Letnik 1918. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CXLVL — Izdan in razposlan 7. dne avgusta 1918. Vsebina: (St. 293—296.) 203. Ukaz o obrambi' avtorskih pravic v razmerju k Švici. — 204. Ukaz, s katerim se izpreminjajo nekatera določila z ukazom z dne 22. septembra 1016. 1. izdanega postnega reda. 295. Ukaz, s katerim se izpreminja z ukazom z dne 23. septembra 1910. 1. razglašeni telefonski pristoj-binski red. 393. Ukaz pravosodnega ministra z dne 2. avgusta 1918. 1. o obrambi avtorskih pravic v razmerju k Švici. I. Švicarska vlada je naznanila, da po vno' vični preskušnji pravnega položaja ne more smatrati, da je popolnoma uresničen pogoj vzajemnosti na polju obrambe avtorskih pravic v razmerju med Avstrijo m Švico, in sicer, ker določa točka III, odstavek 2, ukaza pravosodnega ministra z dne 27. maja 1914. 1. (drž. zak. št. 115) za dela, ki so izšla v Švici pred 3. dnem junija 1914. 1., dnem razglasitve tega ukaza, in niso od avtorjev avstrijskega državljanstva, da se smejo razmnožki in posnetki, kar jih je imenovanega dne in katerih narejanje dotlej ni bilo prepovedano, razširjati tudi nadalje, da se smejo priprave za razmnoževanje in posnemanje, kar jih je istega dne, porabljati z določenimi pogoji za ta jnamen še skoz štiri leta največ ter da se smejo glasbena in gledališka dela, ki so se bila po pravici uprizorila pred tistim dnem, uprizarjati svobodno tudi nadalje. Švicarska vlada ustanovi po tem z naznanilom, da do začetka veljavnosti sedanjega ukaza v Avstriji ni bilo vzajemnosti v ozname-njenili smeréh in da zatorej avstrijskim delom v istih ozirih tudi v Švici ni šla vzajemnostna obramba. 11. Da se napravi za bodočnost v razmerju s Švico popolna vzajemnostna obramba na polju avtorskih pravic, se' ukazuje na podstavi člena I zakona z dne 2G. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 5S): ‘(i) Z veljavnostjo od dne, katerega se razglasi ta ukaz, se mora drugi stavek točke 111, odstavek 2, ukaza pravosodnega ministra z dne 27. maja 1914. 1. (drž. zak. št. 115) glasiti: #,Kjer se v zakonu z dDe 2G. decembra 189o. 1. (drž. zak. št. 197) in v ukazu pravosodnega ministrstva z dne 29. decembra 1895. 1. (drž. zak. št. 198) govori o začetku veljavnosti tega zakona ali se račuuijo rokovi od tega časa naprej, je ta čas (31. dan decembra 1895. 1.) merodajen tudi za dela, ki so varovana po točki 11 in točki III, odstavek 2, prvi stavek.“ (2) Z določilom sprednjega odstavka se ne izpreminja pravičnost razširjevanja razmnožkov in posnetkov, porabljanja priprav za razmnoževanje in posnemanje ter uprizarjanja glasbenih in gledaliških del, kolikor se je to dovoljeno zgodilo v času med 31. dnem decembra 1895. 1. in dnem, katerega se razglasi sedanji ukaz. * Schauer s. r. s \ 196 (SlovonUoh.) Ukaz trgovinskega ministra z dne 3. avgusta 1918. L, s katerim se izpreminjajo nekatera določila z ukazom z dne 22. septembra 1916. I. (drž. zak. št. 317) izdanega poštnega reda. Člen I. À. Izprememha posameznih poštnih pristojbin. Pristojbine za pisma in dopisnice, za vrednostna pisma, pakete in poštne nakaznice, nadalje pristojbine za navadno vročitev vrednostnih pisem', paketov ter poštnih in plačilnih nakaznic, ter pristojbine pri brzi vročitvi, pri pnevmatični odpravi in pri pridržku, da se pride po pošiljatev, se izpreminjajo tako: 1. Pisma. § 48, št. 2 a) in št. 3 p. r. se mora glasiti: 2. a) Ako se oddajajo pisma frankirana, znaša pristojbina za pismo do 20 gramov . 20 h, za vsakih nadaljnjih 20 gramov ali začeti del od 20 'gramov .. \ ... . 5 h. 3. Zalepke, ki jih izdaja pošta, imajo ‘natisnjeno znamko za 20 h in se prodajajo po imenski vrednosti te znamke. 2. Dopisnice. § 50, št. 2, a) in št. 3 a) p. r. se^mora glasiti: 2. a) Pristojbina znaša za navadno dopisnico ali za vsak del dvojne dopisnice 10 h. 3. a) Navadne in dvojne dopisnice, ki jih izdaja pošta, in sicer od dvojnih dopisnic vsak del, imajo natisnjeno pisemsko znamko za 10 h; prodajajo se po imenski vrednosti teh znamk. 3. Vrednostna pisma. § 08, št. 2 in 3 p. r. se mora glasiti: 2. Pristojbina je sestavljena: a) iz pristojbine za priporočeno pismo enake teže in b) iz vrednostne pristojbine; ta pristojbina znaša 10 h za vsakih 300 K navedene vrednosti ali njili začeti dol. Vsa pristojbina za vrednostno pismo znaša najmanj 00 h. 3. Za vrednostno pismo, oddano s proti-pečatenjem, se zviša vrednostna pristojbina za polovico. 4:. Paketi. § 80, št. 1 do 4 p. r. se mora glasiti: 1. Paketi se morajo oddajati frankirano. 2. Za pakete se pobira težna pristojbina, ako je navedena vrednost, tudi vrednostna pristojbina. 3. a) Navadna težna pristojbina znaša za paket do 5 kilogramov .... 100 h čez 5 , 10 „ .... 220 . , 10 „ 15 , . ... 320.1 » 15 v 20 „ .... 420 „ b) Zvišana težna pristojbina. Za paket s posebno opreznostjo se zviša navadna težna pristojbina .paketa do 5 kilogramov za . . 40 li čez 5 „ 10 „ „ . . 100, » 10 , 15 „ . . . 1*50 „ » 15 , 20 „ . . . 200 , 4. Vrednostna pristojbina znaša 10 h za vsakih 300 K navedene vrednosti ali njih začeti del. 5. Poštne nakaznice. § 83,- št. 2 p. r. se mora glasiti:- 2. Pristojbina za navadne poštne nakaznice je sestavljena: a) iz osnovne pristojbine 20 h za vsako poštno nakaznico in b) iz vrednostne pristojbine 5 h za vsakih 50 K ali njih začeti del. 6. Zalietta brze vročitve. § 97, št. 3 in 4 p. r. se mora glasiti: 3. Navadne pisemske pošiljatve, za katere se zahteva hrza vročitev, se ne smejo oddajati doloma frankirane ali nefrankirane. Pri pisemskih pošiljatvah, oznamenjenih v § 42, ki imajo brzinski zaznamek, mora biti vsaj krajna doklada (št. 4) plačana z nalepljenimi pisemskimi znamkami, drugače se zaznamek ne vpošteva. Isto velja za navadne brzopisemske pošiljatve, oddane s tem, da se vložijo v nabiralnike za pisma. 4. a) Za pospešeno ravnanje ob oddaji in vročitev po posebnem slu se pobira brzinska vročnina, in sicer po tem, ali se mora vročiti v ožjem ali širjciu brzinskem dostavnem okraju izročilnega peštnega uiada, krajna ali zunanja doklada. 1 ° Ožji brzinski dostavni okraj obsega navadni krajni dostavni okraj izročilnega poštnega urada (§ 111) in neposrednje sosedni pas zunanjega okraja v širini enega kilometra; 2° ostali del zunanjega okraja je širji brzinski za^e^ Uvrstitev krajev se ravna po posledku nazadnje izvršenega uradnega popisovanja (štetja) ljudi. Pri navedbi vrednosti več nego 1000 K se zviša pristojbina za 20 h za vsakih 1000 K ali dostavni okraj. b) Krajna doklada znaša 1 K — h za vsak paket in — „ 60 „ za vsako drugo pošiljatev. c) Zunanja doklada znaša 2 K brez razlike oddaljenosti mesta izročitve od izročilnega, poštnega urada. 5. a) Pošiljač mora ob oddaji plačati krajno doklado ali nji ustrezni del zunanjeAloklade. b) Plačati pa more vso zunanjo doklado, ako se mora vročiti pošiljatev v širjeni brzinskem dostavnem okraju izročilnega poštnega urada ali ako je dvomljivo, ali je mesto izročitve v ožjem ali širjem brzinskem dostavnem okraju ; ako se je morala vročiti pošiljatev v ožjem okraju, se vrne presežek pošiljaču. 7. Zahteva pnevmatične odprave. § 98, št. 8 in 10 p. r. se mora glasiti: 8. Razen drugih pristojbin so pošiljatve zavezane 60 h doklade za pneumatično pošto za vsako pošiljatev s pneumatično pošto. 10. Pneumatične poštne zalepke, ki jih izdaja pošta, imajo natisnjeno pisemsko znamko za 80 h in pneumatične dopisnice natisnjeno pisemsko znamko za 70 h in se prodajajo po imenski vrednosti teh znamk. 8. Pristojbine za navadno vročitev. § 134, št. 1 p. r. se mora glasiti: 1. Pri navadnem vročevanju se pobira: n) za vrednostno pismo z navedbo vrednosti do 1000 K.......................................10 h, čez 1000 K se zviša ta pristojbina za . 20 , za vsakih 1000 K ali njih začeti del; b) za paket brez navedbe vrednosti, ali z navedbo vrednosti do 1000 K 1 ° v krajih z več nego 50.000 prebivalcev .......................................50 h, 2° v kiajih z več nego 10.000 prebivalcev in v tistih krajih z manjšim številom prebivalcev, ki so sedež državnega poštnega urada..................................30 h 3° v ostalih krajih........................20 „ c) za znesek k poštni čilni nakaznici nakaznici ali k pla- 1 do vštevši 10K....................... oh 2° čez 10 K do vštevši 1000 K . 20 „ 3 ° čez J ( )00 K se zviša pristojbina za 20 h za vsakih 1000 K ali njih začeti del; d) za naznanilo vrednostnih pisem ali paketov s prejemalnicaini 5 h za vsako pismo ali vsak paket. I 9. Pristojbine, ki jih mora plačevati prejemnik ob brzi vročitvi. § 140,' št. 3 p. r. se mora glasiti: 3. Ako presega navedba vrednosti vrednostnega pisma ali paketa ali znese ki plačilne nakaznice 1000 K, se obremeni razen tega pošiljatev za višji znesek vedno s pribitkom pristojbine 20 h za vsakih 1000 K ali njih začeti del (§ 134). 10. Pristojbine pri pridržku, da se pride p«/ pošiljatev. > § 148, št. 4 p. r. se mord glasiti: 4. Ako sa razteza pridržek na pakete, znaša a) predalnina za pakete mesečno: 1 ° na Dunaju.................10 K — h 2° v vseh ostalih krajih . . 5 „ — h b) pristojbina od kosa 1 ° v krajih, oznamenjenih v § 134, št. 1, b) 1° in 2°..................................10 h, 2° v ostalih krajih....................5 „ Pristojbina od kosov se pobira v krajih, kjer se dostavljajo paketi brez ozira na njihovo težo, za vsak paket, v ostalih krajih le za tiste pakete, ki bi jih bilo dostaviti, ako ni pridržka, da se pride ponje. Predalninam za pakete in pristojbinam od kosov niso zavezani prejemniki, ki stanujejo v okraju selskega pismonoše ali v področju poštne' uabiralnice. H. Izprememba drugih določil poštnega reda. 1. § 1, št. 2, a) (obseg poštnega obrata) dobi naslednji dostavek: Za časnike v zmislu teh predpisov pa ni smatrati: vseli tiskovin, ki služijo zgolj opravilnim ali opravilnim vabilnim (reklamnim) namenom; semkaj spadajo zlasti: časniki, ki vsebujejo edinole naznanila ali oznanila, časniki, ki so pretežno listi' za oznanila in kojih politični, zabavni ali obvestilni del je postranski, kurzni listki in kurzna poročila vsake vrste trgovinske okrožnice, seznamki o blagu in cenah, ceniki, knjige o cenah, opravilni pozivi ali opravilni vabilni listi (prospekti), koledarji, volitveni oklici in dr. 2. V § 15, št. 2, a) (izdaja poštnih vred-nostnic) je po besedi „brzinske“ vriniti: „letalske“. 3. V § 19, št. 2, a) (zamenjavanje poštnih vrednostnic) je v prvi vrsti namesto „pisemske ali brzinske znamke“ vstaviti: „pisemske, brzinske ali letalske znamke“. 4. § 21, št. 1, a) (plačevanje poštnih pristojbin z znamkami) dobi naslednjo novo točko: 4° O porabi letalskih znamk obstojé posebni zaukazi. 5. V § 79, št. 1 (paketi s posebno opreznostjo) je v zadnjem odstavku premeniti ozname-nilo f v g. Za točko f je vriniti: vf) katerih skupne mere (višina -f- širina -+- dolžina, pri okroglih škatljah dvojni premer pokrova -+- višina škatlje) presegajo 1-5 m in so hkratu težke le 5 kg ali manj.“ 6. V § 83 (pristojbine za poštne nakaznice) se mora v št. 3 določilo pod c) glasiti: „c) brzinsko vročnino, ako poštna nakaznica ni postavljena, da počaka na pošti.“ 7. V § 95 (zahteva povratnice itd.) je črtati točko 2, naslednji točki pa dobita oznamenilo 2 in 3 namesto 3 in 4. 8. V § 100 (nujni paketi) se morajo določila št. 1 in 4 glasiti: „ 1. Pri paketih more pošiljač zahtevali nujno ravnanje; v njem je zapopadeno .pošiljanje z najhitrejšimi za to pripravnimi prilikami za pošiljanje pošte, ki se nudijo. Ako želi pošiljač tudi brzo vročitev, velja za to zahtevo § 97“. „4. Razen drugih pristojbin mora pošiljač plačati 1 K 20 h posebne ' pristojbine «a vsak paket.“ (t. V g 127, št. 2, a) (nadomestno vroče-vanje) je pri vrednostnih pismih in paketih številko zneska navedbe vrednosti in pri pisemskih pošiljalvah številko zneska povzetja premeniti od 100 K na 600 K. 10. V § 140 se mora prvi odstavek št. 2 glasiti : „Ako je vročevati v širjem brzinskem dostavnem okraju, se obremeni pošiljatev z zunanjo doklado (§ 97, št. 4, c), ako je še ni plačal že pošiljač ob oddaji“. Nadalje je v št. 1 namesto „v poštnem kraju“ vstaviti „v ožjem brzinskem dostavnem okraju“; končno je v tem paragrafu povsod nadomestiti oznamenilo „brzinska vročnina“ s „krajno doklado“ in oznamenilo „selnina“ z „zunanjo doklado “. 11. V § 146 (rok dviganja pri pridržku, da se pride po pošiljatev) je v št. 3 pristaviti za drugi odstavek: „Pošta more z lepakom na poštnem uradu tudi zgolj za pridržek, da se pride po pošiljatev, ako se paketi, po katere se pride, zelo kopičijo, skrajšati rok dviganja za te pakete z učinkom, da se paketi, ko je brezuspešno potekel rok, ali vročijo (gg 126 do 134) ali da se z njimi ravna po § 184, št. 3.“ 12. V § 175 (dostavljene pošiljatve ali po-šiljatve, po katere se je prišlo, se zopet oddajo na pošto) se mora drugi stavek glasiti: „Z navadnimi pisemskimi pošiljatvami, katere odda prejemnik ne frankirane ali le deloma frankirane, se ravna, kakor da se ne morejo izročiti (§ 194, št. 1, e).“ 13. V g 183, št. 2, a) 1° (pristojbine pri pošiljanju za adresatom) se mora prvi stavek glasiti : „Paketi se obremenjajo od kraja do kraja namembe s težno pristojbino in paketi z navedbo vrednosti tudi z vrednostno pristojbino;“ 14. V § 192, št. 2 (pristojbine pri vračanju) se mora drugi stavek glasiti: „Obremenijo se s težno pristojbino in paketi z navedbo vrednosti tudi z vrednostno pristojbino.“ 15. V g 195 (neizroČljiva pisma in paketi; terjatvene listine) se znižuje v št. 3, b) drugi in tretji odstavek in v št. 4, b) 1 ° prvi odstavek ustanovljeni enoletni rok hrambe (ležanja) na pol leta. 16. V g 197 (neizročljive poštne nakaznice) se znižuje v št. 1 in 3 ustanovljeni enoletni rok ležanja na pol leta. 17. V § 201 (poštne nakaznice s povzetjem in nalogom) se znižuje v št. 1 ustanovljeni enoletni rok ležanja na pol leta. Kos CXLVI. 295. Ukaz trgovinskega ministra z dne 3. avgusta 1918. \ Člen II. Drugi odstavek člena II uvodnega ukaza k poštnemu redu dobi nastopno besedilo: V prometu z Ogrskim, Bosno-Hercegovino in zlasti Nemškim obstajajo na podstavi dogovorov za uravnavo vzajemnega poštnega prometa naslednje razlike od pristojbin, ki so ustanovljene v poštnem redu: 1. V prometu z Ogrskim, Bosno-Hercegovino in Nemškim so zavezane tiskovine naslednjim pristojbinam: do 50 gramov 5 h, do 100 gramov lih, za vsakih nadaljnjih 50 gramov za 3 h več ; v prometu z Nemškim ni brzinske doklade. V prometu z Bosno-Hercegovino in Nemškim veljajo za tiskovine za slepce pristojbinski postavki poštnega reda za take pošiljatve; 2. navadne in zvišane težne pristojbine za pakete, težke več nego 5 kg, veljajo v prometu na Nemško le v pruski pokrajni Sleško in Saksonsko, v kraljevino saksonsko, v thiirinške države, v vojvodino anhaltsko, v veliko vojvodino badensko, v hohenz ollernske dežele, v kraljevino bavarsko (izvzemši rensko pfalco) in v kraljevino würtem-berško; na ostalo Nemško znašajo navadne težne pristojbine do 10 kg 260 h, do 15 kg 440 h, do 20 kg 620 h, in zvišane težne pristojbine do 10 kg 380 h, do 15 kg 650 h in do 20 920 h; 3. pristojbina za pismeno pošiljanje zaprosila, naj se vzame pošiljatev nazaj, naj se izpremeni naslov, povzetje ali poštni nalog, znaša 40 h; 4. v prometu z Ogrskim in Bosno-Hercegovino se ustanavljajo brzinske vročnine od primera do primera; 5. v prometu z Nemškim veljajo za poštne nakaznice pristojbinski postavki društvenega dogovora o poštnih nakaznicah ; 6. v prometu z Nemškim se pobira za iskanje navadne pisemske pošiljatve 25 h pristojbine, ako je iskanje dovedlo do tega, da se je dognalo, da se je pošiljatev pravilno izročila prejemniku ; 7. v prometu z Nemškim se za nabavo izplačilnega pooblastila, ako se izgubi ali poškoduje poštna nakaznica, ne pobira nikaka pristojbina. Člen III. Ta ukaz dobi moč 1. dne septembra 1918.1. r S©5. Ukaz trgovinskega ministra z dne 3. avgusta 1918. L, s katerim se izpreminja z ukazom z dne 23. septembra 1916. I. (drž. zak. št. 322) razglašeni telefonski pristojbinski red. Člen I. Z ukazom z dne 23. septembra 1916.1. (drž. zak. šjj. 322) razglašeni telefonski pristojbinski red se izpreminja tako: a) V § 1 se mora točka 1 glasiti: 1. Deležniška pristojbina znaša V mrežni skupini « Za mreže s številom deležnikov V pristojbinskem razredu A B C D za glavne postaje S posa- mez- nim stikom polo- vičnim četrtin- skim stikom na kmete družbenim sl ikoni K K K K I več nego 20.000 480 280 190 II 5.001 do 20.000 380 240 160 — III 2.001 do 5.000 320 210 150 — IV 501 do 2.000 280 190 140 — V 201 do 500 240 170 130 130 VI 51 do 200 210 160 120 120 VII 21 do 50 180 — — 110 Vlil največ 20 160 100 b) V § 3 se mora točka 1 glasiti: Deležniške postaje s posameznim stikom (pristojbinski razred A) se smejo rabiti poprečno za štirideset lastnih klicev na dan največ. Ako se dožene, da se je presegla ta govorilna meja, more uprava zaradi te zlorabe deležniške postaje ali prisiliti deležnika, da priglasi nadaljno postajo, ali po § 36 c telefonskega reda takoj ustaviti obrat deležniške postaje ali opustiti deležniško postajo. Točki 2 in 3 naj se črtata, dosedanje točke 4, 5 in 6 dobijo oznamenilo 2. 3 in 4. V novi točki 2 je nadomestiti oznamenilo pristojbinski razred E z II, F s C. Wieser s. r. c) § i se mora glasiti : Uvrstitev deležniškili postaj v pristojbinske razrede. Novo ustanovljene deležniške postaje se uvrsté v pristojbinske razrede po svoji priglasitvi. Pri deležniškili postajali z družbenim stikom ne gre za to, ali se druge postaje, ki spadajo k družbenemu stiku, že obratujejo ali ne. d) V % 5 je črtati točke 1 do 5, točke 6, 7 in 8 dobé oznamenilo 1, 2 in 3. V novi točki 2 je nadomestiti pristojbinski razred F s C. V novi točki 3 je črtati drugi stavek. e) Naslednje pristojbinske in enotne postavke je izpremeniti: ti v § 16, pod b) za govornino na daljave do 300 kilometrov (111. da-ljavni pas) . od 2 K na 2 50 K 15 v § 16, pod b) za govornino na daljave čez 300 kilometrov (IV. daljavni pas) od 3 K na 4 K IG v g 16, pod b) za govornino I. bližinskega pasü . . . oo 30 h na 40*h 17 v § 16, pod b) za govornino 11. bližinskega pasü . . . od 40 h na 60 h 18 v § 17, pod a) za pozive na pogovor (najmanjša pristojbina) . . od 30 b na 60 h 19 a § 17, pod a) za pozive na pogovor (najvišja pristojbina) . . . od 1 K na 1 '50 K 20 v § 17, pod b) za odpovedi pogovorov (do II. daljavnega pasu) . . . od 30 h na 60 h 21 v § 17, pod b) za odpovedi pogovorov (v III. in IV. daljavnem pasu) . . . od 1 K na 1 '50 K 22 v § 17, pod c) za dopolnitev k temu . . od 30 li na 60 h 23 v g 17, pod d) za priglasitve naprej . . . od 30 h na 50 h 21 < »s 00 za posredo- vanje brzojavk .... od 15 li na 20 Ji f) V § 9 se mora točka 3 glasiti: 3. Za sezonske stranske postaje se zniža v drugem letu deležniška pristojbina od SO K na GO K, deležniška pristojbina od 60 K ali 50 K. g) V § 16 b odpade določilo o V. daljavnem pasu. Člen II. Novi postavki deležniškili pristojbin in doklad za oddaljenost dobé moč 1. dne septembra 1919.1. za deležniške postaje, ki so se začele obratovati pred 1. dnem septembra 1918. 1. Sicer dobé vsi novi pristojbinski id enotni postavki moč s 1. dnem septembra 1918. 1. 1 v § 7, t. 2 za doklade za oddaljenost . od 4 K na 8 K 2 v § 7, t. 4 za povračila stroškov za napravo voda od 30 K na 60 K 3 v § 9, t. 1 za hišne stranske postaje . od 40 K na 80 K 4 v § 9, t. 1 za hišne stranske postaje . od 30 K na 60 K 5 v § 9, t. 1 za hišne stranske postaje . od 20 K na 40 K 6 v § 9, t. 2 za zunanje stranske postaje . . . od 40 K na 80 K 7 v § 9, t. 2 za doklade za oddaljenost . od 4 K na 8 K 8 v § 9, t. 2 za doklade za oddaljenost. od 10 K na 20 K 9 v g 11 za stranske postaje ; . . od 20 K na 40 K 10 v § 14, t. 1 za povračila stroškov za napravovoda od 30 K na 60 K 1 i v § 14, t. 1 za povračila stroškov za razdiranje Voda t . . od 2 K na 4 K 12 v g IG, pod b) za govornino na daljave do do 50 kilometrov (I. daljavni pas) od 60 h na 1 K 13 v § 16, pod b) za govornino na daljave do 100 kilometrov (II. daljavni pas . od 1 K na l '50 K Člen III. Izmed prehodnih določil, ki so v členu III. ukaza z dne 23. septembra 1916. 1. (drž. zak. št. 322), se razveljavljajo s 1. dnem januarja 1919.1. določila, ki se tičejo telefonskega pri-stojbinskega reda, namreč drugi odstavek točke 1 ter točki 2 in 3. Na njihovo mesto stopijo naslednja določila: 1. Dokler so še deležniške postaje z družbenim stikom v skupinah omrežja Vil in VIII, zndša deležniška pristojbina za postaje s polovičnim družbenim stikom v skupini omrežja VII 150 K, v skupini omrežja VIII pa 140 K, za postaje s četrtinskim stikom v obeh skupinah omrežja 120 K. 2. Deležniki, ki plačujejo na podstavi prejšnjih določil za postaje, ki so v tretjem pasu, 10 K doklade za oddaljenost za vsakih 100 metrov, morajo plačevati od 1. dne januarja 1919. 1. naprej 15 K za vsakih 100 metrov, ako ne dosežejo znižanja na 8 K za vsakih 100 metrov z enkratnim prispevkom k stroškom za napravo voda, ki se dogovori z upravo. 3. Na podstavi §§ 8 in 9 telefonskega pri-stojbinskega reda in prejšnje telefonske tarife ustanovljeni posebni pogoji deležništva ostanejo v moči. Kolikor pa vsota deležniških pristojbin in doklad za oddaljenost, ki jih je plačevati na leto po teh pogojih za deležniško napravo, ne dosega vsote deležniških pristojbin in doklad za oddaljenost, ki jih je plačevati po novih pristojbinskih postavkih, naj stopijo na njihovo mesto od 1. dne januarja 1919.1. naprej nove pristojbine. Wieser s. r. \ \ Iz c. kr dvorne in državne tiskarne, midis ' ï \