse vrednote, ki so mu bile nekdaj svete, in se navzame novih, materialističnih, ki so onim popolnoma nasprotne, pa naj bo to na versko-moralnem, političnem ali socialno-gospodarskera polju. Ddiies bi radi omenili le eno izmed mnogih posledic komunistične “prevzgoje”. Ljudje, ki prihajajo domov, s čudom opazujejo, koliko rodovitne slovenske zemlje je neobdelane. Opazujejo, kako po od prometa oddaljmiih krajih ostajajo cela posestva zapuščena, v hišah pp čaka žalostnega konca nekaj starih ljudi, mladi pa so odšli v tovarne v mesta ali v tujino, od koder se marsikdo ne misli več vrniti, ker mu tujina daje boljši kos kruha, kakor mu ga more domovina. Opazovalci pravijo, da je prav ta problem najpo-raznejša oblika marksističnih gospodarskih zmot. Še se spominjamo, s kakšno besnečo naglico so takoj po vojni sekali gozdove, da bi za les dobili nekaj valut, ki so jih potrebovali za oboroževanje. Ko so videli, kam to .opanje pelje, so začeli ustanavljati gozdne drevesnice, da bi preprečili popoln propad gozdnega bogastva in prepovedali sekanje tako, da je lastnik moral od urada do urada, da so mu dovolili posekati v lastnem gczdu, kar je potreboval v svojem gospodarstvu. Ran« takratne brezglavosti še danes niso zaceljene, kajti drevo ne zraste v enem letu. Kdo bi pozabil, kaj vse so počenjali rdeči gospodarji s slovenskimi kmetijami. Neresno začet in negospodarsko voden poskus slovenskih kolhozov je doži-\ei tak moralen in gospodarski polom, da so oblastniki sami prosili ljudi, naj vzamejo nazaj svoje njive, ki so jih vključili v kolektivno gospodarstvo. Kup uslužbencev, ki so se vgnezdili v teh ustanovah, poleg kmečkih delavcev, ki so znali ravnati z zem ljo,.je oil kot zajedavec na bolehni rastlini: upravitelji, knjigovodje, psihologi, nadzorniki itd. so jim dokazali, da naša zemlja da svoj sad le tedaj, kadar jo ljubi in neguje lastnik in njegova družina, ki ne pozna urnika ne dopusta, kadar zemlja zahteva, kar ji gre. Da bi v kmečkih lastnikih ubili veliko ljubezen do lastne zemlje, so mu grenili delo s šikanami in pretiranimi davščinami, odkupovali njegove pridelke po smešne nizkih, nerentabilnih cenah, vse pa, kar je potreboval za obdelovanje, je bilo tako drago, da je bil nakup onemogočen. Rdeči režim hoče Slovenijo industrializirati. Nekaj industrijskih podjetij je podedovala od stare Jugoslavije: na Jesenicah, v Kranju in Tržiču, v Celju, Ma riboni in Meži, nekaj rudnikov in elektrarn, to je bile skoraj vse, kafr smo imeli. K temu lahko prištejemo št obrtnike, ki so bili takrat ugleden in gospodarsko trden stan Skoraj tri četrtine slovenskega prebivalstva po je bilo kmečkega stan. Broz dvoma prevelik odstotek za tako malo zemlje. Zato je toliko naših šlo v tujino iskat kruha. Nove, mnogokrat na zelo veliko zasnovane industrije sirom Slovenije, čigar uspeh bo pokazala bodočnost, s? odtrgale od kmečke zemlje ne le previsno delavno sil ), ampak tudi nujno potrebnp delovne moči, ki jim je preprost račun pokazal, da je bolj rentabilno iti v tovarno, nego na njivo. Prvi rod, ki stanuje in je še na domu. bo še užival dobrote industrializacije, kaj pa bo z naslednjimi rodovi, bo pokazala kmalu bodočnost. Pii tem je nastala še ena zanimivost: Ker imamo blizu SGf*ede, kjer je dobro delo mnogo bolje plačano kot doma, mladi delavci silijo za boljšim kruhom v tujino, njihova mesta v naši domovini p«, zasedajo naši južni bratje, ker jim Slovenija nudi boljši kruh, kakor pa krsna Hercegovina ali junaška Črna gora. Tako moremo po slovenskih industrijskih krajih slišati na cesti ve č go v once južnih sosedov, kakor pa naše domače. Slovenski kmečki domovi in grunti samevajo zapuščeni. Ne le moški, tudi ženske hočejo in marsikdaj morajo v službo, da lahko zadoste zahtevam po udobnem življenju. Otrok, kolikor jih še je, prepuščajo babicam in od dela zgaranim starim tetam, da ne motijo staršev pri tekmi za novimi vabili modernega načina življenja. Bog varuj, da bi bilo to pisanje čustveno vzdihovanje po starih dobrih časih. Slovenski kmet teh časov ni imel nikoli. Je že minilo tri četrt stoletja, kar je Evangelist Krek napisal črne bukve kmečkega stanu. Vemo, da je industrializacija naše domovine potrebna, toda za to je treba pameti in resnosti. Med vojno so partizani s posebno slastjo rušili stare gradove, spomenike fevdalnih časov, danes jih pa zopet popravljajo in spreminjajo v središča tujskega prometa. S kmetom je bilo prav tako. Najprej so ga strli in mu vzeli zaupanje v zemljo, ki jo je slovenski kmet tako ljubil in branil. Sedaj, ko oblastniki gledajo neobdelano slovensko zemljo, pa skušajo na novo privabiti kmečkega človeka, da bi jo nanovo vzljubil. Težko bodo uspeli, kajti obenem z rušenjem slovenskih gruntov so rušili tudi moralne vrednote, ki jim je bil kmet nosilec skozi stoletja in ki so v tesni zvezi z ljubeznijo do rodne grude, nosdke tradicij in vere očetov. KK BESEDA IZ NARODA min in bo s stolpa naše farne cerkve oznanjala spomin njegovemu imenu. Za dan odkritja spominske plošče bo tiskan lep program, v katerem bodo tudi imena vseh darovalcev za spominski sklad. En izvod programa bo zapečaten v spominski plošči. Kdor bi želel dodati svoje ime in sodelovati pri tej akciji, naj to naredi takoj. Program bomo dali v tisk prve dni januarja. Namen te naše akcije je dali izraz hvaležnosti rajnemu dr. Farkašu za izredno delo, ki ga je storil v prid mnogim med nami. Priča pa naj tudi zanamcem, da so med slovenskimi ljudmi vsaj nekateri, ki ne pozabijo dobrega srca in dobre roke, ki jim je v stiski nudila pomoč. Odbor za spomenik župniku dr. Farkašu Skupina za “demokratsko alternativo” je zborovala Slovenski center v Parizu CLEVELAND. O. — Različne potrebe trkajo v teh dneh na vrata naših src in ena izmed tolikih je gotovo tud graditev Slovenskega doma in kapele v Parizu. Za izvedbo tega načrta so se odzvali številni naši rojaki, kar nam tudi potrjuje, da je zamisel zdrava in da je res potrebno, da se na križišču velikih evropskih poti razvije slovenska ustanova, kjer bodo naši duhovniki izpolnjevali svoje poslanstvo in kjer bo naš človek našel poleg duhovne poživitve tudi toplo ognjišče ob materini besedi in pesmi. Vsem dragim rojakom, ki so darovali v te namene, se odbor prav prisrčno zahvaljuje in prosi, da temu zgledu sledijo še drugi. Do s*daj so prispevali sledeči: Po $200: Bogataj Ciril, Novak Vlado. Po $150: Pograjec Ivanka, Bajc Lojze, Elovar Frances. Po $100: Bremec Julijan, rev. Joseph Varga, Lavriša Anton, Društvo SPB, rev. Emil Hodnik, rev. Rudolph Urbič. $70: Golobič Matija. Po $50: Pezerovič Milan, Tominec Frank, Neimenovani. Slak Tone, Simčič Metod, Omahen Polde. $46: Nabrano na sestanku 4. sept. 1976. $ JO: Mlinar Marija. Po $25: Družina Miro Celestina, Jarem Lojze, Ratajc Bill. Po $20: Jurkovič John, Hočevar Matija, prof. Sever Janez, Oblak Anton, rev. Pavel Krajnik, Pretnar Ivanka, Šega Frank, Mlinar Fran, Zajec Milan, Hren France, Vrenko Miha, Pičman Justi. Po $15: Neimenovana, Fern: Joseph, Dejak Frank, Osredkar Alton, Domines Zinka. $1.‘'-: Adamič Anton. Po $10: Tominec Viktor, Perič John, Sladič Jože, Tekavec Matt, Ovsenik Janey, Kristanc Jože, Hočevar Frances, Zakcdj P a v 1 e , Neimenovani, Savron Dante, Nemec Gina, Kalaj Manja, Hren Ignacij, Neimenova-ni, Ferlinc Kristina, Delkin Jože, Zorman Ludvik, Mlinar Marjanca, Kuhelj Frank, Zaje ■ Karel. Omahen Jože, Jarem Lojze, K rule Stane, Kodrin Stanko, Mr/,likar Janez, Cerar F rank, Neimenovani, Glavan Mirko, Hribar Lojze, Pogačnik Branko, Jerič Maks, Kalar Olga, Mertek Jože, Družina Hočevar, Družina Zibnik, Žakelj Janez. Po $5: Brodnik Mary, Arko Alice, Zalar Mary, Gospodaric Ferdo, Kristavčnik Rudi, Štepec Ciril, Kremžar Henrik, Hočevar Janez, Antloga Mirko, Andiojna Drago, Kamin Frank. Denša Štefan, Rigler Ivan, Petelin Lojze. $2.50: Povirk Janez. $2: Breznikar Janez. Po $1: Mance Milan, Gamero Renald, Kokalj Jože. Za odbor: Lojze Bajc Odkritje spominske plošče č. g. dr. L Farkašu v FairiieSdu Pred desetimi leti, 20. januarja 1967, je v avtomobilski nesreči zgubil življenje takratni župnik slovenske fare v Bridge-portu č. g. dr. Andrej Farkaš. Farani se še danes s hvaležnostjo spominjajo dobrega in požrtvovalnega dušnega pastirja. Vsem je zlasti v spominu njegova izredna skrb za rojakc-bcgunce, ki so trumoma priha-ijali v ZDA v letih po drugi sve-itovni vojni. Prihajajoče v Ameriko je sprejemal v pristanišču in že naseljene v bližnji in dalj-ni okolici je vabil v Bridgeport Za vse, ki so se, tukaj naselili, je znal poskrbeti kot dober oče. Našel jim je stanovanje, zaposlitev in drugo vsestransko pomoč, katero so ti ljudje potrebovali, preden so si sami toliko uredili življenje v novem okolju, da so mogli skrbeti zase in j svoje družine. Zlasti pa je zna' s svojim prijaznim in vedrim značajem buditi novo upanje m vero v življenje ljudem, ki so vse to izgubili v letih tavanja skozi razna begunska taborišča. Vsem je pomagal, da so si uredili nov dom in zaživeli novo življenje. Pokojni dr. Farkaš je vodil slovensko faro v Bridgeportu od oktobra 1950 do svoje smrti. Spomin n^i njega pa bo ostal med nami in hočemo, da bi sn ga spominjali in mu bili hvaležni tudi naši potomci. V ta namen je že pripravljena lepa spominska plošča, ki bo pritrjena na zid naše nove farne cerkve v Fairfiektu. Slovesno odkritje bo v nedeljo, 22. januarja 1977, pri sv. maši ob 11. uri dopoldne. Slovesnost bo vodil naš sedanji g. župnik Lojze Hri-bšek. ki je prevzel faro po pokojnem dr. Farkašu. K odkritju plošče so povabljeni tudi prijatelji pokojnega g. župnika. Monsig-nor Ignacij Kunstelj iz Londona je na naše povabilo že odgovoril pritrdilno. Pričakujemo pa tudi duhovščino in prevzv. g. škofa iz Bridgeportu. Vemo, kako je bil dr. Farkaš priljubljen med stanovskimi tovariši. Tudi med slovenskimi duhovniki po Ameriki in Kanadi je imel dr. Farkaš mnogo prijateljev. Mogoče se bo kateri izmed teh utegni1 udeležiti slovesnosti o d k r i tja spominske plašče. Vsi so povabljeni. Naj svoj namen sporočijo našemu g. župniku. Sl roške za spominsko ploščo bomo pokrili s posebno nabiralno akcijo, ki je bila v ta namen organizirana. Tudi Carillons -umetna naprava, ki nadomešča zvonove, bo plačana iz istega [sklada, ker bo rajnemu župni-Iku vpisana kot predmet v spo- !ng. Lambert Muri umrt CELOVEC, Avstr. — Na sam zadnji Sveti večer, to je 24. decembra lanskega leta, je umrl na svojem domu pri Pristovniku v Kortah (Troegern) na Koroškem rojak inž. Lambert Mu ri. Zadela ga je srčna kap. Čeprav je zadnja leta živel tiho, skoraj skrito življenje na svojem ožjem domu v Kortah in četudi ni maral, da bi se po njegovi smrti o njem karkoli pisalo, je bil rajnki ing. Lambert Muri v obdobju pred zadnjo svetovno vojno ter tudi še nekaj časa po njej, posebno še v svojem zadnjem, t.j. koroškem življenjskem obdobju, tako pomembna slovenska osebnost, da j c prav in tudi pravično, da se ga s hvaležnostjo v srcu spomnijo tudi slovenski ljudje v A-meriki in drugod po svetu. Rajnki Lambert je bil rojen 18. septembra 1899 pri Mlinarju pri Jezeru (sedaj Jezersko). V družini je bilo 16 otrok; med njimi tudi Ignacij Muri, pred dobrim letom umrli dolgoletni župnik na sončnih Djekšab (Diex), in ena redovna sestra. Gimnazijo je študiral na škofijski klasični gimnaziji v št. Vidu nad Ljubljano in v Kranju, zatem pa agronomijo v Zagrebu, na Dunaju in končno še v Lwovu v Galiciji. Po opravljenih študijah je postal kmetijski učitelj v Mariboru, zraven tega pa še časnikar in nekaj časa celo tudi vodja mariborskega u-redništvk osrednjega slovenskega dnevnika ‘•Slovenec”. Leta 1938 je poročil gospodinjsko u-čiteljico gdč. Zinko Mikuš, katere brat je umrl pred nekaj leti v Argentini. Potočil ju je rajnki dr. Anton Korošec. Lam-bertova poročna priča je 'bil takratni ravnatelj ljubljanskega Marijanišča dr. Joža Pogačnik, današnji nadškof ljubljanski in metropolit slovenski. Kmalu za tem je postal načelnik kmetijskega oddelka na banski upravi v Ljubljani. V času zasedbe Slovenije po Italijanih, odnosno Nemcih, je bil ravnatelj Prehranjevalnega zavoda v Ljubljani. Na obeh službenih položajih je storil zelo veliko dobrega slovenskim ljudem; o tem bi vedeli veliko povedati zlasti tudi slovenski kmečki župani, ki so imeli z njim veliko uradnih opravkov. Po vojni je odšel v Avstrijo. Tu je bil nekaj časa v sjužbi pr-l koroški kmetijski zbornici v Celovcu; pozneje urednik ‘‘Kronike”, zatem pa še nekaj časa ‘Našega tedniku’, v katerega se je bila “Kronika” čez čas prekrstila, in ki še danes izhaja v Celovcu, vendar ne več strogo na Lambertovi liniji. Ko pa je bil rajnki ing. Lambert podedoval po svojem stricu znani Pristovnikov dom v Kortah, sc je umaknil y ta prekrasni gorski kot pod Karavankami. V najkrajšem času je preuredil hišo in vsa gospodarska poslopja, v poletenskem .času pa odprl še slovito gostišče (penzijon), kamor so zaradi njegove prijaznosti in gospejnih gospodinj škili ter zlasti še do- Skupina za ‘‘demokratično alternativo” je začela delovati v Stanstedu leta 1963, ko je izdelala stališča in načela, po katerih naj bi bila ustvarjena demokratska, federativna in poli-centristična jugoslovanska državna skupnost. Na mnogih poznejših sestankih po letu 1963 do novembra 1976 so sodelavci obravnavali mnogo vprašanj o izvedbi načela samodločbe narodov Jugoslavije in tudi ustanove, na katerih bi temeljili svoboda in enakopravnost narodov in držav-članic, ki bi takšno skupnost tvorili. Udeleženci na sestanku 27. in 28. nov. 1976 v Londonu so obravnavali vprašanja priprave demokratske evolucije v Jugoslaviji z ozirom na pričakovane politične dogodke. Udeleženci, k) se zbirajo okoli demokratske alternative, smatrajo, da je demokratična evolucija možna in nujna in da se prehodno stanje med sedanjo enostrankarsko oblastjo in bodočo demokratsko ureditvijo more razvijati samo, ako ga ne bodo motili potresi, povzročeni od zunaj ali v državi sami, potresi, ki bo nastali zaradi odnosov med jugoslovanskimi narodi ali ideoloških ali drugih razlogov. Pravica in dolžnost vsake oblasti v prehodni dobi morata biti izogibanje in preprečevanje nasilja, pa naj prihaja od zgoraj ali od spodaj. Pot demokratske evolucije zahteva od državljanov duha osebne strpnosti in naporov za zacelitev ran iz nedavne vojne preteklosti in povojnih časov enostrankarske o-blasti. Udeleženci londonskega sestanka pozdravljajo nedavno povečanje bolj resnega in bolj objektivnega zanimanja demokratskega sveta za narode jugoslovanske skupnosti, kakor tudi za neodvisnost Jugoslavije. To od naših ljudi zahteva, da tudi oni začnejo preučevati nastajajoča vprašanja svojih narodov in da se kar se da trdno povežejo za delo za najdbo potov in bode in drugih koristi vseh narodov skupnosti in vsakega posameznega državljana posebej. Udeleženci verujejo, da bi se pn svobodni diskusiji v prehodni dobi večina vsakega naroda Jugoslavije izrekla za ohranitev skupnosti in njeno demokratizacijo, ker je, to edina rešitev, ki onemogoča morda katastrofalne razvoje. Prvi koraki za začetek sprememb na boljše to je k demokratski evoluciji, ki bi jih narodi Jugoslavije sprejeli kot začetek te evolucije, bi bili: o- svoboditev vseh političnih jetnikov, osvoboditev tiska in drugih javnih sredstev obveščanja izpod partijskega monopola in svoboda potovanja ter političnega dogovarjanja. Udeleženci londonskega sestanka neodstopno branijo neodvisnost jugoslovanske skupnosti in smatrajo, da mora Jugoslavija iz gospodarskih in kulturnih razlogov že v predhodni dobi pospešiti končno približanje Evropski gospodarski skupnosti in pri tem ohraniti nevtralnost v odnosih z obstoječimi vojaškimi bloki. Skupina za demokratsko alternativo poziva vse, ki jim je kaj za svobodo, da se pridružijo naporom za začetek demokratske evolucije v Jugoslaviji. Skupina za “Demokratsko alternativo” v Londonu, 28. nov. 1976. .■> Opomba: Sestanka v Londonu dne 27. in 8. nov. 1976 so se u-deležili: Svet°zar Bižič, Mio- drag Djordjevič, Vane Ivanovič, Uija Jukič, K. St. Pavlovič, Branko Pešelj, Nenad Petrovič, D. Pleničar, Dušan V. Popcn vič, Vladimir Predavec, Franjo Sekolec, Ljubo Sire, Desimir Tošič in Boško Vračarevič. Adil Zulfikarpašič se zaradi bolezni sestanka ni mogel udeležiti. ------o------ Nevarna brezposelnost Ameriška študija poskuša dokazati, da je brezposelnost med načinov za uspešno rešitev teh. j neposrednimi vzroki neozdrav-vprašanj. jljivih bolezni, samomorov in u- Vsi udeiežnci so ponovno po i bojev. Kongresni odbor sodi no udarili, da je skupnost Srbov, podlagi raziskave, ki so jo izid rvatov, Makedoncev in bo-,vedli sodelavci Hopkinsove u-sansko-hercegovskih m u s lima- niverze, da je bila nezaposle-nov potrebna za ohranitev svo- nost, ki se je leta 1970 povečala —-—=|v ZDA za 1.4 odstotka, v nepo-brih kuhinjskih sposobnosti ra- sredni vzročni zvezi s 1500 sa- di prihajali gostje od vsepovsod, posebno še tisti, ki so si posebej želeli dragocenega gozdnega planinskega miru in p>oko-ja. In končno še to: kot izvedenec v svoji stroki, je na svojem posestvu v Kortah organiziral moderno gozdno gospodarstvo z žago ter je kot tak vsakemu, ki se je obrnil nanj za nasvet in podporo, z veseljem pomagal in ga podprl moralno in materialno, najbolj pa tudi s svojim ži vi m zgledom in ravnanjem. Pokopali so ga na praznik, odnosno lani na nedeljo Svete družine, 26. decembra 1976. Pogrebno sv. mašo in obrede je o-pravil dekan Franc Brumnik ob momori, kolikor jih je bilo nad siceršnjim povprečjem. Zveza velja po ugotovitvah študije in oceni parlamentarcev tudi za 1700 ubojev, 25,000 primerov kapi, srčnih infarktov in ledvičnih obolenj s smrtnim izidom ter za 5500 ljudi, poslanih na psihiatrične klinike, in za 800 pacientov, ki so imeli cirozo jeter in so umrli v naslednjih petih letih. Ogljikov monoksid To je prav zahrbten plin, ker j c- brez barve in brez vonja, hkrati pa smrten, .če ga je v zraku le en odstotek. Ima grdo asistenci še desetih drugih du- ' Lstnost, da se zelo rad veže na hovnikov. Domači župnik T«r hemoglobin v krvi; kar 300-krat maž Holmar (Obirsko-Ebriach) veLi° afiniteto ima do hemoglo-jo v svojem poslovilnem spo- Mria kot do kisika. Hemoglobin, minskem govoru opisal življenj- ^ j° nosilec kisika v krvi, zato sko pot rajnkega gospoda inže- ‘nnogo raje sprejme ogljikov nirja Lamberta, prav posebej pa monoksid kot kisik, in potem še njegov plemeniti značaj, njegovo vsestransko skromnost, delavnost in ljubeznivost, najbolj pa njegovo zgledno, praktično krščansko življenje. Bog mu je gotovo vse to žc drago poplačal, on sam pa prav gotovo sedaj še veliko bolj ljubi in dela za svoje verno slovensko koroško ljudstvo, ki ravno v teh časih prestaja svojo tako veliko preskušnjo; jmosi pa tudi za ves slovenski narod in njegovo domovino, saj ve, da ho samo z božjo pomočjo končno dosegla svoj najvišji zemski cilj — svobodo. Božji mir naj je z njun, mi pa ga v hvaležnem spomini: dajmo posnemati! Njegov znanec in prijatelj seveda noče več “raznašati” po telesu za življenje neizogibno potrebnega kisika. Meritve, ki so jih opravili na nekaterih najprometnejših ulicah v naši deželi, so pokazale, da doseže ogljikov monoksid v zraku nad te.mi ulicami občasno koncentracijo G.0.3 odstotka. O meniti velja, da uporabljajo rudarji pri taki koncentraciji CO že naprave za dihanje s kisikom. ZA SMEH “Zakaj pa pretepaš sestrico?’' "Ker goljufa pri igri.” “Kako te je pa ogoljufala?” “Ko sva se šla igrat Adama ih Evo, je sama pojedla jabolko!” PREMALO ZEMLJE IN PREVEC Živel je bogat kmet. Toliko je prepir, imel sveta, da ga v pol dne ni Bolj mrtev ko živ sede kmet obhodil, pa mu ga še ni bilo na grob in se prekriža, kar zadosti. Imel je soseda; ta je bil čuje tudi pod seboj iz zemlje siromak. Drugega ni bilo nje- glas: “Živec, debelec, kaj sediš govega nego lesena koča in bo- na moji strehi?” ren zelnik, ob čigar meji so Kmet je zatrepetal: “Sveti stale tri visoke, krive češplje. Šentjanž, samo to noč me še ob-Ta zelnik je bodel bogatemu varuj! Saj vem, da sem hud kmetu v oči. grešnik.” “Prodaj mi svoj zelnik,” je re-' Iz groba pa se je zopet ogla-kel sosedu, “imeti ga moram, da silo: “Živec, debelec, ali si mu-bo ves svet moj od vode do tast? Kdo si, kaj delaš na moji hriba!” strehi? Govori, da mi ne bo Sosed ga je zavrnil:. “Ne mo- treba vstati in iti gledat!” rem ti prodati zelnika. Kako Kmet zdrkne z groba, pok-naj živim brez njega, ki mi daje lekne ob njem in trepetaje reče: vsakdanjo hrano?” (“Jaz sem, jaz — krščanski člo- “če mi ga ne daš zlepa, ga vek sem, zašel sem, nemara sem boš dal zgrda,” je zagrozil kmet. preveč pil. Bog mi odpusti ta In kmet si izmisli in gre h greh! Pri gosposki sem bil po gosposki in toži soseda, da mu opravkih zaradi zelnika, ki mi dela škodo, ker češplje ob zel- ga sosed noče zlepa dati.” niku mečejo svojo dolgo, temno “Ti si, ti? Zdaj te spoznam! senco na njegovo, kmetovo de- Glej, glej, premalo imaš sveta, teljo. Tako ga je tožil, potem praviš, in se boš še pravdal pa je vesel svojih naklepov od- zanj!” Tako se je zopet oglasilo šel z grajskim pisarjem v krč- iz groba in zraven še čuden kro-mo. hot, kakor da bi kdo iztresal Šele pozno zvečer se je dobre grah. “Revež si, revež, in meni volje odpx'avil proti domu, pa se smiliš. Jaz sem bil tudi tak. ga zajame na ravnem polju tem- Nikdar mi ni bilo dovolj zem-na noč in zgrešil je pot. Hodil Ije! Zdaj, zdaj je imam pa do-je in hodil, davno bi že moral volj! Preveč je imam, v usta MNMMSKNMM KOLEDAR društvenih prireditev PARIZU priredi družabni večer ž večerjo in plesom v dvorani pri Sv. Vidu. Pričetek ob pol osmih. MAJ 1.— Pevski zbor Planina priredi 23. — Društvo Our Lady of Fa- koncert v Slovenskem narod-tima št. 255 KSKJ proslavi 25-1 nem domu na Maple Heights, letnico svojega obstoja z zah- Začetek ob 4. popoldne, valno mašo ob 11.45 v cerkvi 8. — Slovenska šola Sv. Vida sv. Vida, nato z banketom v priredi materinsko proslavo v JANUAR 22. — Upravni odbor Slovenske pristave priredi “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. biti doma, hotelo se mu je že dremati, pa ni vedel, kod ga nosijo trudne noge. Pride do sivega zidu, razveseli se ga. “Tu so ljudje,” si misli, “naprej nisem kos, poprosim jih prenočišča.” — Tava ob zidu, najde vrata, vstopi, stori par korakov, pa se spotakne in pade. “Kaj, vraga, je to?” pravi in tiplje okrog sebe. Otiplje gi'ob, mi sili, v nos in ušesa. Veš kaj, kmet, ti imaš premalo zemlje, jaz je imam preveč: idiva menjat!” — In kmet je čutil, kako se pod njim dviga grob, in prešine ga smrtni strah. Tačas pa je udarilo v zvoniku eno in kakor na mah je po grobeh vse utihnilo. Ko je šel zjutraj grobokop dan zvonit, je našel kmeta ne- otiplje križ: zašel je na pokopa- zavestnega ob grobu. Prenesli liče. Obide ga groza. Ta čas'so ga domov in le počasi je ok-prične v zvoniku biti kladivo,1 reval. Lasje so mu bili tisto noč kmet šteje, našteje polnoči. In!osiveli. kaj je to! — Po zadnjem udarcu se prične iznad grobov dvigati, širiti in naraščati skrivnosten j bogastvo, šepet, zamolkel smeh, polglasen' Z revnim sosedom pa se je pobotal in je z njim delil svoje Fran Milčinski Slovenska kuhinja: Znane domače mesne jedi Dolenjski vratnik i ko dodamo na krhlje narezan Svinjskemu vratu odluščimo I krompir, dušimo do mehkega. kosti in ga pustimo v razsolu štirinajst dni. Razsoljeno in dobro obrisano meso stlačimo v mehur, zašijemo, obtežimo za nekaj dni in povežemo z vrvico. Potem ga damo še za nekaj dni v dim, dokončno ga posušimo na zraku. Meso v tunjki Svinjsko meso damo v razsol. Cez nekoliko dni vzamemo meso iz razsola, ga spečemo na domači masti, položimo v tunjko in zalijemo z mastjo. Pred upo- Kot pri čebulni bržoli mora biti tudi pri tržiški bržoli mnogo čebule. Kokošja obara Mlado kokoš zrežemo na kose in kuhamo s korenjem, zeleno, peteršiljevimi koreninami, šalotko, šatrajem, majaronom, celim poprom in soljo. Obaro zgostimo s prežganjem in okisamo z domačim kisom. Pečeni domači zajec Kunca namočimo pol ure pred uporabo v vodo z listi kadulj.e. rabo vzamemo meso iz tunjke, Nato ga vzamemo iz vode, obri-ga narežemo na rezine in ponu- šemo, solimo in popramo, preli- . . , _ .. . • V. __ -rv-k o rv ■ivi o r'k o rA m O dimo s kruhom. (Tunjka je posoda za zaseko in meso.) Želodec s kislim hrenom Svinjski želodec nadevamo z mešanico kuhanih zrezanih jemo z vročo mastjo in spečemo. Prodajalna a levično svinjskih kož, srca, jezika, led- Približno -idO milijonov le vic, glavine, koščkov slanine, začimb, soli,.popra, ingverja in čebule. Želodec zašijemo in ga kuhamo pol ure. Kuhanega za dva viČnilh ljudi je na svetu - Med njimi tudi slavni. Londonski Soho je dobil prodajalno za levične. Takole pra- dni obtežimo, nato naj visi dva y- iastnik lokala “Vse za levič-dni v dimu. Serviramo ga nare- ne-> william. Gruby: “Ne zbija-zanega v solati z oljem, kisom m0 na levičnih ljudi, in čebulo, samega ali s kislim y njih vidimo dobre kupce. Po hrenom. 1 približnih ocenah je na svetu Na ražnju pečeno jagnje 3^0 milijonov levičnih ljudi.” Mlado, očiščeno jagnje poso-, Na dolgem seznamu v proda-limo, popopramo, natremo s čes- ’go našteto znane levične o-nom in rožmarinom. Nato Ša sebnosti iz zgodovine, med nji-nataknemo na raženj in ga po- m. go Alexander Veliki, Leo- časi pečemo nad žerjavico. Med j nardo da Vinci) Benjamin pečenjem ga mažemo s slanino, j Franklijl in sedanji predsednik Pečen puran ! £DA Gerald Ford. “Levičnim Iztrebljenega in nekoliko ule-' hočemo nokazati, da niso sami,” žanega purana nasolimo, v vot-| ravi Gruby, “in jim pomagati lino denemo zaradi boljše aro-. gvetu ^ničnih” me jabolko, povežemo, bardira- sta zakonca Gruby mo m enakomcrho »“tloJavo levičnih. PoSku- spečemo. Med pečenjem poliva-1 T , . 1 ... j šala sta se ravnati po njih. “Ne mo c sokom m masoobo j ^ ^ ^ ^ ^ je ,0 „ “osoHmo,! Potem je začel Gruby po proda- . - Tvin rY\o iainah iskati predmete, ki so iz- popopramom opečemo. Na ma- f , ,v r7 sti opražimo na rezine zrezano, del mi pose ej za •cvicne. a za čebulo.in česen ter dodamo ma- M* je *ral M predmetov, lo celega popra, brinovih jagod avditoriju. FEBRUAR 5. — štajerski klub priredi predpustno veselico v avditoriju pri Sv. Vidu. Ves dobiček je zopet namenjen bolnim slovenskim rojakom. 11. -13. — Smučarski izlet Slovenskega športnega kluba v Blue Mountain, Ontario. 19. — Dramatsko društvo Lilija priredi Maškarado v Slovenskem) narodnem domu na Holmes Avenue. Začetek ob osmih zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 27. — Slovenska šola Sv. Vida priredi svoje kosilo v farnem avditoriju. MAREC 12. — Klub slovenskih upokojencev Waterloo okrožje priredi večerjo s plesom v Slovenskem delavskem domu, 15335 Waterloo Road. APRIL 16. — Tabor DSPB priredi svoj pomladanski DRUŽABNI VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igral bo orkester Veseli Slovenci. 30. — ODBOR ZA POMOČ POSTAVITVE SLOVENSKEGA DOMA IN KAPELE V farnem avditoriju. 14. — Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi telo- Nov poslanili v Vatikanu spelo. Tudi streha pokritega ba-Na dan pred Božičem je bil zena na vrhu “sodobnega hote-imenovan za novega jugoslovan- la” se kar odbija od okolice in skega veleposlanika v Vatikanu daje videz, da je na stavbi osta-Zdenko Svete, dosedanji urad- la še baraka gradbenih delavnik v zveznem tajništvu za zu- .cev. nanje zadeve v Beogradu. Novi Park hotel na Bledu krut poseg v naravo Kdo je dopustil zidavo tega objekta na Bledu? Tako se sprašujejo tudi Blejci, ki se zavedajo, da je Bled mnogo izgubil na svoji privlačnosti in roman-Edo Rasberger iz Ljubljane tiki, ki si je počitniški gostje je objavil v ljubljanskem listu čedalje bolj želijo. In kdo dopu-“Delo” pod gornjim naslovom jgča gradnje kakršna je vezni sledeče pismo: objekt med poštnima stavbama Tako bi lahko dejali tistemu nestvoru iz betona in stekla, ki je zrastel nad obalo prelepega pri ljubljanski železniški postaji? Kdo dopušča zabetoniranje še tako skromnih zelenih po vršin in podiranje dreves? Ali ne bi mogli na Bledu zgraditi podobnega hotela, kot zasnoval z občutkom za v naravo arhitekt v Preddvoru ob jezeru črn j a - vadno akademijo v avditoriju'Blejskega jezera namesto do-pti Sv. Vidu. Začetek ob 7:30 trajanega idiličnega Park hote-zvečer. • la, ki je postal že nekakšen JUNIJ (simbol RIpcIa I 19- ~ Tahor D81*15, pripravi Mimoidoči (ne samo jaz) se vključevanje OMINSKO PROSLAVO za sprašujejo, kako je mogel “u- y preddvoru pomorjene domobrance in čet- c-tvarialec” tetra nnvetrn ihiOali reaovoru nike ter vse druge žrtve komu- ~ u t * novega bivali- ya? All res m mogoče p0iskap nistične revolucije. Proslava h ” d?.?laClh g°st°V P°' urbanistične in arhitektonske bo na Orlovem vrhu na Slo- u V V srec|ltLU.^aseša naJ- rešitve, ki ustreza okolju? Za- bolj znanega letovišča v Slove- kaj imam0 lepe hotele lahko na mji objekt, ki namesto da bi pohprju (Poštarski dom), ki človeka sproscal in razpoloztl, dopolnjujejo in krasijo okolje. jesenski DRUŽABNI VEČER nanj pr/tlS a S SV0|° gmotov’ kl poleg tega pa prav tako rabijo v Slovenskem domu na Hol- ]e povrhu vsegf P°barvana se v SVojemu namenu kot vsak hemes Avenue. Igrajo Veseli P°?em temnorjavi m tonski mastodont? ° J IVA T /A /A r* /-s /A r> 1 O -r«T Tl 1 T- /-J-ITT venski pristavi. OKTOBER 15. — Tabor DSPB priredi svoj Slovenci. NAROČNIKOM, ki prejemajo list po pošti! Datum nad vašim imenom pomeni, do kdaj je plačana vaša naročnina; najprej mesec, nato dan in leto. Pravočasno plačana naročnina je velika pomoč listu. Prosimo upoštevajte! Ali Preb i valci P_ih .„ _____________________ _ krajev res nimajo besede, da bi sodelovali pri pripravah na gradnjo novih poslovnih ali sla- nega in pozimi zasneženega o-kolja. Sprašujem se, če je hotel arhitekt s temnorjavo barvo_______v , T, , pričarati iz betona les; če je ta- ^ °™ • !jak° 1^; ko potem mu to nikakor ni u- I-OD V ARSTVOM — Indijski nosorog z mladičem v Parku dtvjih živali v San Diegu v Kaliforniji. Mladiču so dali ime “Peanuts”, ker se je rodil, v noči, ko je bil Jimmy Carter proglašen za zmagovalca pri predsedniških volitvah NAVPIČNO NAVZGOR — Lovsko letalo F5E Tiger II. se ■je sposobno pognati navpično proti nebu. Na sliki ga vidimo pri takem dviganju nad Palmdale v Kaliforniji tekom preskušanja. z: r rožmarina, šatraja in lovorovih listov. Zalijemo in vse skupaj dušimo samo na pol; šele potem, predvsem kuhinjskih pripomočkov. Zdaj prodajalna že naroča razne pripomočke, ki naj levič- tv m olajšajo delo. ko en sam človek ali morda manjša skupina podredi svoji a-gresivnosti večino in ji hoče vtepsti v glavo “sprejemljivost” za sodobno arhitekturo”, ki pa j v bistvu ni nič drugega kot presajanje tujih cvetk v domače loge brez upoštevanja posebnosti okolja, namena nove stavbe in vremenskih prilik v posamez nih krajih, npr. stekleni dimnik ob Bavarskem dvoru v Ljub Ijani. Ali ne bi tudi pri arhitektih začeli uveljavljati načelo družbenega dogovarjanja, tako da bi sodelovali pri novogradnjah oziroma pri zasnovah zanje tudi tisti, ki tam bivajo, o-ziroma tisti, ki jim bodo stavbe namenjene? V Sloveniji so umrli: 28. decembra V Primskovem na Dolenjskem: Marija Praznik. v Ljubljani: Jure Polajnar, Dol-fi Faletič, Nežka Mohorič, roj. Iglič, Klara Dežman, Peter Magličič; v Kranju: Stefan Poredoš, Gabrijela Mavrič, roj. Intihar; v Bizoviku: Miha Jakopin; v Stepanji vasi: Pavla Novak; na Viču: Marija Šilovinac; v Murski Soboti: Marija Kofjač, roj. Martinec; v Ribnem: biserom ašnik in župnik v pokoju: Franc Šmit, v Žužemberku: Helena Dere-ani; v Piranu: Palmira Hrvatin; na Logu pri Brezovici: Franc Str uhel j; v Celju: Anton Prosenc; v Kopru: Jože Košuta. 29. decembra V Škofji Loki: Leopoldina Klemenčič, roj. Tav;čar; v Ljubljani: Ivan Žabkar, Anton Pintar, Velislav Kariž, Marija Rebec, roj. Slovše; v Stepanji vasi: Viktor Mato- šec, v Krškem: Danilo Koritnik; v Mojstrani: Ivanka Lakota, roj. Karha; v Ptuju: Kare; Pritekel; v Kopru: Josip Furlan; v Domžalah: Peter Zupanc; -v Celju: Gabrijel Sent j ure. 7. tul n jo vesti Za rud v k- 1'vsti •? Slovenil* frodušud* v Clmalanrlu 'n oko tiri Slovensko radijsko uro “F* «♦»» »*i melodije lertf S loven*- ie“ ’mil DtvVr od firmedcl ika de j petka na postaji WXEN-PM na : ? --- fjr . l .uti Vi, ji.', bur ouru r UdUraCei. Zavarovanje za doto MOSKVA, ZSSR. _ Z novim letom je v Sovjetski zvezi možnost zavarovanja otroka za “doto”, ko bo odrastel, kot piše to “Pravda”. Ko bo tako zavarovani otrok zrastel, bo imel na razpolago denar za "nakup gospodinjskih potrebščin ali stanovanja ali za potovanje na medene tedne”. Zavarovalne police za $399 ali več lahko vzamejo starši ali oskrbniki otroka na njegovo ime. Bistveno pri tem je, da zavarovani ne more police dobiti izplačane drugače, kot da se poroči. Velja pa zavarovanje tudi za nekatere vrste nezgod. -- O' ' ' Prijaiel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4118 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO UD FOR AGED PRESCRIPTIONS MAU OGLASI Ženska dobi sobo zastonj, da bi delala družbo Slovenski. Kličite 391-6808! (5) EUCLID prvikrat naprodaj, tri leta star zidan ranč, s tremi spalnicami, dvojna priključena garaža. Polna klet. V okolici novih domov. Tracy Avenue V Euclidu, kolonial s 4 spalnicami, garaža za 2 avta, vsa podkletena. $36,900. Genesee Avenue V Euclidu, 4 velike spalnice, klet, priključena garaža. Brezmadežna. UPSON REALTY UMLA 199 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (7) Stanovanje oddajo 3.-sobno stanovanje v bližini sv. Vida, oddajo v najem. tel. 881-4787 __________________________(4) V najem pet sob s kopalnico, ogrev, štedilnik in refrigerator, spodaj, blizu sv. Vida. Kličite 881-7122. _____________________________(5) V najem oddajo Hišo s štirimi velikimi sobami, /se na novo predelano, v St. Clairski naselbini. Kličite po 8. uri zvečer tel. 361-5115. -(6) For Rent Four rooms, modern bath, down, couple or with 1 child. Inquire at 1407 E. 41 St _____________(4) Help Wanted Female Live-In Girl or woman for moderate house-keeping and baby sitting. Lovely third floor private suite. Student OK. Call 321-3436. (—4) Iščemo postrežnico Slovenko, katera bi živela pri Mrs. Mary Malenšek, 6512 Bonna Ave. in ji stregla v zameno za sobo in nrano. Oglasite se pri sinu v mesnici ma 1217 Norwood Rd. (5) BABY SITTER WANTED St. Vitus area, for children 2 and 4 years, 8:30 to 4:30, days. Call after 4.30 ,361-1621 or days. Ask for Kay 241-1393. COOK Large Cleveland Hts. church needs woman able to purchase food and prepare lunch for a-ibout 50 people every Tuesday, and to clean up afterwards. Call Mrs. Strodtbeck, 932-5815. CLEANING LADY Large Cleveland Hts. church needs conscientious anci industrious pei'son to clean around church one day per week. Call: Mrs. Strodtbeck, 932-5815. Help Wanted Male or Female LINOTYPE OPERATOR Call 361-1088 — Jim (x) Avgust Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO “Ali ni lepa Dora vaša hči in ali krivalo. Kdo mi bo zdaj plačal pokrivalo, kdo mi bo dal za zdravila? A?” Peter je bledel. Krčevito je stiskal stol, za katerim je stal. Bleda lica so mu drhtela in oči so mu hotele vsak hip planiti iz očesnih duplin, “Lažes, pes;” je izdavil z zamolklim glasom. “Kdo sme stresati tak strup na mojega edinega otroka, kdo mi more dokazati tako sramoto? Kdo?” “Jaz,” je spregovoril hladno se smeje čokolin ter stopil za korak naprej. “Ti?” so se vsi prestrašeni začudili. “Jaz, častita gospoda,” je povzel brivec in prekrižal zadaj roke. “Pri svetem evangeliju in pri sveti hostiji prisežem, da r_ ___________ ___ _____________sem zdrav in trezen na lastne ljudje napotili staro coprnico loči videl, kako je plemeniti gos-Magdo, ji je priskočil na pomoč Ipodič Pavel Gregorijanec obje-nekakšen Antikrist — Vlah! Injmal in poljuboval spoštovano ta pasjeglavec je pograbil mojo devico Doro, prav tako kakor Evo, mojo ubogo Evico za vrat ob jemlje mož svojo ženo. Mag-in jo vihtel po zraku, kot da je da pa je bila pri tem navzoča.” kembelj v velikem zvonu, terj Vsi so obmolknili. Dora je pri tem raztrgal njeno novo po- bila na pol mrtva. Mozeg ji je ni Magda njena botra? In Magda je vse to speljala. Kadar ni očka doma, hajd v hišo mladi Gregorijanec in cmok! po lepi Dori et caetera, da se majejo vsi žeblji v hiši. E, norec sem, tepec, kajne, mojster Peter? A zato bi vseeno ne maral prej vnuka kakor pa zeta.” “Andrija!” je zakričal starec Peter ter pograbil vrč, pa ga je sodnik takoj prijel za roko. “Andrija, da, Andrija se imenujem. Pa ta Andrej vam bo povedal še več. Kdo je prodal Gregorij ancu naš Medvedgrad? A? Vi! Mladi Pavel samo pod pretvezo boža vašo hčer, vi pa ste mu izdali, kako so meščani kovali svojo pravdo. In ko so danes o tem na vsa usta govorili po večernicah in ko so dobri AFRIŠKA UMETNINA — Poddirektor Institute of Arts f v Detroitu Michael Kan kaže mojstrovino stare afriške umetnosti, ki jo je Institute kupil za $275,000. Figura je visoka štiri čevlje in je stara več sto let. TEČAJI V ANGLEŠČINI KOT DRUGEM JEZIKU Podnevi in zvečer 4-tedenski tečaji majhno skupine: 5-1(1 Tečaji se začno kmalu BILINGUAL SERVICES IN ENGLISH AND SPANISH Also Classes in Spanish — 696-1685 — it no answer 261-5814 — new pot