za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi Je moč! GLASILO SVOBOD OMISELJVIH SLO V S. JVC E V V A ME Til KI devoted to the interests of the laboring classes Od boja do zmage! Štev. 48. Entered ag Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chio&go, Ul., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 27. novembia 1912. Kdor na misli svobodno, aa na boriti sa svobodo I Leto XI. Razgled posvetu. Avstro-Ogrska. Dunaj. — Vojno ministrstvo je ■dalo napraviti izredno močno tele. fonsko zvezo med Dunajem in Dalmacijo, ki služi le vojaškim ‘namenom. Ta proga, ki naj ostane tajna, se izogiblje poslopij in krajev in bo izročena v prihodnjih dneh prometu. Dunaj. — IGlede sporazuma o ■vprašanju bosanskih železnic prihajajo iz Budimpešte vesti, da obsega cel stavbni program dobo 6 let. Spomladi prično graditi tri proge, za katere so že vsi projekti izdelani. Ostale proge se bodo gradile, kakor hitro bodo izdelani posamezni projekti. Vprašanje glede normalnih in izjemnih tarifov še ni popolnoma .rešeno. Praga. — “Venkov” poroča iz "Liberca: Od Turkov, ki so jih nastanili v Libereih, jih je 12 umrlo. “Meki 211etni turški poročnik se je ustrelil iz bojazni, da ga postavijo po končani vojni pred vojno so- 1 • v v - disce. Berolin, 26. nov. — Brzojavke iz CBudapešta poročajo, da so se v Budapešti včeraj vršili shodi, na katerih se je protestiralo proti vojni. Policija je iskala in našla povod za spopade, pri katerih je bilo 14 demonstrantov ubitih in ranjenih. 30 so jih zaprli. Nemčija. Monakovo. — Proces zaradi u-ničenja zakona princese Izabele in bavarskega princa Jurja bo v kratkem končan. Poroka bo uniče. na. Princ Jurij odklanja vsako o-■sebno intervencijo. London. zette” piše ti pomena vprašanja, Razne novice. Velika eksplozija. Waukegan, Ul. — Pondeljek ob pol dveh se je tu pripetila velika eksplozija v tovarni za škrob (šterko), kjer so vposljeni večinoma Slovenci in Pinci. V Škrabami je ob času eksplozije delalo okoli 50 oseb. Ogenj, ki je nastal vsled eksplozije je vničil velikansko poslopje. Po zanesljivih virih se nam poroča, da je okoli 12 oseb ubitih in ostali delavci pa so nevarno poškodovani. Od rojakov ni noben pogrešan. Več jih je ranjenih. Važno za vsacega. davni poštar Campbell v Chi-cagi, je ljudstvo opozoril na sledeče določbe o paketni pošti, ki stopijo v veljavnost z dnem 1. januarja 1913. 1. Vporabljati se morajo posebne, takozvane paketne-poštne znamlke za vse poštne pošiljatve četrtega razreda. Paketi franko -vani z navadnimi pismenimi znamkami, ne bodo odposlani. 2. Pakete se zamore oddati edino na taJkih poštnih uradih, poštnih podružnicah in postajah, ki so po glavnem poštarju določeni za sprejem. 3. Vse pošiljatve (paketi) morajo imeti ime in naslov odpoši-ljatelja, nasprotno na pošti ne bodo sprejete. Ponarejeni 20- in 10-dolarski bankovci. Kaj pa hočemo več? Pridni bivši predsedniki dobijo pokojnino. New York. — V bodoče bo bivšim predsednikom Zdr. držav in njih vdovam na razpolago $25,000 vsako leto, ako se vzdržijo vsakega zasebnega dela. Ta sklep je sklenila ‘1 Carnegie-Corporation ’ ’ pri njenem drugem letnem zborovanju, ki se je vršilo na domu Andrew Carnegie-a in katerim so prisostvovali 8 korporacijskih zaupnikov. Omenjena svota se bo tudi dajala vdovam ekspredsedni-kov toliko časa, dokler se ne zopet omožijo. Go rej na penzija se vsakemu 'bivšemu .predsedniku takoj po preteku službene dobe ponudi brez kake vloge ali prošnje. Izplačila se gode toliko časa, dokler dotični ekspredsednik od vlade ne dobi kakšne pokojnine. Oficielno razglašen j e dotičnega sklepa se glasi: “Po tej korporaciji se je ukrenilo, da bo vsakemu bodočemu ekspredsedniku in njegovi vdovi, toliko časa ko ostane neomožena, vsako leto zagotovljen znesek $25,000, in čas, dokler ne bodo po narodu priskrbljeni; da bodo postavljeni v položaj, ostanek njih življenja posvetiti blagru ljudstva na podlagi edino stoječe izkušnje, katere so naredili kot najvisji uradniki države v teku svoje službene dobe. Penzija se naj takoj ponudi bivšemu predsedniku ali njegovi vdovi, brez da bi bila potrebna kakasibodi prošnja. Washington. — V četrtek večer je 'bil predsednik Taft obveščen o ustanovi penzije za ekspredsedni-ke Zdr. držav. On se je izrekel, da Anglija. — “Westminster Ga-Ne ma*: m marvša-avstro-ogrsko-srbskega toda ideja, da bi Av-stro-0 grška zaradi tega imela konflikt z Busijo, ki bi potegnil za seboj tudi druge člane trozveze, se nam zdi smešen. Avstro-Ogrska je nastopala do sedaj korektno in potrpežljivo: toda albansko vprašanje je tako važno za Avstro-'Ogrsko in Italijo, da ne moremo pričakovati, da bi smatrali ti dve državi srbsko stališče za definitivno. Velike važnosti je za vso Evropo, da ne bo ostala Albanija po končani vojni na mestu Makedonije križ orijentalske enačbe. London. — Avstrija je odredila strogo cenzuro nad vsemi brzojavnimi in telefoničnimi poročili, ki ■so namenjeni v inozemstvo. London. — Porta opominja, da ima še pol milijona rezerve. Balkanske države pa pravijo tem nasprotno, da v čatalijo še 150,000 mož lahko pošle j o. Francija. Alais, 26. nov. — Štiriindvajset premogarjev je našlo danes smrt vsled eksplozije plinov. Alais je mesto s 30,000 prebivalcev in leži v sredini premogovnega distrikta 252 milj severozapadno od Nimes. V jami je bilo samo 38 mož, 14 od teh so bili pravočasno na nevarnost opozorjeni, ker so .jim luči po-gasnile in so pobegnili. Belgija. Bruselj. — Nenadne vojaške reforme v Belgiji ne stoje toliko v zvezi, z momentanim položajem v Evropi kakor z dejstvom, da se velesile ne ozirajo nič na garancije in pogodbe, kar so dokazale baje sedaj napram Turčiji. Tu so mnenja, da je belgijska nevtral-nostna in neodvisnostna pogodba popolnoma brezpomembna, dasi-ravno nosi podpise vseh velesil. Bruselj. — Nemčija in Francoska sta belgijsko vlado v prijateljski obliki opozorili, da je belgijska meja na vzhodu in na zahodu nezadostno utrjena. Vsi ec tega se je belgijska vlada odločila k obsežnim vojaškim reformam. Španija. Bilboa, 26. nov. — Tukaj je v “Nickel show” izbruhnil požar, pri katerim je 50 otrok in odraš-čenih življenje zgubilo. Washington. — Zvezni-tajno-službeni urad svari pred ponarejenimi 20- in 10-dolarskimi bankovci, ki se nahajajo v prometu v ‘ je predlog poseben in presenetljiv, velikim številu. Izdelani so na Na-,toda za sedaj se ni hotel o stvari tional bank v Ashly, Pa. Ponared-' dalje izraziti. be ni posehn:» dobra in <■ posrečil obraz predsednika McKin-ley-a. Osepnice. Denver, Colo. — Osem popotnikov in eden železniški uradnik morejo dva tedna v PulLmanvozu zajprti ostati. Med potniki dotičnega voza, nahajal se je popotnik, ki je imel koze, za to so sopotnike pridržali v kvarantini. Mokri “otrobi”. Kansas City, Mo. — Zvezni u-radnilki so tnkaj zaplenili železniški voz natvorjen s “otrobi”, ki so bili namenjeni v Tulsa, Okla. (suhi kraj). Zgodil se je čudež, kajti “otrobi” so se pri preiskavi tovorja izspremenili v pošiljatev šest sodov “Old Bourbon” in 60 sodčkov “Pilsnerja”. Vzorno glavno mesto Zdr. držav. Washington. — V glavnem mestu Zdr. držav ni nič manje otrok kot 23,000, ki ne hodijo v šolo in na tisoče jih je, ki na grozen na- V svojem govoru minulo sobote večer v “Lotus Club” v New Yorku, se je predsednik Taft naravnost izrazil, da naj kongres skrbi za bivše predsednike, da tem ne bo potreba svoje dostojanstvo odložiti, kadar pojdejo v zasebno življenje. Lepe razmere. Los Angeles, Ca!. — Jobn S. McGroarty, žurnalist in urednik nekega časnika, je nastopil kot priča pred senatnim komitejem, kateri preiskuje razmere v vojaškem zavetišču v Sawtelle. McGroarty je spisal članek o škandaloznih razmerah, ki tam vladajo in ki je povzročil preiskavo. Kot priča je izjavil, da je vodstvo zavetišča nesimpatično in brutalno, da jed ni užitna in spavališča nečloveška. On pravi, da pri nekem pose tn v zavetišču ni videl niti jed-nega zadovoljnega obraza, obedi so pod vsako kritiko in jedilno o-rodje nedostatno. Stroški enega o-beda, pravi priča, znašajo 5 in .pol centa in včasih samo 11 centov vsi čin životarijo v gosto obljudenih, .. , . taksnih *>« “dostu tj) £ S to nepobarvano resnico je te dni »» maeio „aa.Ht., Op.s spal» e je prod javnost nastopil EiA.rd,» MoQ*oardy .spove, d«oe Svlvester, soperintendent polieije, 20 50 »“b v em b- On sklepa svoje poročilo z izjavo: Razmere v “vzornem mestu” dežele so, v toliko kar se otrok tiče, naravnost neverojetne.. 173 zdravnikov aretiranih. Washington. — Vsled tozadevne odredbe generalnega poštarja Hitchcock, so poštni nadzorniki v zvezi z zveznimi maršali v 72 največjih. mestih dežele aretirali 173 zdravnikov in lekarnarjev. Proti vsem se glase obtožbe na razpošiljanje lekov (zdravil) in instrumentov v zločinske svrhe. Med a-retiranimi je tudi več doktoric, ki so obtožene istega zločina. Grozno! Boise, Idaho. — Uradniki te države si glave lomijo, kaj hočejo početi z 11 letnim James Whitta-ker-jem, ki je ustrelil svojo mater, katera ga je silila, naj ji pomaga pri perilu. Otrok je obsojen od 10 do 50 let ječe (!). V mero dajnih krogih se sili na to, da se naj ovrže takšna sodba proti nerazsodnemu otroku. raki, da so spali na železnih po-steljnjakib, na katerih so bile palec debele blazine. Vrhu vsega so morali po znamenju zvonca v po-stel leči in vstajati. Nadalje pravi priča, da pri nekem posetu, je bi lo v jedilnici tako mrzlo, -da so ludje v postel zlezli, da si ohranijo toploto. V bolnišnici so jetični redkokdaj dobili po eno jajce ali pa drugo tečnejšo hrano. D. L. Boeby, bivši stanovalec vojaškega zavetišča, pravi, da ljudem je bilo zabranjeno prositi za zboljšanje razmer in da so bili stari vojaki sramotno iz zavetišča spodeni, ker so prosili za zboljšanje položaja. Tudi ta priča se je pritožila čez skrajno zanikrno u-pravo v 'bolnišnici. Seveda, Gompers zopet izvoljen predsednikom A. F. of L. Rochester, N. Y. — Samuel Gompers je zopet izvoljen predsednikom American Federation of Labor. Vohun McManigal kot državna priča. Indianapolis, Ind. — Opremljen z dvanajstimi kvarti nitroglicerina je Ortie F. McManigal popotoval decembra meseca 1910 v Los Angeles vsled naročila John J. MdNamara, da provizorično .podjetje Los Angeles Times v zrak požene in “še nekoliko ljudi umori”, in to, da odvrne sum od Jas. B. McNamara, ki je dva meseca popred pri razletu Los Angeles Times-poslopja 21 oseb ubil. — Tako je dne 20. t. m. McManigal izpovedal v procesu proti dina-mitnim zarotnikom. Naklep se je moral opustiti, ker je pri njegovem prihodu v Los Angeles dognal, da je zgradba Times ponoči dobro čuvana in razsvetljena. Da je vsaj nekaj storil, položil je v neko .železno zgradbo bombo, ki se je imela raznesti ob božičnih praznikih. To je bilo “(božično darilo”, katero je zahteval delavski voditelj Olaf A. Tveitmoe iz San Francisco. Pri njegovem povratku v Indianapolis, pravi nadalje McManigal, mu je J. J. McNamara oponašal, ker ni povzročil dovolj kvara v Los Angeles, ter nasvetoval, da se v Los Angeles pošljejo po ekspresu bombe, ki se bodo pri odpiranju razletele. Proti temu je protestiral češ, da znajo nedolžne osebe postati žrtve. Rooseveltov napadalec Schrank spoznan umobolnim. Milwaukee. — Komisija sesto-ječa iz petih izvedencev, ki je preiskavala duševno stanje Rooseveltovega napadalca., je enoglasno prišla do zaključka, da je Schrank umobolan. Proces proti Sehranku se tedaj ne bo vršil, marveč bo bolnik oddan v norišnico v Oshkosh. Bržkone bo moral tam preživeti ostanek svojega življenja, ker za osvoboditev se bi moralo dokazati, da je Schrank popolnoma ozdravil. (Op. ur. Zdravniki so s tem dokazali, kar smo v “Glas Svobodi” takoj pri prvi brzojavki o Rooseveltovem napadu pripomnili, da se gre za kakšnega umobolnoga, in da se nemore dogodku pripisati kakšen političen naklep. Kje so sedaj tiste klerikalne in kapitalistične cunje, ki so pisale o socialističnem terorizmu in kriprelitju? Nesramna golazen je zlezla pod klop! — Banditi!!) Državopis o naseljevanju. Washington. — Naselniški- in naturalizaicijski urad trgovskega in delavskega departementa je izdal poročilo o priseljevanju septembra meseca t. 1. Posneti je iz poročila, da je iz Južne Italije prišlo največ priselnikov in sicer 21,133 oseb; na drugem mestu stojijo Poljaki z 11,895, potem sledijo Judje z 9678, Nemci 7504, Grki 6638, Angleži 5401, Irci 4336, Hrvati in Slovenci 3460. Ostali so iz 32 raznih narodnostij. Skupno število priselnikov v mesecu sep t ember znaša 105,611 in skupno število izselnikov pa 23,728. Med priselniki se nahaja: 22,299 po ljedeleev, 19,812 neizvežbanih delavcev in 14.610 poslov. 2151 kro jačev, 1367 pisarjev in knjigovodij, 1018 mizarjev in 1008 čevljarjev. V New Yorku jih je ostalo 31,062 priseljnikov, a potovalo je v Pennsylvanijo 16,034, v Massachusetts 9786, v Illinois 9153, v New Jersey 5229 in v Michigan 4200 emigrantov. Proces Ettor-ja. Salem, Mass. — Zopet je zavlečen proces proti Ettor, Giovannit-ti in 'Caruso, ki so obtoženi sokrivde smrti Ane Lopizzo, katera je bila minulo zimo ustreljena v Lawrence-tekstilnem-strajku. Dis triktni pravdnik še ni bil v petek ko se je sodišče odgodilo, svoj ob tožni govor končal, ter je izkljr ceno, da ibi,zadeva pred soboto pri šla v roke porotnikov. Bržčas bo sodnik Quinn še le v pondeljek podučil porotnike. Iz Balkana. Praga, Avstrija. — Rezervisti petega armadnega kora 130,000 mož, so poklicani k svojim polkom; po poročilu “Češkega Slova ’ London. — Vsled govoric, da Avstrija in Rusija resno pripravljati mobilizacijo več armadnih korov, je na včerajšno borzo živčno vplivalo. Carigrad. — Turška vlada poroča', da kolera pojema in da se število nje žrtev vsaki dan zmanjšuje. 'Najhujše izgleda v kraju Štefanovo, kjer je število obolelih tako narastlo, da primanjkuje prostora, fcamur bi se spravili bolniki. Železnični vlak s 2000 za kolero obolelimi vojaki, je včeraj sem dospel in splošno mnenje je, da v prihodnih dneh pride še baš toliko. Veliko bolnikov umre na odprtem polju in v taboru Čatalje, prodno pride zdravniška pomoč. Proti vnanjim “Red Crescent Société” se častniki in uradniki izkazujejo malo vljudno. Vse nasvete za napravo pomožnih bolnišnic se prezira. Sličen je veliki del antipatije mohamedancev proti kristjanom, kakor tudi na prizadevanje, da bi se prikrila brez-organizaeije turške armade. Grozne razmere se še pomnožujejo vsled pomanjkanja provijanta. Sofija. —■ Posadka Drinopolja, je včeraj poskusila več izpadov, toda bila je vselej od Bulgarov nazaj vržena in imela velike izgube. Šlo se je za skupni izpad, ki ga je poskusila garnizacija, in bržčas jo je v to prisililo pomanjkanje provijanta. Belgrad. — Truplo Fethi paša, , ,jo pravico do delegacije. Ravno bivšega turskega poslanika v Bel- smatPa za5asni odbor uredni-gradu, ki je zapovedoval 6. tur-1 ka a]. 7a3tftpnilra od «Glasila» kot POZOR ROJAKI! POZDRAV! ! Pozdravljamo cc. gg. zastopnike našega naroda, ki se snidejo na zahvalni dan v našem dvami-1 jonskem mesta, da rešijo tako važno zadevo, tičočo se celega naroda. Upamo, da bodete nepristransko in edino v korist naroda nastopali in delovali na to, da se narod zbliža — zedini saj v tej blagi ideji, ko se gre za olajšavo tuge im gorja naših rodnih bratov in sester. Temeljni kamen — narodna zavednost — je že položen. Od vas je odvisna stavba — organizacija in bodočnost našega naroda v Ameriki. Vse slov. oči so uprte v Chicago in ljudstvo komaj pričakuje izid tega sestanka. Radovednost je velika — toraj ne zgrešite prave poti! Kličemo Vam dobrodošli! Ured. in uprav. “Glas Svobode”. RAZGLAS. Glasom sklepa začasnega odbora Slovenske Sirotišnice”, bo sestanek narodnih zastopnikov, ki se prične, oh 9. Uri jutro na zahvalni dan v Welky-evi dvorani na vogalu Blue Island in 18. cesti, — javen. Vsak bo imel prost ustop in kdor bo imel kak dober nasvet se ho lahko svobodno izrazil na dovoljenje od predsednika shoda. Vsi od podpornih ali drugih organizacij pooblaščeni zastopniki, ki se kot taki izkažejo in ne oziraje se na število koliko zastopnikov zastopa eno organizacijo ima- kemu armadnemu koru, so našli Srbi. Sinatra se, da je izvršil samomor, ter bil od sovražnika pokopan z vojaško častjo. Berolin. — V uradniški krogih se pesimitično nazirajo o razvoju položaja na Balkanu. Poročilo, Avstrija je Rusiji po-misliike stavila, se tukaj zanikuje. Nasprotno, so prepričani, da so se razmere med obedvemi silami zboljšale, odkar je Rusija Srbiji razodela, da na njeno pomoč pri nameravani prisvojitvi kakšnega pristanišča ob adrijanskem morju, nima računati. Poloficielni obisk avstrijskega maršala Blasi us Sehemna, poveljnika avstrijskega generalštaba, v tem mestu, je samo izmenjava vljudnosti in nima političnega pomena. London. — Turške trupe so se včeraj izkrcavale pod gromenjem topov, raz turških bojnih ladij v Silivra ob Marmara morju. Desno krilo Bolgarov pred Čataljo je tedaj v nevarnosti. Bolgari so celo uro brezuspešno poskušali Turke nazaj potisniti. Zvedenci pravijo, da ako bo se vojna nadaljevala, bodo Grki bombardirali trdnjave ob Dardanelah; ko pa padejo lete, ni nobenih zaprek za obst-reljavanje Carigrada. Mobilizacija avstrijskih in ruskih trup se nadaljuje. London. — V poslenjih 12 urah se ni nič spremenilo v balkanski vojni. Še ni nič gotovega, ho li Turčija sprejela ali ne modifici rane pogoje za premirje. Sofija. — Od vdeležencev boja, se noče nobeden spuščati v ponovno vojno, ker se še vedno misli, da se bo Turčija pokorila od združenih balkanskih držav stavlje-njim mirovnim pogojem ter to temveč, ker se sedanje pogajanje ne smatra za pretrgano. Carigrad. — Le obotavljajoče gredo trupe in vodje k ponovnemu sovraštvu, ker vlada splošno mnenje, da se bodo ugodno rešila vpeljana pogajanja vzlie temu, da so se morale zavrniti prvotne po balkanskih državah stavljene zahteve. Mali spopadi so se vršili ob vsej čataljski črti, toda niso bili več pomembni kot, da si nasproti stoje sovražne čete. pravilnega zastopnika oziroma časnikarja. Vsak slov. časnik ima pravico poslati po enega zastopnika. Na svidenje! Začasni odbor. Debs obtožen? Iz Girard, Kans. dohaja vest, da je Evgen Debs, eden urednikov “Appeal to Reason”, po veliki poroti obtožen zlorabe pošte za razpošiljanje obskurne literature. Ako se vest nanaša na resnico, tedaj še gre za preganjanje “Appeal to Reason” radi razkritja ne-dostatkov v ječah Fort Scott, Kans. V tej stvari je bil “Appeal to Reason” — Wayland, Warren — radi obrekovanja že obtožen, toda oproščen, ker je bil doprine-šen dokaz rerpice. Vse kaže, da se sedaj hoče listu na drug način priti do živega. Vzgledni bančni uradniki. Memphis. — Sodnik zveznega sodišča McCall je obsodil II. Wynne, bivši predsednik “Ali Night and Day Bank” v Little Rock, Ark., E. Hendrey, bivši predsednik jednake banke v Memphis, I. Brooks, ravnatelj Memphis banke in Alibncr Davis, predsednik All Night and Day banke v 'Oklahoma City, vsacega na 5 let ječe in $2000 kazni. Zlorabili so pošto v sleparske svrhe. DEHMMI ! SUHO B0M0V1H0 pollljsmo: za « 10.30............... 50 kron, za * 20.40 100 kron, za $ 40.80 ............... 200 kron, ža 8 81.10 .............. 400 kron, za * 102.00 ............... 500 kron, za $ 203.50 .............. 1000 kron, za * 406.00 .............. 2000 kron, za $1015.00 .............. 5000 kron- Poštarina je rSteta pri teh »votah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše ienarne pošiljatve izplačuje c. kr.postno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične je do #50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, vec^e zneske »o Domestic Postal Money Order alip» New York Bank Draft: FRANK SAKSER CO. 82 CoefclMid St. York 104St, Clair Ave., M. E. Olwel«d, Obl« OD PLUGA DO KRONE ZGODOVINSKI ROMAN. SPISAL JAKOB BEDENEK. PRVI DEL. III. (Nadaljevanje.) “Glej ga no, glej, še kisal se bode, ker ima polno pest suhega zlata,” prične ga oštevati sosed Ceh. “Kaj se pa kremžiš? Ali morda po izgubljeni nogi? Pojdi, pojdi, mevža mevžasta! Le potrpi, vse bode še dobro! ’ ’ Tako ga tolaži brezčutni, vender ,pa tudi veseli tovariš; in toliko, da mu ne ¡reče: Le potrpi, saj ti zopet zrase, kakor raku ščipalka ali martinčku odbit rep. “Le potrpi,” nadaljnje Čeh, “saj si slišal, da nam bodo ljudje vse povrnili stokrat. Hej, brate, ali bode to življenje, kadar bodemo hodili od praga do praga, od vasi do vasi, od mesta do mesta! Pravico nam dado, da nam bode odprta vsa država. Kamor te bode veselilo, tjakaj pojdeš. Za delo izza mlada nisem bil kaj prida ; ako sem pa beračil, oštevali so me, zakaj se rajši potepam, nego bi si s poštenim delom služil svoj kruh. Kaj sem mogel zato, če se mi je lahko beraško življenje prilegalo bolje, nego težavno kmetovo? Vsak ni za vse! Tebe morda veseli po zemlji riti, mene od hiše do hiše prositi; tretji je zadovoljen, če piše, četrti si želi više in više. Kar se mene tiče, bodem jako zadovoljen s tem, kar mi je naklonil Bog pri Kolinu, da bodem berač, pravi privilegirani berač!” “Oh, ti si pač srečen človek!’’ vzdihne Matej Kopriva in pristavi polagoma: “¡Sicer pa tudi meni ne kaže drugega, nego privaditi se novemu razmerju. Dobro, da se človek privadi vsemu, celo vislicam, ako službuje za krvnika.” “Nič se ne boj, brate moj! Ti še ne veš, ikako lepo in dobro bodeš živel v novem beraškem stanu! —--Spoštovan sicer ni. ali nič zato! Zlasti kadar bodeš prišepal po leseni nogi k hiši in razlagal ljudem grozo in strah bitke pred Ko-linom, kjer si pozabil nogo. Toliko ti bodo navalili vsega, da še nositi ne bodeš mogel, nego moral sproti prodajati darove božje. Povem ti, da bi lahko živil obilo družino, ne le samega sebe, tako se ti bode dobro godilo. Jaz to vem!” “Meni se je sicer že zdelo ves čas, kar ga imamo od novega leta semkaj, da se mi bode letos slaba godila na boji, kajti imel sem na sveti večer čudno prikazen,” pravi Matej. “Beži, beži, takšen malopriden vojak, kakor si bil ti, pa si videl prikazen, k večjemu morda zlode ja, nikakor in nikdar pa ne poštene prikazni, kajti take si niti ne upajo k nam!” “Reci, kar ti drago! Če sem jo sam videl na svoje oči, tedaj je vsaka beseda od več. Sedel sem v olomuški trdnjavi pri gorki peči in pil prav polagoma merico vina. Balo je na sveti večer lanskega leta. Popolnoma sem se bil za mislil na dom. Živo sem gledal v mislih domačo družino okolo mize pri jaslicah. Zdajci ugledam pred sabo berača, z leseno nogo, zavi tega v star vojaški plašč. Ko ga pogledam natančneje, spoznam samega sebe — in v tistem trenutku prikazen tudi že izgine.” “Pijan si bil, Matevž, pijan, le veruj ! Vojak, kakor smo mi, nima prikazni j, če si jih sam ne dela.” “Govori, kar hočeš, prepričal me ne bodeš. Kaj pa porečeš o slutnjah? Teh menda vender ne bodeš tajil?” “Tudi te tajim, čeprav me je nedavno stotnik poučil drugače. Ukral sem bil kmetu prase, katero smo spekli in snedli. Kmet me objavi, oziroma zatoži stotniku. Slutil sem, da jih utegnem dobiti kakih petindvajset, kar se je tudi res zgodilo; vender pa ne v e rajem v slutnje.” Naša dva znanca bi se bila morda še dolgo prepirala o slutnjah, da niso prišli bolnični strežniki z zdravniki vred k Matevževi postelji. Prinesli so mu novo nogo — lesen^ in mu jo privezali na obstreljeno stegno. -— Nato vele zdravniki Matevžu: “Vstani in hodi!” Matevž jih sluša. Izprva se opoteka, vender se kmalu privadi. Ne dolgo potem stisne prijatelju če- hu roko in odide od praga do praga. General Daun je govoril resnico, da lesene noge ne bodo nikjer gonili izpod strehe. Polagoma prišvepa Matevž čez dvanajst let po bitki pri Kolinu, ogledavši si že vso severno stran cesarstva in vse nemške dežele ob Renu, Menu in Labi čez hribe in doline na prijazno obrežje zelene Ljubljane. Na velikem trgu, ondu že blizu Trance, ugleda mladega človeka, dijaka, kateremu se povsod pozna siromaštvo. “Fant, ali bi mi vedel povedati, kje stanuje Meta Kopriva, ki ima dijake na stanovanji?” vpraša švepasti berač. “Nič lože od tega! Le kar z mano pojdite, mož, naravnost tja vas povedem. Prav moja gospodinja je ta Meta Kopriva in v vsej Ljubljani ne dobite drage take,” odgovori dijak in krene z beračem po Starem trgu proti stanovanji, kjer so bili dijaki, naši znanci, z gospodinjo Meto ravno pri mizi. Vroč poleten dan je bil in salata, katero so imeli dijaki za drugo jed, tčknila jim je vrlo. Ravno je bilo po nji, polagoma so odložio vilice, ko se Meta prekriža in odmoli z družino vred kar se duri odpro, in Jurce, ki je hodil kosit k Bideljmanovi materi na Veliki trg poleg rotovža, stopi v sobo, za njim pa berač, opravljen na pol vojaški. “Jejmine, poglejte ga no, našega Matevža!” vzklikne gospodinja Meta in tleskne z rokama. — “Odkod te je pa vender Bog prinesel, ljubi brat, ko te toliko časa ni bilo na pregled?” vpraša Meta v jedni sapi in ga objame prav presrčno. Solze ji porosé oči, ko vidi brata, nekdaj zalega in čvrstega dijaka, tako pred seboj. — Vender se hitro ohrabri, otare si solze s predpasnikom in reče: “Ali si kaj laičen, Matevž? Ravno smo pokosili, ali nič ne de. Le povej, kaj bi rad jedel, pa ti takoj pripravim.” “Vprašaš, če sem,” odgovori Matevš, “po pravici ti povem, da že dva dni nisem imel gorke žlice v želodci. Sicer pa, draga sestra, lepa ti hvala za ponudbo; če že kaj daš, pil bi. Sitnosti ti ne maram delati, dobro mi bodeš pa storila, če me hočeš imeti kake dve noči pod streho in požirek hladne vode mi prinesi. S tem bode vse opravljeno. Sit sem za danes dovolj, za jutri in pojutra-njem bode že Bog skrbel. Odkar sem švepaist, izročil sem se mu popolnoma, in reči moram, da bi ne •bil mogel dobiti boljšega gospodarja, tako skrbi zame. Že zdavnaj de pomnim, da bi bil šel lačen spat, in kadar mi obleka .razpade, preskrbi mi druge.” Meta si ne da reči dvakrat. Kar Frančku “backu” je mignila, in odšla sta iz sobe. Ni bilo četrt u re, in bokal najboljšega dolenjca od Gadove Peči se je utrinjal sre di mize, pred Matevžem pa poln kozarec, katerega je izpraznil v dušku in Meti nalil. “Odkod te je pa vender Bog prinesel, Matevž, povej mi, povej !” “Res, dolgo se nisva videla, če me vse ne moti, že dolgih sedemnajst let ne, odkar me je vzela sv. Petra noč.” “Videli smo te ¡pač dragi dan v vojašnici, ali govoril ¡ni nihče več s tabo. Oče so kesneje zvedeli, da ste na sv. Petra večer rogovilili po predmestji in da je vas zato pobrala patrola ter vas po-teknila v .vojaško suknjo. Od tedaj pet let ni bilo slišati nobene besede, kje ši, kako se ti godi, nič! Šele po veliki vojski v Čehih pri “Klinn”, ali kako se je že reklo, kjer so naši vojaki nabili Pruse, zvedeli smo po Bideljmanovem Jožetu, ki se je zdrav vrnil iz boja, da ti je topova krogla vzela nogo in da si prišel z dragimi vred v Prago v bolnico. To je bilo vse, kar nam je bilo znanega o tebi.” “No, in to je bilo že zadosti, da se me nisi preveč ustrašila, ko si me ugledala tako revnega. Toda ne misli, ljuba Meta, da se Bog ve kako smilim samemu sebi. Ne, prav nič ne; udal sem se v to, kar mi je Bog namenil, in prav zado- v oljno in srečno živim, morda bolje, nego bi bil kje v uradu ali na graščini. Kaj hočem? Za nogo, katero sem daroval cesarici Mariji Tereziji, prejel sem ves svet. v last.” “0, Matevž, vender bi te bila rajši videla v katerimkoli stanu, nego taikega! Kako si bil vender zal dijak v šesti šoli, najboljši korenjak med vsemi,” toži sestra Meta. “Bil sem. bil, toda kaj pomaga? Danes me še senca ni. Sedemnajst let je minilo o sv. Petra, ko nas je šlo več šestošolcev na šentpe-tei-sko predmestje k mesarju po bob. Sedeli smo v gostilni pri poliči, in prav dobro se nam je godilo. «Pri slabi luči niti zapazili nismo, da je bila ura že polnoči. Še danes ne vem, kako se je primerilo, da smo se kar nenadoma pričeli tepsti, z mesarskimi hlapci. Zdajci je pa tudi že stala vojaška patrola v hiši. Luč je ugasnila kakor hi jo bil veter pihnil, hlapci in dijaki pa pri oknih iz hiše. Tudi jaz sem stal že z jedno nogo na oknu, z drugo na klopi, kar me nekdo zgrabi: “Stoj, naš si!” Drago jutro sem stal pred polkovnikom, ki me je meril od nog do glave, nato pa vprašal: ‘No, kaj pa smo?’ ‘Gospod,’ rekel sem, ‘če bi še res sami ne vedeli, kaj ste, rekel bi. da ste polkovnik!’ Jezno zareži polkovnik: ‘Kaj sem, že sam vem, a.i tebe sem vprašal, kdo in kaj si!’ ‘Tako, tako, oprostite, gospod polkovnik, maček mi roji po glavi. Dijak sem, šesto-šolee!’ ‘Tako, tako, le rajši reci, da si bil dijak, ako te še kdo vpraša! Sedaj bodeš pa vojak! Tudi cesarici je treba v današnjih hudih časih izobraženih ljudij pri vojski. .Dijakom skoro itak ne moremo do živega, ako jih ponoči ne zasačimo pri pretepu v gostilni. ‘Kako se pišeš?’ ‘Matej Kopriva!’ ‘No, jezik imaš res prav kopri vast. Če hočeš sam sebi dobro, o-stani prostovoljno pri nas, sicer bodeš moral. Poročiti bi moral namreč tvojemu rektorju, kako in kje so te dobili naši ljudje. Da te zaradi tega zapode iz šole, sam veš, in da te mestni magistrat nam potisne, to ti menda tudi ni neznano. Vsekakor je torej čast-neje, ako ostaneš sam pri nas, ne go da bi te magistratni be-riči sem kaj gonili.’ Kaj sem hotel? Vrag me je imel v ¡kleščah, iz katerih se mi ni bilo izpuliti. Rekel sem to rej: ‘Nate me, da me ne bodo be riči semkaj vlačili.’ Tako sem se povojačil. Preoblekli so me in ve dli k zastavi, da sem takoj prise gel. Že drugi dan sem odšel z vojaškim oddelkom na Dunaj k top nrištvu, kjer sem bil kmalu za og njičarja ; prejel sem, česar sem iskal!” (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKO PODJETJE. Podpisani priporočam sl. občinstvu v obilen poset svojo lepo u-rejeno gostilno. Pa tudi rojakom po Ameriki, da prodajam domača pridelana Ohajska vina in razne vrste žganja tudi na 'debelo v vsaki množini. FILIP EPICH, 5302 St. Clair Ave. Cleveland, O PRITOZEVALCEM v Calumetu, Mich., katerim smo poslali opomine za ponovitev naročnine in ista še ni potekla, prosimo, da nekaj časa potrpe, da stvar spravimo v red in sicer ko lino dobimo poročilo od 'bivšega zastofpnika. Za Calumet in okolico iščemo dobrega in zanesljivega zastopnika. Za natančnosti pišite na U-pravništvo Glas Svobode. (Advertisement) Ne samo za kašelj. Severov Balzam za pljuča (Severa’s Balsam for Lungs) učinkuje na mrenice grla, pljuč in zračnih prehodov. Ni samo koristno za kašelj, ampak tudi za bolno grlo, hripavost, vnetje sapnika, oslovski kašelj, krčevito da-vico, in veliko dragih nepravilnosti dihalnega ustroja. Ponavadi o-lajša tesnobo in bolečino v prsih, ki je učinek prehlada. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena 25 in 50 centov. Pristni nosi naris: W. F. Severa Co., Oedar Rapids, Iowa. (Advertisement) 1 2 Veliko število bolezni je. — Večino teh olajšajo Severova Zdravila. VARUJTE SE S kašlja, prehlada, razdraženja v grlu, bolečin v prsih, hripavosti in težkega dihanja. Te sedaj lahko odpravite, a nebo-ste jih pozneje. Preden se razvijejo v kaj hujšega, odpravite jih s Severovim Balzamom za pljuča (Severa’s Balsam for Lungs) Cena 25 in 50 centov. Ali ga imate? SE VEROVO ZDRAVILO «OPER REVMATIZEM *1,00 (Severa’s Rheumatic Remedy.) odpravi vzrok s tem, da odstrani strupenine iz ustroja m taiko olajša revmatizem in revmatične bo’ečin-e posebno pak kadar v zvezi s Sereroi im Got-hatdskim Olj m (Severa’s Gothard Oil.) To je zanesljivo mazilo za vsa-cega v družini, bodi si mlad ali star. Zgoranja dva zdravila, eden za vnajno rabo, drugi za notranjo, so najboljša za odpravo rematizma. 50c. JS Severova Zdravila so naprodaj v lekarnah. Vsak lekarnar jih £ vam lahko dobi. Ako ne, pišite nam. Za posebni zdravniški svet, «j pišite na W.F. Severa Co. CEDAR; RAPIDS. .IOWA POSLANO.*) Hočem, da se resnica zve in zato naj tisti ki so čitali o meni v Glas Naroda slišijo tudi drugo plat zvona. V G. ¡N. pod dopisom iz Indianapolisa, Ind. od neke zvite in laž-njive osebe, katero podpirata neki debeloglavec in velik trebušnjak. Toliko bi tema omenil mimogrede, da lepo molčita, ker vama tista zadeva ni čisto nič znana. Če pa imata kake koristi ali dobiček iz tega, pa se le zanimajta, jaz vama bom že odgovarjal. Reza Mesec piše, da je poštena. No, saj to tudi vrjamem in nisem nikdar rekel, da je koga okradla, ■rekel pa sem, da je tisti otrok od njenega brata, ker to mi je sama povedala. Reza Mesec piše, da bo začela postopati sodnijskim potom, ako se ne vrnem. Z vrnitvijo pa ne vem kako ¡bo! Vi cerkvene miši in miške mislite, da bo šlo zdaj tako lahko, kakor vain je šlo zadnjič. Tako pa ne bo —• se motite! Ta zvila žena tudi piše, da ne more preživljati štirih otrok. Vrjamem, da jih ne, saj jih nima pri sebi. Moje otroke si prodala pred 20 meseci, ker si se bala, da se ne bi ljudje sami prepričali. Obljubim javno, da kedar pri-poznaš 'svojo .zmoto pred svetom, tako kakor si pred menoj, ko sva bila sama, takrat te vzamem nazaj, prej pa ne. Ker sem še vedno tistih misli, kot sem bil takrat, še zahvaljujem na tem mestu tistemu, po domače rečeno ‘Šinetu’, ki stanuje na AVarman ave., ker se je toliko trudil, da bi me oblasti zaprle in je s tem ¡požrl kruh mojim otrokom. Lopov naj samo pazi, da se ne bo njegovigi otrokom huje godilo, kot se sedaj mojim. Anton Mesec. * Gorenje je plačano poslano in uredništvo, kakor tudi npravni-štvo tega lista ne prevzame nobene odgovornosti. (Advertisement) POPOLNO ZDRAVJE VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter in droba, kaj te njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema. ZAM-ZA!« TABLETE stimulirajo delovanje teh organov, ZAM— ZAM vam dajo rdečo barve in vas poživijo ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahke dobite, so lahke in positivne v njih delavanju. Samo en poskus in hvalo jim bodete peli do neba — kupite jih še danes. Najboljše zdravilo za zabasanost ZAM-ZAM TABLETE V lekarnah 10c in 25c. Glas Svobode stane $2.00 na leto. Kako je z vašimi zobmi^ ; ......................mini ;T 231 NADE. Tovarnarji in veletrgovci v Londonu, Parizu, Berolinu in na Dunaju ter 'borze povsodi, pozdravili so izvoljitev Woodrow Wilsona predsednikom Zdr. držav s urnebesnim hura in živijo. Cene vrednostnih papirjev so šle kviško; toda potem so šle .zopet nekoliko navzdol, a vseeno ima borza zaupanje v Wilsona, kar ima sicer prav. Zaenkrat nemore predsednik Zdr. držav, in naj si to bode kdor hoče, izvenredno dobro letino v slabo spreobrniti, takisto nemore zabraniti, da se balkanski narodi bijejo s Turki, namesto da bi obdelali polje za ozimino. Tedaj bo Evropa v bližnjem času potrebovala še več prekomorskih izdelkov, kot doslej in bo plačevala dobre cene. Vseeno, lčdo je predsednik Zdr. držav; dalje nemore nobeden predsednik Zdr. držav in nobeden vladar sveta kaj predrugačiti na kolobarju, katerega- napravlja kapitalističen produktivni način. I-meli smo leta 1908 — pod republikanskim gospodstvom — nizko stanje in imamo leta 1912 in bržkone tudi še eno ali dve leti visoko -stanje. To nima absolutno nič opraviti ,z vprašanjem, kdo sedi v Beli hiši v Washingtonu. Ce bo potem šlo zopet navzdol, tedaj bodo republikanci krivdo valili pač na demokrate in na, do takrat bržčas dogotovljeno tarifno reformo — kar je vsekakor ložje in u-godnejše, kot pa krivdo pripozna-ti pravemu krivcu •=■ kapitalistični anarhiji. Med tem dejstvo, da je bilo oddanih, en milijon socialističnih glasov, kaže, da takšen humbug več ne vleče. Gospod Woodrow Wilson je svoječasno takoj po njegovi izvolitvi deželi • zagotavljal, da “poštena industrija” se nima (od njegove uprave) ničesar bati. To mu je na besedo verjeti. On s tem misli naravno v prvi vrsti, da ni pričakovati radikalnih carinskih zakonov. Sigurno ne. čas je prešel, ko je industrielni Sever nasproti stal poljedelskemu Jugu. Jug ima sedaj svojo industrijo in se čuti vsaj tako potreben carinskega varstva, kot Sever. Čez njegove politično-etišlke pomiselke ali ten-kovestnosti glede colnine je že vizdaivnej ven in ohromel. On zna varstveno colnino finančno ednino imenovati, da svoj obraz “varuje,” toda to stvar ne predrugači. Kar je nevljuden Tillman v col-ninski debati kar naravnost oporekal: “mi sedaj ropamo sodruž-no”, to je neizgovorjeno geslo njegove cele stranke. Zatorej znajo tudi zapadni progresisti iz vrste La Folletta nekaj doživeti namreč, da bodo demokrati veliko p-opred zvezo in pomoč iskali pri takozvanih Standpatter jih kot pa pri njih. V demokratično vino bo vlito še veliko vode pred četrtim marcom prihodnjega leta in po tem pa še več. Bankir Clewes bo obdržal pravo, ko je rekel: “Po vsem tem, kar je bilo rečeno in storjeno, ni verjetno, da M se kaj več storilo, kot nekoliko znižanja pretiranih carinskih tarifov.” In sigurno bo tako prišlo. Nobenemu človeku ni treba verjeti, da bodo demokrati v svojih uradih neizprosni Bratuši, — v opoziciji da, toda to je nekaj dražega. ..Kar pa se tiče izsiljene svobodne konkurence, tako se bo v demokratičnem taborišču, reklo, za sedaj naj se počaka, če ne bodo o-ni znižali carino. Dokler se to vres-niči, bo minulo par let in do tja bodo pa zopet predsedniške volitve. Konečno, če ne bo nič z vra-tolomstvom, no potem — lopov je tisti, ki zahteva od poštenega demokrata več, kot tisti zmore. Še pa ostajajo Rooseveltovei in socialisti, ki bodo kritiko vali. Gospod. T. Roosevelt bo po treh letih, če ne že popred, svečano dokazal, da Wilson ni izpolnil idea-e “ socialne pravičnosti ”, zakar je njegova, Rooseveltova sveta dolžnost, ali v osebi ali po pooblastilu nastopiti proti njemu. In Rooseveltove stranke v tem času ne bo konec, za to smo lahko sigurni. Če se ima štiri milijonov glasov in pa tron st v o v taki bližini stoji, potem se pač ne odpove. Baš tako se bo po štirih letih ista stvar ponovila, kakor se je to leto; samo s irazliko, da se takrat ne bo reklo o Taftu, marveč o Wilsonu, da je narodna izdajica. Med tem bodo pri tej igri znatno narastii socialistični glasovi kar bo tudi velikega pomena. Ta preobrat v tabora meščanske stranke je vo-ela na socialistični mlin. V republikanski stranki je pričel polom, a v demokratični bo neizogibno moral priti. PREOBRAT NA BALKANU. Nič ne stori tolik vtis kot gola dejstva, pravi nek angleški pregovor, in v resnici so povsem presenetljiva “dejstva” zmag na Balkanu že sedaj naredila najglobo-kejša vtis v splošni javnosti, posebno pa na velesile. Zopet enkrat je vse drugače prišlo, kot se je pričakovalo, kar je sicer od leta 1866 malone vedno isto bilo pri velikih bojnih odločitvah. Takrat je tudi Friderik Engels videl vnaprej poraz Pruskega orožja in ko je vest o Sadova prišla v Rim, je prestrašeno škliknil papež: Svet se pogreza ! Pri izbruhu vzhodno-aziatske vojne je bilo za ves meščanski svet nič enostavnejše kot poraz Japoncev, kot sedaj v vojni na Balkanu uničenje balkanskih držav. Prišlo je drugače, in da je drugače prišlo, dokazuje, da tistim vojnam pripada v pravem smislu besede revolucionarni, to se reče preobratni pomen. Dejanski pomen zmagujočih držav je prišel do pripoznanja šele vsled vojne, doslej vladajoči državni sistem, se je ujemal z nekim oblastnim razmerjem. katero je nekdaj obstojalo, ki je pa po tihem gospodar-stvenem razvoju dolgih desetletij bilo že vzdavnej podkopano in ki .se je sedaj pri .prvem bojnem spopadu nadložno porušilo liki hiši iz kart. V tem smislu so govorile te vojne in izgovarja pred vsem tudi vojna na Balkanu to, kar je. One pripomorejo ponovljeni zgodovinski resničnosti k predoru, in v tem oziru so se izkazale kot naprej drveči elementi prve vrste. To že leži v značaju oporekajoče kapitalistične družbe, da v nji pri-po.znanju nove vlasti in moči, novih držav in narodov, novih gospodarstvenih in političnih skupin malone vselej gre le preko kopico mrličev in vojnih grozodejstev. V tem smislu so Marxove besede razumeti: Moč je pomočnica poroda vsake zgodovinske dobe, ki z novo dobo noseča, koraka. Te besede veljajo tudi v gotovih mejah o balkanski vojni, ki gotovo ne prizvan java za človeštvo novo zgodovinsko dobo in to talko visoko, kakor bi se tudi cenil pomen orientalskega vprašanja, Ali ta vojna se ne sme sploh tolmačiti kot posamezen .pojav, o-samljen za se, marveč se ga more presojati v toku skupnega političnega razvoja naše imperialistične dobe. In če v tej zvezi pogledamo, vidimo, da je vojna na Balkanu z njenjimi presenetljivimi zmagami malih balkanskih državic brez vprašanja naprej drveči element najprvejše 'vrste. Ona kaže svetu, kako zrele so bile razmere že na Balkanu, kako so bile že odrastle jerobstvu velesil, predno je pričela vojna; bilo pa je pripoznanje te zrelosti, kakor razmere že ležijo v notrajnosti kapitalističnega sveta, možno le potom vojne. To se jasno razvidi iz evropskih in »osebno iz avstrijskih časnikov. V Avstriji se ne čutijo samo kot najmogočnejša balkanska sila, marveč predvsem kot “šolmoj-ster” Balkana. Posebno Srbijo in Črno goro se je strogo držalo pod nadzorstvom. S resnim obrazom je bilo rečeno, ko izbruh vojne ni bilo več možno preprečiti, da se ne bo pod nobenim pogojem pripustilo predrugačiti meje na Balkanu. Posebno so se bali razširjenja Srbije. V Avstro-0'grski živi mnogo Srbov, kateri mogoče ne bi dolgo več mirno prenašali lopovsko početje, katerim so izpostavljeni v deželi ogrske krone, če bi v njihovi bližini bila ojačena Ve-lesrbija kot omejna moč. Kako brzo je umolknilo preširno blebetanje o “pod vsakim pogojem vzdržujočim '“Status quo!” Čitajte kaj sedaj piše “Wiener Freie Presse” o razmerah Avstrije na-pram štirim balkanskim državam: “Ali hočemo iti na Balkanu z življetojem ali proti življenju; ali se naj pustimo'od naše meje pri Limreki do obrežja Egejskega morja zopet za sovražnike kviško se borečih narodov razupiti; ali se naj na ime avstro-ogrske monarhije naklada srd milijonov? To smo mi storili v Nemčiji, in konec je bil mir v Pragi, kateri nas je stal svetovno stališče in tešboče mo trajne politike desetkratno pomnožil ; to smo mi storili v Italiji ter se še danes pokorimo z najbo-lečimi doživljaji. Napaka, ki toliko mračno senco meče na preteklost, se ne sme ponoviti. Le nikar povrnitev v zmešnjave, katere se nore iztrebiti, da se več ne povrnejo. Poprimimo z naravno mislijo in z hladnim presadkom razvoj onih štirih kraljevin na Balkanu, kot potreben življenski dogodek, proti katerem se mi ne smemo protivit. marveč prijateljsko nasproti priti, s čemur ne dokažemo samo presodnost, marveč tudi globejo previdnost. Kajti oni štirji kralji, ki hočejo po odločilni zmagi žeti sad krvave setve, ne smejo biti vsled naše zlovolje potišnjtni na stran drugih držav in odtujeni av-stro-ogrski monarhiji; oni ne smejo vsaki košček zemljiščne cunje, ki jo odtrgajo raz života Turku, smatrati kot dar, katerega jim je velikadušnost Rusije pridobila in da je to bilo izvršeno proti nam. Le-ti štirji kralji so tudi ljudje in sigurno nimajo mika. da bi svoje z lavorikami ovite meče najuda-nejše položili pred noge ruskemu čaru, kakor se je možno popred zgodilo, v Petrogradu. Oni se bodo sedaj kot papež Martin iz priklonjenega. držanja vzdignili in glavo kviško nosili. Kakšen dovolj tehten vzrok bi imela avströ-ogr-ska monarhija, to znamenje večje neodvisnosti sprejeti z zlovoljo in škodoželjnostjo, ko v resnici vendar nj želeti dražega, kot. za nadomestilo razrušene Turčije po samostojnih državah, katere imajo moč varovati svojo svobodo. To na Balkanu kaleče življenje ne škoduje nobenim interesom monarhije!” V resnica: nič ne stori tolik vtis kot dejstva! In le ti uspehi orožja na Balkanu so dioslej v svojih posledkih še nedogledni. Ali bodo podlaga za Zvezno državo balkanskih narodov? Na vsak način je to vprašanje sedaj stopilo v stadij, definitivne rešitve. Mi stojimo na pričetku konca te stoletja trajajoče muke. Niso več velevlasti, marveč balkanski narodi sami so v roke vzeli rešitev orientskega vprašanja in stem je vsa nada. da bo ta rešitev konečna in vstrajna pod geslom: Balkan balkanskim narodom! SOLIDARNOST. Ne davno tega. je imel pisec tega članka priliko prisostvovati domači zabavni večerji, pri kateri je neki rojak omenil: Naš narod v Ameriki, je naj zadnji narod na svetu. Obsodbo, ki jo je izrekel je podprl z dokazili, med temi je bil najvažnejši vzrok: nesloga. Če si pogledamo drage narode, vidimo pri njih nekako solidarnost — med nami Slovenci je ni. Vsak, ki si domneva, da je NEKAJ, že hoče imeti SVOJO stranko. Tako je bilo in ker je tako bilo in je še danes, zato pa nimamo atu. Slovenci še ničesar skupnega, na kar se bi kot narod mogli ponašati. Še to malo. kar imamo in pri tem mislimo naše -podporne organizacije, hočejo nekateri tabori strahovati, s čemur pa ne koristijo ne sebi, ne narodu, nikomur, in s svojo zagriženo — najbrž prirojeno — zdražbarijo podpihujejo rojaka proti rojaku, člana proti članu. Ruvači in razni tabori so krivi, da “to malo” ne napreduje S-.hffitzneTj vi ollttt so r-ajboljšel Ste se že pripravili za zimsko obleko? Naša zaloga najboljša in največja na Blue Island Aveeue. Obleke in suknje od $7.C O do $ 25 00 Popolna zaloga spodnjih zimskih oblek, srajc, klobukov, kap itd. • - - 1828-30 BLUE ISLAND AVE. Največja in najstareja lekarna v Chicagi C. G. FOUČEK Lekarnar 25 let 1801 Center ave. vogal 18. cesta Kedar potrebujete zdravila, aN I» karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem. V moji lekarni uradujejo skušeni češki-slovenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno. V moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času smo odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete. C. G. Fouček 1801 Centre Ave CHICAGO Prodajam šifkarte za vse linije in izdelujemo vse notarske posle, kot: pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrni'e do nas z zaupanjem. oooooooooooooooooooooaoooooooooooooooooooooo I KDOR HOČE DELA f O naj »e nemudoma naroči na najnovejšo -knjigo: O o “Vbliki S Lore asko-Angleški Tolmač” © p da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — O Knjiga obsega poleg slov.-angl. slovnice, slov.-angl. razgo- O vore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spi- p sovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski O državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov.-angl. O in angl.-slov. slovar. § Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana, (nad 421 stra- p ni) stane $2 — in se dbbi pri: § V. J. KUBELKA, 53 8 W. — 145 St. New York, N. Y. § Edino in največje založništvo slov.-angl. in raznih slo- venskih knjig. — Pišite po cenik. O- O O O O O o o o o o o o o o c 000000000000000000000*99000000000000000000000 NAJVECJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. TEL.ICANAL 448 Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. Dajte zdelati »voje tiskovine pri SPRAVEDLNOST” 1825 Loomis St. Telefon Canal 1015 Cene zmerne —o— Delo solidno ^6 “SPPAVFD1 NOST” bdini češki, linijski dnevnik •“’* ¥ I STANE 10C. NA TEDEN. tako, kot ibi moralo in se mora celo biti ¡proti zahrbtni “politiki” notranjih in zunanjih sovražnikov, ali podomače rečeno — zarotnikov. Pošten, odprt boj je časten; sramota pa za ‘bojevnike, ki se kažejo prijatelje, medtem ko za hrbtom spletkarijo. Na take spletkarje bi moral narod pokazati s prstom in jih potisniti tam, kamor spadajo. Ker se ravno v tem času odigrava narodna žaloigra — hujskanje proti S. N. P. J. — od gotovih stran-i, ne da bi zato bili kaki temeljiti vzroki je čas, da pridemo do zaključka: Ali naj narodna podjetja še nadalje trpe od strani zdražbarjev ali se naj pove tistim, ki hočejo zanetiti prepir in neslogo: Stojte! Komur so razmere znane pri narodni Jednoti, ta se bo strinjal z nami in rekel: Stojte! Komur ni po volji sklep -in izid V. konvencije v Milwaukee, naj se ne huduje nad glavnim odborom, naj se ne huduje nad celo organizacijo, naj ne ruje proti organizaciji, ker s tem ne bo ničesar plemenitega dosegel, pač pa naj gleda na to, da se na pristojnem mestu popravi tisto ,kar misli, da se je zagrešilo. Narodna Jednota je -bila ustanovljena na svobodomiselni podlagi. Toraj kakor pravijo nekateri ‘bi moglo Glasilo pisati samo v svobodomiselnem duhu. Neumnost. Glas Svobode je svobodomiseln list pa piše poleg takih razprav tudi članke in drago v naprednem duhu, priporoča in podpira soci-jalistične ideje, piše za delavca in -prinaša podlistke. Skrajna neumnost pa je, alko si kedo lastuje tisto pravico, da bi uredniku naprednega časopisa ali pa glasila diktiral kake članke in kako čtivo sme prinašati v listu. Program se že lahko izbere in tega drži, nikakor pa ne moremo, če smo pošteni, siliti «urednika, da bi -pisal proti svojemu mišljenju. iS tem da je konvencija /volila socijalista —• svobodmiselca za urednika Glasila, nikakor ni ista mogla pričakovati, da bo dotični ’ pisal cerkvene p-redige, -krščanski nauk in -članke v prilog ¡kapitalizma. — Vsak delegat je vedel kako stališče je zavzemal uredniški kandidat, vsakdo je -vedel, kako stališče so 'zavzemali kandidati za druge urade. In če so bili pravilno z volj eni — ne hudujte se nad njimi, ampak če že hočete, kritizirajte tiste, ki so jih zvalili — organizacijo pa pustite na miru. Zdraž-barije je bilo dovolj ne samo pri S. N. P. J. ampak pri vsih naših organizacijah in čas je, da se kot narod spametujemo. Vse organizacije, pa naj bodo na tej ali oni podlagi, so dobre na svojem mestu-. Ne ovirajmo jih, če se nam, kot članom istih, kaj ne dopada, tedaj se pritožimo na pristojno mesto, ne pa vl-ačimo take malenkosti na veliki boben v časopisju, katero z malimi izjemami je v preteklosti več škodilo napredku naroda, kot pa hasnilo. In ravno sedaj v tem času, ko se pripravljamo za združenje slov. naroda v Ameriki, ko delujemo na to, da pride do sloge, solidarnosti, pa čitamo -po raznih časopisih take članke, ki so proti vzajemnosti, ki dražijo narod in ga kličejo na upor. Gospoda s tako taktiko ne pridemo nikamor, če bodete tako delovali v 'bodoče, potem pač ni vredno govoriti o kakem sestanku za narodno solidarnost. KJE SO Frank Andolšek, Miha Gole, John Jerina in John U.rek, katerim bi rad naznanil, da sem vdovec poleg žrie žene že nad tri leta. Imam tudi druge važne stvari. Kdor rojakov ve za njihov naslov, naj mi naznani. John Koss, 12-6-12 Oecil, Pa. KRVAVA NOČ V LJUBLJANI, to knjigo, ki obsega 160 strani, dobite zastonj. Vsakemu novemu naročniku na Glas Svobode, ki celoletno naročnino direktno na na« pošlje, pošljemo na zahtevo omenjeno knjigo zastonj in poštnine prosto. V listu “Glas Svobode” oglaša jo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo. SLOVENSKA GOSTILNA kjer se toči vedno sveže Schoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-nijske cigare. Kegljišče. ANTON MLADIČ 2348 Blue Island Ave. Chicago. FRANK KORBAR-JEVA GOSTILNA Druga vrata zapadno od postaje. Agent za Schiltz Milwaukee Famous pivo. WITT, ILL. COLORADO COLUMBINE BREWING CO. Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo! JOE GOLOB, * redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave., LEADVILLE, COLO NAJEMNIK A YANA, IZDBLOVALOA sodevice mineralne vode in drugih neepojnih pijač. 82—84 Fiek 8t, Tel. Canal 1405 Slovenci, podpirajte “Glas Svobode” z inseriranjem ! Slovenska Delavska Podporna in Družba Penzijska Ustanov. 21. nov. 1909 Inkorp. 15. marca 1910 MADISON, PErVNSYLVAIMA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Coliumbus, Kans. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, Box 120, Adams bur g, Pa. BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsbnrg, Pa. MATH PETRIOH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa. HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa. POROTNI ODBOR: JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAJGAR, II. Box 146, Livingston, 111. JOHN GOMIDAR, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa. POMOŽNI ODBOR: MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa. MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa. Glasilo je “Glas Svobode.” Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika. Kloštri in sanmtani Spisal Juan Orts Gonzales. Poslovenil A. H. S. Predno pričnemo popisovati no tranje življenje samostarcev in samotark je najprej potrebno razložiti važno dejstvo, kako so bili in kako so že razni kloštri in samostani v stanu zbirati med svojimi stenami vse razrede in vse sloje ljudi. Ko bi našli v kloštrih samo revne, propale, nesrečne, grde, stare babeibrez prijateljev in družinskih vezi ali pa mlada, v ljubezni nesrečna dekleta, potem bi lahko vsakdo na migljaj videl zakaj so kloštri ustanovljeni; videl bi tudi, iz katerega razreda in iz katerih slojev prihajajo samotarke in samo tarči. V samostanih pa vidimo kralje, sinove kraljev, vojvode in sinove vojvod in dostojanstvenikov. Tam dobimo tudi ljudi iz bogatih družin, učenjake in njihove otrok''. V kloštrih vidimo zala dekleta, kojim je zibelj tekla v veličastnih gradovih in palačah, ki so se odrekla časti, kinču in pompu, ki so pokazala hrbet posvetni zabavi in zaprla svoja -srca ljubezni za nizkotno, čmerno in priprosto življenje 'za odurnimi, gluhimi, klo-štrskimi stenami. Ali niso za temi stenami tudi taki, ki se kesajo in hočejo pokoriti za čine preteklega življenja in tudi taki, ki jim jej ra eksistirati tako nasprotovanje naravi ? Na to pride Mark Twain po dobrem pomisliku do zaključka, da ravno ista prenasičenost, ekstravaganca in nenaravni konflikt proti vsemu, kar ima in ljubi narava, je vzrok za eksistenco tega nasprotovanja. Reči pa moram, da je Mark Twain vkljub svoji prebrisanosti, vkljub svoji humoristi-ki in. vkljub svojemu natančnemu in jasnemu popisu kaj in kak je trapist, zgubil pravo točko, ko je hotel .popisati in razložiti pravi vzrok in rojstvo čudežev te vrste. Njegovo razlaganje nam daje vpogled samo v nekatere in zelo izvanredne slučaje, ki se tičejo bolj moškega kot pa ženskega spola. Mimogrede moram omeniti, da ravno Mark Twain daje preveč kredita mnihom v južni Afriki ko pravi, da tam store mnihi mnogo več dobrot za človeštvo kot vsi drugi misijonarji. To Twaino-vo izvajanje, vem, ni pravilno, ker dovolj sem podučen in seznanjen s starimi in novimi metodami mni-hov, usmiljenih sester in nun in tako mi so znane razmere in njihovo delovanje, ne da bi rabil biti v Afriki. Da sem tu omenil Mark Twaina, sem to storil zgolj radi tega, da pokažem, kako bistroumni in nepristranski pisatelji tavajo v popolni temi okoli predmetov, kedar govore ali pišejo o .kloštrih ali samostanih in njihovih stanovalcih. Pa povrnimo se nazaj k predmetu. Načini, pota in sredstva, s katerimi se zvabi ljudi, da postanejo, ljubo, preljuibljeno mater. Vem, da ona me je peljala v samostan, ker je brez dvoma mislila, da to jc največja čast in najdražji zaklad, do katerega me more peljati njena materinska ljubezen in vedno čuječe oko. Vrjela je, da je Kristu položila pred noge svoj nadražji zaklad. Popolnoma svest sem si, da je peljala dve moji sestri v klošter, da sti postali nuni in da je rabila ves svoj upliv, da je pregovorila moja oba 'brata, da sta stopila v duhovski stan, ker je vrjela, da Bogu in družbi ni nič bolj všeč, kot če vsi njeni sinovi postanejo služabniki božji in hčeri pa, kakor je ona vedno rekla, neveste Kristusove. Moja ljuba mati, ljubim jo'vedno bolj, čeprav ona vrjame in.misli, da sem jaz —- njen sin, škandal njeni cerkvi, črna ovca v družini, nesramen izrodek. Bog ve kako globoko, kako resno, hrepenim jo zopet objeti, poljubiti njeno ovenelo, razorano lice in ji povedati z ustmi, očmi, dejanjem in nehanjem, iz dna svoje duše, da nisem več katoliški menih, da nisem več katoliški duhoven, ampak da sem otrok pravega Boga in da sem njen edini ljubeči in pokorni sin in to temveč, ker s tem, da sem pretrgal verige in okove, ki so me vezali, da sem prebil omrežje, ki me je držalo od nje, sem znova dobil naravo, ki mi jo je Bog dal — ljubezen svojega srca in hrepenečo ljubezen za njo. Nisem več mrtvo truplo v rokah mojih predpostavljenih ; zopet sem v resnici njen sin, želeč si tešiti njene tuge in razveseljevati jo vse dneve njenega življenja. In ko to pišem, teče solza, solza ljubezni za mater, kateri so pravili in bičali njeni spovedniki, da za me bi bilo boljše^ da sem mrtev otrok kot pa živ, iz cerkve izobčen zgubljenec. — Draga mati ne vrjemi! Sedaj živim popolnejše in bolj krščansko življenje, kot ga sem kedaj vodil in vžival pod črno senco rimske cerkve in v mojem srcu čutim večjo ljubezen do tebe, med tem ko sem v onih temnih dnevih le sanjaril v zmoti. Moje čitatelje prosim, da mi o-proste, ako se jim te stvari zdijo preosebne, ker s tem zaključujem svoj predgovor k tistemu, kar še pride, da ne bodete napačno sodili. Dalje prih. žai da so prekoračili prag velikih 1 rnn^i’ redovni bratje in očetje, vrat, ki so za njimi zaprla veselje j umišljene sestre in nune, so raz- in radost življenja. Ali niso tam 1li6ni in mnogoštevilni, so^ lisičje zviti in popolnoma drugačni, kot pa jih popisuje Twain. V ipoglavitem ima rimski sistem štiri prostore, kamor nastavlja svoje zanjke in pasti nedolžnim in neprevidnim žrtvam in ti so: dom, šola, spovednica in cerkev, posebno takrat, ko dečki in deklice gredo k prvemu obhajilu in se odločijo, da ostanejo v mejah svete cerkve, dokler žive. Poleg tega ima rimski sistem štiri dobra orožja, ki mn pomagajo pri lovu mladine za kloštersko in samostansko življenje. In to o-rožje, ¡pošteno in nedolžno, kot si ga morete predstavljati, je: mati učitelj, spovednik in pridigar. — Kakih načinov se poslužuje ta rimski sistem, vseh ne morem našteti, ker število teh pride na le-gione, izbral in popisal pa bom samo tiste, ki so bolj v navadi. Približno eno tretjino mnihov taki, iz kojih prs se izvijajo zamolkli vzdihi obupa, ki žele prostosti, pa ne morejo najti sredstev za beg? Ali ni morda za temi stenami neprostovoljnih žrtev? Tu v Ameriki so me stoterekra ti povpraševali, kako to pride, da ljudje zavržejo lepo bodočnost m zlate prilike za visoko in vzvišeno službo božjo na tem svetu, ko ven dar mora vsakdo dodelati svoje lastno življensko delo. Rečejo mi, kedar kako dekle stopi v klošter: “Bila je tako zala in bistra, poleg tega pa bogata in vsak jo je rad imel. Kako vendar to pride?” Kakšno privlačno moč ima sa m e,-lansko življenje, da se do pade m omami dekleta tega •razred'' ? Mark Twain nam podaja v svoji humoristični in interisantni knjigi “Okoli ekvatorja” dober popis nekega mniha-trapista. Nje UPRAVNIŠKI PREDAL. Dva pisma — dvoje misli. govo življenje je popisal prav do- in nun pripeljejo v kloštre in sa-bro. Mark Twain pravi, da se nje- ruostane matere same. Najganlji-*mi vidi kot da bi si trapist izbi- vejše za me je to, kedar vidim ral ravno nasprotno tistemu, kar bd si izbral normalen človek. Mi se veselimo bogastva, on si izbere revščino; mi hočemo svobodo in neodvisnost, on sili v prostovoljno suženstvo; mi iščemo veselje in zabavo, on dela pokoro, trpi, se bijte itd. In ravno ta slavnoznani Mark: Twain stavi isto vprašanje, kot so mi ga stavili že stoteri: “Kako je to mogoče?” Kako mo- Ijubečo mater pripravljati svojo Ijnlbo hčer, morda edino, ali svojega dragega sina za življenje, ki je v najvećih slučajih mizerno, obupno in žalostno. Bog mi je priča, da ne mislim govoriti lahkomišlje-no in da ne nameravam postaviti nf ljubem n kritiziranju najsvetejše človeško sorodstvo: mater. In Bog ve, koliko in kako grenke solze sem točil pri spominu na svojo Slovenski* pregovor pravi: Vsak ima svojo glavo.” In to je •res. Da se pa prepričate o resničnosti tega reka pa si upravništvo drzne priobčiti dva pisma, ki so vredna, da si jih malo bolj natančno ogledamo. Prvo pismo je od tajnika nekega društva, ki pripada k Slov Svobodomiselni P. Z. in se glasi “Prejeli smo opomin od Vas da naj zaostalo naročnino plačamo za preteklega pol leta. Oprostite, ker tega nismo rav no precej storili. Ker ima člo vek zrni ra j kakšno opravilo, da se zmiraj odmika. Seveda nismo bogati, vendar pa tisto malenkost Vam lahko pošljemo. Nikar se ne bojte! Tukaj Vam priloženo pošiljamo $1.00. In zraven tega hi Vas na par stvarij opozoril: Pri našem društvu je predsednik ... ne pa nikak Janežič kterega sploh pri našem društvu ni. In moje ime prosim, da pišete ... ne pa ... In sploh so imena udov našega društva tako spačena, da takih imen pri našem društvu sploh ni. Jaz ne vem kdo je pomote kriv in mislim, da naj hi uredništvo Glas Svobode malo bolj pazilo na svoj posel. Namesto, da tisto papeževo kanonično pravo in jezuitovske prisege, prestavlja iz latinščine in take oslarije, katere nam niso nič mari, naj bi rajši svoj posel opravljal in Stvarno pisal. Zakaj se list Glas Svobode ne drži svojega načela. Svoboda, kaj pa to pomeni? To boste vedeli menda. Ameriška vlada in postava se ne peča z vero, da vsakemu prostost kakor sam hoče, kar se vere tiče. Im vi ki ste krščeni in po katoliško vzgojeni, in na svobodni podlagi pišete se pa tako zaganjate v vero. Ce svobodno imisilte pustite ljudi pri miru pa bodo tudi oni Vas pri miru pustili. Mi ki svobodno mislimo, če sami ne gremo v cerkev drugim pa tudi nič ne rečemo; naj dela vsak kakor mu drago, ker v svobodo verujemo. Pravi socializem nima nič z vero za o-praviti, kolikor jaz vem o socializmu. Bog ve v kakšen socializem Vi verujete ali pa vsak v ■svojega. Boiste dejali: “Kaj ti reva veš, ker si še v temi. No pa naj pri tem ostane. Ali jaz Vam lahko dokažem, da pravi socializem nima z nobeno vero nič za opraviti. Kako hočem jas rojakom list Glas Svobode priporočati. ker je toliko gnojnice v njem, ker ga nihče ne mara. — Kako naj en pameten, izobražen človek tisto prebavlja. Zakaj ne pišete stvarno kakor možak. — Vzemite si za vzgled . . . Pišite kakor možak ne bavite se s stvarmi kar ni vse skupaj nič. In potem bo list v resnici napredoval. Nič strankarstva za vse jednako in vsak kakor mu samemu drago. S ,pozdravom.” Drugo pismo se pa glasi: “Naznanim, da sem dobil karto, da bo moja naročnina potekla. Tu prilagam naročnino. Naznanjam Vam tudi, da marca meseca grem v stari kraj, o tem vam kasneje sporočim. Kolikor je tu Slovencev so vsi vaši naročniki, ko pa pridem v stari kraj, si bom prizadeval list tam razširiti in rojakom, ki gredo v Ameriko pa bom priporočal, da se naročijo na Glas Svobode, da se me bodo iz Amerike vrnili tako zabiti, kakor so sem prišli. Meni se vaš list tako dopade, da ga bolj čislani kot svoj prihranjen denar, kajti denar se bo porabil, kar sem se pa naučil iz 'lista mi pa vedno ostane v glavi. Prepričan sem, da ga ni lista, ki bi vašega prekašal; vaš list je vreden 4 tol. na leto v primeri z drugimi. S pozdravom, Vaš prijatelj in naročnik J. Kozole, Sop-ris, Colo.” Tu imate toraj dva pisma in dvoje misli. Eden tajnik svobodomiselnega društva pravi, da pišemo gnojnico, drugi pa ne more prehvaliti naše pisave. To je dobro, da je le malo takih svobodašev kot je g. tajnik. Dobijo se namreč taki svobodaši in taki sociji, ki mislijo, da so “IT”, če v cerkev ne gredo, na skrivnem pa verujejo v malike, v hudiče, v pekel, nebesa in druge take verske izmiš-lotine. Ko bi g. tajnik čital cerkveno zgodovino' in zraven malo mislil, ko hi čital Marksova dela kot “Kapital”, nadalje “Philosophical Essays”, spisal Dietzgen, “Socialism in Theory and Practice” spisal Hillquit, ko bi čital znanstvena dela La Salla, Engelsa in drugih socijalističnih pisateljev, ko hi bil g. tajnik tudi član soc. stranke in se večkrat vdeleže-val javnih soc. predavanj, pa bi drugače mislil. Vsega tega pa on še ni storil, toraj mu tudi ne zamerimo. Izobraženost svojo pa kaže istem, ko nam priporoča, da bi se “špcglali” po takem listu, ki nima nobenega programa in bi najrajše “ preštampoval ” tisto, kar piše “Ave Marija”. Hvala za takov svet! AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. v NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSXE V NEW YORK In OBRATNO 7?ir ri- PARNIKI PLIJTE TO IZ NEW YORK A Kaiser Franz Josef I. 7. dec. / Alice 24. decembra Oceania 27. novembra / Parniki odplujejo redno ob iredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koacu SOte ceste r South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se r SLOVENSKEM JEZIKU SLAVNI ZA8TOP ZA AMERIKO Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. K. H. Kempt glavni zast nazapadu 120 N. La Salle St. Chicago, obleke in svršniki. Največja zalega, najboljša kakovost in najnižje cene najdete vedno pri JELINEK in MAYER, imiteija, HINÓ€yo2a* ^ue ^ 'n ^ ces^ S iPoileg tega moramo še omeniti, da g. tajniku najbrž ni to ljubo, ker se ne potegujemo za njihove ga bivšega župnika, ki je sedaj v Waukegianu, ampak smo ga pokazali v nagoti, vsaj deloma. Naš list vrlo napreduje, ako-prav ni razširjen v tistem malem mestecu, kjer ima 50 družin svojo faro. Ne bo pa dolgo, ko se bode tudi tam vgnezdil. Za vzgled naj povemo danes toliko, da ko bi bil na vašem mestu naš zastopnik Ignac Petje, ki je ta teden naenkrat poslal 9, reci: devet, novih naročnikov, bi bil Glas Svobode v vsaki hiši in celo Vaš župnik bi se nanj naročil, ako zna slovensko citati. To je jasno kot beli dan. Rojaki širite Glas Svobode, ki se ne boji zapisati resnice! Zadeto kuže cvili in tem bolj pritiskate z nogo na rep tem bolj cvili. Tako kuže je rimsko katoliška cerkev, ki je potisnila nastran nauke svojega začetnika, Kristusa in da bo kuže bolj cvililo, pritiskajte z novimi naročniki za Glas Svobode. M. A. WEISSKOPF, M. D. ----- ZDRAVNIK. IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. TEL. CANAL 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I.—3. ure popoludne in od 4.-— 3- popoludne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. P ATLAS BREWING CO. •luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAQER | MAGNET | ORANAT Razvaža piyo v steklenicah na rse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili, gag 3S—«"I Ikflll & 1 8 ZASTONJ $15 Kedar kupujete uro, kupite samo najboljšo — in ognite se tru-blu. Mi prodajamo najfineje ure na svetu za polovično ceno. Elgin in Waltham ure so najboljšega dela. Da razglasimo našo firmo, smo siklenlli, da pomoremo vsakemu, ki reši zastavico, priti do take svetovno znane ure. Poskusite in dobite nagrado! Razvrstete številke tako da bo 15 prišlo po dolgem, pokriž in počez in pošljite nam rešitev. Če bo rešitev pravilna, vam pošljemo ček za $15, kateri je dober pri nakupu za naše Elgin in Waltham ure. Poslali Vam bomo zastonj naš katalog, iz 'katerega si lahko izberete kar hočete. Pišite takoj in pridenite znamke za odgovor. CORONA COMMERCIAL CO., 443 E. 16. St. Dept. 81, New York. Compagnie Générale Transatlantique Il New York ▼ Avstrije ¿ex Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New Yorh City -- r HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutrajs S. S. France nov dvovijak) ®. ka Proveao« S. S. La Lorraine 8. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. rnsredu. Odplujejo vsako soboto ob 3, poj». S. S. Roohambeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. S. L#a Touraine Glavnizatop na 19 State St , Nev Vart. M kititiCE W. KOZMINSK/ jUvai Atîtipiik l\ aipilu, 139 N. Dearborn St. Chicago, I]l^ DOPISI. Calumet, Mich. i Tukaj na Calumet je prišel proti socializmu govorit neki od kapitalistov in njih pomagačev-po-| po v plačani D. Goldstein, katere-j «iu so soc. dali brco, ko je zginil j «ieki denar za časa njegovega po-; slovanja v socialistični stranki. S 1 seboj na govorniški oder je prine-: sel eno škatlo knjig, in iz njih go-' voril, ker drugače kakor sem jaz \ razvidel, hi on sploh nemogel no-i benega govora iz sebe spraviti. — I Na govorniški oder ga je pripeljal j do tristo funtov težak irski far. ; Lepši sedeži z oklepaji so bili pol-! -ni farjev razne narodnosti. Seveda med njimi tudi hrvatski, kateri je hodil po gostilnah Kristanove plakate dol metat. Bil je tudi Maričetin ljubček. Goldstein je govoril, kako da če jo baje soc. ve-> ro zatreti, ter da hočejo free love. To zadnjo besedo bi on mogel predbacivati črnuharjem, in ne socijalistom, katerim se je večkrat dokazalo, da so živeli z zakonskimi ženami. Kedo ima po dve, tri 'ih štiri ljubice? Črn'osukneži, in ne •socialisti. V debato je posegel »nameniti govornik Collins, kateri je nalašč zato iz Detroita sem prišel. Ko je Collins počel govoriti in debatirati s čifutom 'Goldsteinom, je Irska druhal, katerih je bi’o največ v dvorani kričala, cvilila in tulila, kakor gladni volkovi v Bošniji. Ko je Collins uvidel, da mu človeška zverina ne pusti govoriti, je rekel Goldsteinu, da naj pride isti dan zvečer ob osmi uri v Italijansko dvorano, v kateri bode on govoril o socializmu, ter da mu jamči, da bode imel svobodo in mir z njim govoriti in debatirati. Italianska dvorana je bila polna ljudstva. Collins je govoril tri ure ali Goldsteina ni bilo in tudi nobenega črno sukne ža ne. Gos. Klopčič in ti gos. Medin! Zakaj nista prišla isti večer v italiansko dvorano ? Zakaj so soc. prišli na Vaš shod ter se odzvali Vašemu povabilu, z katerim ste jih povabili potom Vaših ovčic? Se bojite resnice kaj-? — Pernica v oči bode, kaj ne da g. Klopčič ? G. Klopčič, bas pri Glasniku, M. P. Zotte in Miha so takoj odprli preda'e v Ciasniku ter kričali: Pridite ovčice poslušat in gledat Goldsteina kako bo socializem in Oalumetske socijaliste hrustal. Po Goldsteinovem govoru je kruljavi Glasnik zopet zatulil : Goldstein je v Oper hali ves socializem in vse Oalumetske socijaliste pogoltal. Vi zafrkači o-kolu vaše cunje dajte dobiti še nekaj takih ajzikov. Vam bodemo hvaležni, iker ravno po njegovem govoru proti socijalizmu je na-rastlo število socialistov še enkrat toliko. Tudi neki Francelj iz Ca-lumeta, ali bolj pravilno iz Buto-raja na Lahinji se v ameriški črni plahti iz Jolieta zaganja v so-cijalizem in Glas Svobode. Nevem kako da ga ni Odobravec v svojem zadnjem poročilu prijel za ušesa Ta farski švo ., . . pravi da on ne-če da bi vsi ljudje delali. Posebno črni fatri ne. Da njihovo delo naj bode vekomaj prodavanje tiketov za v nebesa. Ta oven v človeški podobi pravi, da je Gl. Sv. glasilo soeijalistov in da mu Gl. Sv. brani 1 podpirati pope z njegovim težko prisluženim dlenarjem. Kar nič se i neboj France. Jaz ti garantiram, da od strani Gl. Sv. vsako svojo plačo lahko zaneseš v farovž. Na-i dalje se huduje, da mu socialisti pravijo opica. Koliko je na tem i resnice, ne vem. Vendar pa ona o-; pica, ki jo Italijan nosi na svojemu l “vergelcu” ima več pojma in iz-\ obrazbe ter ne misli iti nikoli več ; nazaj v afrikansko hosto, da bi si po drevju živeža iskala. Ta mesarski Janez pa pravi: “Bodimo, in delajmo tako kakor so delali naši očetje, toraj proč z umetno mašinerijo. Proč z današnjim železnim pljugom, kateri reže deset brazd na enkrat in primimo lesenega, katerega so naši očetje rabili, in kateri je ril samo eno brazdo. — Sploh odstranimo vse, kar nam je današnja veda in znanost prinesla.” Po njegovem mnenju pojdimo nazaj, in verujmo v duhove, čarovnice, in v vso tisto staro šaro, v katero so verjeli naši očetje. O ti bolnik na dubu! Ni čudo ako ti socialisti pravijo opica. Svetujem ti. da si naročiš in čitaš napredne liste in knjige. In bodi u-verjen, da ti ne bo mogel nihče reči opica. Še nekaj. Dobro nam zna. nemu M. F. Zottiju je dal Glasnik brco. Kako to? Saj so bili vendar fatber, bas Gl. na njegovi strani in fathru so vsi delničarji Gl. podložni kakor father rečejo tako mora biti. Mislim da bo i Maks kmalu enako Zottijevi podobno dobil. Ako ravno po fathrovih in Miha-tovib orgelcah tanca. Pozdrav vsem svobodomiselcem. Prijatelj Odobravca. South Fork, Pa. Zora puca, dan se dela! Tako bi lahko rejkel o naši naselbini, nad katero je visela skoro nepredorna megla, Dolgo Sem ‘bil sam, a sedaj sem pridobil par naročnikov in menim ne bo dolgo, ko bomo videli vaš list v vsaki hiši. Rojakom priporočam, da se naročajo na G. S., ki je edino orožje, s katerim razbijemo okove sužnosti. Škola da ni bilo sodrugu Kristanu mogoče obiskati naše naselbine. Dasi sem ga že slišal govoriti leta 1891 v Terbovljah, rad bi ga bil zopet, slišal. Takrat je bil »velik, sedaj je še večji v misli, govoru in dejanju. Upajmo, da njegov trud in delo bo obrodilo velik sad med a-meriškimi Slovenci. Soc. pozdrav! S. Naročnik. San Francisco, Cal. Upam, da mi odmerite nekaj prostora v listu ikot staremu zvestemu naročniki!. Še celo oni, ki hočejo in nameravajo zatreti ta naš list, se zatečejo v sili k temu listu. Človek, ki opazuje gonjo med našim narodom se mora iz srca smejati. Dokler niso v šmiru so zvesti 'dopisovalci Gl. N. in A. S., kedar pa bi jim ti listi morali storiti obratno uslugo, tedaj pa ni prostora za nje — čeravno so vsi predali polni uredniških klobasanj, katere bi prav lahko odstavili, ako bi jim res bilo na tem da store uslugo za uslugo. Rojaki, zakaj podpirate tajke časopise. Zakaj poslušate nasprotnike in o-, brekovalee, ki hinavsko vpijejo Glas Svobode je takov in takov, piše čez farje itd. Naroči se na list, pa makar vsi kranjski farji od jeze počijo. In kedar boš v stiski, ti bo |G. S. prav gotovo pomagal. Glas Svobode je list, ki je že marsikateremu potegnil krinko raz obraza, on biča, kar je bičanja vredno, pa tuli zagovarja in se poteguje za stvar, ki je dobra in vredna zagovora in pomoči. Da u-driha po farjih ima dober vzrok, saj-druzega ne zaslužijo. Kaj ne g. Sojar? Za večjega katoličana se dela, v resnici pa je prava pijavka, farizej in oderuh. V cerkev hodi, kedar jc prisiljen, a živi pa od blufa in na račun delavstva. Katoliška izobrazba? Kaj še! Danes se hočem takniti takega vzor katoličana, ki ni človek, ampak pošast v človeški obliki. Čitateljem G. S. je gotovo še v spominu, ko sem pisal zadnjega aprila meseca in obljubil, ida v nedogled-nem času postavim v javnost vzrok zakaj sem bil brzojavno poklican, da se vrnem domov iz Issaquah, Wash. Čas je, da spolnim obljubo. Živel sem že nad šest let z mojo pametno in pošteno ženo. Bila mi je zvesta in dobra mati otrokom. Nakrat pride v Oregon City črna pošast Andrej Ivan (Juvan), ki je začel delati zdražbo v zakonu. Njegove hinavske poglede na mojo ženo sem skrbno opazoval in pet mesecev pred mojim odhodom v Issaquah šem mu prepovedal govoriti z mojo ženo. Lopov je čakal priložnosti toliko časa, da sem se jaz podal na pot za kruhom, Iker prej več časa nisem delal. Ko hitro sem prekoračil domači prag, bil je že za njo, kakor ona sama pove. Nadlegoval jo je vedno in ji pregovarjal naj zapusti mene in tri otroke (ta mlajši fant je bil star 6 tednov) in jo pobriše ž njim. Neki J. B. je pisal v A. S.: “Na.j bode zadovoljen, da nisem dobil one številke v roke, kjer je bilo pisano, da je ona zapustila otroke in šla ž njim.” To je laž, da je šla ž njim. J. B. bi pa bolje storil, ko bi popisal zgodbo iz lastnega življenja, živel kot se spodobi zakonskemu možu in poslal po svojo družino v starem kraju. Vsak naj pred svojim pragom pometa in ko bo doma vse čisto in v redu, tedaj naj gre pometat pred prag drugih ljudi. Resnici na ljubo naj povem, da je moja žena res zapustila dom, toda sama, ker to so dognali detektivi, ki so jo že drugi dan prijeli, ko j'e začela delati v tovarni. Povedala mi je odkrito vse od kon. ca do kraja. In vzrok da je pustila dom, je bil to, ker se je bala, da ne bi ljudje več govorili, kot je res. Tisti pes jo je neprenehoma nadlegoval in ji bičal, ako ne vrne njegove ljubezni in ne gre ž njim, da bo storil nekaj druzega. Proti meni se je kazal velikega prijatelja, moji ženi pa je rekel, da me je čakal parkrat z namenom, da da me ustreli. — Ničvrednež je pravočasno odnesel pete iz države Oregon. Detektivi so ga povsod iskali in na sodniji v Portland so mi povedali, da kazen mu ne uide, ko hitro pride v roke pravice. Ta pes ni vreden, da ga bi jastrebom položil, da bo pa dobil svoje plačilo, ga bom sledil, če prav bom moral vso Ameriko pre-bumati. Pravico naj občuti. Peter Kurnik I Cleveland, O. Na znanje g. župniku v Ncvvbur-gu, nevvburškim rojakom in faranom pa v dober zgled! Ako človek veliko po svetu hodi, naleti na marsikaj. Ravno tako sem one dni jaz naletela na prokleto slabo. Dogodek opišem bolj na kratko: Jaz in ena mojih prijateljic sve šle radi birmovanja otroik k gosp. župniku. Mesto da bi naji sprejel z veseljem, ker se človek potrudi, da bi otroci prejeli sv. zakramente, sprejel naji ji s tako surovostjo in tako preklicano ošabno, češ evenk pokažite, potem se bomo pa pogovarjali o birmi. Pa g. župnik se j‘e elegantno zmotil! Tebinič, meninie poslovili sve se z zadnjim koncem in se nisve brigali za njegovo vpitje: Ej, kdo pa ste? Kako ste pišete? Gospod si naj ne misli, da smo vsi Slovenci zarukani. O ne, svita se tudi nam. Clevelandska duhovščina pa le ni tako surova proti svojim faranom. Jaz in moja prijateljica si pač ne želivi priti več pred tako duhovsko surovino. Rojaki in rojakinje v Newbur-gu, ne spite, odprite oči in ne pustite se farbati tem črnim, ošabnim krokarjem. Otroci bodo zato en ali več zakramentov manj prejeli. Nič ne de. Clevelandska Slovenka. Black Diamond, Wash. Z delom gre tukaj še precej dobro ; delamo vsaki dan, a zasluži se bolj srednje. Delo se težko dobi, posebno, alko eden ne razume angleški. Vreme imamo zelo mokro. Bo pa bolj suho na pomlad, ko bodo po novem letu zaprli vse saloone v King okraju. Pri letošnjih volitvah so zmagali Vodopivci. Razume se, da inkorporirana mtesta ostanejo mokra, kot so bila; prizadete so le manjše naselbine. Naj omenim še zavoljo Sirotišnice da naše drušfvo št. 4 S. S. P. Z. darovalo $14 iz svoje blagajne in da bodemo to svoto poslali na pristojno mesto takoj .po završitvi sestanka narodnih zastopnikov v Chicago. Takoj po razglasitvi sklepa tega sestanka bomo začeli pobirati milođ'are in prispevke/ med rojaki, ki se zelo zanimajo za to stvar. Pred zaključkom dopisa, vabim člane društva št. 4 S. S. P. Z. na celoletno sejo, ki se bo vršila prvo nedeljo v decembru ob 9. dri zjutraj v Masonic dvorani. Na tej seji bo voljen novi odbor za prihodnje pđslovno leto. Ne pozabite tudi, da bo na tej seji vlečena srečka za puško. Pozdrav. Frank Kutchar. Waukegan, 111. Poper. Kaj je poper? To vsaJk ve. Hrvati in Ogri, posebno pa I-talijani ste bolj razumejo na papriko, ker je hujša. No, te paprike bi rad malce namešal v jed vašemu, za norišnico zrelemu (tako piše Pr.) Rev. Antonu, da se mu ne bodo možgani preveč skisali, če pa se kedaj zgodi, da ga v jame kak konjar ali pa paznik tistih, ki jih luna trka, tedaj bi priporočal, da ga vtaknejo v stiskalnico, da iz njega izprešajo vse laži. — Pripravljeno morate imeti veliko kad, kamor se bodo laži stekale. To kad z lažmi pa .pošljite sem v Waukegan, kjer jih bomo porabili namesto olja za mazanje tečajev. Da Rev. Anton laže je fakt, ko je trdil, da je g. župnik Jakob Kalan odpadnik in iz rimsko kat. cerkve izobčen in da ne bo nikoli več maševal in pravilnih zakramentov delil. Res pa je, da g. župnik Kalan ni bil nikoli izobčen iz rerkve in da danes in že dolgo časa nazaj ima vse tiste duhovniške pravice, kot jih je imel poprej ke- daj. G. Kalan spada pod rim. kat. škofa, ki je rekel o denuncijaciji proti g. Kalanu od strani kranjskih farjev: Die schlechtesten Früchte sind es nicht, woran die Wespen nagen.” Toraj škof vas imenuje ose. Dobro je povedal in ni lagal. Rev. Anton naj vtakne svojo zelnato glavo v kak parni kotel, da se mu možgani prekuhajo. Tu v Waukeganu smo se že veselili, da pride na g. Kalanovo mesto vaš Rev. Anton. Joj, to bi bilo veselje! V slovesnem sprevodu in na dvokolesnici bi ga peljali proti jezeru, kjer bi iga najprej oprali starih grehov. Med sprevodom in pranjem bi sviral piščalni klub, v tem času bi pa poslali v Joliet po Kranjca, da bi dal Rev. Antonu malo šnofanea pod nos, da bi se sčistil tudi od znotraj. No pa, naša domišljija se ni vresničila. Zato pa Rev. Tone iz Ljubljane, ki imaš hlače razklane; iz papirja klobuk in lažeš kot ne noben drug, le ostani tam, kjer si. Lažnikov in zavijačev ne maramo. Boritelj za pravico. Indianapolis, Ind. Z delom gre v našem mestu še precej dobro, kar se pa družabnega življenja tiče je pa skoro vse mrtvo. Malo več aktivnosti med našimi rojaki ne bi škodilo. (Nedavno tega smo imeli slavnostno razvitje društvene zastave društva št. 22 S. S. P. Z., ki se je v finančnem oziru prav povoljno obneslo. Vso čast in hvalo damo rojakom, ki so se res vrlo dobro izkazali. Zahvaljujemo se botru L. F. in botri M. H. in vsirn dekletom, ki so pripomogle v ta namen in sploh vsim ki so delovali v ta namten. Pozdrav! J. Markieh. Opomba. Odstavek, v katerem priporočate tvrdko, ki je zastavo zdelala smo izpustili in to radi tega, ker istega smatramo za oglas. Oglase pa priobčimo samo za — plačo. Brezplačna priporočila v dopisih dovoljujemo samo tvrdkam, ki oglašujejo v našem listu. Roka roko vmije. Važna stvar. Pri enem svojih predavanj je rekel neki občno 'znani zdravnik, da je bolj važno sprazniti drob, kot pa napolniti želodec. Večkrat smo opozorili naše čitatelje, da naj nikoli ne puste da bi ostali o-stankd hrane v črevah, kjer skisajo, gnijejo in zastrupljujejo telo. Najboljši način držati prebavne organe vedno čiste, zdrave in močne, je ako rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Za bolezni v želodcu in drobu, za o-trpnenje jeter, ko je največje važnosti, da preprečite zabasanost, da to .zdravilo najboljše rezultate, kakor tudi za nervoznost, glavobol, revmatične in nevragilčne napade in za ženske nerede, povzročene vsled zabasanosti ali slabosti krvi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Najhitrejšo pomoč za boleče glide in mišice daje Turnerjev liniment. (Advertisement) SVOJI K SVOJIM! Rojaki, kateri mislite kupiti svrhne suknje ali obleke, pridite k meni, v mojo prodajalno, kjer i-mam v zalogi najraznovrstnejšo blago najmodernejšega kroja. — Prepričajte se sami, da pri meni dobite blago veliko ceneje kot pa kje druge. Večletna skušnja v trgovini me je naučila kako nakupiti dlobro, trpežno in moderno blago po najnižji ceni. Take čevlje in po tej ceni kot jih dobite pri meni, jih ne dobite v nobeni drugi prodajalni. Čemu podpirati jude, ki Vas le takrat poznajo, kedar Vas vidijo v svoji prodajalni s cvenkom v žepu. Jaz Vam, jamčim za kakovost in nizke cene, toraj pridite k meni in prepričajte se! Rojakom1 v Waukeganu in North Chicago se priporočam za obilen obisk. Vi zmenoj, jaz z Vami ! Moja. trgovina je na 10. cesti in MeAlister ulici, v North Chicago. 12-31-12 MARTIN BRUNET I Vsak slovenski delavec j mora čitati svoje glasilo I t. j. “Glas Svobode!” It doesn’t pay to neglect ■ i. V R R C focTEE e e tV a. your če pridete domov bolui, če imate glavobol, bolečine v .prsih, grlu in ' potem obolite za nekaj tednov? Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. čuvajte se ponaredb iu pazite na sidro in naše ime. : c B c p C (.• e e mSti F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York, N.Y, Č&b ^ Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25e. all 50c.) Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAJV 1719 So. Centre Ive., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsaKerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči z» pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 80©6. 2103 Bine Is!in¡5 Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon T Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, k ter ega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.” The KonradSchreierCo. Sheboygan Wls, Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah, Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. ODVETNIK PATENTI MRL STROVER (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Til. 3989 MAIN A. J. Terbovec Co. P. O. BOX 25, DENVER, COL. Dobra Unijska Gos1ilna,k£r rel:inr^r JOS. S. stastnv 2005 Bine Island Ave. veliki Dvoran» za druitvane in unijske geje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. GOSTILNA kjer je največ zabav» in ntjni vritka za par centov s biljardna mizo na razpolago. Vse to m doM v gostilni John Košiček 1807 8. Centre Ave. Chicago, m Telefon Canal 1439. M. KARA 1919 So. HALSTED ST cor. 19. Plač». Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo inske ii zimske okiti. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. In Lincoln Street Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan. SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bohemio** kjer se toči izborno impor tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul Izvrstna kuhinja. Pina vina in sntodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredii Nižini Blue Island Av. in zap. 18. ul. Social Club Saloon — Edina slovensk « tvrdka v mestu — J, KlancM in J. Pangerl 312 Garrison Ave. lastnik* iu prodajalca likerjev na debelo. Prenočišča za potnike. FORT SMITH, ARKANSA8. “TheRoosevelt Salootl,, ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem! “Mm Cilk" Saloon V STRINGTOWN, Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za na trano in stanovanje. JOE LANICH. lastnik. Slovenska gostilna 1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Cola. Tu dobiš redno sveže WaiterJ«ra pivo, oh loška vina, dobro domače žganje in najboljše «motite. Slovenci obiskujte na* J. GABER, lastnik. I ? ? i. telesu rabite SCHEFFLOV ORIGINALNI MUSTARD LINIMENT Isti Vas hitro ozdravi in olajša bolečine takoj. Se dobi pri. LOUIS SCHEFFEL, lekarnarja 20. cesta In Blue Island av* CHICAGO. Irgovin» s novodobnim obuvalmo V«tanovl]ena leta 18SJ Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah JOHN KLOFAT 631 Bine Island Aye., Chlcaro: Druga vrata od Kasparjeve Bank. : RAZNO IN DRUGO J SmuwnwnNiwMi»1»—w»*'«' »wwsiwwwA» d KRANJSKO. Obsojen župnik. Dne SO. pr. m. se je vršila pred okrajnim sodiščem v Idriji kazenska razprava zoper župnika Ivana Jelenca na Ledinah zaradi častikraje. Meseca avgusta t. 1. je umrla Julijana Slabe ter se je njenega pogreba udeležila tudi podružnica dr. sv. Cirila in Metoda v Ledinah, ker je bila pokojnica njena članica. Dne 18. avgusta t. 1. pa je župnik Jelenc na prižnici javno oznanil, da se takega pogreba kot je bil zadnjič (pogreb Julijane Slabe z oficijelno udeležbo s strani podružnice na Ledinah), to je pogreba, katerega se udeležujejo protiverska, proticerkvena, svobodomiselna in prostozidarska društva, v bodoče ne bo več udeležil. Zaradi teh lepih krščanskih besedij je bil župnik obsojen na denarno globo 300 K, odnosno za slučaj neizterljivosti na en mesec zapora. Iz Lazov. Žrtev Tripolisa. Tudi pri nas se dela pridno železnica, ter je mali predor že prevrtan. — Delavcev je iz raznih krajev, največ je Lahov, med katerimi se je nahajal neki Janez Bon in njegov mlajši brat. Janez jo je popihal iz Italije v Avstrijo samo zato, ker je bil klican na vojno v Tripolis, in za+o ga je njegov mlajši brat dražil, da je dezerter itd., kar je Janeza hudo jezilo. Tako so bili tudi v petek, dne 1. novembra v neki gostilni v Lazih in so kaj pridno karte igrali. Med njimi sta bila oba Bona in sta se prav dobro razumela, toda zvečer, koo so se razhajali proti domu, je Bon napadel svojega mlajšega brata s čevljarskim nožem ter mu zadal tri smrtnonosne rane, nakar ga je pustil ter se šel javiti orožnikom. Ranjenca so prepeljali v provizorično bolnišnico v Preloge, kjer je izdihnil v strašnih mukah dne 4. novembra. Morilec se čisto nič ne kesa, ampak se je izrazil, da ga je še premalo zbolel. 'To je bratovska ljubezen! Detomor. Posestnik Krušeč iz IJčakoveev v Beli Krajini je bil odšel vsled siromaščine že pred dobrimi osmimi leti v Ameriko s trebuhom za kruhom. Doma je pustil svojo takrat še mlado ženo A-no z naročilom, naj le pridno gospodari in gospodinji. Izprva je še kaj pisal domov, v zadnjih letih so njegove vesti malodane čisto prenehale. Vsled tega mu žena ni več obvarovala zvestobe in je začela razmerje z nekim moškim, ki ni ostalo brez posledic. Otrok je zdaj že par let star. Letos bi bila imela postati Ana Krušeč zopet mati. Dne 13. oktobra je nesla na Vrbovsko naprodaj kostanj, ki ga je preje nabrala doma. Na potu pod vasjo Učakovci je dobila nenadoma popadke in je tudi takoj darovala življenje otroku, katerega je pa takoj zadavila in zašarila truplo v gosto vrbovje. Ljudje so prišli zločinu na sled in so ovadili mater orožnikom, ki so jo zaslišali in odvedli v zapore. Smrtna železniška nezgoda. Dne 5. t. m. se je s popoldanskim poštnim vlakom peljal Josip Šušteršič, sin železniškega čuvaja v Borovnici. Veter mu je pri eesarskem vrtu pri Rožni dolini odnesel klobuk, fant se je iztegnil za klobukom, pri tem je pa padel pod vlak, ki ga je usmrtil. Bil je takoj mrtev. Smrtna nesreča na lovu. Na ver. nih duš dan okrog 10. ure sta šla Miha Šimnovec p. d. Skubic, posestnik v Vodicah, in njegov bratrance Miha Žitnik p. d. Kova-ček, posestnik v Mestu (Vodice), v bližnji gozd proti Lolkarjem na lov. Ko dospeta v gozd, si pripravita orožje, ki sta je nosila v delce razdeljeno in skrito pod obleko. Pri tem sestavljanju “štuea po a-merikanskem vzorcu” se Mihi Šimnovcu sproži puška in strel mu gre skozi drob in pljuča. Kmalu nato je izdihnil. Ko zasliši bratranec Miha, ki je stal v bližini, strel in vidi na tleh s smrtjo se borečega tovariša, divje zakriči: “Mi- ha”! in ko ni odgovora, ves prestrašen domu zbeži. Na bližnji njivi so bili zaposleni sosedje, ki so hiteli na lice mesta in bili priče žalostne smrti. Ponesrečenec je bil predi leti v Ameriki in je zadnji čas delal na Jesenicah. Zapušča ženo z dvema nedoraslima otročičema. Star pohotnež. Zaprli so 7Olct-nc ga Janeza Zupančiča, kočarja iz Gor. Sušic pri Toplicah. Več de- klic je povedalo g. kaplanu v Toplicah, da je starec deklice oskru-njeval in da se je to godilo že več let. Odposlali so ga okrožni kot porotni sodniji. Starec dejanja priznava. Delavska nezgoda. Delavec lesne tovarne v Gorjancih Franc Ša-šek iz Gabrija je padiel pod vagon za prevažanje lesa, kar mu je zadalo osem ran na glavi in razpoko lobanje. Primarij kandijske bolnišnice dr. Paulič mu je zašil rane in je upati, da ozdravi. Osemnajst tisoč kron poneveril. Dne 5. t. m. dopoldne dvignil je uradnik kemične tovarne na Selu, Evgen Kuss, doma iz Štajerske, pri “Ljubljanski kreditni banki” 18,000 K denarja, da ga nese na južni kolodvor in pri blagajni odda za omenjeno tovarno. Prevelika vsota je bila to, da bi uradu.k ne bil podlegel skušnjavi, in v ča-sn, ko je on prišel na kolodvor, i-mel je ravno vlak proti Dunaju. Kuss ni dolgo domišljal, kupil si je brž vozni listek do Gradca in sedaj ha j d na vlak, da se pravočasno odnese denar. Tovarni se je le čudno zdelo, da Kussa ni in zato je takoj sumila, da je vsoto poneveril in ušel. Roparski napad v vlaku. Gosp. .Samohrd, brat dr. Samohrda, šefa gradbenega podjetja belokranjske železnice, se je peljal 18. m. m. v Novo msto z 80,000 K. ki so bili n‘mi(>njeni za plačo delavcem. Nedaleč odi postaje Višnja gora se je vsedel nasproti njega boljše oblečeni gospod in ko je vlak najhitrejše vozil, skočil je proti g. Sa-mohrdu in grozeče zahteval od njega denar. Gospod Samohrd je potegnil revolver ter se z revolverjem ubranil napadalca, ki je nato prestrašen skočil iz vlaka in pobegnil. Zgodnji sneg. V noči od 4. na 5. nov. je zapadlo po vrhovih Gorjancev in kočevskih gora toliko snega, da ne pojde letos več stran, razen če bi začel pihati jug. Vsled tega snega m ker je burja čisto izbrisala nebo, so noči po Dolenjskem občutne mrzle. Termometer je kazal 7. novembra zjutraj 6 d. PRIMORSKO. Nezgoda vojaškega aviatika. — Aviatik nadporočnik Aristid Petrovič, star 35 let, je napravil na zletišču pri Gorici polet z aeroplanom Etrichovega sistema. Z znatne višine je padel na tla in obležal težko ranjen na zemlji. Prepeljali so ga v vojaško bolnico in je upanje, da okreva. Vzrok nezgode še ni pojasnjen. Verska blaznost. Vsled prevelike pobožnosti in verskega fanatizma sta zblaznela 481etni vpokoje-nec Alojzij Pretner iz Divače in 781etna Marija Faschini iz Trsta. Oba so odpeljali v tržaško opazovalnico. Ponesrečene jadrnice. Ne daleč od Pirana je naletel Lloydov parnik “Brünn” na jadrnico “Ver-bano” iz Izole, ki se je potapljala. Jadrnica se jc potopila, predno jo je dosegel rešilni čoln. Moštvo se je rešilo, kapitan pa je utonil. Do. bro miljo od Izole pa se je zlomilo krmilo jadrnice “Francesca”. Potapljajočo jadrnico so zapazili pravočasno s tržaškega svetilnika. Na pomoč je odplul takoj parnik Audat, kateremu se je posrečilo rešiti jadrnico in moštvo. Grozne posledice poskušenega samomora. Iz Pulja poročajo: Pred par tedni se je na Brionskih otokih ustrelil topničar Putz iz Amstettna zaradi nesrečne ljubezni, vendar se pa s strelom ni usmrtil. Pred par dnevi je odšel iz bolnišnice slep in pa duševno ne popolnoma normalen. Lov za tatovi po morju. Iz Pulja poročajo: Te dni je moštvo neke barke s čresa ukradlo velik sod vina ter odveslalo. Lastnik vina je to zapazil ter jih zasledoval v spremstvu pristaniščnega stražnika v motorskem čolnu. Tatovi so vrgli nato sod v morje. Zasledovalci so sod vjeli, dočim so tatovi med tem časom ubežali. KOROŠKO. Zločin proti nravnosti. Iz Sv. Heme poročajo, da je orožništvo v ondotni okolici prijelo dninarja Jakoba Ladknerja, ker je na sumu, da je zlorabil dve nedorasli deklici. Lep ljubimec. Iz Celovca poročajo: 191etni brezposelni trgovski nastavljenec Matija Belderle je streljal na svojo ljubico, 191etno brezposelno kuharico Uršulo Od-rejc, ki je hotela pretrgaiti vse zveze s svojim ljubimcem, ker je od nje zahteval preveč denarja. — Kroglja pa ni zadela Odrejčeve, ki je zbežala pred surovim ljubimcem. Tudi Belderle je pobegnil in gia do danes niso mogli najti. ŠTAJERSKO Dva rudarja je zasulo. Dne 5. t. m. je bilo porošano, da je v trboveljskem premogovniku zasulo rudarja Janeza Zalenška in njegovega sina Antona. Po reševalnem delu, ki je trajalo poldrag dan, so obadva odkopali — mrtva. Zelenček zapušča vdovo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Nesrečo, ki je napravila na vse delavstvo zelo žalosten vtisk, je povzročila lakomnost trboveljske premogokop-ne družbe, ki daje odkope zelo slabo zasipavati. Vsled bede v smrt. V Puntiga-mu se je obesil podeželni pismonoša Anton Bauer. Bil je star 38 let in oče štirih otrok. Mesečne plače je imel 62 kron. RAZNO. Draginja vCarigradu. Ker vse železnice služijo le vojaškim namenom, je skoraj popolnoma izostal dovoz živil iz Anatolije in bolgarskih pristanišč. V Carigradu so se zato podražile vse življenjske .potrebščine do skrajnih mej. Petrolej, ki je veljal pred izbruhom vojne 14 piastrov, velja sedaj 22 piastrov. Molka, maslo, riž, drva, premog so se podražili zia 100 procentov. Voznina na ladjah je poskočila od 9 frankov za tono na 35 frankov. Vojna uprava porabi vsak dan 5000 vreč moke. Razredna j us tiča. Graški “Ar-beiterwille” prinaša naslednji dive razsodbi, ki govorita dovolj jasno, če ju postavimo drugo poleg druge: 1. Brezposeln delavec je “ponaredil” svojo delavsko knjižico s tem, da je izstopni datum svoje zadnje službe pomaknil na en mesec naprej. Namen te ponaredbe je bil, da bi ga ne preganjali kot vagabunda in hrepenenje po slavni grahovi juhi oskrb o valni ee, ki jo je hotel nekaj dni delj uživati. Grešniki je bil obsojen v Gradcu na mesec dni zapora zaradi “ponarejanja dokumentov”. 2. Vdova po državnemu pravdniku, torej steber pravice prvega reda, je u-kradla svoji najboljši prijateljici, s katero bi jo vezale v najkrajšem času tudi tesne sorodniške vezi, vrednostne papirje v znesku okolo 10,000 K. Za vzrok tatvine je navedla bedo, čeprav ima 1800 K penzije. 6000 K je povrnila, ostanek je bil prijateljici izgubljen. Buržvazijski porotniki so tatici priznali, da se ji je zmedlo in so jo oprostili. — Kakor v Ameriki!' Madjari in Turki. V seji ogrskega odseka zun. min. delegacij je delegat Nagy obžaloval žalostni usodo Turčije, s katero smo bili zvezani po starem prijateljstvu! Velikanski boranjski gozd v Srbiji gori že nekaj dni. Škoda je ogromna. Sumi se, da jc zažgala gozd sovražna roka. Dum-dum bombe so uporabljali Turki v bitki pri Kumanovu, dasi so te bombe po mednarodnem pravu prepovedane. Zdravniki so tudi 'konstatirali rane, prihajajoče od takih bomb. Ali Turki so bili navzlic uporabi takih bomb pri Kumanovu strašno tepeni in so tekli s svojimi nemškimi oficirji vred z bojišča, kjer so postali prav “đumm, dumm”! Ruski vojaki tožijo finančno ministrstvo. Iz Petrograda poročajo : Pri finančnem ministrstvu je vložilo 14 kozaških častnikov in 1400 kozakov skupno tožbo, ker niso dobili od leta 1902 nobene plače, ki bi znašala 700,000 rubljev. Ti kozaki so večinoma stražili kitajsko železnico. Nesreča župnika na lovu. Iz I-nomosta poročajo: Župnik Kroell iz Schlaitna pri Liencu se je na lovu smrtno ponesrečil. Puška se mu je sprožila in strel je šel župniku v trebuh. Župnik je bil na mestu mrtev. Za filateliste. Iz Aten poročajo: Razen posebnih vojnih znamk, ki jih posamezne balkanske države že zdaj vporabljajo, bodo v spomin na vojno izdali skupno vojno poštno znamko, ki bo simbolizirala boj združenih držav.' MLADI 50,000 KNJIŽIC ZASTONJ MOŽEM STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI. Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo že-niti dokler so v takem stanju. Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi a!i sifil is, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubi tek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni. Tisoče mož je že ^dobilo perfektno zdravlje, telesno moc in poživi j en je potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti je, m vsebuje stvari, katere bi moralknati vtak mož. trosite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa.ste zbo-leli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite st, ta. knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite raz* ločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga sc danes. Ostalo izvršimo mi. Odrezek za brezplačno knjižico. Pošljite danes. DR. JOS. L1STER & CO. An». 301, 22 F1FTH AVE., CHICAGO GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudit« Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj w j Hranitev ljudstva V pokrovskem samostanu. Iz Peterburga poročajo romantično zgodbo iz ruskega ženskega samostana. Pred petimi leti je sprejela prednica pokrovskega samostana nekega godca v tiho samostansko obzidje. Med nunami in pobožnim prebivalstvom se je pojavilo zaraditega skrajno neza- m V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanju hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tem, da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko in ugodno. Potrebno je le izbrati hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mero, katero morete in smete zavžiti. Če je vaš apetit slab in prebava - počasna, rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo ga za: ZAPRTJE, ™: BOLEČINE IN GRIZAVICO, NEPREBAVNOST, GLAVOBOL, BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST, ZGUBO TEKA, SLAB POČUTEK PO OBEDU. ' • Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite naj- • manjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem! (^| Za dobiti v lekarnah in pri JOS. TRINER v" . 1333-1339 So. Ashland A ve. Chicago, 111. z I dovoljstvo. Ali prednica jih je znala potolažiti češ, da ji je Bog sam poslal tega godca, ki je brez pozemskih slabosti. Nekaj starejših nun se pa le ni moglo privaditi na noben način godca. Zato je razglasila prednica — godec je evnuh. Končno se je godec dal obriti brado in lase ter se oblekel v nunsko Obleko. Pobožno prebivalstvo je poslalo večkrat pritožbe do škofa, a vselej brezuspešno. No, počasi so se nune le privadile čudne sestre, ki je živela z njimi dan in noč skupaj, tudi v spalnici. Nekoč se je godec domislil svojih pozemskih slabosti in odpeljal mlado nuno, s katero se je naselil v bližnji vasi, kjer je otvoril delavnico za muzikalične instrumente. Dvojica, še vedno v samostanskih oblačilih, je zbujala pozornost vseh vaščanov in slednjič je moral posredovati vaški župnik, ki je prisilil nuni, da sta se poročili, in odložili redovno obleko. Vaščani pa še vedno niso bili zadovoljni, vložili so pritožbo z mnogimi podpisi pri svetem sinodu zoper godca in njegovo ženo. Nudi se lepa prilika v starej domovini na Kranjskem okraj Krško v Radoljici. Tam se proda mlin in žaga vse v najboljšem stanu. — Zraven je tudi travnik in njiva. Kdor bi želel to kupiti naj se zglasi pismeno na Franz Weisa v Radoljici pošta Bučka, Kranjsko, Avstria. (Advertisement) G VOKOUN Uli W. I8th St., Chicar*. V troji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalSice in raznoličen tabak iz vseh dežela. SUvtnci, oglašajte so pri meni! Telefon Canal 2301 Popravljal- nGadežnikov :in pip V JEČI SVETE INKVIZICIJE. E. A. Poe. Bratje, eno izapoved vam dam: Ljubite se med seboj. Kristus. (Nadaljevanje.) J>o sedaj še nisem odprl oči. — Čutil sem, da ležim vznak, ne zvezan. Stegnem roko, in ta mi omahne na nekaj vlažnega in trdega. Nekaj minut sem vdržal ta svoj položaj in se skusil domisliti, kje in kaj neki da sedaj sem. Nisem se upal pogledati, čeprav sem zelo hrepenel po tem. Bal sem se prvega pogleda na to, kar bi utegnilo biti okoli mene. Ne za to, da bi se bil bal gledati grozne stvari, temveč bilo me je strah misli, da sploh ničesar ne zagledam. Končno se mi polasti srca divja obupnost — in hitro odprem oči. Potrjene so bile moje najhujše misli. Obdajala me je tema večne noči. Lovil sem sapo. Zdelo 'se mi je, kot da bi me bila težila in dušila trda tema. Zrak je bil neznosno zaduhel. Ležal sem doslej mirno in skušal obdržati svoj razum v delu. Spomnim se na eelo sodno zaslišavanje, skušaje na temelju tega uganiti svoj resnični položaj. Obsodba je bila izrečena in zdelo se mi je, da je od tedaj moralo preteči precej časa. Niti za hijj mi ni prišlo na misel, da bi bil; res mrtev. Ker naj se pripoveduje o takšnem domnevanju, kar se 'hoče, vendar ga ne moremo združiti s stanjem, v katerem se zavedamo resničnega svojega bistva. Ampak kje — in v kakšnem sranju sem bil? Vedel sem, da u-smrtujejo ofcsojence navadno pri posebnem auto-da-fe, a eno se je vršilo ravno tisto noč po onem dnevu, ko sem bil jaz zasliševal:. Ali so me morebiti zato vrgli zopet v mojo ječo, da počakam do prihodnjega usmrčanja, ki se je imelo vršiti čez nekaj mesecev? To je bilo takoj videti, da ni bilo mogoče. Ker žrtev so hoteli imeli izročeno takoj. Razen tega je imela moja prejšnja ječa, kot celice vseh obsojencev v Toledu, karnui-ten tlak in popolnoma brez svetlobe tudi ni bila. Kar mi požene grozovita misel vso kri v hitrem toku nazaj k srcu, da za kratek čas zopet omedlim. Ko se zopet zavem, poskočim hitro na noge^ a vsaka žilica v telesu mi je krčevito trepetala. Burno sem stegnil roke nad se in o-krog sebe v vseh smereh. Ničesar nisem dosegel, vendar me je bilo groza napraviti korak z mesta, da b'i ne prišel k steni — svojega groba. Iz vseh kožnih luknjic mi je tekel pot in mi kmalu stal v mrzlih, velikih kapljah po čelu. Nazadnje mi postane ta grozni boj z negotovostjo neznosen. Opogumim se naprej — previdno, z razprostiral rokami. Pri tem so mi oči skoraj izstopile iz jamic, da bi bile vjele (vsaj majčken žarek svetlobe. Napravim par korakov; povsod tema in ¡praznota. Začnem lažje dihati. Bilo je jasno, da ni moja usoda vsaj najgrozovitejša izmed vseh. 'Sedaj, ko sem stopal previdno naprej, se mi napolni spomin s tisočerimi negotovimi pripovestimi o grozotah mesta Toleda. O njegovih ječah so se pravile čudovite stvari — stvari, katere sem smatral vedno za bajke, — ampak tako čudne in strahovite, da jih ni Ibilo niti mogoče ponoviti drugače, kot šepetaje. Ali so me zato piMili živega, da bi v tem podzemeljskem svetu popolne teme mogoče od lakote poginil? Ali kakšna uisoda neki, mogoče še straš-nejša, me je čakala? O tem nisem dvomil, da ima biti na koncu vsega smrt, in sicer smrt, združena z večjo, kot navadno krutostjo. — Saj sem že predobro spoznal značaj svojih sodnikov. Samo njen način in čas — to je bilo vse, s čemur se je ¡pečal moj duh in o čemur je bil še na nejasnem. Nazadnje zadenejo moje raztegnjene roke na nekakšno trdno zapreko. Bila je stena zidu, narejenega kot se je zdelo, iz kamna — nenavadno gladka, vlažna in mrzla. Sledil sem ji in korakal ob nji z vso previdno nezaupnostjo, katero je zbudila v meni nekakšna davna povest. Toda ta hoja mi nikakor ni podala sredstva, da bi bil spoznal velikost svoje ječe. Na ta način sem lahko šel okrog in krog po ječi in prišel zopet nazaj, odkodar sem odšel, ne da bi bil to opazil. ¡Tako popolnoma enoličen se mi je zdel ta zid. Začnem iskati nož, katerega sem imel v žepu, ko sem odhajal v sodno dvorano. Toda noža nisem imel več; namesto svoje prejšnje obleke sem bil oblečen v priprosto, grobo odejo. Nameraval sem zasaditi klino v kakšno malo špranjico v zidu, da bi tako določil kraj, odkoder sem šel. To očividno ni bilo preveč težko, ampak v moji zmedenosti se mi je zdela "ta težava nepremagljiva. 'Odtrgam kos robu svojega o-blačila in položim en del ob zidu, drugega pa navpično na zid. Tipaje gredoč po ječi naokrog, sem moral vsekako priti zopet nazaj do te cunje, kadar ječo enkrat o-bidem. Vsaj sodil sem tako. Pri tem pa nisem pomislil velikosti ječe ali na svojo slabost. Tla so bila (vlažna, nenadoma se pa izpod-taknem in padem. Neizrečena slabost me prisili, da obležim, in kmalu me tako, kot sem ležal, premaga spanec. Ko se vzbudim in stegnem roko, najdem poleg sebe hleb kruha in vrč vode. Bil sem preslab, da bi bil o stvari kaj premišljal. Slastno sem jedel in pil. Kmalu nato začnem nadaljevati svojo pot po ječi naokrog, dokler nisem nazadnje, čeprav z veliko muko, prišel zopet nazaj k onemu koščku blaga, ki sem ga položil k zidu. Do tega trenotka, ko sem omahnil, sem naštel 52 korakov, od tod naprej pa 48, predno sem prišel nazaj na prvotno mesto. To je bilo skupaj sto korakov. Ra-čunši po dva koraka na komolec, sem si mislil, da ima ječa 50 komolcev naokrog. Ampak opazif sem, da ima prostor mnogo kotov, tako, da nisem mogel dobiti nika-kega pojma, kakšne oblike da je moja klet — ker, da je to klet, sem si moral misliti. 'Moje preiskovanje je bilo pravzaprav brezpomembno — vsaj tipanja nisem imel prav nikakega; | ampak samo radovednost me je gnala, da sem nadaljeval to pre iskovanje. Pustim zid in sklenen da preidem ječo povprek. Od začetka sem stopal skrajno previdno, ker čeprav so bila tla na prvi pogled trdna, so se mi vendar zdela sumljiva, ¡ker so bila tako polžka. Toda končno se ojunačim, da stopim trdno — skušaje, da bi prešel ¡prostor povprečno v kolikor mogoče ravni črti. Tako naredim 10 ali 12 korakov, ko se mi zaplete odtrgan kos oblačila med noge. Stopim nanj — in telebnem na obraz po tleh. IZmeden od padca nisem zapazil takoj presenetljive okoliščine, ki pa obrne nase po preteku par sekund, ko še nisem niti vstal, mojo pozornost. In sicer to-le: moja brada se je dotikala tlaka, u-sta in ves gornji del glave se ni dotikal ničesar, čeprav se mi je zdelo, da je še nižje. Ob enem se mi zazdi, da je moje čelo v nekaki gosti pari, a v nos mi udari smrad kot po segnitib gobah. Stegnem roko predse, in spreleti me zona. Spoznal sem, da sem padel ravno na rob okrogle jame, o katere obsežnosti se prve trenotke seve nisem mogel prepričati. Potipljem na okrog po izidu1 ravno pod robom, in posreči se mi izpuliti majhen kamenček, katerega vržem v globočino. Nekaj sekund poslušam, kako odletuje od sten propada, ko je letel doli. Nazadnje je bilo slišati teman pljusk v vodi in glasen odmev. Tisti hip zaslišim zvok, kot da bi se bila nad menoj hitro odprla in zopet naglo zaprla nekakšna vrata. Obenem se za-bliskne naglo v temi žarek svetlobe ter ravno tako naglo izgine. Jasno sem videl nevarnost, ki mi je bila pripravljena, in sam sebi sem čestital, da sem bil tako srečen in pravočasno padel, kar me je obvarovalo nesreče. Samo še en korak naprej tedaj, predno sem padel, in bilo bi me konec. ¡Smrt, kateri sem ravno ušel, je bila ravno takšne vrste, ki sem jo smatral za bajko in opravljanje, ko sem .poslušal pogovore o inkviziciji. Njene žrtve je imela doleteti smrt/združena z najstrahovitejšimi telesnimi ali duševnimi mukami. Te so določili meni. Dalj« prihodnjič. IZ GLAVNEGA URADA S. S. P. ZVEZE. Vsem cenjenim društvom se naznanja, da začasno odstavljeni sobrat August Kužnik, predsednik porotnega odbora je zopet nastopil svoj urad in s tem se prosi, da vsa cenjena društva in člani, kateri imajo kako pritožbo tikajočo se glav. porotnega odbora, da 'pošljejo na prej omenjenega sobrata in ne več na brata Josipa Ivanše-ka. Kakor je znano vsem cenjenim društvom, dla meseca decembra se navadno zaključujejo celoletni računi in vsled tega se prosi vse cenjene tajnike, da delajo na to, da društva katera kaj dolgujejo pri glavnemu uradu, poravnajo ves dolg in odpošljejo asesment kakor tudi druge denarne odpošilja-tve do 28. decembra na glavnega blagajnika. Mesečna poročila naj se pa odpošljejo takoj po seji na glavnega tajnika. Obenem opozarjam društva na volitev novih društvenih odborov v mesecu decembru. Pri volitvah naj se upoštevajo pravila, stran 24 poglavje 15. Pazi naj se na to, da voljeni brati bodo zmožni svojega posla. Voli naj se dobre, stanovitne uradnike, kateri tudi ob-drže navadno do konca leta svoj urad. Pri večkratkem menjavanju društvenih uradnikov, posebno tajnikov, kar se jako rado primeri, se navadno društvo zaplete v nered, iz katerega se potem teško izide in pri glav. uradu pa je teš-“ko poslovanje. (Stari društveni tajniki naj novo izvoljene v vseh zadevah natanko podučijo, posebno pa o izdelovanju mesečnih poročil, ikajti ta listina je najbolj važna od vseh drugih. Nadalje naznanjam, da glasom pravil S. S. P. Zveze morajo vsi blagajniki krajevnih društev biti pod bondom ali varščino $100.00, ¡katero pošlje društvo na glavni u-rad. Bond: se lahko napravi pri vsakem javnem notarju, kateri i-roajo že v ta namen honde tiskane, treba je le izpolniti. Bond lahko podpiše vsak posestnik hiše ali pa lotov. Novo izvoljeni blagajnik mora izročiti društvu svoj hond predno rastooi službo in društvo ga odpošlje takoj na glavni urad, kjer se potem hrani do konca leta. Jos. Benko, gl. tajnik. PRODAM FARMO zaradi važnih vzrokov. Farma obsega 80 akrov, 50 akrov je polja in travnika, 30 akrov je gozd in pašnik. Na farmi se lahko redi 15 do 18 glav živine; hiša ima 9 soh, hlev je dosti velik za 12 glav živine. Na farmi so tudi druga poslopja. Na tem zemljišču je zasajenih 70 sadnih dreves. Pri hiši je dobra pitna voda in vsa farma je ob grajena z dratom. S farmo prodam 1 konja, 2 kravi, 2 teleta, 2 prešiča, 30 kokoši, 2 voza, plug in veliko drugih pritiklin. V okolici je 10 Slovenskih družin in šola je oddaljena samo 5 minut. Zem-, lja je lepa in rodovitna in se nahaja blizu mest Grand Haven, Grand Rapids, Holland, Muskegon, Mich. Cena $2,200. Za natančnejša poročila obrniti se ja na JOS. SERNEL, Box 3 Lloydell, Pa. ali pa mojo ženo Marijo Sernel, Grand Haven, Mich., R. R. No. 1 Box 95 (Advertisement) V podporo listu. Anton Kitz 225c; Jos. Grahek 25c; J. Gantar 35r; F. Benchina 50c. — Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah; $10.35 K 50 $20.50 K 100 $30.85 K. 150 $41.00 K. 200 $61.50 $102.50 K. 500 $204.50 K. 1000 $1020.00 K. 5000 S temi cenami so vračunjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE ▼ domčvino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski Kaspar State Bank 1900 Bine Island ave., Chicago, Dl. ' VABIMO vse Slovence in Slovenke, staro in mlado na Veliko Domačo veselico katero priredi Slov. Svobod. Podporno Društvo št. 72 S. S. P. Z. v Dečišekovi Dvorani, Taylor Springs, 111. v soboto dne 30. novembra t. 1. Začetek ob 7. uri. Izvrstna godba. Vstopnina $1.00 Pivo prosto. ODBOR. Tet. Canal 3764 RUDOLF SMRČEK Edina slovenska knjigoveznica v Ghicagi 1412 WEST 18th STREET Sj priporoča rojakom. Najnižje cene. "®s Tel. Canal 1386 Dvorane za vae priložnosti. V0DAK0V BUFFfT 182 5 Sj. Loeiiis St. vogal 18. Pince. CHICAGO Bolnim ženam. Sestra! Jaz sem žena, in poznam bolečine žene. Znašla sem zdravilo. Če trpite na belem toku, radi neplodnosti, bolestne in neredne mesečnine, na revmatizmu ali katerem drugem ženskem neredu, se lahko ozdravite doma za jako mal denar. Pišite sedaj, popišite vaše bolečine in priložite 2c znamko za odgovor. — Naslov: Mrs. A. S. HON, Box Sl. 1. South Bend, Ind. Telefon: Canal 3014 NAZDAR! S A L O O N <5 k*fir!iH(‘f f|t kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare. Potniki dobe pri meni čedna preno čiSča. Potrežem vsakemu točno in izborno. MARTIN TOTOKAR 1625 So. Center Ave., Chicago, 111. JOHN TANCL Pogrebnik in balzamovač. Kočije za vse priložnosti, kot svatb« itd. Telefon Canal 11( 1921 Blue Island Ave., \/ Tu predstavljamo naš fini liker; mi bomo plačali vse pristojbine “ZANO-LiA” za šest kvortov likerja $1.00 vaša lastna izbira. Kaj rabite — rum, bourbon, slivovko, konjak itd.? PRIHRANI Sl TRGOVČEV DOBIČEK Mi ti pokažemo kako. Smo vešči di-sitiliranja in vemo. kako se dela domači liker, im po maši metodi prihraniš 50 prc.; rabiti moraš “ZANOL.” V dveh minutah je delo z “ZANOL-OM” narejeno. Likerji, narejeni z “ZANOL-OM” so čisti in finega okusa. Dobil zlato kolajno na Columbian razstavi. Na tisoče odjemalcev. Garantiran pod zakoni “Pure Food Laws” TJ. S. Seri-jalna št. 22115-A SKUŠAJ KVORT WHISKEY-PROSTO Naročite kvort whiskey na naše stroške, im če ni v vaše poveljstvo, se vam denar vrne. ŠEST KVORTOV WHISKEY $1.00 in stem vse pristojbine plačane. Dvanajst polnih kvortov $1.50, 24 kvortov $2.00. PROSTO—naša knjižica “Skrivnost in zgodovina, kako se naredi dober Iker doma”, se pošlje prosto vsakomur, ki nam pošlje svoj naslov. UNIVERSAL IMPORT CO. 4972 Universal Bldg., Cincinnati, O./ BERNARDOVA VIHARNA 'V V T T > in veletrgovina S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na 1903 Blue Island ave. — Tel. Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina. Specijaliteta: dfcf. asiancbe Ghampagne. Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in samo proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na JOS. BERNARD, 1903 Blue Island ave. Chicago, Dl, Možjeozdravljeniv5dnehtS BREZ NOŽA TN BOLEČIN. kdor trpi na Varicoceli. Structuiri; dalje ozdra_ živčno nezmožnost, vodenico in bolezni Ozdravim vsacega, vlm nalezljivo zastrupljanje, tičoči<-h se moških. Pridite k nam vsi. ki ste se nespiš o zdra ili pri drugih zdravnikia. Moja 15 letna praksa vam je ni razpolago in jamči pop lro oidratljenje. Govorimo v vseh jezikih. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, lediee In neprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ml treh« plačati.) TAJNE MIŠKE BOLEZNI STALNO OnREVANJE tGUBA NAGONA, BOLEZ-IV LEOICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglosti, slabost, na. por, zastrupljeni« in zguba vode. PLJUČ A naduho, Bronchitl», srčne bolezni ln pljučne zdrarlm po moji najnovejši metodi. Nasvet zastenj. SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE. ZASTRUPLJEN-JE KRVI im vseh drugih kožnih bolezni, kakor prlšče, luelje, onemoglost Itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno. DR. ZINS, 183SKSf» __________St. Randolph & Lake Odprt« od 8 t\ jtra) do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 z]utr. d* 4 pop. Preiskovanje zastonj. Chicago Pilsen Auditorium Restavracija iti Bufé JOS, FALTA, lastnik 1657-61 Blue Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chicage- Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r ‘ — t* rvedno na čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON CANAL 4250. jfflà £Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Busti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127, g Pijte najboljše pivo ^ Peter Schoenhofen Brewing Go. PHONE: CANAL 9 CHICAGO, ILL. Hrani danes! Da boš imel jutri! Prični še nocoj! Ni Vam daleč do nas, pridite! Ob sobotah večer imamo oiprto od 6. do 8 ure. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Varnost, priročnost in vljudnost. 22 let v businessu. Govorimo v vseh jezikih.