LETO XLV, ŠT. 29
PTUJ, 23. JULIJA 1992 CENA 45 TOLARJEV
NOVOST ZA NAROČNIKE
v Juliju in avgu«itu imaj« naročniki s plačano dru-
go akontacijo za Tednik pri malih oglasih 50% popu-
sta. S seboj naj prinesejo potrdilo o plačilu.
Končno prava žetev
v PONEDELJEK ZAČETEK ŽETVE V NOR-
MALNIH RAZMERAH — SONCE OPRAVI
SUŠENJE ZASTONJ — PRIDELEK RAZMEROMA
DOBER — KMETJE NEZADOVOLJNI S CENO
Šele sedaj je jasno, kako vlažno pšenico so želi tisti pred štirinaj-
stimi in več dnevi. Tako v Kmetijski zadrugi Ptuj kot v Kmetij-
skem kombinatu se je prava žetev začela v ponedeljek. Prve analize
so takrat kazale na še vedno precejšnjo vlažnost zrnja — vlage je
bilo v njem nad 17 odstotkov. Seveda je je bilo z vsakim sončnim
dnem manj. Predvsem večjim pridelovalcem seje splačalo počakati
na lepo vreme in bolj suho zrnje. Sušenje kilograma pšenice z vla-
go nad 13 do 14 odstotkov stane 0,40 tolarja, za vsak dodatni od-
stotek vlage pa 0,25 tolarja za kilogram.
V Kmetijskem kombinatu so pred žetvijo načrtovali povprečen
pridelek 6 tisoč kilogramov na hektar in po prvih rezultatih upajo,
da ga bodo dosegli. Ptujska Kmetijska zadruga pa načrtuje odkup 2
tisoč petsto ton pšeničnega zrnja. V ponedeljek je odkupljena ko-
ličina že dosegla tisoč ton, dnevno pa so v prvih dneh tega tedna
prevzemali po 300 do 400 ton. Kot smo že poročali, sta prevzemni
mesti v Koroščevem mlinu v Zabovcih in v Tovarni močnih krmil v
Dražencih.
Kmetje seveda niso zadovoljni s ceno pšenice. Še vedno velja
uradno določena cena in kljub obljubi kmetijskega ministra o višji
odkupni ceni, vlada svojega prejšnjega stališča ni spremenila —
govori o 18 oziroma 17 tolarjih. Izračuni Kmetijskega inštituta, pa
tudi kmetijskih organizacij kažejo bistveno višje stroške. V KK
Ptuj govorijo o lastni ceni nad 21 tolarjev, kar polovico stroškov v
pridelovanju pšenice pa pomenijo obresti. Produktivnostne in znan-
stvene dosežke torej učinkovito razvrednoti obrestna politika. jg
Petek, 17. julija 1992, bo v zgodovini ptujske občine za-
gotovo posebej zapi.san. Tega dne je namreč 400 naborni-
kov iz 12 občin severovzhodne Slovenije prvič v ptujski vo-
jašnici zapriseglo zvestobo svoji domovini v slovenskem je-
ziku. To je bil dan, ki bo mnogim ostal v spominu do konca
življenja.
Prenovljena ptujska vojašnica
še nikoli ni bila tako polna kot to-
krat. Nekaj po petnajsti uri so
kljub neznosni vročini pričeli
množično prihajati najbližji sorod-
niki prvih slovenskih nabornikov
iz občin Gornja Radgona, Lenda-
va, Lenart, Ljutomer, Maribor, Pe-
snica, Ruše, Murska Sobota, Or-
mož, Šentjur pri Celju, Šmarje pri
Jelšah in Ptuj. Vseh skupaj je bilo
zagotovo več kot 2000.
Po predaji raporta in sveča-nem
prihodu zastavnega voda je vsem
zaželel dobrodošlico poveljnik
730. učnega centra slovenske teri-
torialne obrambe v Ptuju stotnik
Jože Murko. V slavnostnem govo-
ru jim je namenil nekaj vzpodbud-
nih besed dr. Peter Tancig, mini-
ster za znanost in tehnologijo Re-
publike Slovenije. Poudaril je, da
si Slovenci kot majhen narod sicer
ne moremo privoščiti velike in do
zob oborožene vojske, saj to pre-
več stane. Vendar pa tudi na-ša
vojska postaja sodobna, razvejana
in sposobna, z rodovi in službami,
kot jih poznajo v svetu. Imamo
enega najkrajših vojaških rokov v
Evropi, zato je potrebno toliko več
dela in prizadevanj, da bo potreb-
no znanje v tem času osvojeno.
Opozoril je tudi na krvavo vojno v
Bosni in na Hrvaškem, ki daje slu-
titi, da pravega miru še dolgo ne
bo. Zato je za vse matere in očete
je ob koncu ponovil besede pred-
sednika Kučana, ki jih je izrekel
2. julija lani ob prvi prisegi slo-
venske vojske: "Obljubljamo vam,
da bomo storili vse, da vam bomo
vaše sinove vrnili žive."
Sledil je težko dočakan trenutek
zaprisege. Stotnik Jože Jurša je po-
strojenim vojakom prebral njeno
vsebino: "Slovesno prisegam, da
honi hranil samostojnost, neodvi-
snost, svobodo in ozemeljsko celo-
vitost svoje domovine Republike
Slovenije, ter vestno in odgovorno
izvrševal svoje dolž-nosti pri njeni
obrambi." Svojo voljo so mladi vo-
jaki potrdili le z besedo PRISE-
GAM! Izjavo so potrdili s podpi-
som, potem ko jim je v imenu
občanov ptujske občine zaželel pri-
jetno bivanje med nami župan Voj-
teh Rajher.
Vojaki so nato sorodnikom poka-
zali prostore vojašnice, zatem pa je
večina odšla na prvi izhod v mesto
oziroma na prvi izhod domov.
M.Ozmec
Dr. Peter Tancig: "Slovenci
imamo enega najl(rajših vo-
jaških rokov v Evropi..."
V ptujski vojašnici ni bilo še nikoli toliko ljudi. Foto M. Ozmec
Plavalni tečaji za otroke in odrasle
Plavalni klub Ptujske toplice bo tudi to poletje organiziral
osnovni in nadaljevalni tečaj v plavanju. Začeli bodo 28. julija
ob 17,30 uri. Prijave bodo sprejemali v ponedeljek, 27. julija,
od 17. do 19. ure v recepciji Ptujskih toplic. Tečajev se lahko
udeležijo vsi, ki se želijo naučiti plavati, od štirih let naprej.
Osemdnevni tečaj z vstopnino vred bo za otroke stal 2500 tolar-
jev, za odrasle 3300. Tečaje bosta vodila Ljubo (Jaiser in Hinko
Tovornik.
Plavalni klub Ptujske toplice je s svojo dejavnostjo eden boljših klu-
bov v Sloveniji, četudi je brez potrebne družbene podpore. V izo-
braževanju so mu naklonjeni, ne pa tudi v športni organizaciji. Trenutno
ima na svojem žiro računu tri tisoč tolarjev, s tem pa ne more plačati niti
časopisnega oglasa za plavalni tečaj. Ljubo Gaiser je povedal, da morajo-
starši v celoti poravnati stroške tečaja, čeprav bi bilo lahko drugače, če
bi prejemali dotacijo.	MG
KOMENTIRAMO Kultuml polctiii clolgčas
Nekdaj je imel Ptuj poleg Ljubljane in morda še kakšnega mesta (pa ne Maribora) redne po-
letne kulturne prireditve, imenovane Kulturna srečanja. Nekdaj... Zdaj jih imajo vsi okrog Ptu-
ija, najstarejše slovensko mesto, ki ga reklamiramo na skoraj celostranskih časopisnih straneh,
na televiziji in še kje, pa se je zavilo v poletni kulturni molk.
Letos februarja seje tako rekoč utrgal plaz kulturnih prireditev in tisti, ki se je hotel udeležiti
i vseh, je bil zdoma tudi trikrat na teden, pa tudi v enem dnevu na dveh prireditvah. Kar težko je
-	bilo ujeti korak in sape ni bilo mogoče zajeti skoraj do konca junija. Zdaj zajemamo sapo — od
f dolgega časa, ker se nič ne dogaja.
Pa so se namenili rnladi, da malce vznemirijo postano uradno kulturo, ki se je prepustila le-
-	nobnosti poletne vročine in sopare, da razburkajo ne samo kalno vodo v ribniku v Ljudskem
j vrtu, ampak tudi neinovativnost odgovornih, ki si privoščijo ob vsem rompompomu v medijih,
\ da razen razstave Srečanje z Jutrovim nimajo za "dušo" Ptujčanom in turistom kaj ponuditi.
{ Predstava, ki jo bo igral Teater III z režiserjem Samom Strelcem, govori o brodolomcih, pa je
\ ekipa doživela brodolom, še preden se je vse skupaj prav začelo, čeprav so odgovorni v mini-
f strstvih za turizem in kulturo spomladi obljubljali drugače.
\ Za denar gre. Za predstavo (premiera bo — kakšna ironija — za občinski praznik) ni v občin-
( skem proračunu niti tolarja. In spet je treba zapisati, da so kulturne, domače izvirne prireditve
! tista promocija Ptuja, ki zaleže veliko več kot še toliko slik na televiziji ali časopisnih oglasov.
"Brodolom" bomo tako v tem vročem ptujskem poletju doživeli dvakrat: v predstavi Na od-
i prtem morju in v turistično-kulturni ponudbi.	Nataša Vodušek
SLOVENSKA BISTRICA
Prisegla druga generacija slovenskih vojalcov
Ob prisotnosti številnih svojcev,
prijateljev, deklet in predstavnikov
Ministrstva za obrambo ter vlade
je minuli petek v 710. učnem cen-
tru teritorialne obrambe v Sloven-
ski Bistrici priseglo 300 vojakov
druge generacije slovenske voj-
ske, ki so prišli iz 14 občin Po-
dravja, Pomurja in koroške regije.
V imenu Republiškega štaba TO
je prisotne pozdravil podpolkov-
nik Antonij Vereš, slavnostni go-
vornik dr. Janko Prunk, minister
za Slovence fK) svetu, pa je med
drugim povedal, da še vedno ne
živimo v miroljubnem svetu, kot
bi si ga vsi želeli. "Kljub temu da
služite enega najkrajših vojaških
rokov v Evropi, teh mesecev v
slovenski vojski ne izgubite v
prazno. Potrebno bo več dela in
prizadevnosti, da kljub kratkemu
času pridobite vse potrebno znanje
in se usposobite za opravljanje
obrambnih nalog."
V kulturnem delu programa so
sodelovali godbeniki Pihalnega
orkestra mariborske pošte ter Pe-
ter Tmovšek, član mariborske
Drame, ki je svečanost popestril s
Cankarjevim Kurentom.
Poveljnik 710. učnega centra
major Jože Majcenovič nam je po-
vedal, da se je že kar navadil, da
bodo vsake tri mesece prišli novi
fantje, delo pa tako ali tako poteka
po določenem umiku.
TeLst in foto: Vida Topolovec
Slavnostni govornik je bil dr.
Janko Prunk
Letos sedem plaket občine Ptuj
Komisija za priznanja in odlikovanja Skupščine občine Ptuj je
14. julija obravnavala prispele predloge za letošnja občinska
priznanja.
Skupaj je prejela dvajset predlogov, od tega jih je pet pre-
dložilo predsedstvo občine. Podprla je predlog občinskega
Izvršnega sveta, da Franccta Mihciiča imenujemo za častnega
občana ptujske občine. Sklenila pa je tudi, da Skupščini občine
ne posreduje predloga za podelitev zlate plakete občine Ptuj, saj
primernega predloga ni prejela. Plaketo občine Ptuj, ki se podel-
juje s sklepom Komisije za priznanja in odlikovanja, bodo letos
prejeli: humanitarna dejavnost Karitas, Krajevna skupnost
Juršinci, Obrtna zbornica Ptuj, Avtomobilski servis Zvonko
Doniinko, Srednješolski centcr Ptuj—Strojna in metalurška
šola, P>anc Kolarič iz Markovcev ter Silva Razlag iz Ptuja.
Ptujski župan pa bo skladno z Odlokom občine Ptuj o priznanjih
in odlikovanjih podelil dve spominski priznanji. Prejeli ju bosta
Ana Avguštin, upokojena delavka Semenarne Ptuj, in Kristina
GoJkovic, čistilka v ptujskem Pokrajinskem muzeju.
2 — DOMA IN PO SVETU
23. JULIJ 1992 —
TEDNIK
Pred tednom, dvema so pro-
silci za posojila za poplačilo
neugodnih stanovanjskih kredi-
tov dobili obvestilo Stanovan-
jskega sklada Republike Slove-
nije, ali so dobili kredit ali ne
po razpisu, ki je bil objavljen 4.
maja letos.
Na razpis je prispelo 4.900
vlog, vrnjenih jih je bilo 227,
obravnavanih pa 4.673. V na-
daljnjem postopku je bilo za-
vrnjenih 913 vlog zaradi na-
membnosti neugodnega posojila
(adaptacija brez pridobitve no-
vih stanovanjskih površin, na-
kup stavbnega zemljišča, nakup
ali gradnja počitniške hišice,
garaže, odprave posledic narav-
nih nesreč, odkup kadrovskega
stanovanja, gradnja zunaj Slo-
venije, lastništvo več stanovan-
jskih enot). 267 prosilcev je bi-
lo zavrnjenih zato, ker so prosi-
li za manj kot 100.000 tolarjev,
in 16, ker je bilo razmerje med
zaprošenim zneskom (100.000
do 150.000 tolarjev) in dohod-
kom na družinskega člana pro-
silca večje kot pet. Višina odo-
brenega kredita je bila 40 od-
stotkov stanovanjske površine
po ceni 61.200 tolarjev za kva-
dratni meter in 240 prosilcem se
je zaprošeni znesek znižal na
maksimalno dovoljeni znesek.
Tako je bilo 3.477 prosilcev
razvrščenih v pet prioritetnih ra-
zredov. Kriteriji so bili stopnja
neugodnosti dosedanje zadolžit-
ve, odvisna (xl obrestne mere in
odplačilne dobe kreditov, mate-
rialno stanje prosilcev in družine
(dohcxlek na družinskega člana,
število zaposlenih v družini in
število vzdrževanih otrok), za-
konska in razpisna določila o
zdravstvenem stanju družine in
socialna slika družine.
Iz občine Lenart je 16 prosil-
cev zaprosilo iz sklada za
2.909.091 tolarjev. Iz občine
Ormož se jih prijavilo na razpis
19 in so prosili za 4.761.410 to-
larjev, iz ptujske občine je 13
prosilcev zaprosilo za
12.388.621 tolarjev in iz občine
Slovenska Bistrica 13 za
3.291.244 tolarjev.
Čas vračanja kredita iz Stano-
vanjskega sklada je odvisen od
kreditne sposobnosti prosilcev,
prva anuiteta pa ne more biti
manjša od 5.000 tolarjev. Za
posojila, ki so že bila zavarova-
na in se s posojilom sklada po-
plačajo v celoti, ni potrebno za-
varovanje, za kredite, ki se s
posojilom sklada ne poplačajo v
celoti, pa je potrebno zavaro-
vanje pri zavarovalnici oziroma
jamstvo dveh porokov.
Stroški sklepanja in priprave
pogodbe so 2.500 tolarjev. Po-
godbe sklepajo od 16.julija do
10.avgusta v pooblaščenih ban-
kah v večini večjih mest v Slo-
veniji, tudi v Lenartu, Ormožu,
Ptuju in Slovenski Bistrici, kjer
je pooblaščena LB—Kreditna
banka Maribor. Tako bodo vsi
prosilci, ki jim je bil odobren
kredit Stanovanjskega sklada,
sklepali pogodbe v občini stal-
nega bivališča.
NOV RAZPIS POSOJIL
Stanovanjski sklad Republike
Slovenije je objavil že nov raz-
pis za posojila za tiste državlja-
ne, ki prvič rešujejo svoj stano-
vanjski problem z nakupom ali
gradnjo primernega stanovanja
ali stanovanjske hiše, ali tistie
ki jim je zaradi spremenjenih
družinsloh, zdravstvenih ali so-
cialnih razmer postalo stano-
vanje neprimerno, oziroma za
tiste, ki izboljšujejo ali ra-
zrešujejo svoj stanovanjski
problem z vlaganjem sredstev v
prenovo, sanacijo ali obsežnejše
vzdrževanje svojega stanovanja.
Krediti niso namenjeni /a na-
kup družbenih stanovanj po sta-
novanjskem zakonu s popu-
stom. Posojilni pogoji so bi-
stveno ugodnješi od bančnih,
saj je realna obrestna mera sa-
mo 3-odstotna, najdaljša od-
plačilna doba pa 15 let. •
Za kredite po novem razpisu
namenja Stanovanjski sklad mi-
lijardo tolarjev. Višina posojila,
ki ga prosilec lahko dobi, je
največ 40 odstotkov vrednosti
primernega stanovanja.
Kriteriji za dodelitev psojila
so: primernost stanovanjske po-
vršine, premoženjsko stanje
prosilca in njegove družine, so-
cialni, demografski in zdrav-
stveni položaj prosilca oziroma
njegove družine, višina lastanih
sredstev ali sredstev ugodnih
posojil, ki jih je prosilec že pri-
dobil v občini ali od delodajal-
ca. Prednost imajo mlade dru-
žine, družine z večjim številom
otrok, družine z manjšim števi-
lom zaposlenih, invalidi in
družine z invalidnim otrokom,
prosilci z daljšo delovno dobo,
razširjene družine, nepopolne
družine z mladoletnim otrokom
in uporabniki hišniških stano-
vanj, ki se morajo izseliti. Za
mlado družino se šteje družina z
vsaj enim otrokom, nobeden od
staršev ni star več kot 35 let in
noben otrok ni šoloobvezen.
Vloge za kredit Stanovanjske-
ga sklada je treba do 30. oktobra
oddati na posebnem obrazcu Sta-
novanjskega sklada, ki ga bo mo-
goče kupiti od 15. septembra na
vseh enotah pošte v Sloveniji.
NaV
Obračun tretjega občinskega samoprispevka
Ptujski občani
- hvala vam!
—"77777777—7777777777777771—77777T7~''77T''T77T77777T777T777777777777777^77777
liBMIlP^iiili^^lMjM
MODERNIZIRANIH 53 KM CEST
Po referendumskem programu je bilo za ceste namenjeno 159Ž
sredstev iz samoprispevka, to je 9 mesečnih prilivov. To je bile
uresničeno v letih 1987-1988. Naložbe je vodila Skupnost za ceste
Ptuj. Delež samoprispevka je bil 60% predračunske vrednost
načrtovanih cestnih odsevkov, preostalo pa so prispevali Skupnos
za ceste in krajevne skupnosti iz svojih samoprispevkov in z dodat
nim prispevkom po pogodbah.
Tako je bilo v letu 1987 moderniziranih 14 cestnih odsekov \
planirani dolžini 24 km, realizirani pa 33,5 km. V letu 1988 je bik
moderniziranih 11 cestnih odsekov, v planirani dolžini 17 km, rea
lizirani pa 20,42 km. Skupno torej okoli 12 km več, kot je bik
načrtovano, to pa za radi tega, ker je delež iz občinskega samopri
spevka spodbudil druge sofinancerje, zlasti krajevne skupnosti ii
občane, da so povečali svoje deleže.
ZDRAVSTVENI PROGRAM
Za zdravstvo naj bi po referendumskem programu namenili 70^
samopripsevka ali 42 mesečnih prilivov, od tega 60% za Zdravstve
ni center in 10% za Toplice.
Toplotna oskrba Zdravstvenega centra je bil najbolj pereč prob
lem, zato je bil ta program v celoti uresničen že v prvih dveh letil
samoprispevka. Nabavljen je bil nov kotel, zgrajene nove instalaci
je na toplotno centralo in oprav-ljena druga nujno potrebna dela. \
glavnem je bilo vse plačano iz samoprispevka, saj je delež Zdrav
stvenega centra zna-šal le 7.000 SIT.
PORODNIŠNICA
Pri uresničitvi tega osrednjega referendumskega programa je bik
največ težav. Zaradi omejenih sredstev je prišlo tudi do razhajan
med samimi zravstvenmi delavci. Odbor in ob-činska skupščina st£
odločala na strokovnih podlagah. Zgrajena je bila porodnišnica j
gradbenimi merami 50 m x 20 m v treh etažah; kletna etaža je ža
ostala v surovem stanju. Porodnišnica ima 34 postelj in vse druge
prostore, ki so značilni za porodnišnico.
Za porodnišnico je bilo po tekočih cenah iz samoprispevkž
plačano 30,209.78,30 SIT za gradbena dela, hotelski del opreme ir
najosnovnejšo medicinsko opremo — vrednost medicinske opreme
je znašala 3,300.000 SIT. Iz priliva v letu 1992 je bil še nakazar
znesek 3,043.021,30 SIT za nabavo ultrazvočne naprave; za porabe
tega zneska bo potreben še nadzor.
V programu je bila tudi posodobitev ginekološkega dodelka, ven
dar zaradi pomanjkanja denarja to oi bilo narejeno.
Prav tako je bila po programu predvidena nadzidava enega traktž
osnovnega zdravstva. Zaradi pomanjkanja denarja je ta gradnja od
padla, porabljenih je bilo le 11.362 SIT za del stroškov tehnične
dokumentacije. Če bo v bodoče prišlo do nadgradnje, bo ta doku
mentacija uporabna.
PTUJSKE TOPLICE
m^^^mmmm^^m^mmmmm^^mšim^m^^m
Po referendumskem programu je bilo za zdraviliško dejavnos
Ptujskih toplic namenjenih 10% ali 6 mesečnih prilivov, vendar sc
se v teh letih razmere spremenile, predvsem zaradi slabega gospo
darskega stanja. Po sklepu občinske skupščine je bilo za Toplice
namenjenega le 1,8 mesečnega priliva v oktobru in novembn
1991, kar je znašalo 4,939.533 SIT — tretjina načrtovanih sredstev
iz prilivov v letu 1992 pa so Toplice prejele še 500.000 SIT. Ve;
denar je bil porabljen za nakup najnujnejše medicinske opreme
najdražja sta EKG in magnetotrom (50.000 DEM). Ta sodobna ope
ma je že v obratovanju in daje dobre učinke.
ŠOLSKI PROGRAM
Pri osnovni šoli v luršincih je bil zgrajen prizidek, s katerim j<
šola pridobila 6 učilnic in skupni prostor. Načrtovan je bil trime
sečni priliv samoprispevka in tudi v celoti uresničen v letu 1989 >
znesku 1,079.309 SIT. Zaradi izpada drugih virov financiranja, po
sebno republiške izobraževalne skupnosti, se je gradnja zavlelda
vendar je prizidek dograjen.
Za sofinaciranje zgraditve telovadnice pri OŠ Cirkulane ii
večnamenskega prostora za krajane je bilo po referendumskem pro
gramu prav tako načrtovan 3-mesečni priliv. Uresničeno pa je bik
4,4 mesečnega priliva, dodatno iz priliva v letu 1992 pa je bilo š(
nakazano 918.056 SIT. Tako je za ta objekt bilo skupno nakazane
9,755.767,30 SIT. Zgrajena in v celoti opremljena je telovadnica :
neto površino 300 m^, oder in 9 prostorov za KS, krajevni urad ii
razna društva. Dodatna sredstva so bila potrebna, ker je Skup-ščini
občine Ptuj v letu 1991 sprejela sklep, da se ta gradnja v celot
konča, saj je do takrat bila zgrajena le do 3. faze (pod streho). KI
Cirkulane in njeni krajani so v ta objekt vložili veliko svojega de
narja in prostovoljnega dela.
RADIO—TEDNIK PTUJ
Po referendumskem programu naj bi dobil 5% sredstev samopri
spevka ali 3-mesečni priliv, dejansko pa je dobil samo dvomesečn
priliv. Kljub temu je bil program po obsegu izpolnjen. V letih 1987
1989 je preje 1 3,430.189,30 SIT za sofinanciranje nakupa poslovnil
prostorov. Priliv v decembru 1991 v znesku 3,417.645 SIT pa je bi
namenjen nakupu opreme. Največja postavka je nakup raču-nalnišk
opreme, vredne 2,1 milijona tolarjev. Z njo se bistveno povečuje ka
kovost dela in znižali so stroške tiskanja Tednika. Odelajnik je sta
188.300 SIT, mešalna miza pa 188.000 SIT. Neporabljen denar
višini 391.959 SIT je namenjen za nakup zemlje za nov oddajnik n
Belskem Vrhu in za osnovno infrastrukturo za oddajnik.
— • —
Iz poročila je razvidno, da je bilo narejenega veliko, sa
bi na omenjenih področjih ostajala velika vrzel, če ne bi bi
lo samoprispevka. Zato bo odbor predlagal občinsh
skupščini, da se posebej zahvali občanom. Novoizvoljenin
vodstvom bodočih novih občin pa bodo ti uspehi tudi en'
od vodil, kako pritegniti ljudi, da s skupnimi močmi zgrc
dimo več.	F
TEDNIK
— 23. JULIJ 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
BOSNA IN HERCEGOVI-
NA: V torek izvoljeni srbski
premier Milan Panič je z veliko
energije in predvsem iskrivosti
posegel v vojna dogajanja v
BiH. Igra na karto zavezništva z
Muslimani in poskuša spreme-
niti svetovno javno mnenje v
korist Srbov. Kako dolgo mu bo
to uspevalo, bomo videli, veči-
na zahodnih komentatorjev pa
ocenjuje, da je njegova akcija
zgolj pridobivanje časa za dose-
go vojaških ciljev in priprava
terena za pogajanja o vzposta-
vitvi nadzora nad srbskimi
ozemlji. Je pa tudi vse več novi-
narjev, ki ocenjujejo, da je Mi-
lan Panič uspel razbiti mit o
nevpletenosti Hrvaške v vojno
v BiH, kar bo zelo poslabšalo
mednarodne pogajalske pozicije
hrvaškega vodstva.
BLIŽNJI VZHOD: George
Bush se je v začetku tega tedna
odpravil na bližnjevzhodno tur-
nejo. Zdaj, ko so prevzeli oblast
laburisti in oblikovali novo vla-
do, so se možnosti za rešitev
bližnjevzhodne krize povečale.
Novi premier Jichak Rabin je
namreč najprej zaustavil nadalj-
nje naseljevanje izraelskih dru-
žin na zasedena arabska ozem-
lja. George Bush sedaj pričaku-
je, da bodo popustili tudi Arab-
ci in da bo mogoče sporazume
končno uveljaviti. Hkrati ima
njegov obisk na Bližnjem vzho-
du še dodaten pomen. Bližajo
se namreč volitve in tudi od
uspehov na Bližnjem vzhodu bo
odvisen njihov izid. Možnosti
Georgea Busha za zmago so,
vsaj glede na rezultate zadnjih
analiz televizijske družbe CNN,
vse manjše. Po nedeljski jav-
nomnenjski raziskavi bi namreč
Bili Clinton dobil kar 48 odstot-
kov glasov, medtem ko bi jih
George Bush dobil 38.
^ #
ITALIJA: Le malokdo je ver-
jel, da bo Giarmi de Michelis tako
hitro končal ministrsko kariero, še
manj pa je bilo takih, ki so
pričakovali, da bo zaradi njegovih
nečednih poslov podkupovanja in
izsiljevanja izbruhnila v italijan-
skem parlamentu velika afera.
Preiskava kaznivih dejanj korupci-
je, zlorab uradnih položajev in ne-
zakonitega financiranja strank je
dodobra segrela italijansko jav-
nost. Preiskovalci so ugotovili, da
je ključna oseba vseh teh dejavno-
sti bil prav de Michelis in njegova
dejanja že ocenjujejo kot organizi-
ranje hudodelske združbe. Organi-
ziral naj bi jo, da bi organizirano
kršili italijanske zakone. Če bodo
nadaljnje raziskave te domneve
potrdile, bodo bivšemu italijan-
skemu zunanjemu ministru sodili
podobno kot mafiji in terori-
stičnim organizacijam.
ČEŠKA IN SLOVAŠKA: Ne-
kaj minut po tem, ko je v petek
slovaški parlament sprejel Dekla-
racijo o suverenosti, je predsednik
federacije Vaclav Havel odstopil.
Dejal je, da ne želi na funkciji
dočakati dneva, ko bo država raz-
padla. Slovaški politiki sedaj pra-
vijo, da je namen deklaracije ust-
variti konfederacijo in ne razcepiti
državo, vendar Vaclav Havel temu
ne verjame več in ni pripravljen
spremeniti svoje odločitve. Ko-
mentatorji ocenjujejo, da je Have-
lu uspelo Slovakom vsaj delno za-
greniti trenutke osamosvajanja, saj
so imeli predsednika radi. Zadnje
javnomnenjske raziskave kažejo,
da Slovaki nad osamosvojitvijo
niso navdušeni, najbolj pa jih je
strah gospodarskih posledic. V
vodstvu države so že naredili de-
litveno bilanco in ugotovili, da se
bodo pogajali o delitvi 9 milijar-
dah dolarjev dolgov in 4,7 milijar-
dah deviznih rezerv.
# #
ZDA: Potem ko so svoj gnev
zaradi neenakih možnosti pred ne-
davnim v Los Angelesu pokazali
pripadniki temnopoltih, napovedu-
jejo te dni val protestov v indijan-
skih rezervatih na severu države
New York. Pripadniki plemena Se-
neca so se že uprli in zahtevajo
dogovor o plemenski suverenosti
v indijanskih rezervatih. Vprašan-
je je še posebej aktualno ob pro-
slavljanju Columbovega leta. Pro-
test omenjenega plemena je bil
oster, na avtomobilsko cesto, ki
poteka po ozemlju njihovega re-
zervata, so zmetali goreče avto-
mobilske gume in naredili barika-
de. Policija je posredovala, na
obeh straneh je bilo nekaj ranje-
nih, trinajst Indijancev pa so areti-
pripravila: d.l.
OB 18. DNEVU GASILCEV OBČINE PTUJ
Veliko slavje na Hajdini
Prireditve v okviru 18. dneva gasilcev občine Ptuj so le-
tos združene s praznovanjem 80-letnice gasilskega
društva Hajdina. Zato so že v petek, 17.julija. popoldne
izvedli veliko gasilsko vajo na Spodnji Hajdini. Več kot
300 gasilcev iz vseh večjih društev v občini Ptuj je na klic
sirene najprej pokazalo, kako bi se spopadli z ognjeni, na
obratu perutninske kooperacije, takoj zatem pa jih je si-
rena poklicala na domnevno gašenje požara skladišča le-
sa firme Most.
Po vaji so se vsi udeleženci
zbrali na nogometnem igrišču
ter ocenili svojo uspešnost. Ob
tej priložnosti jih je nagovoril
tudi načelnik Oddelka za
obrambo občine Ptuj, magister
Janez Mere.
Osrednje prireditve ob obeh
jubilejih pa sta bili v nedeljo,
19. julija, popoldne na nogo-
metnem igrišču na Hajdini. Več
kot 450 gasilcem iz vseh 63 ga-
silskih društev v občini Ptuj in
številnim" gostom je po slovesni
povorki zaželel dobrodošlico
Jože Kmetec, predsednik GD
Hajdina. Obenem se je zahvalil
prizadevnim gasilcem za njiho-
vo požrtvovalno delo vseh 80
let.
Predsednik Zveze gasilskih
društev občine Ptuj Franc Si-
meonov je v govoru ob 18. dne-
vu gasilcev opozoril na novo
zakonodajo s področja požarne-
ga varstva, ki bo narekovala v
gasilskih organizacijah nekatere
spremembe. Slavnostni govor je
imel ptujski župan Vojteh Raj-
her; gasilcem je čestital ob obeh
jubiljih in jim tudi v bodoče za-
želel obilo uspeha tako v borbi
proti ognju kot na tekmovalnem
in operativnem področju. V
imenu Gasilske zveze Slovenije
se je čestitkam pridružil še član
predsedstva Anton Ekart. Svo-
jim župljanom je namenil nekaj ("
prijetnih besed tudi hajdinski
župnik gospod Roman Majer,
kroniko o 80-letnem razvoju
hajdinskih gasilcev pa je pre-
bral tajnik društva Ivan Ogri-
zek.
Ob koncu so najbolj za-
služnim podelili državna in ob-
činska gasilska odlikovanja ter
številna priznanja. Proti večeru
so za popestritev prikazali še
gašenje požarov pred 80 in več
leti s staro ročno brizgalno.
Več o razvoju gasilskega
društva Hajdina prihodnjič.
OM
Na torkovem zasedanju naj bi med
drugim odločali tudi o delni spre-
membi statuta v tem smislu, da bi
omogočili delo in sklepanje zborov
tudi brez večinske navzočnosti po-
slancev v vseh treh zborih. Pa je sta-
tutamo-pravna komisija menila, da za
to ni ustavne podlage in da ostane le
možnost odpoklica neresnih poslan-
cev in nadomestne volitve.
Nekaj dela so poslanci v torek le
opravili. Zastavili so vrsto poslan-
skih vprašanj in dali nekaj pobud.
Na splošno pa bili zelo nezadovoljni
s sprejetimi odgovori na postavljena
vprašanja na prejšnjih zasedanjih,
saj na konkretno vprašanje ni tudi
konkretnega odgovora občinskih ali
drugih strokovnih služb. Med dru-
gim so verificirali izid referenduma
v Halozah, sprejeli zaključno po-
ročilo o zbiranju in delitvi sredstev
občinskega referenduma, v deklara-
ciji o Dravi pa pozvali tudi sosed-
nje, mariborsko mesto, da naj razmi-
sli o čiščenju svojih odplak.
Poslanci so zdržali skupaj le tri
ure, nato pa se, znova po "zaslugi"
nesklepčnega Zbora združenega de-
la, razšli. Ce predsedstvo občine ne
bo odločilo drugače, so si zaželeli
nasvidenje jeseni.
Več o zasedanju prihodnji številki.
JB
Tudi poslanci na dopustu
Tisti poslanci, ki redno prihajajo na zasedanja ptujske
občinske skupščine, so že vajeni čakanja na manj resne in
neodgovorne poslance. Tudi v torek se je moral sekretar Zbo-
ra združenega dela ukvarjati s telefoniranjem na številke ne-
kaj poslancev, da je petdeset minut po sklicu zasedanja le za-
gotovil minimalno sklepčnost tega zbora. Kaže pa, da je ne-
katerim poslancem le dovolj tovrstnih zapetljajev. Tako se ni
čuditi predlogu, da bi predsedstvo ugotovilo, kdo od poslan-
cev je bil prisoten na manj kot polovici skupščinskih zase-
danj, in ga "odpustilo" iz poslanske službe. Predlog sicer ni
bil na glasovanju in torej ni sprejet, je pa dokaz neodgovor-
nega obnašanja številnih poslancev, ki so svoje ime in odgo-
vornost ponudili svojim volilcem, sedaj, ko so izvoljeni po-
slanci, pa jim je za njihovo volilsko voljo prav malo mar.
Sobotne in nedeljske prireditve v okviru 28. praznika
žetve ter razstave kruha in pogač so uspele. Čeprav tu-
di letos ni bilo organiziranih skupin turističnih agencij,
znanih turističnih delavcev, ki jih v prejšnjih letih ni
manjkalo, so z obiskom zadovoljni. Številne krušne do-
brote (kruh, pogače, potice, pecivo) so našle kupce.
Za obiskovalce so bili za-
nimivi tudi prikazi nek-
danjih običajev ob klepan-
ju kose, košnji ter žetvi s
srpi. Kose so klepali Jože
Petek, Albin Marin, Alojz
Šoštarič in Vinko Krajnc.
Z južino sta koscem po-
stregla Franc in Marija
Nedeljko. Na pšenični nji-
vi so žele Marija Ostre,
Rozika Marin, Štefka
Klajžar, Kristina Petek,
Lizika Krampi in Marija
Lebar, ki je bila pri 81 naj-
starejša žanjica. Pokrovi-
telj letošnje tekme žanjic
je bilo podjetje STTC iz
Maribora. V njegovem
imenu je žanjicam razde
lil nagrade Andrej Redko.
Po žetvi so snope obdelali
mlatiči s cepci, zatem pa
so z vejanjem ločili pleve
od zrnja.
Stanka Kovačič, pred-
sednica Turističnega dru-
štva Polenšak, je povedala,
da se je letos pri peki tru-
dilo okrog trideset članic,
pomagali pa so tudi člani.
"S svojim delom ohranjajo
stare običaje in ne dovoli-
jo, da se pozabijo. Članice
poleg trdega dela na kme-
tijah najdejo čas za peko
krušnih dobrot."	mG
GOVORI SE,..
...DA so mnenja o turističnem incidentu ptujskega ministra del-
jena. Tudi taka: "Končno imamo ministra ki upa komu kaj pove-
dati v ksiht in ga še mahniti."
...DA se je zdrava občinska ministrica namrdnila nad nivojem
Tednikovega pisanja, ker ni bil objavljen njen sestavek. Kakšno je
šele moralo biti njeno pisanje, če ga (nizki) Tednik ni objavil?
...DA je naš tedniški urednik pokazal v nedeljo orientacijske
vrline. Razgledni stolp na Gomili je iskal tako kot Kolumb Indijo.
Plul (beri vozil) je na zahod, in ker je Zemlja okrogla, bo morda
kdaj prispel na slovenskogoriško razgledišče.
...DA so si Ptujčani kandidatke za missice sposodili pri sosedih.
Sicer pa sije menda vsaka izbrala svojega ocenjevalca.
...DA bomo v Ptuju uredili vsa značilna vrata, da bodo še bolj
privabljala turiste. Da jih bodo turisti opazili, morajo biti vedno
zaprta.
...DA se je konjskojahalni klub ustanovil z lastnimi sredstvi in
delom. Dobili so borih 400 nepovratnih tisočakov in samo milijon
kredita.
...DA naša kulturna sodelavka sicer ne kuha slabe kave. Žal pa
po primernem soljenju ne doda vegete.
PO NAŠIH KRAJIH
23. JULIJ 1992
TEDNIK
KUNCJOTA PRI KIDRIČEVEM: Fotografija zgovorno priča o
kršitvi predpisov. Kungočani se zaradi močnega tovornega prometa
po cesti, ki so jo lepo uredili s svojimi sredstvi, že dolgo hudujejo.
Prav tako kot Cirkovčani, Pleterčani in Lovrenčani. Marsikdo si
pač poišče mirnejšo in bližjo pot, pa čeprav so predpisi drugačni.
Znova bodo težave nastopile ob zapori panonike na odseku od kon-
ca kidričevskega gozda do Sikol, ko bodo obnavljali in širili ce-
stišče. Takrat bodo grožnje krajanov Kungote, Lovrenca, Pleterij in
Cirkovc o cestnih zaporah znova aktualne. Vsi razen krajanov so,
kot kaže, že pozabili na znani slogan nekdanjih občinskih mož:
"Prvo plast asfalta na vaših cestah naredite sami, drugo bomo pa
'vsi'..."
TEDNIK
TIBOLCI: Tam so pred nekaj dnevi le pričeli graditi most čez
Pesnico. Njegova vrednost bo 11 milijonov, sredstva zanj pa je
večinoma prispeval občinski proračun. 10 odstotkov denarja so pri-
maknili krajani, 20 odstotkov pa so dobili iz republiškega sklada za
razvoj demografsko ogroženih območij. Most gradi družbeno pod-
jetje Tampon z več kooperanti iz Hrvaške. Če bodo dela potekala
po načrtu, bi most moral stati najpozneje konec avgusta.
Hrvaški kooperanti ptujskega Tampona so že pričeli graditi
most v Tibolcih. (JB)
TEDNIK
LESKOVEC: Tu bo v nedeljo, 26. julija, veliko gasilsko slavje,
povezano s predajo novega gasilskega avtomobila. Gre za 5.500-li-
trsko gasilsko cisterno znamke Mercedes. Kot je povedal predsed-
nik gasilskega društva Anton Stopajnik, je to prva Mercedesova ci-
sterna v ptujski občini. Sicer je bila nekaj dražja od običajnih, je pa
bistveno boljša in zmogljivejša, kot nalašč za zahtevne hribovske
ceste v KS Leskovec. Sredstva so prizadevni gasilci zbrali s po-
močjo krajanov in podjetij. Občinske gasilske zveze in Občinskega
štaba za civilno zaščito; krajevna skupnost pri nabavi novega avto-
mobila ni sodelovala.
Začetek nedeljske prireditve bo ob 13., predaja avtomobila pa ob
14. uri. Na slovesnost so povabili sosednja gasilska društva, pobra-
teno gasilsko zvezo Škofja Loka in pobrateni društvi iz sosednje
Hrvatske (Lepoglava in Bednja). Ob predaji avtomobila bo tudi
blagoslov svetega Florijana, zaščitnika gasilcev, ki so ga vgradili v
gasilski dom. Obred bo opravil dr. Vekoslav Grmič s pomočjo več
duhovnikov. Po slovesnosti bo velika vrtna veselica. (JB)
TEDNIK
LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU: Podobo tega kraja sta
kar precej časa kazili stari, propadajoči stavbi nekdanje šole. Zdaj
so eno že lepo uredili zasebniki, druga pa bo tudi kmalu olepšana.
Tudi cerkev in župnišče sta potrebna prenove, in kot smo izvedeli,
se je tamkajšnji župnik že zavzel za obnovitev cerkve. Te dni zbira
denar in pričakujemo lahko, da jo bodo kmalu obnovili.
V kraju so zadnje čase prišli v spor s Kmetijsko zadrugo Lovrenc
na Dravskem polju. Ta je uradni lastnik prostorov, v katerih je tudi
dvorana krajevne skupnosti, in njen direktor trdi, da pripada zadru-
gi. Krajevna skupnost, ki je doslej prostore vzdrževala, se s tem ne
strinja, zato njeno vodstvo poskuša zadevo urediti po sodni poti.
Meni namreč, da so dvorano gradili vsi krajani, ne samo člani kme-
tijske zadruge. Lani je prišlo do hude krvi, ker so krajani nujno po-
trebovali prostor za težko pričakovano telefonsko centralo, direktor
pa jim je šele po dolgotrajnem pogajanju dovolili uporabo pod-
strešnega prostora.
Telefonske priključke in centralo so torej v kraju dobili, sedaj si
prizadevajo še, da bi uredili omrežje kabelske televizije. Da bi bila
naložba ekonomsko upravičena, bi potrebovali 250 naročnikov, do-
slej so jih zbrali nekaj nad 100. Plačilni pogoji so ugodni, saj lako
krajani priključek plačajo v 21 obrokih. Njegova vrednost je 1050
nemških mark, cena pa bo nespremenjena do konca letošnjega leta.
D. LUKMAN
Vitomarcigate ali
Kako izkoristiti
predsedniški poiožal
Afera je pravzaprav poslana. Postana v tem smi-
slu, da se je /{godila že leta 1989, a so do letos o njej
vsi molčali. Dokler ni eden od članov sveta krajevne
skupnosti, razburjen zaradi samovolje predsednika
krajevne skupnosti Ivana Čučka, nanjo opozoril jav-
nosti. A kljub zastarelosti .še vedno buri vitomarške
duhove, morda zato, ker se vse skupaj dogaja v stari
stavbi nekdanje vitomarške osnovne šole. Da je vse
skupaj prišlo na dan šele sedaj, pa pojasnjuje tudi
dejstvo, da je v Vitoniarcih le malokdo pripravljen o
problemu javno govoriti, kaj šele nastopiti s svojim
mnenjem.
Ko je v krajevni skupnosti bil
tajnik še Milan Kuri, sta se s
predsednikom sveta krajevne
skupnosti Ivanom Čučkom do-
govorila, da bo spodnje prosto-
re nekdanje osnovne šole pred-
sednikov sin Milan Čuček reno-
viral in v njih uredil gostilno.
Najprej sta na vprašanja članov
sveta krajevne skupnosti odgo-
varjala, češ da bodo v klub vla-
gali mladinci in da bodo uredili
sobo zanje, kar naenkrat pa je v
imenu krajevne skupnosti po-
godbo s svojim sinom podpisal
kar predsednik sam. V krajevni
skupnosti so nam zatrdili, da
zapisnika o tem, kdaj in pod
kakšnimi pogoji dovoli krajev-
na skupnost najem prostorov,
ni, in člani sveta trdijo, da za to
odločitev sploh niso vedeli.
17. novembra 1989 sta Milan
in Ivan Čuček podpisala najem-
no pogodbo, v kateri KS Vito-
marci Milanu odstopa in izroči
v najem poslovne prostore v
stari šoli. Najel je razred s hod-
nikom, wc, dvorišče in klet, v
njih pa naj bi uredil trgovske in
gostinske prostore. Velikost
vseh najetih prostorov je 180
kvadratnih metrov. Prostore lah-
ko na svoje stroške preuredi,
vse do leta 1995 jih ima lahko v
brezplačnem najemu, krajevna
skupnost pa mu od bodoče na-
jemnine celo odšteje denar, ki
ga je vložil v ureditev lokala.
Pogodba je sklenjena za dobo
20 let, če pa bi se krajevna
skupnost odločila, da da prosto-
re v najem komu drugemu, de-
nimo službam, ki jih krajani po-
trebujejo, ima sedanji najemnik
prednostno pravico. Prav tako
tudi v primeru, če pride do pro-
daje dela ali celotne stavbe. Po-
godba je celo tako širokogrud-
na, da lahko najemnik odda pro-
store v podnajem tretji osebi za
opravljanje podobne dejavnosti.
Tako je torej videti skrivno-
stna pogodba, o kateri se veliko
govori, nihče pa je na svetu kra-
jevne skupnosti še ni videl in o
njej razpravljal. Po nam dostop-
nih podatkih je predsednikov
sin gostilno že dal v podnajem
nekemu sorodniku in od njega
pobira najemnino kar na roko,
sam pa za najem vse do leta
1994 ne bo plačeval niti tolarja.
Za primerjavo še to: pošta, ki je
dobila svoje prostore prav tako
v stari vitomarški osnovni šoli,
plačuje mesečno najemnino 6
tisočakov.
Seveda bi lahko zdaj raz-
mišljali, kaj Vitomarčani bolj
potrebujejo, gostilno ali pošto.
kaj je krajevna skupnost bolj
dolžna nuditi svojim krajanom
in tudi, ali ne bi raje kar sama
pobirala najemnine od podna-
jemnika, saj vemo, da denarja v
nobeni krajevni skupnosti ni na
pretek. Vsekakor je pogodba ze-
lo širokogrudna, in medtem ko
morajo običajni gostinci svoje
objekte sami izgraditi ali pla-
čevati visoke najemnine, neka-
teri pač izkoristijo položaj svo-
jih očetov.
Morda je to ob vsem, kar
se z divjimi privatizacijami
dogaja že nekaj časa, le ma-
lenkost, toda malenkost, ki
je dodobra razburila kraja-
ne Vitomarcev in jih pripel-
jala tako daleč, da bodo na
zboru krajanov, ki ga že dol-
go pogrešajo, sprožili tudi
to vprašanje. Tako vsaj za-
gotavljajo tisti, ki so pripra-
vljeni o vsem skupaj sploh
govoriti.	Darja Lukman
V nekdanji osnovni šoli je nastala gostilna, ki buri vitomarške
duhove. Foto JB
V kraju Gočova sredi Sloven-
skih goric naj hi avstrijski po-
slovnež Herbert Schmidt iz
Feldbacha gradil tovarno
usnja s spremljajočimi objekti.
Naključne sogovornike pe-
sniške doline smo povprašali,
kaj menijo o gradnji bodoče
usnjarne.
Tatjana Jo-
vanovič, zobna
tehnica iz Le-
narta: "Če gle-
dam iz zornega
kota, da bi v
bodoči usnjami
zaposlili brez-
poselne, ki jih
je v naši občini
vedno več, sem za gradnjo
usnjarne. Seveda imam premalo
oziroma nič informacij o tem,
kako bi usnjarna vplivala na
okolje. Vsekakor bi morali biti
zelo pozorni na oceno strokov-
njakov."
Franc Mencigar, direktor
Kmetijske zadruge Lenarta:
"Na prvorazrednem zemljišču
bi naredili več škode kot kori-
sti. Tudi če odmislim vsa vlo-
žena sredstva, ni nobenega
opravičila, da kmetijska zemlji-
šča porabimo za gradnjo eko-
loško sporne industrije. Delav-
cem, ki so kot tehnološki pre-
sežek prijavljeni na Zavodu za
zaposlovanje, je potrebno omo-
gočiti delo na kmetijah, saj bo
to — glede na vračanje družbe-
ne zemlje — sedaj možno. Ker
imam s kmetovalci iz Gočove in
Gradišča številne stike, vem, da
so tudi oni proti gradnji usnjar-
ne. Vprašanje je tudi, kako bi
mestno jedro preneslo povečan
promet, ki bi zagotovo nastal ob
gradnji usnjarne."
Silvo Toma-
žič, poklicni
šo-fer iz Biša:
"Odločno sem
proti gradnji
usnjarne v so-
sednji Gočovi.
Službeno sem
si imel večkrat
_priložnost ogle-
dati usnjarne v tujini, med njimi
tudi Schmidtovo v Feldbachu.
Velikokrat sem tudi prevažal
kože in moram reči, da zelo
zaudarjajo."
Jože Petro-
vič, obrtnik iz
Lenarta: "Če
bodo izpolnjeni
vsi pogoji in če
tovarna ne bo
ekološko spor-
na, to odločitev
pozdravljam.
Tisti strokov-
njaki, ki bodo podpisali eko-
loški projekt, bodo morali prev-
zeti odgovornost za daljši čas."
TEDNIK
Nada Plan-
cutič, gostilni-
čarka iz Gra-
dišča v Sloven-
skih goricah:
"Ne morem se
sprijazniti s
tem, da bi v
Gočovi postavi-
li tak objekt.
Nobenih informacij nisem dobi-
la, kakše vplive bo imela grad-
nja usnjarne na gradiško jezero.
Tuji turisti niso navdušeni nad
kraji, kjer jih bodo pričakali
takšni objekti."
Karel Vur-
cer, učitelj iz
Trnovske vasi:
"Sem popolno-
ma proti grad-
nji usnjarne.
Najprej bo mo-
rala stroka reči
svoje. Ko bi
stroka dala svo-
je argumentirane raziskave, bi
se morali prebivalci cele pe-
sniške doline odločiti na refe-
rendumu. Mislim, da je bodoč-
nost tega dela Slovenskih goric
v turizmu, gostinstvu, obrti in
sprejemljivi industriji. S posta-
vitvijo usnjarne bi bil iznakažen
in uničen ta del doline. Pre-
pričan sem, da bi Pesnica, ki je
to dolino ustvarila, na to pose-
ganje tudi odgovorila. In že da-
nes se bojim, kakšni bi bili od-
govori."	Marija Slodnjak
Ker je bilo o strokovnem delu Janeza Puha v zadi^jem času veliko
povedanega, natisnjena pa je bila tudi knjiga nJem, bi na kratko
omenila nekatere malenkosti iz njegovega osebnega in družinske-i
ga življenja.
Janez Puh je bil brat očeta moje mame
Frančiške Grašič, roj. Piih. Mamin oče
Franc je zelo zgodaj umrl po operaciji
slepiča v Gradcu.
Ker Janez ni imel otrok, je ob nekem
obisku rojstne hiše v Sakiišaku vzel s se-
boj v Gradec mojo mamo, ki je bila stara
takrat 16 let. Vrnila seje 1918. leta, saj je
ostala še štiri leta po stričevi smrti pri
njegovi ženi Mariji.
Mama je mnogo pripovedovala o teh
lepih brezskrbnih časih. Strica je opisala
kot zelo delavnega, dobrosrčnega in
skromnega. Bil je velik ljubitelj živali,
saj je poleg 12 dirkalnih konjev gojil še
pse bernardince. Eden teh, njegov lju-
bljenec z imenom Pary, je dobil nagra-
do; medaljo še hranim.
Janez Puh je imel tudi v Gradcu veliko
prijateljev. Skornponirali so mu tako
imenovani Puhov valček. Note sem poso-
dila v Gradec, ko so nameravali snemati
film, pa jih nisem dobila nazaj.
Zelo rad je prihajal domov in za Saku
šak je bila v tistih časih prava atrakcija,
ko se je njegov avto z družino povzpel
na hrib.
Tudi dan pred smrtjo leta 1914, ko ga
je v 52. letu v Zagrebvi po končani kon
jski dirki zadela kap, je bil doma. Pova-
bili so ga na gibanice, ki jih je posebno
rad jedel.
Po njegovi smrti je žena Marija živela
še 16 let. Z mamo sva jo pogosto obisko-
vali, ker je bila zelo osamljena. Štirinajst
dni pred svojo smrtjo mi je poklonila
otroško kolo, eno prvih otroških Puho-
vih koles izredno močne konstrukcije. S
tem kolesom se je naučilo voziti veliko
ptujskih otrok. Z njim sem spremljala
mamo v Sakušak. Posodila sem ga, pa je
bilo žal ukradeno. Bilo mi je drag spo-
min, ostala mi je le fotografija.
Drugi Janezov brat, Martin, je živel v
Budimpešti. Bil je direktor Fuhove filia-
le. Imel je dva otroka: Šariko in Janoša.
Umrl je pri 80 letih, njegov vnuk Janoš
pa živi v Gradcu. Delal je pri Steyer-
Daimler Puch in je edini živeči sorodnik s
priimkom Puch. Brat moje mame Janez je
namreč iimrl v 16 letu za pljiičnico.
Moj oče je delal pri Puhu do vojne
1914. Preizkušal je motorna kolesa, pre-
den so jih poslali iz tovarne, pa tudi dir
kal je z njimi.
Ob stoletnici rojstva so Janezu Puhu
odkrili spominsko ploščo v avstrijski
Radgoni in muzej v Gradcu, kjer je že
desetletja njegov kip. Njegovo ime nosi
tudi ena graških ulic — Puchstrasse.
Preteklo je 80 let od njegove smrti, da
so mu tudi v domačem kraju odkrili spo-
minsko ploščo na rojstni hiši. Verja-
mem, da bi se Puh sam, če bi živel, manj
veselil te plošče, kot bi se je veselila mo
ja mama, če bi to doživela, tako zelo ga
je spoštovala in cenila.
TEDNIK
TEDNIK
23. JULIJ 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
ROBERT IVANUŠA O RAZISKOVALNEM OELB SREDNJEŠOICEV
V	zadnjih letih osnovnošolci
in srednješolci raziskujejo. Ra-
ziskovalnih nalog je že za zaje-
ten kup, pa zanje vedo le redki.
Ostajajo v šolskih knjižnicah,
zanje se razen šole in komisij,
ki pregledujejo naloge na tek-
movanjih, največkrat ne zanima
nihče. Letos je eno od nalog
učenca Srednješolskega centra
v Ptuju odkupil Zavod za šol-
stvo Republike Slovenije, to pa
je tudi vse. Pa nobena od nalog,
ki so tekmovale, ni bila zavrnje-
na; nasprotno, bile so med naj-
boljšimi. Delo učencev in men-
torjev ostaja torej bolj ali manj
za šolskimi zidovi.
O problemih raziskovalnega
dela smo se pogovarjali z Ro-
bertom Ivanušo, ki je na ptuj-
skem Srednješolskem centru
odgovoren za to dejavnost.
USPEH
NA 26. SREČANJU
MLADIH
RAZISKOVALCEV
iiiiiiiii«^^
V	letošnjem šolskem letu so
se srednješolci množično ukvar-
jali z raziskovalnim delom, pa
to lii Šlo na škodo kakovosti...
Robert Ivanuša: Na srečanju
mladih raziskovalcev in inova-
torjev so naši učenci dosegli res
lep uspeh. Računalniški pro-
gram Baza podatkov iz kemije
je naloga, ki jo bo odkupil Za-
vod za šolstvo, pa tudi druge so
dosegle dobre rezultate — prvo
mesto iz matematičnega in fizi-
kalnega področja.
Kako je mogoče izpeljati to-
liko raziskovalnih nalog, kako
je to delo organizirano, kakš-
ni so pogoji za delo?
Robert Ivanuša: Čeprav so
naloge delo učencev, pri njiho-
vem nastajanju veliko delajo tu-
di mentorji: usmerjajo učence,
jim svetujejo v zvezi z literatu-
ro, oblikovanjem teksta in še in
še. Delo mentorjev je prosto-
voljno, ker pač želijo pomagati
mladim.
Z raziskovalnimi nalogami
nastajajo tudi stro.ški...
Robert Ivanuša: Seveda so
stroški. Naloga mora biti v de-
setih izvodih, tu so stroški ob-
delave, nabavA materiala, ude-
ležba na tekmovanju... Posebne-
ga denarja za to ni. Pogovarja-
mo se z občino, da bi nam ven-
darle zagotovila minimalna
sredstva, ki bi pokrila te stro-
ške, pa jih pokrivamo sami v
Srednješolskem centru, letos pa
smo dobili pomoč tudi iz občin-
skega proračuna. Skupščina ob-
čine Ptuj je organizirala za mla-
de raziskovalce nagradni izlet
na Madžarsko in se vsem iskre-
no zahvaljujem.
Kaj si lahko obetamo od ra-
ziskovalnega dela mladih?
Robert Ivanuša: Glede na do-
sežene rezultate so ti mladi
ljudje gotovo potencial, na kate-
rega lahko računamo v prihod-
nosti. Gre za dolgoročne cilje,
čeprav so mnogi rezultati razi-
skovalnih nalog uporabni že se-
daj. So pa še naloge, ki so še v
razvoju in bo njihove rezultate
mogoče uporabiti čez nekaj let.
Raziskovalno delo pričenja-
jo učenci že v osnovni šoli. Je
mogoče govoriti o kontinuiteti
iz osnovne v srednjo šolo in
kasneje na univerzo?
Robert Ivanuša: Zaenkrat bi
težko govorili o kontinuiteti.
Takšne povezave ni niti med
osnovno in srednjo šolo. Želimo
pa, da bi sc povezali. Za nasled-
nje šolsko imamo dogovorjeno
s Sekretariatom za družbene de-
javnosti, da bi ustanovili komi-
sijo, ki bi poskušala dvigniti ni-
vo nalog in slediti mladim razi-
skovalcem iz osnovne v srednjo
šolo ter mogoče tudi še naprej.
RAZISKOVALNE
NALOGE
OSTAJAJO ZGOLJ
NA PAPIRJU
Ostajajo raziskovalne naloge
pretežno v knjižnici, zanimajo
koga rezultati, kako je sploh z
njihovo popularizacijo?
Robert Ivanuša: Večina nalog
res ostane v knjižnici, razen ek-
stremno dobrih. Obstaja prob-
lem v zvezi z uveljavitvijo. Ti-
ste, ki niso dosegle najboljših
uspehov na tekmovanju, ostaja-
jo doma neopazne, v občini jih
ne poznajo. Naloge predstavimo
v centru, to pa je tudi vse. Do-
bro bi bilo, če bi tudi v tej sme-
ri naredili kaj več. Morda bi
seznanili z rezultati podjetja, da
bi ugotovila, ali so zanje rezul-
tati uporabni, in če so, bi lahko
sama sodelovala z mladimi razi-
skovalci. Še bolje bi bilo, da bi
podjetja predstavila komisiji, ki
jo bomo ustanovili, svoje pro-
bleme in bi potem mentorji
usmerjali mlade raziskovalce na
ta področja. Nataša Vodušek
Robert Ivanuša
PTUJSKI DEMOKRATI O VOLITVAH IN VOLILNI ZAKONODAJI
Ptujski demokrati so skupaj s
predstavniki	Demokratske
stranke iz drugih občin ter ne-
kateri ptujskimi strankami in
drugimi gosti dva dni pred raz-
pravo in odločanjem v repu-
bliški skupščini prisluhnili To-
netu Peršaku, članu ustavne
komisije in podpredsedniku
Družbenopolitičnega zbora
republiške skupščine, ki je tu-
di funkcionar Demokratske
stranke. Predstavil jim je vse-
bino treh osnovnih volilnih
zakonov, ki morajo biti spre-
jeti z dvotretjinsko večino, ter
druge naloge iz obsežnega
svežnja volilne zakonodaje.
Na tri osnovne volilne zakone
(o volitvah v državni zbor, vo-
litvah v državni svet in volitvah
predsednika) so vezani številni
drugi, brez katerih ne bo mo-
goče razpisati volitev. Gre za
zakona o volilnih enotah za
državni zbor in državni svet, za-
kon o strankah, zakon o poslan-
cih, zakon o predvolilni kam-
panji ter nekatere druge.
Tone Peršak je ocenil, da bo
najtrši oreh v skupščini sprejem
zakona o volitvah v državni
zbor, saj so stranke imele nanj
številne ugovore in amandmaje.
Najpogostejše vprašanje o tem
zakonu je vezano na njegove
posledice. Ali bomo v bodoče
imeli v Sloveniji le dve do tri
stranke? V osnovi je zakon pro-
porcialen in sam po sebi ne sili
strank v združevanje ali koalici-
je. Resnično pa daje prednost ti-
stim strankam, ki so poskrbele
za dobro organizacijo, stran-
kam, ki so se zmožne iti v volil-
ne kampanje v vseh 88 okrajih.
Tone Peršak je ugotovil, da bo-
do zlasti handikepirane stranke,
ki razpolagajo z več znanimi
imeni, ne pa tudi z učinkovito
mrežo na terenu. Ugovor De-
mokratske stranke na zakon o
volitvah v državni zbor je
predvsem v tem, da se v tem si-
stemu veliko prepoceni prodaja-
jo strankini favoriti. Drugi oči-
tek zakonu je njegova nepredvi-
dljivost, saj sploh ne veš, na ka-
tere ljudi lahko računaš, kateri
ljudje bodo prišli v parlament.
Nekateri mu tudi očitajo, da bo-
mo dobili nekompetentni zbor
oziroma premalo poslancev„ki
bodo imeli potrebno politično
širino. Politih morajo biti ljud-
je, ki se dobro spoznajo na
večino zadev. Sedaj pa imamo v
parlamentu nekaj specialistov,
tudi za geologijo, ki pa svoje
znanje redko uporabljajo.
V razpravi so udeleženci
okrogle mize ocenili, da je želja
po nacionalni listi neke vrsle
goljufija, ki nima ničesar skup-
nega z demokracijo. Volilna za-
konodaja je po njihovem precej
zapletena; ali se ne bi dalo napi-
sati enostavnejših volilnih zako-
nov? Tone Peršak je glede za-
pletenosti povedal, da je to za-
to, ker imajo tudi algoritme za
izračunavanje mandatov. Teža-
va je v tem, kako ljudem ra-
zložiti, da na videz volijo ljudi,
glas pa dajejo stranki. Drži pa,
da je postopek delitve manda-
tov hudo zapleten.
Na okrogli mizi ptujskih de-
mokratov je bilo precej pomi-
slekov o tem, ali bo četrtkovo
glasovanje v zborih o treh te-
meljnih volilnih zakonih tudi
uspelo. Tone Peršak je takole
odgovoril na njihove dvome:
"Če bo volilna zakonodaja spre-
jeta, bo to stvar razsodnosti
vseh, ki sedimo v parlamen-
tu..." Ker so nekatere stranke že
"ugotovile", da jih v novem
parlamentu ne bo, pričakovati
je, da bo le še polovica sedan-
jih, je pričakovati, da bodo gla-
sovale proti. Kakovostnih spre-
memb pa tudi ni pričakovati od
usklajevanj. Kaj povedati o od-
govornosti delegatov in ali jim
ni v ospredju skupni interes
pred strankarskim? Tone Peršak
je povedal, da imamo trenutno
v parlamentu več - vrst poslan-
cev: take, ki jim je vseeno, kaj
se dogaja, druge, ki se sprašuje-
jo, kako bomo vladali, če boste
sprejeli takšno ali drugačno za-
konodajo, tretji so naveličani
vsega in pred vstopom v parla-
ment niso vedeli, kaj jih čaka,
nekaj pa je tudi takih, ki mislijo
drugače in se zavedajo, da mora
biti skupni interes pred stran-
karskim.
Udeležence okrogle mize je
zanimalo, kaj bi se zgodilo v
primeru, če se skupščina ne bo
uspela zbrati; ali to že pomeni
uvedbo diktature? Tone Peršak
jih je pomiril z odgovorom, da
to še ne bi pomenilo uvedbe dik-
tarure. V tem primeru bi se stan-
je poskušalo presekati z ustano-
vitvijo okrogle mize z vsemi
strankami. Ta naj bi si prizade-
vala za sprejem začasnega volil-
nega zakona, po katerem bi iz-
volili novo skupščino. Bi pa
takšno stanje pomenilo pravno
vegetiranje najmanj za dobo
enega do dveh let; s pravnim ko-
lapsom bi zapravili vse, kar smo
v zadnjih letih pridobili.
Prodajna razstava župnijske Karitas sv. Ožbalta
Veliko je srce človeka
človeška solidarnost je še enkrat naredila izpit: prejšnji
četrtek na otvoritvi prodajne razstave 50 likovnih del 46 av-
torjev. Slikarji, akademiki, ljubitelji in samorastniki iz Av-
strije, Italije in Slovenije so svoja dela podarili Karitas. Ta
bo izkupiček od prodanih del namenila za uresničitev svo-
jega programa.
Kar premajhna je bila župnijska dvorana sv. Ožbalta za vse sli-
karje in tiste, ki so prišli občudovat razstavljena dela oziroma ku-
pit katero od del ter se tako vključit v humanitarno akcijo, zakaj
kot je rekel pater Karel Gržan: "Veliko je srce človeka in iz njega
lahko daje lepo, plemenito in dobro. "
Predstavnica Skupščine občine Ptuj je pozdravila akcijo in hu-
manitarno delo Karitas župnije sv. Ožbalta ter poudarila, da v
občini ni malo tistih, ki živijo na robu eksistence, vedno več jih po-
trebuje pomoč in Karitas nesebično pomaga. Zato se je za njihovo
pomoč iskreno zahvalila.
Razstavo je odprl Boštjan Rihtar, tudi sam slikar; omenil je, da
je bilo storjeno veliko delo, zato je žetev, ki se žanje, bogata.
Razstavljena dela sije mogoče ogledati in kupiti vsak dan od 16.
do 18.ure v župnijski dvorani sv. Ožbalta. Dela, ki ne bodo proda-
na, bodo krasila stene v bolnišnici in v domu upokojencev.
N.V.
Na petkovi tiskovni konferenci so člani Teatra III
ptujske Svobode predstavili gledališki projekt, igro
Slawomirja Mrožka NA ODPRTEM MORJU.
Režiser je Samo Strelec, ki se je nedolgo tega vrnil s
podiplomskega študija v Berlinu. Svojo gledališko
pot je začel v ptujskem gledališču, je eden od ustano-
viteljev Teatra III. Spominjamo se ga kot igralca iz
predstav Zgode na dvoru Kralja Janeza in še posebej
iz Človeka v šipi.
O projektu Na odprtem morju
je povedal: "To je zgodba o treh
brodolomcih. Potem ko jim
zmanjka hrane, ko nimajo več
zalog, ugotovijo, da bo mogoče
preživeti le tako,da bodo poje-
dli enega izmed sebe, enega od
brodolomcev. Način, kako žrtev
izbrati, pa je tema te igre. Ali
naj o žrtvi odloča svoboden iz-
bor - svobodne in demokratične
volitve - ali morda diktatura ali
naj se nekdo za skupnost žrtvu-
je. To je politična igra. Zdi se,
kot da bi bila napisana iz vsak-
danjih poročil o naši stvarnosti:
demokracija, ki še ni prava de-
mokracija; svoboda, ki sicer že
je, ampak še ni prava svoboda.
Propadle volitve, strankarska
zavezništva... Vse to je Mrožek
napisal že v zgodnjih sedemde-
setih letih in obdelal tako, da je
preživelo njegov čas. To je do-
bra literatura, to je dobra dra-
ma. Danes, ko jo režiram, ugo-
tavljam, da mi jo režira televizi-
ja, vsi, ki pišejo in govorijo o
dnevni politiki; na eni strani
sem vesel, da delamo aktualno
zadevo, po drugi strani pa se
sprašujem, kje je meja med re-
alnostjo in fikcijo.
Vsi, ki to delamo, si predsta-
vljamo, da bo uprizoritev na otoku
v Ljudskem vrtu kamenček v ptuj-
ski poletni kulturni in turistični
Ponudbi. Menimo namreč, da bi s
pametno in povezano kulturno in
^iiristično politiko lahko Ljudski
Vrt postal točka, kjer bi se zbirali
J'ujčani poleti, kot so se nekoč že.
Ljudje, s katerimi delam, so v do-
^^danjih vajah pokazali svojo mla-
dost, svojo zagnanost, svoj kri-
tični odnos do sveta, ki nas ob-
kroža. Moram reči, da so zanimi-
vi, bistri in zato sem prepričan, da
bomo svoje delo, to pa je odigrati
predstavo 8.avgusta, sposobni ure-
sničiti.
Obstaja pa nekaj stvari, ki me
intimno kot režiserja predstave
vznemirjajo, vendar niti slučajno
ne ustvarjalno; to je neustvarjalni
nemir. Marca letos sem Kristini
Šamperl—Purg, odgovorni za kul-
turo v izvršnem svetu, in Petru
Vesenjaku, sekretarju za turizem,
pa tudi Dušanu Kožarju, tajniku
občinske ZKO, predlagal projekt,
v katerem bi vse tri strani sodelo-
valo s tretjinskim denarnim de-
ležem. Vsem se je zdela zamisel
zanimiva in rekli so, da jo je
možno s sodelovanjem uresničiti.
Sredi junija sem iz Berlina pokli-
cal organizatorko predstave, ki mi
je zagotovila, da denar za začetek
dela je in s prvim julijem lahko
začnem vaje. Danes, 17.julija, pa
mi računovodkinja pove, da je
račun za lo predstavo prazen; izv-
zemam informacije, da bomo ne-
kaj denarja nabrali pri privatnikih.
Zato je moje osebno mnenje, da
če denarja za predstavo ne bo,
predstava bo. Igrali bomo pač ob
smrdeči vodi, po površini bodo
plavale najlon vrečke in ckmjene
ribe, namesto gledališkega lista
bomo delili zmazek, plakat bo po-
doben javnemu razglasu, če ga bo-
mo sploh imeli. Gledališke vstop-
nice za predstavo bodo gledalci po
predstavi metali pač na tla, ker
tam ne bo košev, morda lx)mo
predstavo osvetlili z baklami ali
nekaj svečami, če nam jih bo kdo
zelo poceni prodal... Predstava btv
Vendar če boste s takim na pol
opravljenim delom zadovoljni, z
delom, ki zahteva načeloma celo-
stni pristop, potem moram poveda-
ti, da jaz s tem ne bom zadovoljen
in predlagam, da samokritično
umaknemo iz javnosti lepe in slad-
ke besede, ki so natisnjene na re-
klamnem besedili, ki vabi v Ptuj,
kjer da so možnosti za razvoj."
Tako torej režiser Samo Strelec,
organizatorica predstave Branka
Bezeljak—Glazer pa: "Poskušali
smo vse — s prošnjami, pogovori,
dogovori na najvišjem nivoju...
Vsak se zgovarja na nekoga dru-
gega, ne vem, kdo so ti drugi ljud-
je. Dejstvo je, da je na našem po-
dročju veliko več dejavnosti v
prvem polletju, saj smo v ZKO
uresničili že 74 odstotkov progra-
ma, denaya pa smo dobili 52 od-
stotkov. Zal se ne da v teh biro-
kratskih krogih in glavah premak-
niti miselnosti, da bi se za takšne
dejavnosti moralo, kljub nekajlet-
nim poskusom, nekaj spremeniti v
načinu financiranja.
Prav ta mesec se je zgodilo, da
ZKO ni imela denarja, da bi po-
ravnala stroške za abonmajsko
predstavo, za seminarje. Doslej je
bilo sicer veliko posluha, tokrat pa
se je ustavilo; ne vem, kaj se zalo-
milo. Najbolj me žalosti to, da pri-
de toliko mladih ljudi s strašanskim
entuziazmom in navdušenjem, da
bi delali, in jim ne moremo zago-
toviti 20.000 tolarjev za material
za sceno in rekvizite. Vse druge
stroške se da poravnati pozneje."
Tako so se mladi zdaj kljub do-
govorom z odgovornimi na občini
podali od vrat do vrat, da bi zbrali
vsaj prepotrebna zagonska sred-
stva. Na srečo imajo več razume-
vanja v slovenski vojski, ki bo na-
redila splave. Komunalnem pod-
jetju, ki bo uredilo prizorišče."
Predračunska vrednost projekta
je 800.000 tolarjev. Premiera bo v
čast občinskega praznika, 8.avgu-
sta, v Ljudskem vrtu ob 21.uri. V
predstavi sodelujejo: Samo Stre-
lec, Vesna Tomšič, Urška Vučak,
Boris Miočinovič, Tomaž Bezjak,
Branka Bezeljak—Glazer, Gregor
Geč, Nešo Tokalič, Ervin Šlopfer,
Savo Durovič in Marjan Pišek.
Nataša Vodušek
Prvi rekviziti za predstavo na Odprtem morju na ribniku v
Ljudskem vrtu. Foto OM
IRANIČ tAMV« « ttttl^A KOLAR
29- BOGOVI
RIMSKE POETOViONE
Med prvim in četrtim stoletjem je imela
rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po-
dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še
romanizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki
in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato
je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu
precej raznolika. Častili so najrazličnejše
bogove in božanstva. V tej rubrki jih želimo
bralcem v sliki in besedi predstaviti na pol-
juden način. Fotografije: Bine Kovačič.
GENIJ (nadaljevanje)
Genij po rimski predstavi ni
bdel le na usodo posameznika,
družine, rimskega ljudstva, ce-
sarja, provinc, mest in krajev,
temveč je varoval tudi druga
združenja, vojaške enote in po-
stojanke. Tako so znani številni
vojaški posvetilni kamni geniju
vojaških taborov (genio castro-
rum), legij (genio legionis) in
njenih posameznih enot.
Iz Poetovione nam je poznan
posvetilni kamen rečnemu bogu
Drave in geniju legije, ki je da-
tiran v prvo tretjino tretjega sto-
letja. Od upodobitev so predsta-
vljali do nedavnega kot genija
legije relief z enega od napisnih
kamnov iz III. mitreja na Zg.
Bregu, ki prikazuje moško figu-
ro z rogom izobilja. Podoben
relief je bil odkrit tudi na
Vičavi. Novejše raziskave so to
figuro pojasnile kot Serapisa, ki
v antičnem svetu ni le vzhodno
božanstvo (egičansko), ampak
reprezentira tudi patra — naj-
višjo stopnjo posvetitve v rim-
ski varianti mitraične vere.
Vendar sta si upodobitvi Sera-
pida in genija do neke mere po-
dobni (v zgornjem delu gola
moška postava, rog izobilja, ki
simbolizira prinašalca blago-
stanja).
Serapidov relief si lahko
ogledate v II. mitreju na Zgor-
njem Bregu.
Relief Serapida iz lil. mitreja.
Na podoben način so vojaki
prikazovali svojega zavetnika
legije. 2. polovica 3. stoletja.
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
23. JULIJ 1992 —
TEDNIK
PTUJ JE PRAZNOVAl Z RIMlJAlVOM
Najlepša v Ptuju je doma
iz Slovenske Bistrice
Ptuj je bil v soboto praznično
odet. Ziberi Sait, lastnik bistro-
ja Rimljan, je ob desetletnici lo-
kala in svojem 40. rojstnem
dnevu organiziral veliko slavje
v Prešernovi ulici in na Sloven-
skem trgu. Pri izvedbi priredit-
ve so mu pomagali številni
sponzorji, med drugim časnik
Večer. Zbralo se je več tisoč
Ptujčanov in drugih gostov, ki
so ne glede na občasni tuš
vztrajali do zgodnjih nedeljskih
ur. Občinstvo je toplo pozdravi-
lo gostjo iz Zagreba, znano pev-
ko Jasno Zlokič, in ansambel
Škorpijoni. Navdušil pa je tudi
znani domači zabavni ansambel
Ptujskih pet.
Miss Ptuja je postala Bi-
stričanka Simona Bohak, ki je
že večkrat zmagala na lepotnih
tekmovanjih. Sobotni večer pa
je bil srečen tudi za Franca Glo-
deža iz Hajdoš 33, ki se je od-
peljal s prvo Večerovo nagrado
v nagradni igri Več Več Večer,
in to z osebnim avtomobilom
Renault 5.
PET PTUJCANK
MED DVANAJSTIMI
LEPOTICAMI
Najlepša Slovenka bo letos
prvič sodelovala na tekmovanju
za lepotico sveta, ki bo 21. de-
cembra v Južnoafriški republi-
ki. Celotno akcijo izbire na-
jiepše Slovenke vodita agencija
Geržina Videoton iz Maribora
in tednik Kaj. Do 22. avgusta
bosta organizirala več kot pet-
najst predtekmovanj v različnih
krajih Slovenije. Z vsakega
predtekmovanja se bodo tri
prvouvrščene uvrstile v dve
polfinalni prireditvi, finalna pa
bo 25. septembra na Bledu, ko
se bo za naziv najlepše Sloven-
ke potegovalo dvanajst polfina-
listk. Sponzorja vseh prireditev
za izbiro najlepše Slovenke sta
Radenska Radenci in podjetje
Ansa, d.o.o., iz Maribora, ki se
ukvarja s prodajo avdio-video
opreme in avtomobilov znamke
Citroen.
V Ptuju so prijave za ude-
ležbo na tekmovanju za miss
Ptuja sprejemali v Turističnoin-
formacijskem centru. Kot je po-
vedal Matjaž Štruklec, so imeli
s tem malo težav, saj Ptujčanke
niso zbrale dovolj poguma, da
bi se tekmovanja udeležile. Za-
to so tekmovalke novačili tudi
na tekmovanju za miss Maribo-
ra, da so zbrali dvanajst lepotic.
Dekleta so ptujske organizatorje
pohvalile, saj so v resnici po-
skrbeli za vse, da so se pred
tekmovanjem in tudi po njem
dobro počutile. Brezplačno so
jim zagotovili frizerske storitve
v salonu Dragica in v kozme-
tičnem salonu Artemis v hotelu
Mitra. Na nastop so se pripra-
vljale v sobah hotela. Pred izbi-
ro smo se pogovorili z vsemi
dvanajstimi udeleženkami. Ta-
kole so povedale:
Simona Bohak iz Sloven-
ske Bistrice (kasnejša zmago-
valka): "V petek smo nekate-
re, ki smo prišle v Ptuj, tek-
movale v Mariboru. Povedati
moram, da smo bile izredno
nezadovoljne. Če povem čisto
po pravici, nisem mislila priti
v Ptuj, pa so me kljub temu
prepričali. Od ptujskega tek-
movanja ne pričakujem niče-
sar; več kot pričakuješ, bolj si
razočaran."
Brigita Poljšak iz Maribo-
ra: "Tekmovanje za miss je
ena od priložnosti, da se sez-
naniš tudi s takšnim tekmo-
vanjem. Lahko se ti odprejo
možnosti za delo v modnih
agencijah, lahko postaneš tudi
fotomodel. Trenutno imam
dovolj dela, pred kratkim sem
končala delo za koledar. Gle-
de tekmovanja v Ptuju pa mi-
slina, da naj zmaga tista, ki bo
dobila največ glasov."
Slavica Kitic iz Maribora:
"Uvrstitev na tekmovanjih za
miss je v glavnem odvisna od
žirij. Od ptujskega ne pričaku-
jem ničesar. Je pa izkušnja v
živo veliko več kot to, da se
samo fotografiraš."
Katja Kori iz Maribora:
"Rekdokdaj se na takšnih tek-
movanjih zgodi, da zmaga ti-
sta, ki je v resnici najlepša.
Prijavila sem se zaradi iz-
kušenj, morda pa si pridobim
tudi kakšno delo. Simona, Bri-
gita, Slavica in jaz se že dolgo
družimo, dve leti nastopamo
kot menekenke in fotomodeli
in sploh ne mislimo, da smo
druga drugi konkurenca."
Natalija Frankovič iz Ma-
ribora: "Za tekmovanje se ni-
sem sama prijavila. Vprašali
so me, ali želim sodelovati,
odzvala sem se, saj me takšna
tekmovanja zanimajo. O
pričakovanjih se ne splača-go-
voriti, ker je konkurenca
močna. Odločitev prepuščam
komisiji."
Tanja Kuhar iz Ptuja:
"Mene je prijavil fant, prigna-
la pa meje tudi radovednost."
Irena Cesar iz Maribora:
"Izbira najlepše je zame izziv.
Včeraj je bilo v Mariboru
grozno. Žirija ni bila takšna,
kot bi morala bili, zdelo se
nam je, da je bilo vse podku-
pljeno. Pri izbiri lepota ni pre-
vladala. Ne glede na to me-
nim, da je pomembno sodelo-
vati, ne pa zmagati."
Majda Čeh iz Ptuja: "Pri-
javila sem se čisto po na-
ključju. Mislim si, da po-
skušati ni greh, da vidim, ka-
ko v resnici potekajo lepotna
tekmovanja."
Huanita Planine iz Ptuja:
"Ne pričakujem ničesar, zdelo
pa se mi je vredno, da posku-
sim. Že dolgo si želim, da bi
se udeležila lepotnega tekmo-
vanja. Doma so mi stalno go-
vorili, naj grem za fotomodel,
pa se nisem mogla odločiti za-
radi višine, saj mi manjka ne-
kaj centimetrov. Vzdušje je
enkratno. Malo imam treme,
saj bom šla prva na oder. Po-
trudila sem bom, da bom svoj
nastop kar najbolje opravila."
Vanja Kokol iz Ptuja: "To
je moje prvo tekmovanje. Vse
skupaj se* mi zdi izredno za-
bavno."
Tina Kosec iz Maribora:
"O tt krriovanju lahko puvem
le to, da je bilo zanimivo. V
Ptuj sem prišla po naključju."
Clavdija Meznarič iz .lur-
šincev: "Sodelovala sem na
eni od modnih revij v Avstriji.
Vedno pa sem si želela tudi na
lepotno tekmovanje. Ptujski
izbor je bila priložnost, ki jo
je bilo vredno izkoristiti. Mi-
slim, da vsaka zase nekaj
pričakuje, vse pa je odvisno
od odločitve žirije."
Zdravko Geržina iz Video-
tona je o tekmovanjih za na-
jlepšo Slovenko povedal:
"Vse je potrebno vzeti kot
igro. To je lahko čudovito in
ne samo donosno delo, če ga
dekleta opravljajo profesio-
nalno. Za slovenska dekleta se
sedaj odpirajo številne mož-
nosti."
V zgodnjih jutranjih urah je
žirija odločila. Uradno je posta-
la najlepša v Ptuju Simona Bo-
hak iz Slovenske Bistrice,
prva spremljevalka Huanita
Planine iz Ptuja in druga
spremljevalka Brigita Poljšak
iz Maribora, Zmagovalka Si-
mona je v Ptuj prišla s slabimi
občutki, odšla pa z najlepšimi.
Solze sreče so povedale vse. Za
prvo msto je prejela reprezen-
tačno nagrado podjetja ANNO
69 in Dekorja Kozje v višini
1500 nemških mark, zlat prstan
Emone-Merkurja, sedemdnevni
paket za dve osebi v hotelu Ma-
terada v Poreču Turiatične
agencije Anka, multipraktik Go-
renje podjetja Krigo iz Ptuja,
oblačilo butika Leonardo in
rože cvetličarne Roža. Za dru-
gouvrščeno so nagrade prispe-
vali: usnjeno jakno Usnje Ptuj,
žensko torbico podjetje Stik,
butik Leonardo oblačilo, rože
cvetličama Roža; lahko pa bo
koristila tudi sedemdnevni pol-
ni penzion v Termah Lendava.
Tretjeuvrščena je prejela teniški
lopar trgovine Trim Ptuj, Mer-
catorjevo košarica, oblačilo bu-
tika Leonardo, s šopkom pa jo
je obdarila cvetličama Roža.
V soboto je skupaj z lepotica-
mi praznoval tudi lastnik bistro-
ja Rimljan Ziberi Sait. Za deset
let uspešnega dela v obrti in ob
desetletnici lokala ga je Obrtna
zbornica Ptuj nagradila s priz-
nanjem. "Ziberi Sait je s trdim
delom dokazal, da se v obrti da
uspeti," je v slovesnem nagovo-
ru med drugim povedal Roman
Tonianič, predsednik ptujske
Obrtne zbornice. V desetih letih
je lokal trikrat prenovil, nazad-
nje lani junija.
Sobotni večer je bil eden
lepših na ptujskih ulicah in
trgih. Veliko število zadovoljnih
obiskovalcev je to potrdilo z
željo, da se kmalu srečajo na
podobni prireditvi. Morda bo to
že ptujska poletna noč, ki bo 8.
avgusta.	Majda Goznik
Fotografije: Martin Ozmec
Med prireditvijo so izžrebali tudi zadnjih 50 dobitkov ob
koncu akcije VEČ VEČ VEČER. Naključje je hotelo, da je
prva (in največja) nagrada ostala v ptujski občini. Avtomobil
Renault 5 Campus je postal last Franca Glodeža, upokojene-
ga ključavničarja iz Hajdoš 33. Franc je za srečen dogodek
zvedel doma od soseda, ki je bil na prireditvi, in okoli pol
noči je prišel na Ptuj. Presrečen seveda, čeprav ima doma že
dve leti starega juga. To je prvi povsem nov avto in ga bodo
Glodeževi z veseljem vozili. Če ne oče, pa sin Srečko, ki dela
v TAMU. Dogodka sta veseli tudi žena Angela in hčerka Da-
nica, ki se je pred kratkim omožila. (OM)
Prireditveni prostor so obiskovalci povsem napolnili
Običajni klepet lepotic v hotelski sobi. Katera od njih bo zma-
govalka?
V kozmetičnem salonu Artemis so jih naličili in še bolj pouda-
rili njihovo lepoto
Predstavniki Večera izročajo ključe srečnemu dobitniku Re-
naulta 5 Francu Glodežu iz Hajdoš 33.
Dvanajst lepotic se je Ptujčanom predstavilo trikrat. Najbolj so navdušile v kopalkah.
Zmagovalna trojica: tretjeuvrščena Brigita Poljšak, zmagovalka Simona Bohak In dru-
gouvrščena Huanita Planine
TEDNIK
23. JULIJ 1992
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
v slovenjebistriški občini je
bilo v letošnjem marcu registri-
ranih 725 obratovalnic rednih in
popoldanskih obrtnikov, v letu
1991 pa je bilo zaposlenih v
obrti 12,1 odstotka vsega aktiv-
nega prebivalstva. Ta delež
znaša v Podravju 7,3 odstotka,
v Sloveniji pa 8,6 odstotka. Na
tisoč prebivalcev občine pride
18 obratovalnic oziroma 37 za-
poslenih. Delež obrti v družbe-
nem proizvodu občine znaša
11,2 odstotka, kar je znatno nad
državnim povprečjem.
V obdobju zadnjih petih let
dosegajo najhitrejšo gospodar-
sko rast ravno v obrti. Število
obratovalnic je raslo po pov-
prečni letni stopnji 4,8 odstot-
ka, zaposlenost pa 4,5 odstotka.
Kljub nekaterim ugodnim
premikom pa ostajajo tudi v le-
tu 1992 na področju obrti šte-
vilna slabo ali nerešena vpra-
šanj. O njih smo se pogovarjali
z Marijo Lovrenčič, poslanko v
Zboru združenega dela sloven-
jebistriške skupščine, in Ivom
Soštaričem, neprofesionalnim
članom bistriške vlade, ki skrbi
za obrt in podjetništvo.
V OBRTI DOSEŽEŠ
USPEH Z DELOM
IN PAMETJO
Ste obrtniki izenačeni z
družbenim sektorjem gospo-
darstva?
Ivo Šoštarič: Ne, šele doseči
bomo morali tisto, za kar smo
prikrajšani, drugače celoten si-
stem ne bo funkcioniral, kot bi
moral. Če že posnema naša
oblast predpise s tega področja
po raznih zahodnih, potem naj
kopira vse, ne pa samo tiste, ki
so njej v prid.
Marija Lovrenčič: Prva ra-
zlika v enakosti oziroma neena-
kosti družbenega gospodarstva
z obrtjo je pridobivanje statusa
pravne osebe. Kako lahko je da-
nes odpreti d.o.o., kjer se ne
zahteva izobrazba in kjer ni
zahtevan noben materialni
vložek. Za milijon tolarjev po-
staneš pravna oseba. Če pa
hočeš postati obrtnik, je ovira
že izobrazba, in če nimaš
ustreznega obrtnega dovoljenja,
so ti vrata zaprta.
Ivo Šoštarič: Naše mini-
strstvo pripravlja zakonodajo,
po kateri bi se proizvodna obrt
ločila od storitvenih dejavnosti.
Proizvodne dejavnosti bi se šte-
le kot pravne osebe.
Ima obrtnik čas za politiko?
Ivo Šoštarič: Skorajda ne.
Član občinske vlade, kjer
- skrbim za obrt in podjetništvo,
Sem postal bolj na prigovarjanje
prijateljev in Obrtne zbornice
Slovenska Bistrica. Menim pa.
da je nujno potrebno, da smo
obrtniki prisotni v občinski vla-
di in vseh tistih organih, kjer se
odloča o gospodarskem razvoju
občine. Sedanja občinska vlada
je sicer naklonjena obrti, vendar
je še veliko reči, ki jih obrtniki
moramo doseči.
Marija Lovrenčič: Politika
je v obrti še kako pomembna.
Politično delo je nujen sestavni
del našega poslovanja.
Kaj lahko dosežete obrtniki
na občinski ravni?
Marija Lovrenčič: Obrtniki
smo se skupaj z izvršnim sve-
tom, odsekom za drobno gospo-
darstvo in našo zbornico zave-
zali, da bomo v zvezi z obrtjo
delali z roko v roki. Napisali
smo precej, izvaja pa se bolj
malo.
Skoraj v vseh občinah je
obrtna cona predmet žolčnih
razprav med obrtniki in obla-
stjo. Kako je to v bistriški
občini?
Ivo Šoštarič: V Bistrici nima-
mo srečne roke pri obrtni coni.
Pred leti smo jo že imeli, pa je
bila preimenovana v industrij-
sko in nato ponovno v obrtno.
Medtem so se menjale vlade,
ustavili so nadaljnjo izgradnjo
obrtne cone, češrav je bilo že
dogovorjeno z izolskim Gale-
bom, da bi zgradil velike kom-
plekse delavnic za prosti trg,
nekaj pa celo za že znane kup-
ce. Sedaj je cona oddana podjet-
niku Pelku in firmi Avtofinal.
Obrtniki smo predlagali sekre-
tariatu za urejanje prostora in
varstvo okolja, naj pripravi no-
vo lokacijo. Za letos je bilo do-
govorjeno, da bi za potrebe
obrtnikov uredili obratovalnice
v delu nekdanje vojašnice, kjer
je okoli 7.300 kvadratnih me-
trov prostorov, za katere je bilo
oddanih 52 vlog, od tega jih je
21 ugodno rešenih.
Ureditev obrtne cone smo le-
tos hoteli nadaljevati v tako
imenovanem "Šugarskem grab-
nu", pa sodi v proces denacio-
nalizacije.
Koliko velja komunalno
opremljena parcela?
Ivo Šoštarič: Različno. Za
vsako dejavnost je potrebna ra-
zlična dokumentacija zaradi po-
sebnih zahtev in posegov v pro-
stor ter okolje. Takšno, ki je
okolju nevarna in neprimerna,
odklanjamo, kljub temu da delo
nujno potrebujemo. Cene komu-
nalno in drugače opremljenih
parcel so precejšnje, 50.000
DEM; zemlja postaja draga že
tudi pri nas.
Marija Lovrenčič: Občinske
vlade v minulih petnajstih letih
niso dale obrtnikom možnosti,
da bi jih več in na lažji način
začelo delati. Mi smo si na pri-
mer na svoje stroške uredili par-
celo, kjer imamo sedaj obrato-
valnico. Če pa bi obrtno cono
komunalno opremili s skupnimi
močmi, bi bil marsikateri
obrtnik rešen velikih skrbi.
Prejšnja oblast je deklara-
tivno podpirala obrt, sedanja
je na tem področju že nekoli-
ko bolj konkretna. Imate
obrtniki od vseh velikih besed
kakšno korist?
Marija Lovrenčič: Tisti, ki v
obrti delamo že dobrih petnajst
let, priznavamo, da so premiki
na boljše. Kljub vsemu pa si
pred nekaterimi vprašanji še
vedno zatiskamo oči. Točno ve-
mo, kako bi lahko pospešili
obrt, vemo, kje so zavore, ven-
dar ravno tam radi mečkamo.
Ne znamo na primer urediti
ugodnih kreditov...
Menite, da so še vedno ideo-
loške zavore?
Marija Lovrenčič: Brez teh
še lep čas ne bo šlo. Po mišljen-
ju nekaterih je obrtnik še vedno
kasta zase. Srečo imamo samo v
tem, da nas bo drugi del gospo-
darstva moral začeti resno je-
mati. Privatništvo, ki nam je bi-
lo vsa leta očitano, bo imelo se-
daj veljavo, da bodo drugi spoz-
navali, kaj v pravem pomenu
besede je. Po mnenju mnogih je
obrtnik na lahek način pridobil
premoženje. Želeli bi, da bi
ljudje spoznali, da ni bilo tako.
Kaže, da je sedaj čas, ko bodo
ljudje spoznali pomen obrti kot
najbolj zdrave celice gospodar-
stva. Naša trdoživost, vztrajnost
nas peljeta naprej.
Ivo Šoštarič: Obrtniki ne
živimo od filozofije, temveč od
dela. Pogosto ne poznamo ure,
delovnega časa ali prostih dni.
Vse, kar smo dosegli, smo do-
segli z delom in na to smo po-
nosni.
PRELAGANJE
SKRBI NA RAMENA
DRUGIH
Kako gledate obrtniki na
zbornico?
Ivo Šoštarič: Zbornica naj bi
bila institucija obrtnikov in
podjetnikov in naj bi se bolj uk-
varjala z gospodarstvom kot s
politiko. Pravimo, da prehajamo
na tržno gospodarstvo, zato bo-
mo v prihodnje potrebovali več
strokovnjakov in s tem strokov-
no zbornico, ki nam bo poma-
gala pri stikih s tujimi partnerji
in nazadnje tudi z oblastjo. V
zbornici bi morali imeli urejen
informacijski sistem, ki ga že
pripravljajo.
Na zbornici bi morali imeti
zaposlenega človeka, ga pošte-
no plačati, da bo pošteno opra-
vil svoje delo. Menim, da bo
več kot 600 obrtnikov v bi-
striški občini to zmoglo, saj
vstop na nova tržišča zahteva
veliko več, kot si mnogi danes
predstavljajo.
Marija Lovrenčič: Posamezni
obrtniki smo v gospodarsko preo-
brazbo že zajeti tako, kot zahteva
trg. Vsemu temu bi morala slediti
tudi zbornica. Takšen koncept smo
si zastavili tudi pri nas v Sloven-
ski Bistrici ob njeni ustanovitvi,
vendar smo razočarani. Naši
načrti so bili eno, v praksi pa je
sedaj vse drugače. Zaostajamo, in
če ne bomo imeli pravih ljudi na
teh mestih, bomo še bolj cokla
vsemu. Ravno v sekretarju, ki naj
bi imel svoje mesto v bistriški
zbornici, vidimo velike možnosti
povezave.
Obrtnike tarejo še številne dru-
ge težave, zlasti pri zaposlovanju,
čeprav bi obrtniki lahko zaposlili
veliko ljudi, kajti 1.600 nezaposle-
nih v tako majhni občini, kot je
slovenjebistriška, ni malo.
Na sejmu obrti in podjetništva,
ki je bil v bistriški športni dvorani
od 23. do 28. junija, so obiskoval-
ci imeli kaj videti. Razstavljenih
predmetov se ne bi sramovali niti
na zahtevnem zahodnem tržišču.
Vida Topolovec
Marija Lovrenčič
Ivo Šoštarič
AIVTOIVIUS ZAMENJAL I^STIVIKA
"Pri Noetu" odšle} ribje specialitete
(lostilno Antonius v Jadranski ulici 14 v Ptuju je vzelo v najem zasebno podjetje
Klemex, d.o.o., cxport-iniport, iz Slovenske Bistrice — podjetje s trgovsko, turi-
stično in proizvodno dejavnostjo. "Pri Noetu", kot se gostilna imenuje po novem, se
želijo uveljaviti z ribjimi specialitetami, morskimi sadeži, bogato izbiro sirov, od
nekdanjega jedilnika pa ohranjajo steake. K izbranim jedem bodo ponudili kakovo-
stna vina vseh slovenskih vinorodnih okolišev, pa tudi dalmatinska. Uredili pa bodo
tudi manjšo vinoteko.
Lastnik podjetja Božo
Klciiieiičič je povedal, da
so firmo Kleinex ustanovi
Ii že zelo zgodaj, bili so
med prvimi zasebnimi
podjetniki v Sloveniji. ,
"Naš koncept je, da poleg
drugih dejavnosti razvija
rno tudi tviristično. Že od
ustanovitve se ukvarjamo
z izletniško dejavnostjo,
organizacijo izletov po do-
movini in tujini. Zrnoljivo-
sti imamo na Krku, kjer
delata tudi naši agenciji in
menjalnica. Sedaj turi-
stično dejavnost širimo.
Želimo odpreti več kako-
vostnih gostiln, ptujska je
prva. Ptuj je turistično za-
nimiv, zato smo tudi
prišli. Imamo zelo dobre
stike z Avstrijo, v Ptuj bo-
mo skušali pripeljati čim-
več gostov od drugod.
Pričakujemo, da nam bo-
do pri promociji ptujske
turistične ponudbe poma-
gali tukajšnji turistični de-
lavci. Želimo se uveljaviti
tudi v poslovnem turiz-
mu. Uredili bomo manjšo
konferenčno dvorano."
Gostilno "Pri Noetu" bo
vodila lastnikova hči Ma-
teja Klemenčič, ki je pred
kratkim končala gostinsko
šolo. Vodenje Noeta bo
njena prva zaposlitev in
hkrati velika preizkušnja.
Takole pravi: "Kakovost
bo naše vodilo. V lokalu
smo sami mladi, trudili se
bomo, da bodo gostje za-
dovoljni. Uvedli bomo
francoski način strežbe.
Pri Noetu bomo delali
vsak dan od 11. do 23.
MG
Z otvoritve. Foto: OM
Četrtega julija je Gizela Gajšek v Starošincah 48 odprla lepo
urejen gostinsW lokal — okrepčevalnico. Za zdaj gostom ponuja
pijače, napitke in hladna jedila, sčasoma pa bo uredila tudi kuhinjo.
Prostor za lokal sta ji dala v najem Mirko in Tanja Kumin, ki sta
ji tudi pomagala pri odprtju. Nova zasebna gostinka v ptujski
občini je nekaj časa delala v eni od ljubljanskih okrepčevalnic, kjer
si je pridobila potrebne izkušnje. Pred tem pa se je izšolala za geo-
metrinjo.
V Starošincah do sedaj niso imeli gostinskega lokala, zato so od-
prtje prve okrepčevalnice dobro sprejeli. Gizela Gajšek upa, da se
bodo gostje pri njej dobro počutili. Odprto imajo vsak dan od 9. do
23. ure, ob petkih in sobotah dlje, ob torkih pa bodo imeli zaprto.
Gizela Gajšek je doma v Stogovcih pod Ptujsko Goro in se vsak
dan vozi v Starošince. Prizadevala si bo, da bi s svojo ponudbo
seznanila čimveč občanov, da bi k njej prihajali, ko bodo želeli
proslaviti kakšne pomembnejše dogodke. Gostje je za zdaj še ne
morejo poklicati, saj v lokalu ni telefona.	jy(Q
Resenik, d.o.o., podjetje na veliko in malo ter storitve, je
svojo prvo trgovino odprlo v Ptuju na Ormoški cesti 30
novembra 1990. Že takrat so načrtovali, da bodo v naj-
krajšem možnem času odprli poslovno enoto v Majšperku.
Prostore so že imeli, potrebno pa jih je bilo urediti.
Obnova je trajala dobro leto.
Četrtega julija letos je poslovna
enota Florijan pričela delati. V
njej lahko kupci dobijo gradbeni
material, barve, lake, parkete,
stropne, talne in stenske obloge,
tapete, kmetijske stroje in orodja.
Kot je povedal direktor podjetja
Jože Pulko, so se z izbiro blaga
skušali čimbolj približati potre-
bam Majšperka in okolice. Če bo
potrebno, bodo izbiro še po-
večevali.
Na lokaciji v Majšper^ 33 je
več prodajnih prostorov. Če bo šlo
vse po načrtih, jih bodo kmalu na-
polnili z najrazličnejšim blagom.
Za zdaj bo Florijan odprt vsak dan
od 7,30 do 16. ure, ob sobotah od
7. do 12. ure. Trgovina je dobila
ime zaradi slike Florijana, zaščit-
nika gasilcev, ki so jo odkrili pri
obnovi fasade. Z zavodom za var-
stvo naravne in kulturne dediščine
se sedaj dogovarjajo, kako bi jo
restavrirali.
Podjetje Resenik se je v dobrem
letu in pol dela uveljavilo v ptuj-
ski občini in širše. Kupci prihajajo
od blizu in daleč. Med drugim ze-
lo uspešno prodajajo v Lovrenc na
Pohorju, kamor vsak teden peljejo
okrog petnajst ton različnega bla-
ga. Trenutno zaposlujejo sedem
delavcev.
Foto JB
Odkup pšenice in vrtnin
v poletnih mesecih poteka živahen odkup na vseh poslo-
valnicah Kmetijske zadruge Ormož. Franc Rožanc, vodja
komerciale, nam je povedal, da so odkup pšenice pričeli že
minuli torek, 14. julija, ob 7. uri zjutraj v mešalnici močna-
tih krmil v Središču ob Dravi kljub nekaterim še vedno ne-
jasnim pogojem in stroškom sušenja, neznani ceni pšenice
in plačilnim pogojev.
"V ormoški kmetijski zadrugi računamo, da bomo glede na
sklenjene pogodbe odkupili okoli 1100 ton pšenice, kar je več kot
polovico manj kot leto poprej, ko je bila v odkup vključena še
pšenica naših kooperantov iz Hrvaške, s katerimi smo imeli sklen-
jene pogodbe. Nekateri so celo člani naše zadruge. Oh formiranju
obeh novih držav je zaradi državne meje odkup padel v vodo, ker
jim je država Hrvatska prepovedala izvoz pšenice, tako da računa-
mo izključno na domačo pšenico. Ker cena za kilogram pšenice še
vedno ni točno definirana, računamo še na manjši odkup od pla-
niranega, " smo izvedeli od Franca Rožanca.
Od minulega ponedeljka odkupujejo na vseh zadružnih enotah
Kmetijske zadruge Ormož tudi kumarice za vlaganje. Razen na
dveh (pri Tomažu in v Ivanjkovcih) imajo na sedežu vseh za-
družnih enot sortirne stroje, ki so jih dobili iz Droge in Ete Kam-
nik. Odkupujejo jih v ponedeljek, sredo in petek od 7. do 10. ure.
Ko bo sezona na višku, se bodo pri Kmetijski zadrugi prilagodili
novim pogojem. Upajo, da bodo stroji zmogli sortirati ves prevzeti
pridelek
"Pri kumaricah za vlaganje imamo sklenjenih s I9S kooperanti
pogodbe za 13 hektarjev površin. Odkupujemo v$<; tri razrede, se-
veda v omejenih količinah. Zeleno je, da odkupimo vsaj 30 odstot-
kov prvega razreda, tretjega pa samo okoli 20. Tega se moramo
strogo držati, ker nam sicer kupci blago drugega in tretjega razre-
da zavračajo. Kumarice odkupujemo tudi od tistih kmetovalcev, ki
z nami nimajo sklenjenih pogodb. Pri nas imamo lepo ponudbo
tudi drugih vrtnin, od fižola in zelja do solate in korenja. Or-
moška Kmetijska zadruga spada med tiste, ki so dajali pogodbam
za vrtnine večjo pozornost. Proizvodnja se iz leta v leto izboljšuje,
problemi pa so pri prodaji. Ponudba na trgu v Sloveniji je izredno
velika, izvažati v sosednjo Hrvatsko cenovno ni mogoče, tako da
se dnevno borimo za kupce. Nekako nam še uspeva, da prodaja ne
zdrkne pod raven lanske", pave Franc Rožanc. Vida Topolovec
Foto JB
8 — NASI KRAJI IN LJUDJE
23. JULIJ 1992 —
TEDNIK
......... ......
Obnova staiihrvrat PtujdI
Vse kaže, da letošnja turistična sezona ne bo prine-
sla želenega. Zato se je potrebno z vso vnemo lotiti
priprav na sezono 1993. Turistična zveza Slovenije je
pravočasno oznanila, da bo prihodnje leto leto turiz-
ma v Sloveniji. To naj bi prispevalo k uveljavitvi Slo-
venije v svetu, valorizaciji njenega ugleda, uvelja-
vljanju turizma in širjenju turistične in kulturne za-
vesti prebivalstva.
Akcija Pometimo pred svojim
pragom je ena od akcij, s katero
se Slovenija pripravlja na leto
turizma in je sestavni del celot-
nega projekta urejenosti sloven-
skih krajev, v katerega se
vključujejo tudi pošte, želez-
niške postaje, bencinske črpal-
ke, trgovine, šole in drugi. V
ptujskem Turistrčnoinformativ-
nem centru so pohiteli in pripra-
vili okvimi program aktivnosti
v okviru te akcije. Strokovni
vodja centra Sonja Cernčič je
sestavila izredno zanimiv in ak-
tualen program dela, ki bo, če
bo uresničen, olepšal podobo
Ptuja. Predlaga, da bi bila začet-
na in najbolj udarna ter odmev-
na akcija obnova starih vrat
Ptuja. Njen sponzor naj bi bila
Belinka. Pri izbiri vrat za obno-
vo naj bi pomagal Zavod za
varstvo naravne in kulturne de-
diščine, ki bdi nad ptujskim bo-
gastvom. Prvi pogovori z Belin-
ko so pokazali, da jih akcija za-
nima. Ptujčani so jim tudi pre-
dlagali, da bi v času obnove sta-
rih ptujskih vrat v Ptuju imeli
dan odprtih vrat za svoje par-
tnerje. Dodatna privlačnost ak-
cije bi bila v tem, da bi ptujski
župan in predsednik občine svo-
jeročno obnovila občinska vra-
ta. Za vrata Turističnoinforma-
tivnega centra je že dogovorje-
no, da jih bo obnavljal turistični
novinar slovenske televizije
Drago Bule.
Sonja Čemčič je izbrala vsebino
dejavnosti tudi za druge dneve:
drugi dan bomo čistili plevel, seja-
li travo, kjer je potrebno...; tretji
bomo čistili stranišča, četrti ureja-
li izložbe, peti bo posvečen ekolo-
giji, šesti čistoči ulic, sedmi infor-
miranju o prometu in parkiranju v
Ptuju, osmič bomo čistili in urejali
obrežja naših voda, deveti dan
urejali vičavsko peš pot in podob-
no.
Idej je še veliko. Čimprej jih bo
potrebno časovno opredeliti, ime-
novati nosilca in poskrbeti za de-
nar. Večino del bi lahko opravili.
Ptujčani s prostovoljnim delom,
tudi v ovkiru javnih del, za vsako
posamezno akcijo pa bi bilo po-
trebno najti sponzorja. Za najbolj
prizadevne Ptujčane v okviru akci-
je bodo ob koncu pripravili na-
gradno potovanje v eno izmed
znanih mest z dobro ohranjenim
srednjeveškim jedrom.
S takšnimi in drugačnimi načrti
vstopa najstarejše slovenskih mest
v akcijo tekmovanja za najbolj
urejen turistični kraj Slovenije.
Pričakovati je, da jih bodo
Ptujčani podprli, zavedajoč se po-
membnosti turističnega razvoja
mesta in okolice, v okviru katere-
ga bo marsikdo že jutri našel za-
poslitev.
V Ptuju je veliko starih in lepih vrat, ki pa jih je načel zob časa,
zato jih je potrebno obnoviti. Foto: JB
IHNIlfinreseiijakoiii o TttHstl5iioiitf<>rfnatfva^ centru Fti^
''Delamo na osnovi programa''
Turističnoinformativni center Ptuj je začel poslovati v okviru Turističnega
društva Ptuj kot turistični biro. Turistično društvo Ptuj in občinski izvršni svet sta
sklenila pogodbo, po kateri je slednji naročnik dejavnosti in tudi zagotavlja denar
in kadre s strokovnim vodjem. Biro naj bi za prostore sklenil podnajemniško po-
godbo z župnijskim uradom oziroma Pokrajinskim muzejem Ptuj. Prvi jo je že
podpisal. Kn prostor ima v zakupu pri /vezi kulturnih organizacij občine Ptuj.
Turističnoinformativni center bo v takšni obliki
delal do oktobra, ko naj bi bilo ustanovljeno sa-
mostojno podjetje. Ustanovili naj bi ga občina
Ptuj in vsi, ki so povezani s turistično dejavno-
stjo. Peter Vesenjak, občinski minister za turizem,
gostinstvo in trgovino, je povedal, da bodo osnu-
tek ustanovitvene pogodbe pripravili v izvršnem
svetu, zatem pa jo ponudili v sprejem in podpis.
Pred tem se bodo pogovorili z vsemi, ki se bodo
želeli vključiti v podjetje. Predvsem jim bodo
skušali prikazati prednosti takšne organiziranosti.
Ali ima center svoj program?
p. Vesenjak: "Preden smo začeli delati, smo na
izvršnem svetu na mojo pobudo sprejeli program dela s
finančnim načrtom, ki sva ga sestavila skupaj s stro-
kovnim vodjo centra Sonjo Cemčič. V tem letu naj bi
za delo Turističnoinformativnega centra porabili
2,439.000 SIT, od tega iz postavke za turizem v okviru
občinskega proračuna 2,139.000 in 300 tisoč SIT iz po-
stavke za kulturo."
Kako je s kadri?
p. Vesenjak: "V centru so začasno zaposleni trije,
skupaj s strokovnim vodjem pa štirje. Na osnovi prijav
smo izbrali pet kandidatov, dva sta pozneje odstopila.
Vsi pa so bili na usposabljanju."
Zakaj center še nima table,
manjkajo pa mu tudi drugi
identiHkacijski znaki?
p. Vesenjak: "Predvsem ker še nismo pričeli po-
slovati za javnost, kljub temu da že delamo. V tisku
je ves korespondenčni material. Tablo naj bi montira-
li v teh dneh. Za občinski praznik pa bomo organizi-
rali "dan odprtih vrat", tako da se bo lahko vsak
Ptujčan seznanil z dejavnostjo turističnoinformativ-
nega centra."
Kakšna je povezava med centrom
in Pokrajinskim muzejem?
p. Vesenjak: "Pokrajinski muzej lahko tako kot
druge dejavnosti v mestu uporablja dejavnost centra.
Pokrajinskemu muzeju smo tudi predlagali, da bi
eden od njihovih delavcev, ki se ukvarja s podobno
dejavnostjo kot TIC, tesneje sodeloval z njim. Muzej
je osnovna privlačnost ptujskega turizma, ni pa edi-
na. Če se povezuje s TlC-em, je to najboljša poveza-
va z mestom. Če bo zaprt, bo zunaj vsega. Bistvo de-
lovanja Turističnoinformativnega centra je v tem, da
bi bil usklajevalec celotne turistične ponudbe v ptuj-
ski občini in da bi svoje delo gradil na idejah
Ptujčanov. Le na ta način nam bo uspelo od turizma
več iztržiti."
Kako bo s financiranjem
promocijske dejavnosti?
p. Ve.senjak: "V programu TlC-a so predvidena tu-
di sredstva za "public relations", splošno turistično
propagando pa izvajamo v okviru studia Marketing."
^ #
Razvoja turizma se v ptujski občini lotevamo orga-
nizirano. Dosedanje aktivnosti so pokazale, da noben
izvršni svet v Sloveniji ne rešuje celostne podobe
mesta tako kot v Ptuju. Trenutno poteka promocija
Ptuja v slovenskih medijih, ponovili jo bodo v prvem
tednu avgusta in v prvi polovici septembra. Pripra-
vljajo turistične in druge napisne table, zastave, pro-
spekt in druge razpoznavne znake novega turistične-
ga središča Slovenije. Če bomo letos uspeli ustanovi-
ti tudi samostojno in od vseh "neodvisno" turistično
podjetje, bomo naredili veliko.	.
Žetev po programu
Na lenarškem področju zaradi dobrih vremenskih razmer žetev
poteka dobro. Franc Mencigar, direktor KZ Lenart, je povedal,
da so spravili v kašče že tretjino letošnjega pridelka. Kvaliteta je
zadovoljiva. Vsi pridelovalci, ki bodo letošnji pridelek prodali, ga
pripeljejo na prevzemno mesto v zadružni trgovini v centru Lenar-
ta. Čez teden je odprta od 8. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah do
12 ure. Seveda se delavci v prevzemnem mestu prilagajajo stran-
kam. Če želi stranka pšenico pripeljati zunaj prevzemnega časa, se
mora prej dogovoriti. Lenarški kmetje podpirajo zahteve pomur-
skih kmetov, da bi bila odkupna cena pšenice vsaj 20 tolarjev za ki-
logram.
Posojila za obrtnike in podjetnike
Na seji izvršnega sveta v Lenartu so v četrtek posvetili največ
pozornosti pospeševanju razvoja obrti in podjetništva. Kljub temu
da so člani lenarške vlade opozorili na nekaj nesprejemljivih pogo-
jev v pravilniku, so ga sprejeli, iz njega so črtali le določila o ob-
veznem zaposlovanju novih delavcev. V občinskem proračunu so
za posojila namenili 3,6 milijona tolarjev in jih tudi oplemenitili,
tako da je letos prosilcem na voljo skoraj 10 milijonov tolarjev. Ti
bodo dobili posojila v skladu s poslovno politiko banke.
Govorili so tudi o sofinanciranju raziskovalnih del za sanacijo
vodnih virov na Vrbanskem platoju. Za študijo bo občina Lenart
prispevala 700 tisoč tolarjev.
Izvršni svet na seji ni sprejel povišanja cen odvoza komunalnih
odpadkov, sprejel pa je višjo ceno vzdrževanja občinskega odlaga-
lišča odpadkov v Hrastovcu.
Člani lenarške vlade so polemično in burno razpravljalio o izde-
lavi lokacijske dokumentacije za gostinski lokal v prostorih stare
osnovne šole v Cerkvenjaku.
Visoka obrestna mera odsev slabosti v
gospodarstvu
v soboto so v gostišču Vogrin pri Sveti Trojici v Slovenskih go-
ricah organizirali okroglo mizo. Organizatorji so bili člani Obrtne
zbornice Lenart in Slovenske ljudske stranke. Nanjo so povabili tri
strankarske prvake. Vsi, ki jih je napovedana problematika zanima-
la, so morali čakati dve uri, da so gostje prišli. Od napovedanih
treh gostov je prišel le dr. Ludvik Toplak.
Tema okrogle mize je bila zanimiva za podjetnike in obrtnike,
saj so govorili o obrestni meri, davčni politiki in političnem organi-
ziranju pred volitvami. G. Toplak je razložil obrestno mero v zgo-
dovini in predlog svojega zakona o obrestni meri. Meni, da nobena
ekonomija ne prenese višje obrestne mere, kot je profitna stopnja
gospodarstva. Ce je obrestna mera višja, pomeni, da vzpodbuja ne-
delo. Visoka obrestna mera uničuje gospodarstvo. Obresti so nam-
reč posledica in slika slabosti gospodarstva. Dokler ne bomo sani-
rali gospodarstva in bank, dr. Toplak dvomi, da bomo lahko obre-
stno mero znižali.
Pa še to...
Če te razumajo drugače...
Ni dolgo tega, ko smo poročali o rezultatih akcije za lepši in
urejen Lenart. Duhovni oče in predsednik strokovne komisije je
bil Franc Breznik, član občinskega izvršnega sveta, pristojen za
področje turizma. Kaže pa, da so ga nekateri Lenarčani ali samo
nekdo med njimi razumeli drugače, kot je hit njegov namen. Oko-
lica njegovega doma je bila urejena. Sam je priznal, da za cvetje
skrbi njegova soproga Helga. V noči s srede na četrtek v minulem
tednu pa sije nekdo 'sposodil' njegove lončnice. G. Breznik pravi,
da je na koncu uradnih razglasitev res poudaril, da s tem še ni ko-
nec skrbi za urejeno okolje. Rad bi pa opomnil tistega, ki si je
sposodil njegove roie, da bodo do prihodnjega ocenjevanja zago-
tovo ovenele.	Marija Slodnjak
Izzvenel zamejski
festival Števerjan '92
Zadnje čase rastejo festivali domače zabavne gla-
sbe kot gobe po dežju. Pred nedavnim smo bili priče
festivala na Vurberku, avgusta bo festival na Vinski
Gori, obstaja festival na Graški Gori, v Cerkvenjaku
in še bi jih lahko našteli.Vendar med vsemi temi še
vedno dominirata ptujski festival, za njim pa zamej-
ski festival v Števerjanu.
Števerjan je dobil nove vite-
ze. Najbolj prepričljivi so bili
nam dobro znani muzikantje
ansambla Krt iz Stranj pri
Kamniku. Dobili so nagrado
kot najboljši ansambel festivala.
Pred leti je vodja ansambla Krt
Dominik Krt dejal, da dokler
se bodo na takšnih ali podobnih
prireditvah pojavljale kuhinje,
ansambel Krt ne bo sodeloval
na njih. Po tej zmagi je Domi-
nik svoje mnenje spremenil in
lahko se zgodi, da bomo Krte
videli in slišali tudi na bliža-
jočem se ptujskem festivalu.
Publiko so prepričali s svojim
nastopom Mladi prijatelji iz
Pesnice pri Mariboru. Ta mla-
di ansambel smo že predstavili
v eni prejšnjih številk Tednika.
Prijatelji so uspeli z vižo Alfija
Nipiča Špilaj, stari moj muzi-
kant in si z njo pripeli prvo na-
grado občinstva. Mlade prijatel-
je bomo slišali in videli tudi na
ptujskem festivalu.
Za najboljši kvintet Štever-
janskega festivala je bil pro-
glašen ansambel As iz CerkelJ
na Gorenjskem. Ansambel se-
stavljajo sami prekaljeni muzi-
kantje, saj večino od njih do-
mača zabavna glasba spremlja
že od malih nog. Skupaj so do-
bro leto in resno so opozorili
nase na letošnjem Alpskem
večeru. S tem ansamblom je
slovenska narodnozabavna sce-
na pridobila še eno osvežitev.
Za najboljši trio so bili pro-
glašeni Primorski fantje, ki
imajo v svojih vrstah po novem
tudi dekle. Tako so z ženskim
vokalom vnesli nekaj svežine.
Ženski vokal je Ivica Vergan.
Ta ansambel poslušalci Or-
fejčkovih stopničk poznajo, saj
so gostovali v februarju.
In še ocena Števerjanskega
festivala: Prireditelj je bil z
udeležbo ansamblov zelo zado-
voljen. Nad kvaliteto instrumen-
talnih izvedb tudi, vendar so
stara rakava rana besedila; ta
so nasploh problem. Zamejski
festival domače zabavne glasbe
je v celoti uspel in prireditelj
kliče vsem ansamblom in obi-
skovalcem: Na svidenje prihod-
nje leto na festivalu Števerjan
'93.
ORFEJČEK —
POŠTNI
POSREDNIK
Ansambel
BORISA RAZPOTNIKA
Boris Razpotnik
Fajfarjeva 12
61230 DOMŽALE
^ ^
Če bi radi povabili v goste
ALPSKI KVINTET:
STANE KNIFIC —
Glasbena agencija KNIFIC
Luznarjeva 12
64000 KRANJ
IN KAJ JE
NOVEGA?
Pred kratkim je izdal novo
kaseto ansambel Fantje z vseh
vetrov, ki v tem trenutku zelo
visoko kotirajo na Orfejčkovih
stopničkah. Prejšnje njihove ka-
sete so se prodale v zlati nakla-
di, in čeprav je kupna moč zelo
padla, fantje upajo, da bo nakla-
da vsaj srebrna.
# # #
Pri ZKP RTV Ljubljana je
izšla dvojna kaseta Marjance.
Oče Marjance Vinko Simek je
dejal, da bo kaseta dosegla vrto-
glavo naklado, saj so na njej sa-
ma zveneča imena oziroma ti-
sta, ki na glasbeni sceni kaj po-
menijo.
# ^
Slovenski muzikantje, ki so
devizno usmerjen ansambel, so
poslali na tržišče novo kaseto:
Vse najboljše.
Marjan Ogrin, nekdanji vodja
zelo popularnega ansambla Rž, je
te dni najbolj iskan in zaseden
muzikant v Sloveniji. Je producent
v studiu Helidon, mentor mnogim
mladim muzikantom, pisec glasbe,
aranžmajev in besedil. Hči Roma-
na, poročena z znanim glasbeni-
kom Big Banda Lojzetom Krajn-
čanom, zabava najmlajše z glasbo,
pri kateri ji je mož Lojze v veliko
pomoč. Kaseta ki jo je Romana iz-
dala pri Sraki, gre odlično v pro-
dajo.
TEDNIK
— 23. JULIJ 1992
NEKOČ IN DANES — 9
Kartuzija Pleterje
ni turistični objekt
Pišem zaradi .se.stavka Franja Hovnika v Kotičku
za upokojence z naslovom "Slovenski in hrvaški
upokojenci na skupnem izletu." Hote ali nehote je
naredil moralno krivico kartuzijcem in kartuziji
IMeterje. Citiram njegov Tamozni stavek: "Žal pa so
bili menihi v belih kutah prezaposleni v svojih mo-
litvah in so lahko upokojenci plačali le vstopnino v
skupnem znesku 84000 tolarjev, notranjosti pa si ni-
so mogli ogledati, čeprav so več kot uro in pol čaka-
li, da bi se jim odprla vrata."
Potrebno je takoj naglasiti, da
se vstopnina ne plača za ogled sa-
mostana. Samostan ime strogo
klavzuro in vanj se ne da priti (ra-
zen v nekaterih primerih, ki jih
bom opisal v pismu). Vstopnina se
plača za ogled multidimenzional-
nega filma, ki se predvaja v dvora-
ni ob stari cerkvi, ki je obnovlje-
na, stoji zunaj klavzure in je ves
dan cxlprta. Vhod vanjo je kakšnih
100 m pred samo porto samostana
in je zelo vidno označen. Iz se-
stavka ni razvidno, ali so si upo-
kojenci ogledali to cerkev in film.
Tja se pride brez kakršnega koli
meniha in nanj sploh ni treba
čakati. Torej vstopnina sploh nima
zveze z ogledom samostana in pri-
hodom meniha.
Zakaj se ne da priti v samostan
(in izjemni individualni primeri)?
Ne vem, kdo je rekel upokojen-
cem, da bodo lahko šli v samo-
stan. To je najstrožji meniški red
puščavnikov v katoliški Cerkvi.
Ko ti menihi puščavniki, ki živijo
v svoji skupnosti, vstopijo v sa-
mostan in se po nekaj letih preiz-
kušnje in priprave odločijo za do-
smrtno bivanje v njem, sploh več
nimajo kontakta z drugim svetom.
Tudi na pogrebe svojih bližnjih ne
gredo.
Izjemoma z ljudmi kontaktira
pater Lanuin Fischer, vendar tudi
v okiru možnosti strogega dnevne-
ga reda. Torej so ti ljudje puščav-
niki in redno ne kontaktirajo z
ljudmi. Tudi na porti ni menikov,
ampak civili, ki so tam redno za-
posleni in ob že navedenih
možnostih ogleda in ponudbe lah-
ko ponudijo naprodaj kartuzijan-
ski brinovec, žganje, hruško v
žganju in pletersko grenčico
(zdravilo za želodec) "Kloster-
geist", pa še na med sem 'skoraj
pozabil.
Kartuzija Pleterje ni primarno
turistični samostan, ampak prebi-
vališče najstrožjega reda, ki ga je
1084. leta (torej pred 908 leti)
ustanovil sv. Bruno v francoski
soteski Grand Chartreux. Življenje
menihov se od takrat skoraj ni
spremenilo. To je videti za vse nas
eksotično in skrivnostno, zato tudi
v Pleterje prihaja veliko turistov.
Menihi, čeprav puščavniki, jih ni-
so odbili, ampak imajo zanje po-
nudbo, ki sem jo že opisal. (Film s
sliko in besedo opisuje in prikazu-
je njihovo življenje.) Žal mi je,
ker iz Hovnikovega teksta ni raz-
vidno, ali so si upokojenci ta film
ogledali. Vsekakor so imeli
možnost in pravico, saj so zanj in
edino le zanj plačali vstopnino po
100 tolarjev. Upam si biti malo
hudomušen in si misliti, da jim
film verjetno ni bil preveč zani-
miv, čeprav je izredno kvaliteten,
ker približno poznam duhovni pre-
sek naših ljudi iz okolice Ptuja.
Film je meditativen, suptilen in
zahteva koncentracijo in duhoviio
predispozicijo gledalcev. Naši
"penzionisti" pa so na malo dru-
gačnih valovih in jim je bil verjet-
no bolj zanimiv obisk Henčkovega
hrama kot pa ogled filma.
Ne vem, kdo je upokojencem
obljubil, da bodo šli v samostan,
vsekakor to ni mogoče. Škoda pa
je, da organizator izleta ni vnaprej
poklical patra priorja (s telefonom
ali pa mu poslal pisno obvestilo o
njihovem prihodu, pa bi verjetno v
živo lahko videli to 'deveto čudo'
v beli redovniški obleki). Če se
skupina vnaprej prijavi, obstaja
možnost, da pride pater prior in se
osebno pogovori z ljudmi in jim
tudi kaj več pove o njihovem
življenju. Sicer se pa osnovne in-
foracije dobijo z ogledom filma.
Zamislite si, kako bi bilo videti,
če bi vesela družba upokojencev
prišla v samostansko cerkev in si
jo začela ogledovati, medtem ko
menihi s kapucami na glavi pojejo
gregorijanski koral dnevnega ofi-
cija.
Kako se individualno ali pa v
malih skupinah (vendar samo
moških) lahko pride in preživi ne-
kaj časa v kartuziji Pleterje?
Imam srečo, da sem prijatelj in
odjemalec izdelkov (figure za ja-
slice, svetniške figure in že pov-
sod poznani križi), ki jih iz gline
ustvarja umetnik p. Wolfgang Ko-
gler in imam zaradi tega prost
vstop na področje samostana, ki je
pod klavzuro. S seboj včasih pri-
peljem največ 2 do 3 osebe in jim
spotoma malo razkažem samostan,
vendar povsem tiho in diskretno.
da ne motim svete tišine, ki je pri-
sotna v kartuziji.
Obstaja tudi možnost preživeti
nekaj dni v duhovni samoti in
tišini s kartuzijani. Če se kdo
odloči, mora vnaprej pisno ali te-
lefonsko prositi patra priorja in še
priporočilo domačega župnika je v
glavnem potrebno imeti. Tam se
lahko živi nekaj dni v posebnem
traktu, ki ima sobe za take goste.
Lahko se vključi v molitveno
življenje menihov pa tudi v dela,
ki jih opravljajo.
Če naredim povzetek:
1.	Samostan ni odprt za turiste.
2.	Vstopnica velja za ogled fil-
ma. (če ga upokojenci niso videli,
niso krivi menihi, "prezaposleni v
belih kutah," kot je napisal avtor,
ampak civil na porti ali pa tudi
mogoče vodnik avtobusa, če ni ve-
del, kakšno ponudbo imajo.
3.	Za turiste je ves dan odprta
stara cerkev, ki ni v meniški upo-
rabi. tam se lahko vidi film in
obenem obstaja infrardeči senzor,
ki ob prihtxlu ljudi vključi kaseto
in se sliši petje gregorijanskega
korala. Potem se lahko pogledata
muzej in razstava pisank, kupijo
suveniri in celo malica se lahko ob
mizah, ki so pogrnjene v prostoru
ob porti.
4.	Menihi in njihovo življenje v
živo pa niso dostopni in upokojen-
ci so bili napačno informirani, če
so mislili, da jih bodo videli.
Če kdo zares želi videti te ljudi,
ki jih ni mogoče tako pogosto vi-
deti, mora priti v ponedeljek rano
popoldne pred samostan. V pone-
deljek po kosilu imajo kartuzijani
sprehod v bližnjo okolico samo-
stana.
Upam, da sem g. Hovniku vsaj
delno razložil situacijo in možno-
sti turistične ponudbe kartuzijan-
skega samostana Pleterje in da bo-
do v prihodnje njegovi sestavki,
če bo še pisal o kartuzijancih in
njihovem samostanu, bolj objek-
tivni. Upam pa tudi, da bo v kateri
naslednjih številk napisal kakšen
popravek ali opravičilo na račun
kartuzijancev. Potrebno je biti ob-
veščen — to posebej velja za no-
vinarje, da ne bodo dajali našačnih
in očmjujočih karakteristik tistim,
ki jih niso zaslužili.
Kartuzijanci so v Sloveniji pu-
stili precej velik pečat v okviru
naravne in kulturne dediščine. Po-
glejmo samo njihove samotane:
Ziče, Jurklošter in Bistro, ki več
ne delajo ali so ostali kot zgodo-
vinski kulturni biseri, ki razsve-
tljujejo kulturno podobo Sloveni-
je, vendar jih naši ne znajo dovolj
ceniti. Na koncu koncev tudi Ptuj
ni bil v zadnjih desetletjih v veli-
ko boljšem položaju. Niso še da-
leč časi, ko je bila v Ptuju in oko-
lici gasilska veselica vrhunec kul-
turnega doživetja in so edini redki
entuziasti in Cerkev poskušali te-
ga preprostega človeka naših polj
in goric dvigniti na višjo kulturno
in duhovno raven.
V upanju, da sem vsaj delno
razjasnil situacijo, vas lepo poz-
dravljam.	Milan Krošelj
'mm mm^mmbmmi^immmm
Ko politika dirigira stroici
Tednik je 2. julija 1992 objavil članek novinarja Martina Ozmeca pod naslovom
"/To politika preglasi stroko"^, v katerem "poroča" o okrogli mizi, ki smo jo pripravi-
li v stranki SKD Ptuj. Okrogla miza, katere tema je bila lastninjenje družbenih
podjetij, je potekala v mestnem kinu 23. junija '92, naš go.st pa je bil g. Igor Umek,
eden glavnih tvorcev t.i. Umek—Sachsovega modela lastninjenja. Obisk okrogle
mize je bil res slab, vendar ga je novinar v članku še prepolovil. Žal že nekaj uvod-
nih vrstic članka daje čutiti namen novinarja.
Krščanski demokrati priznavamo vsakomur pravi-
co, da dogajanja v družbi vidi, razume in razlaga po
svoje. Kljub temu pa menimo, da bi novinar v omen-
jenem članku moral bolj jasno prikazali, ali gre za
poročilo oz. njegov komentar z okrogle mize. Naj-
manj bi moral v enem članku razumljivo ločiti po-
ročilo od komentarja. Žal iz članka g. Ozmeca ni bi-
lo razvidno, ali ves čas komentira okroglo mizo s
svojimi (strankarskimi) pogledi ali želi vsiliti (morda
ne namenoma) bralcem svoje osebne komentarje kot
objektivno poročilo z okrogle mize.
Poudariti, da naj bi bil razlog za slab obisk oz.
vsebino okrogle mize neposrečeno izbran gost g.
Igor Umek, ki je, kot sem že uvodoma zapisal, tvo-
rec t.i. Umek—Sachsovega modela lastninjenja iz
Peterletove vlade, razkriva a priori pristranskost no-
vinarja.
Od novinarja bi bilo pošteno, da če ravno želi poli-
tično aktivno nastopati, posveti zraven komentarja
tudi nekaj objektivnih odstavkov o vsebini okrogle
mize. Ker menim, da tega ni storil, bom poskušal v
nekaj odstavkih strniti bistvo vsebine:
G. Umek, ki je vodil okroglo mizo, je pred 38 ude-
leženci, kolikor se jih je nabralo 20 minut po urad-
nem pričetku, pojasnil v vsakomur razumljivem jezi-
ku vse tri dosedanje predlagane modele lastninjenja
podjetij (Mencingerjevega, Umek—Sachsovega in
sedanjega kompromisnega). Predvsem je govoril o
tem, kaj posamezni model prinaša posameznemu slo-
ju slovenskega prebivalstva in kdo je v skupščini po-
samezni model podpiral. Bistvo je, da je sprememba
družbenoekonomskega sistema iz socialističnega v
tržno-demokratičnega politični proces, eden njego-
vih najpomembnejših delov pa je določitev lastnika
sedanje t.i. družbene lastnine. Zato tudi sprejem la-
stninske zakonodaje zahteva politične odločitve in
kompromise. G. Umek je pojasnil, da seveda nikjer v
svetu nimajo velikih izkušenj z lastninjenjem, saj se
ti procesi predvsem v vzhodni Evropi pričenjajo po
koncu — verjamem, da za marsikoga romantične —
avanture socializma.
Ker se z razdelitvijo družbene lastnine razdeljuje
tudi družbena moč, je proces izredno občutljiv iz so-
cialnih razlogov. Krščanski demokrati zastopamo
stališče, da je ob spremembi družbenoekonomskega
sistema potrebno omogočiti vsem državljanom pri-
bližno enake začetne pogoje za pričetek "gospodar-
ske tekme". Temu se lahko približamo s pravično
razdelitvijo sedanje družbene lastnine. Kasneje bodo
sposobnejši napredevali, manj sposobni pa zaostali v
gospodarski tekmi, vendar je pravično vsem omo-
gočiti približno enake začetne pogoje.
V pravičnosti je tudi bistvo razlike med Mencin-
gerjevim in Umek—Sachsovim modelom lastninjen-
ja. Prvi predvideva večji del t.i. odplačnega lastnin-
jenja, drugi pa večji del družbenega premoženja za
razdelitev med vse državljane Slovenije. V Mencin-
gerjevem modelu bi bili seveda v veliki prednosti
načeloma tisti, ki so bili že v prejšnjem sistemu pri-
vilegirani in so si lahko ustvarili več premoženja, s
katerim bi sedaj pokupili še preostanek in tako pri-
dobili (ohranili) družbeno moč. Takšna koncentracija
kapitala pri peščici prebivalstva bi čez čas spet pov-
zročila socialna trenja in s tem tudi gospodarsko ne-
stabilnost države.
G. Umek je predstavil tudi tretji, kompromisni
predlog lastninjenja, ki je plod političnih in strokov-
nih kompromisov. Peterletovi vladi ga kljub vsem
kompromisom, ki jih je poskušala doseči, zaradi blo-
kade v ZZD slovenske skupščine ni uspelo uveljavi-
ti. G. Umek je bil mnenja, da bo moral verjetno za-
kon o lastninjenju kot eden najpomembnejših ele-
mentov spremembe družbenoekonomskega sistema
počakati na nove volitve, ko bo v slovenski skup-
ščini vzpostavljena struktura oblasti po novi sloven-
ski ustavi, v kateri ne bo več prostora za ZZD, ki ga
ne pozna noben demokratični parlament na svetu.
Zanimivo je, da je kljub uspešnemu delu Peterle-
tove vlade (ob vseh procesih osamosvajanja in ukre-
pih na področju gospodarstva skupaj s predlogi la-
stninske zakonodaje) po medijih bila v javnosti
ustvarjena negativna podoba, ki je onemogočala do-
končanje mnogih nalog tudi na področju lastninjen-
ja. Ironija te medijske manipulacije je bila izražena
na primer ob protestih delavcev proti lastninski za-
konodaji, ki bi jim razdelila del družbenega pe-
moženja (torej proti svojim interesom).
Ne moremo tudi mimo dejstva, da so v veliki
večini družbenih podjetij, bančnih in drugih institu-
cij isti ljudje, ki so le-te vodili v prejšnjem sistemu,
torej tisti, ki niso bili naklonjeni Peterletovi vladi.
Dejstvo je torej, da nekih "čistk rdečih direktorjev"
ni bilo. Res pa je g. Umek dejal, da organiziranost
nekaterih (neposplošeno) vodilnih struktur v gospo-
darstvu pri črnem lastninjenju in manipulaciji z me-
diji spominja na mafijsko organizacijo, ki se ji lahko
upreš le z ustrezno organiziranostjo na svoji strani.
Krščanski demokrati iz Ptuja smo g. Umeka
povabili na Ptuj, da bi različne koncepte lastnin-
jenja obrazložil na strokoven, a hkrati čimbolj
razumljiv način, kar je enkratno opravil ter pona-
zoril z mnogimi primeri. Morda je predstavitev v
razumljivem jeziku za koga nestrokovna, a za
pomembne družbenoekonomske premike v neki
državi nujna, saj zadeva vsakega državljana.
G. Umek je pri odgovoru na eno od postavljenih
vprašanj glede Tovarne aluminija v Kidričevem od-
govoril v skladu s svojim prepričanjem o strateških
usmeritvah Slovenije in ekonomsko stroko, ki v tem
trenutku pač ne gresta najbolj na roko Tovarni alu-
minija. Če se bo država odločila, da ohrani, razširi
ali skrči poslovanje te tovarne, bo to vsekakor delno
tudi politična odločitev, ker ekonomski račun trenut-
no ni naklonjen proizvodnji aluminija. G. Umek je
navzoče vprašal, kdo v dvorani bi bil pripravljen ku-
piti delnice te tovarne. Nihče ni odgovoril pritrdilno,
niti g. Ozmec. Toda okrogla miza ni bila namenjena
razpravi o Tovarni aluminja, temveč lastninjenju, in
bilo je tudi nekaj vprašanj o lastninjenju te tovarne.
Gostje so bili zelo zadovoljni z razumljivo in ja-
sno razlago g. Umeka in zaradi njih sem bil tudi
dolžan napisati ta odmev na članek gospoda Ozme-
ca. Zdelo se mi je namreč, da tudi njegovi stroki di-
rigira neka politika.
Z vljudnim spoštovanjem! Peter Vesenjak
TOPOVSKA KRMA
47. NADAUEVANJE
S strojnicami in minometi so
precej na gosto začeli obstrelje-
vati desni breg reke, ki so ga
osvetljevali le oddaljeni požari,
zato so bili zadetki le slučajni.
Brez izgub smo izvlekli vse tri
čolne iz reke in jih naložili, po-
tem smo se umaknili, seveda na
vozilh, nekaj kilometrov nazaj,
kjer smo ostanek noči prespali
kot "ubiti", saj smo bili telesno
skrajno utrujeni.
ŠE ISTO NOČ SO
RUSI PREKORAČILI
DNEPER
30. september
Žc med zajtrkom smo slišali,
da levo od nas na severni strani
močno bobni. V tisto smer sta
čez nas odhrumeli tudi dve
eskadrilji štuk. Nismo vedeli,
kaj se dejansko dogaja, le skle-
pali smo lahko, da je tam, kak
ducat kilometrov vstran, precej
vroče.
Sledil je zbor in prečitano je
bilo povelje, da Rdeča armada
poskuša ustvariti mostišče na
tej strani Dnepra, kar je treba
onemogočiti. Kratka priprava
orožja in založitev z municijo,
brž na vozila in odpeljali smo
se v smer, od koder je prihajalo
bobnenje. Po kakih desetih kilo-
metrih vožnje smo se ustavili na
vzpetini, od koder se je že vide-
la siva površina reke Dneper, ki
jo je tu in tam prekrivala megla
— ne vem, ali je bila naravna
ali umetna.
Bobneči ogenj je ponehal.
Častniki, ki so z daljnogledi
opazovali reko, so videli, da je
na njej vse živo, da kar gomazi
ruskih vojakov, ki poskušajo
prebresti reko na zasilnih spla-
vih, deblih, praznih sodih in po-
dobno. S prostim očesom teh
podrobnosti ni bilo moč videti.
Prihajali so tudi prvi pešaki, ki
so bežali skozi bobneči ogenj in
pripovedovali nekatere podrob-
nosti. Naj jih nekaj navedem.
Ruske izvidnice so prišle čez
reko v temi in zajele ali uničile
predstraže nemških grenadirjev.
Postavili so strojnična gnezda
in prepeljali celo lahke mino-
mete. Ko se je zdanilo, so z one
strani reke nemške postojanke
obsuli z bobnečim ognjem, da
so tako uničevali in onemo-
gočali obrambo. Začel se je ma-
sovni prehod čez reko. Hitro so
osvojili nekaj kilometrov širok
pas obrežja, ki je segel glede na
lego terena tudi do kilometer v
globino. Potem je na mivki ob
reki pristalo nekaj jadralnih le-
tal, predvsem z orožjem, voja-
kov je dovolj prihajalo čez vo-
do. Tako so iz ure v uro mo-
stišče širili in utrjevali.
Pripravljali so nas za protina-
pad, strah me je stiskal v prsih.
Tedaj pride iz armadnega povel-
jstva sporočilo, da so pionirji
potrebni drugje, zato jih ne
pošiljati v pehotni spopad. Od-
leglo nam je, z zadovolj-stvom
smo splezali na vozila in se od-
peljali nazaj. Ustavili smo se v
nekem večjem naselju, kjer je
bil popoldne zbor. Dodeljena
nam je bila skupina novih voja-
kov, nekaj kot dopolnitev, še
več pa za okrepitev. Sledil je
novi razpored.
Bil sem močno presenečen,
ko je komandir voda enostavno
odredil mojo premestitev iz do-
tedanje tretje desetine v skupino
voda. Postal sem torej ordonanc
in pomožni kurir pri poveljniku
voda, ki je bil po činu višji vod-
nik (Oberfeldvvebel). Ime mu je
bilo Sepp, priimek sem pozabil,
v dnevnik pa se priimkov ni
smelo pisati. Doma je bil s Ko-
roške, iz nekega manjšega kra-
ja. Bil je bolj vase zaprt, o sebi
s podrejenimi ni hotel govoriti,
prepričal sem se le, da ni razu-
mel slovenski.
Že zvečer sem pustil tretjo
desetino ali oddelek in se prese-
lil v "štab" voda. Tam je bil še
namestnik komandirja, prav ta-
ko višji vodnik, doma nekje v
Nemčiji, vendar ni kazal poseb-
nega veselja za vojaščino; na-
dalje glavni kurir, desetnik, ki
je tudi vozil motorno kolo, v
preteklosti je dobil strel sko/i
pljuča, zato ni mogel prenašati
večjih telesnih naporov, ki so
bili povezani z naporom pljuč.
Prav zato je potreboval mene
kot pomočnika. Potem sta bila v
tem "štabu" še šofer osebnega
avtomobila in šofer rezervnega
henšla, ki je ostal iz časov, ko
je imel vod še štiri desetine
(grupe). Dodeljena pa sta bila
še dva starejša vojaka, ki sta ti-
sti dan prišla iz rezerve. Tudi tu
naj bi bila kot rezerva, če bo
treba katero od desetin popolni-
ti. Oba sta bila doma z Dunaja,
z obema sem se hitro sprijateljil
in ju bom v tem dnevniku še
omenjal. Tako nas je bilo v sku-
pini voda kar osem. Zvečer dol-
go nisme mogel zaspati.
1. oktober 1943
Zjutraj smo se naložili na vo-
zila in se odpeljali. Delal sem
družbo glavnemu kurirju, ki je
vozil motorno kolo, in udobno
zleknjen sedel v prikolici. Vozi-
la sva se kot predhodnica enote.
Ceste so bile polne vojaških vo-
zil, zato pogosti zastoji. Zdelo
se mi je, da se brez pravega ci-
lja vozimo sem in tja. Najbrž
iščemo zimske postojanke, ki
nas čakajo na desni strani Dne-
pra, sem v šali dejal šoferju. On
pa je samo zaklel. Po števcu je
ugotovil, da smo tisti dan pre-
vozil že čez 100 km, ko smo
zvečer prispeli v mesto Alek-
sandrovko. Tako sem si ime za-
pisal v dnevnik. Na povojnih
zemljevidih sem opazažl zapisa-
no ime Aleksandrija, to je manj-
še mesto, okoli 60 km zračne
črte jugozahodno od Kremen-
čuka.
V mestu ni bilo videti
ruševin. Prebivalstvo je bilo
preplašeno, ker se je približeva-
la fronta. Na cestah sem že prej
ves dan videl kolone beguncev.
Tudi iz tega mesta jih je precej
že pobegnilo. Kar udobno smo
se namestili v neki izpraznjeni
zgradbi in pred spanjem še po-
slušali radio. Sedaj sem bil med
tistimi, ki so z radiom razpola-
gali. Poročila so se nanašala na
težke obrambne boje severno od
Kijeva in na "brezuspešne po-
skuse sovjetskih čet, da si utrdi-
jo mostišča na desnem bregu
Dnepra". No, iz vojaškopropa-
gandnih razlogov je bilo treba
stvari olepševati. Tudi sam sem
se temu privajal in si začel po
svoje razlagati vsebino vojnih
poročil.
2. oktober
Po zajtrku je bil napovedan
premik in spravili smo se na vo-
zila. Vozili smo se bolj proti se-
veru in prevozili okoli 80 km.
Srečevali smo kolone beguncev,
večinoma žensk s culami in
otroki. Po tem sem sklepal, da
se spet peljemo proti fronti.
Z zanimanjem sem opazoval
pokrajino, ki se je precej razli-
kovala od vzhodnega dela
Ukrajine. Desni breg Dnepra je
bil ves izjeden, poln globeli, po
katerih so tekli manjši čisti po-
točki. Pobočja teh globeli so bi-
la strma, ponekod porasla z gr-
movjem, tu in tam precej vi-
seča, zato so ob močnejših nali-
vih po strminah polzeli manjši
plazovi razmočene rjave pešče-
ne zemlje. Tem globelim Ukra-
jinci pravijo "jar". Kaj dobesed-
no to pomeni, nisem ugotavljal.
Takih jarov je bilo na stotine,
zato so domačini vsakemu dali
še konkretno ime, kot na primer
"Matkin jar, Suhoj jar" in po-
dobno.
Mislil sem si, da bo po teh
globelih obramba lažja, vendar
sem v naslednjih dneh spozna-
val, da skrivajo polno nevarnih
pasti - tako za napadalce kot za
branitelje.
Ustavili smo se v večjem na-
selju, Gorodišče sem si zapisal.
Namestili smo se po kmečkih
dvoriščih in hišah. Posebnih ob-
veznosti tisti dan ni bilo, razen
stražarjenja skozi so noč, da je
večina lahko mimo spala.
Odslej sem bil oproščen
stražarjenja. Ta večer sem tudi
spoznal, zakaj sem "napredo-
val v štab voda". Komandirju
sem že prej bil priložnostni to-
mač, čeprav se je včasih čudil,
kako "trdi" so ukrajinski ljud-
je, ki moje prevajanje tako
težko razumejo. Odločilno za
moje "napredovanje" pa je bi-
lo to, da sem znal "pridobiva-
ti" iz kravjih vimenov sveže
mleko in znal razkosati kuro
ali gos. S temi deli so me za-
poslovali vsakič, če je enota
kak popoldan mirovala. Od te-
daj naprej smo v "štabu" imeli
pogosto belo kavo in včasih za
priboljšek kurjo juho.
Dalje prihodnjič
10 — NASVETI
23. JULIJ 1992
TEDNIK
Sadjarji in vrtnarji se upravi-
čeno boje voluharja, najhujšega
škodljivca predvsem sadnih, a tudi
zelenjadnih, poljskih, gozdnih in
okrasnih rastlin, zlasti zato, ker
njegovo zatiranje ni posebno lah-
ko in preprosto in ne vedno
uspešno.
Voluhar ima veliko naravno
sposobnost razmnoževanja. Sami-
ca skoti tri do šest krat na leto po
2 do 8 mladičev, ki so že po dveh
tednih starosti sposobni samostoj-
nega preživljanja in si gradijo ro-
ve. En par da v naravi kakih 30
pt)tomcev, pri poizkusih gojenja v
kletki pa jih je bilo nad 1500. Vo-
luhar živi kaki dve leti. V vsakem
rovu je le ena žival in ne živijo v
parih. Voluhar živi v vsaki zemlji
razen v zelo mokri, v močvirju in
čistem pesku, kjer ne more delati
rovov. Voluharjev! rovi so dolgi
povprečno 50 m. Mlade živali de-
lajo precej krajše rove, 10 do 15,
stare pa tudi do 85 m, najpogoste-
je 15 cm globoko, lahko pa tudi
do 1 m pod zemljo. Vsak rov ima
do 10 izhodnih lukenj. V rovih je
nekaj gnezd okrogle oblike, širine
15 cm.
Če se hočemo uspešno upreti
voluharju, moramo dobro poznati
njegov razvoj, način prehrane,
življenjske navade in gibanje pod
zemljo.
Za zatiranje uporabljamo raz-
lična kemična sredstva v obliki
vab, plinov in škropiv, na različne
načine pa ga zatiramo tudi meha-
nično s pastmi. Učinek je le delen,
najboljši pa takrat, kadar v kombi-
naciji uporabljamo vse. Uporaba
kemičnih strupenih sredstev je
tvegana zaradi okolja, lov s pastmi
pa terja mnogo spretnosti in časa.
Stroka si vse bolj prizadeva naj-
ti načine neškodljivega odvračanja
tega škodljivca od zemljišč, kjer
gojimo ogrožene kulture. V trgov-
ski mreži (Lipa Ptuj) se je pojavil
nov pripravek kemične tovarne
CATEC, WUHLMAUSSCHRECK,
ki zaradi svojega naravnega delo-
vanja in nestrupenosti precej obe-
ta. Pripravek je izdelan iz posebne
mešanice vonjav, ki glodalce iz
vrta preženejo ali preprečijo, da bi
se tod zaredili. Izdelan je v obliki
10 cm dolgih palčk (30 v vrečki),
ki jih navtikamo nad rove tako, da
bodo do polovice segale vanj, po
eno na dva kvadratna metra
površine. Če jih nastavljamo, da
bi glodalcem preprečili prihod v
vrt, vtaknemo prav tako na vsaka
2 m2 po eno palčko tako, da bo
krajši konec kaka 2 cm štrlel iz
zemlje. Po rovu se širi poseben
vonj, ki voluharja odvrne, pa tudi
po površini se širi vonj, ki ga za-
vrne in s tem prepreči njegovo na-
selitev.
Pripravek ni strupen, ne priza-
dene naravnega okolja niti ne po-
dira njegovega ravnotežja. Krta, ki
je sicer koristna žival in ne objeda
korenin, je pa v vrtovih zelo na-
dležen zaradi razkapanja urejenih
zelenic, prav tako uspešno od-
vračamo s catecovimi palčkami,
ne da bi ga pri tem uničevali.
Listne uši spadajo med najbolj
razširjene rastlinske škod-ljivce. Z
dolgim sesalom srkajo sokove iz
notranjosti rastline ter jih s tem
slabijo in uničujejo. V naravi ob-
staja mnogo vrst uši, med katerimi
je nekaj posebej nevarnih ško-
dljivk, ker prena-šajo rastlinske
virusne bolezni.
Zalego listnih uši na drevninah
uspešno uničimo z zimskim škro-
pljenjem. V času vegetacije pa uši,
ki so napadle rastoče rastlinske
dele, uničimo le tako, da jim za-
strupimo rastlinski sok, od katere-
ga živijo. Od insekticidov pozna-
mo mnogo tako imenovanih siste-
mikov, ki preidejo v rastlinski sok
in ga zastrupijo: metasystox, ac-
tellic, pirimor in folimat, vsi pa so
močno strupeni in pri njihovi rabi
moramo biti skrajno previdni, zla-
sti pa upoštevati karenčno dobo.
to je čas od njihove rabe do obi-
ranja pridelkov.
Pri mnogi vrtninah pridelke že
pobiramo, njihove rastne vršičke
pa uši množično napadajo. V takih
okoliščinah raba strupov ni več
mogoča, lahko pa se v tej stiski
uporabimo razne druge nestrupene
pripomočke.
V drogeriji nabavljeno čisto
niazavu milo raztopimo v vodi v
2% koncentraciji in s tem po-škro-
pirno rastline.
Uspešno je tudi špiritno-milna
raztopina, ki jo pripravimo iz 200
gr mazavega mila, raztopljenega v
topli vodi in nato razredčenega v
10 1 vode, kateri smo dodali še 3
del gorilnega špirita.
Koprivovo brozgo pripravimo
tako, da 1 kg svežih kopriv nama-
kamo v 10 1 prestane vode ali vo-
de deževnice in pustimo stati 2 do
3 dni, dnevno pa dvakrat pre-
mešamo. Vodni izvleček precedi-
mo in razredčimo v razmerju 1:10.
S tem pripravkom rastline zaliva-
mo, prehranjujemo, rastlinski sok
pa je za uši neužiten.
Koprivovo prevrelko ali čaj pa
pripravimo tako, da 1 kg svežih
kopriv prelijemo s kropom, me-
šanico pustimo 12 ur stati, jo pre-
cedimo in pomeša-mo z vodo, da
bo končno 5 1 škropiva za škro-
pljenje napadenih rastlin.
— • —
Po biokoledarju je pripročljivo
sejati in saditi rastline, ki jih pri-
delujemo zaradi lista, od 19. do
22. julija, rastline, ki jih pridelu-
jemo zaradi plodov, od 22. do 24.
julija, zaradi gomoljev in korenov
od 24. do 27. julija in rastline za-
radi cveta in zdravilna zelišča od
27. do 29. julija.
Miran'Gušič, ing. agr.
Dober den vsoki den! Kumer se je košnja nehala, ie se je ietev
začela. Bitka za vsakodnevni kruhec je ie negi negda naporna. Še
posebno pri tetvi teče švic po ritnem ilebi, saj je pač v cajti ieve
običajno vročo vremen. Samo zdaj je to hec, saj kombajni in drugi
stroji vse naredijo, negda pa smo s srpi Zeli, s cepmi pšeničko mlo-
tili, ročno vejali... Edino jed kruha se neje menjala. Spoštovonja do
kruha pa tudi nega več tistega, ki smo ga negda imeli. Kruh je bija
nekaj svetega. Če ti je en faloček padna na tla, si ga moga spoštli-
vo pobrati in kušnoti, saj kruha nikol neje preveč pri hiši bilo. Saj
ga tudi gnes nega, samo obnošamo se tak, kak da bi ne vem kak
krušno bogati bili. Meni se zdi, da nekaj v toti krušni politiki neje
vredik: kmeti se ne sploča pščenice za prodajo pridelovati, saj ne-
ma nibene p rove cene, delavec pa bi rad vsoki den kriha jedel, pa
skoro nema tejko tolarov, da bi si ga lehko kupa. Te pa bodi sit...
Sicer pa bomo pre zaj vsi Slovenci siti. Pa vete zakaj? Zato, ker se
zaj tudi naš tolar, dozdaj sit imenovani, po novem SIT piše. Totemi,
ki si je to zmisla, bi jaz da Noblovo nagrado, saj je provi čudet
lačni narod tak hitro naSITiti.
Zaj pa se od kruha še malo k politiki vrnimo. A ste vidli, kak se
stranke na volitve pripravlajo ? Na zasedanjih republiške skupščine
se to najlepše vidi. "Ne boj, mesarsko klanje, " bi reka pesnik. Vo-
litve bodo, volitve ne bodo... Voli, ki sen vam jih te zodnjič predsta-
va, bodo čista zagvišno ostali, pa če volitve bodo ali pa ne...
Ta, pa smo drgoč na kunci. Mica mi že s srpom moha, naj ji ga
skleplem, da bo lehko šla tet na njivo, ki je po bregi poslujena. Ja,
tak vam je to: snoči sen moga njo sklepati, gnes pa bom te še srp
naojštra...
Te pa srečno. Vaš klepoč LUZJEK.
Če se zaradi ekonomskih ali drugih vzrokov ne
odločimo za setev strniščnega dosevka, je potrebno
skrbeti, da zemljišče, ki je poleti izpostavljeno viso-
kim temperaturam in poletnim ploham, ne propa-
da, temveč ga z različnimi ukrepi izboljšamo.
Najprimernejši čas za zatiran-
je večletnih travnih in širokoli-
stnih plevelov, ki jih v drugih
kulturah težko uničimo, je prav
po stmišču. Čas po žetvi stmin
je tudi najprimernejši za ap-
njenje kislih zemljišč in tudi za
podrahljavanje težkih, zbitih in
posebej melioriranih zemljišč.
UNIČEVANJE
VEČLETNIH PLEVELOV
NA STRNIŠČIH
Večletni ali koreninski pleveli
se razmnožujejo s semenom in
koreninami. V posameznih kul-
turnih rastlinah jih je zelo težko
kemično uničiti s selektivnimi
herbicidi, ne da bi pri tem priza-
deli kulturno rastlino.
Z uporabo kemičnih priprav-
kov za uničevanje plevelov v
kulturnih rastlinah se v zadnjem
času precej širijo večletni ple-
veli, na katere herbicidi običaj-
no ne delujejo. Tudi človek s
posameznimi ukrepi, kot je
uporaba krožne brane ali freze,
še dodatno pospešuje razm-
noževanje in razvoj večletnih
plevelov.
Če so se na njivi preveč razširili
večletni koreninski pleveli, kot so
pirnica, osat, slak, gabez, divji si-
rek in drugi večletni pleveli, jih
najlažje uničimo z uporabo total-
nih herbicidov na stmišču. Za do-
bro delovanje teh herbicidov mo-
rajo pleveli na stmišču oblikovati
čimveč zelene listne mase. Po žet-
vi stmin tla plitvo obdelamo s
krožno brano, da razrežemo kore-
ninske plevele na čimveč kosov. Z
uporabo krožne brane prekinemo
izhlapevanje vode iz tal in omo-
gočimo hitrejši vznik enoletnih
plevelov, ki jih moramo kemično
uničiti, preden začnejo semeniti.
Najboljši čas za kemično zati-
ranje večine večletnih plevelov je,
ko so ti visoki 15—20 cm, pri za-
tiranju slaka v začetku cvetenja,
za robido, bezeg in druge lesene
rastline pa na začetku jeseni, ko se
rastlinski sokovi v glavnem vra-
čajo nazaj v korenine. Z uporabo
translokacijskih herbicidov bomo
uničili poleg nadzemnega dela tu-
di korenine večletnih plevelov.
Za uničevanje večletnih pleve-
lov so najbolj raz.širjena sredstva
na bazi glifosata, kot so boom
efekt, cidokor ali roundup. Doza
teh herbicidov je odvisna od ple-
velov, ki na njivi prevladujejo. Za
uničevanje slaka je potrebna doza
10—12 l/ha, robido in regačico
uničimo z 8—10 l/ha, pirnico,
divji sirek, osat in gabez pa že z
6—8 l/ha.
S sredstvi, kot so hy spray, ar-
moblen in pinovit K, izboljšuje-
mo delovanje sredstev na bazi gli-
fosata in na ta način z uporabo
0,5-odstotne koncentracije teh
močil zni-žamo uporabo herbici-
dov za 40 odstotkov, kar bistveno
poceni stroške zatiranja plevelov.
Če na njivi prevladuje slak, lah-
ko uporabljamo kombinacijo gli-
fosata (boom efekt, cidokor,
roundup) v dozi 5—6 l/ha in hor-
monskih herbicidov (deherban A,
herbocid) v dozi 3—5 l/ha. Po
uporabi te kombinacije je zažele-
no, da temperature v času škro-
pljenja in takoj po njem niso višje
od 25 stopinj, ker takrat nadzemni
deli rastline prehitro propadejo,
rastlina pa ne vpije dovolj herbici-
da za uničenje močnega korenin-
skega sistema in se nam v nasled-
njih letih iz ostankov ponovno
razvijejo pleveli.
Pri uporabi velja pravilo kot pri
vseh kontaktnih herbicidih: naj-
manj 6 ur po škropljenju ne sme
biti padavin, ki bi herbicid sprale
s plevelov.
PODRAHUAVANJE
Globinsko rahljanje je način ob-
delovanja tal, pri katerem ostane
zrahljana plast na svojem mestu.
Pri oranju na vedno enako globino
nastane posebej v težji zemlji sla-
bo prepustna plast, ki vsebuje ve-
liko koloidov. Taka plast nastane
zaradi delovanja lemežnega pluga,
ki gladi dno brazde, pravimo pa ji
plazina. Ta plast preprečuje pre-
mikanje vode iz omice v mrtvico,
ovira pa tudi prodiranje korenin v
globino. Enaka zadeva se pojavlja
kot posledica prevelikega tlačenja
zaradi uporabe težkih strojev z
neustreznimi pnevmatiki za obde-
lavo, posebej na robovih njiv.
Z globinskim rahljanjem se raz-
bija plazina, omogočen je dostop
zraka v globino in izboljšuje se
prepustnost tal za vodo, s tem pa
so dani optimalni pogoji za nor-
malno delovanje mikroorganiz-
mov.
Pri globinskem rahljanju se ne-
plodni, surovi sloji iz globine ne
prinašajo na površino kot pri glo-
bokem oranju.
Globinsko rahljanje bi moralo
postati reden agrotehnični ukrep
na melioriranih zemljiščih. S po-
drahljavanjem težkih melioriranih
tal do globine filtra bo ta normal-
no odvajal površinsko vodo, ta se
ne bo zadrževala na površini tal in
ovirala obdelave. Poleg čiščenja
in vzdr-ževanja jarkov in dre-
nažnih izlivk bi redno podrahlja-
vanje stmišč precej izboljšalo kva-
liteto melioriranih zemljišč.
Globinsko rahljanje je najbolje
izvesti poleti po stmišču, ko je
zemlja do globine rahljanja suha.
Pri globinskem rahljanju je odpor
tal do 50 odstotkov večji kot pri
oranju na isto globino, zato so za
oranje potrebni traktorji večjih
moči.
Po izvedbi globinskega rahljan-
ja je pri klasični agrotehniki po-
trebno opraviti še oranje, pri redu-
cirani obdelavi pa pripravo tal za
setev s krožno ali vrtavkasto bra-
no in predset veni kom. Na ta način
je možno stroške za obdelavo
znižati tudi za 30 odstotkov.
Nadaljevanje prihodnjič
Dragica Zadravec,
dipl. ing. agr.,
Svetovalna služba za
poljedelstvo pri Kmetijskem
zavodu Maribor
I Krvodajalci	i
I Podlehnik, 7. julija: Olga Hren, Gorca 13/a; Ljudmila Gajšek, |
IGorca 3/a; Edi Gajšek, Kraigherjeva 29, Ptuj; Marija Gajšek, Po- ■
dlehnik 61; Franc Trafela, Finžgarjeva 1, Ptuj; Anton Butolen, ■
■	Žetale 42; Franc Čuš, Finžgarjeva 23, Ptuj; Alojz Gajšek, Gorca ■
" 23; Ivan Hren, Gorca 23/a; Stanko Habjanič, Zg. Gruškovje 59; "
I Janko Milošič, Podlehnik 59; Konrad Vaupotič, Sedlašek 71; Mi- |
_ lica Jeza, Podlehnik 6/a; Franc Vaupotič, Sedlašek 97; Berta Per- —
I nat, Kozminci 16.	|
ITehnoservis, 9. julija: Zvonko Purg, Mestni Vrh 22; Ivan Pe- ■
tek, Mezgovci 24; Slavko Tašner, Grajena 20; Danilo Bela, Spu- ■
■	hlja 92; Anton Rojko, Mestni Vrh 22; Viktor Žampa, Levanjci 20; ■
■	Franc Flandung, Desenci 9; Ivan Lah, Mihovci 90; Drago Hansel, "
I Volkmerjeva 22, Ptuj; Marjan Žalar, Volkmerjeva 7, Ptuj; Ljubo |
_ Lajh, Zabovci 91; Igor Serdinšek, Nova vas 56, Ptuj; Branko Lah, _
I Podvinci 123/b; Jože Kekec, Polenšak 15/b; Miran Lešnik, Ul. Vi- |
Ide Alič 17, Ptuj; Janko Peteršič, Domava 76/a; Zdravko Murko, ■
Pobrežjell3.	■
■ Posamezniki, 7. in 9. julija: Dragan Kokot, Mihalovci 58; Ma- ■
rija Emeršič, Golobova 5, Ptuj; Branko Laura, Tibolci 47; Andrej "
I Jančič, Krempljeva 5, Ptuj; Franc Štumberger, Nova vas 83, Ptuj; ||
Z Marija Kolbl, Zabjak 45; Nežka Šoštarič, Nova vas 122/a, Ptuj; _
I Jože Majerhofer, Hajdoše 40; Branko Lupša, Gočova 65; Milan |
■ Čeh, Vukovje 19; Drago Kokot, Mihalovci 58; Stanko Menoni, ■
Nova vas 85, Ptuj; Bogdan Koželj, Ul. 1. maja 9, Ptuj; Milan Ma- ■
Irin, Formin 17; Štefanija Slana, Ob Studenčnici 2, Ptuj; Aleksan- ■
der Plohi, Ljubljanska 41, Maribor; Nada Simonič, Bezjakova 8, ■
■	Ptuj; Ivan Stočko, Prešernova 38, Ptuj; Jože Čeh, Nova ul. 26, Sp. |
Duplek; Janez Štumberger, Stojnci 20; Marjan Lešnjek, Prekmur-
I ska 48, Maribor; Dušan Mlakar, Tmiče 72; Aleksander Čeh, |
I^Tmovska vas 45/b.	^J
Piše: MIRKO KOSTANJEVEC
/. NADAUEVANJE
Kaj je zadruga
v slovenski ustavi iz leta 1974 je zadru
ga definirana kot samostojna samouprav-
na organizacija zadružnikov. Sedanja
ustava iz leta 1991 nima določb o zadru-
gi. ZZ pa pravi, da je zadruga organizaci-
ja vnaprej nedoločenega števila članov,
ki ima namen pospeševati gospodarske
koristi svojih članov ter temelji na pro-
stovoljnem pristopu, svobodnem izsto-
pu, enakopravnem sodelovanju in uprav-
ljanju članov (1. odst. 1. čl. ZZ). Zadruga
mora imeti svoje ime (firmo), ki mora
vsebovati označbo, da gre za zadrugo, in
označbo odgovornosti članov za obvezno-
sti zadruge (1 odd. 55. čl. ZZ), na pimer:
Kmetijska zadruga, z.o.o., v Markovcib
(okrajšava z.o.o. pomeni zadruga z omeje-
no odgovornostjo). Označba z.o.o. bo k fir-
mi zadruge pripisana takrat, če je odgo-
vornost članov za obveznosti zadruge po
zadružnih pravilih omejena na določeno
vsoto. Ce pa je odgovornost članov za ob-
veznosti zadruge po zadružnih pravilih
izkjučena, potem bo k firmi zadruge pri-
pisano z.b.o. (krajšava pomeni zadruga
brez odgovornosti).
Ali ima zadruga pravno in
poslovno sposobnost
' .	' '-A-;:?	V/^-f^«*« V
Z vpisom akta o ustanovitvi v sodni re-
gister pridobi zadruga pravno in poslov-
no sposobnost, kar pomeni da lahko za-
druga kot pravna oseba opravlja eno ali
več dejavnosti, ki so določene v njenih
zadružnih pravilih, če za opravljanje de
javnosti izpolnjuje predpisane pogoje in
če se s tem uresničuje namen, zaradi ka
terega je bila ustanovljena. Zadruga skle-
pa posle prvenstveno s svojimi člani, če
pa tako določajo zadružna pravila, pa tu-
di z drugimi osebami. Zadruga lahko
ustanovi podjetje, drugo zadrugo ali dru
go pravno osebo oz. lahko postane člani-
ca druge pravne osebe, če se s tem ure-
sničuje namen, zaradi katerega je bila
ustanovljena. Zadruga lahko izdaja tudi
vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Zadružno premoženje
Premoženje zadruge, ki ga sestavljajo
stvari, pravice ter denar in katero izvira
iz deležev članov in drugih virov, ki jih
je zadruga pridobila, je lastnina zadr\iga.
Ustanovitev zadruge
v nasprotju s prejšnjimi predpisi o
ustanovitvi n.pr. kmetijske zadruge (glej
Zakon o združevanjvi kmetov. Ur. list
SRS št. 1/79), kjer so lahko kmetijsko za
drugo ustanovili le kmetje, potem ko so
najprej obravnavalai in sprejeli elaborat
o družbeni in ekonomski upravičenost
zadruge, nato pa samoupravni sporazum
o združitvi dela in sredstev v kmetijsko
zadrugo, nato pa z referendumom statut.
je po sedanjem ZZ ustanovitev vsake, pa
tudi kmetijske zadruge mnogo enostav-
nejša, saj jo lahko ustanovijo že tri osebe
— zakon jih imenuje ustanovitelje - ki so
ali samo fizične osebe ali fizične in prav-
ne osebe ali pa samo pravne osebe.
Ustanovitelji zadruge, ki so fizične ose-
be, morajo biti poslovno sposobni, kar
n.pr. otroci niso. Ker ZZ ne pozna nobe-
ne omejitve glede sorodstvenih razmerij,
lahko zadrugo ustanovijo tudi družinski
člani, n.pr. starši in polnoletni otroci.
Glede pravnih oseb, ki so lahko ustanovi-
telji zadruge, pa ZZ ne vsebuje nobenih
omejitev. Zato jo lahko ustanovijo, če bo
pospeševala njihove gospodarske koristi,
podjetja, zavodi, društva itd.
Sprejem akta o ustanovitvi
zadruge
Akt o ustanovitvi zadruge ima značaj dmžab-
niške pogodbe, s katero se ustanovitelji dogovori-
jo, da bodo skupaj ustanovili pravno osebo in
skupno sodelovali pri uresničevanju skupnih cil-
jev. Akt o ustanovitvi, ki mora imeti najmanj v 5.
čl. ZZ določeno vsebino, sprejmejo ustanovitelji
na ustanovnem občnem zboru, o katerem pa je
potrebno voditi tudi zapisnik ( glej čl. 25 ZZ), iz
katerega mora biti razvidno, da so ustanovitelji
sprejeli akt o ustanovitvi.
ZZ ne določa, kako mora biti formalno napisan
takšen akt. Po mojem mnenju bo zakonu zado-
ščeno, če bo v zapisniku o ustanovnem občnem
zboru zapisano npr. takole: Ustanovitelji zadruge
(navesti priimek in ime ter bivališče ustanovitel-
jev, če so to -fizične osebe, oz. firmo in sedet, če
so to pravne osebe) so dali na zapisnik tole izjavo
in jo tudi podpisali: 'Podpisani ustanovitelji
sprejemamo dahes, dne....., v Ptuju akt o ustano-
vitvi zadruge (navesti ime zadruge). Sprejeli smo
tudi pravila in ta so sestavni del ustanovitvenega
akta. Izvolili smo tele organe zadruge: (navesti
priimke, imena in naslove predsednika in članov
upravnega in nadzornega odbora itd.).' Podpisi
ustanoviteljev.
Sprejem zadružnih pravil in izvolitev organov
zadmge je treba izvesti in zapisniško ugotoviti
pred zapisom navedene izjave v zapisnik, ki ga
podpišejo predsednik občnega zbora, zapisnikar
in najmanj en overitelj, ki ga izvoli občni zbor.
Zadružna pravila
Najpomembnejši pravni akt zadrvige so
zadružna pravila, pri katerih ločimo ob-
vezno in fakultativno (izbiri prepušče-
no) vsebino.
Obvezno morajo zadružna pravila vse-
bovati zlasti določila o firmi, sedežu, de
javnostih, rokih za izstop iz zadruge, ra-
zlogih za izključitev iz zadruge, višini in
načinu vplačila deležev, odgovornosti za
obveznosti zadruge, sklicevanju občnega
zbora in drugih organov zadruge, zasto-
panju in obveščevanju članov o sklepih
občnega zbora, načinu delitve premožen
ja, ki preostane po plačilu upnikov, in
vračilu deležev v likvidacijskem ali ste
čajnem postopku. Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK
23. JULIJ 1992
ŠPORT — 11
IGOR RAKUSA NAJBOLJŠI V TEAPU
Na prvem državnem prvenstvu Slovenije v strel-
janju na leteče cilje v disciplini trap prejšnjo soboto
in nedeljo na olimpijskem strelišču v Hajdošah je
med 46 tekmovalci iz devetih slovenskih klubov
najbolje streljal Ptiijčan Igor Rakuša, ki je zadel 184
golobov. Drugo mesto je dosegel Marko Vilfan iz
Olimpije s 181 golobi, tretje pa Marjan Sodar iz Se-
nožeč, prav tako s 181 golobi. Četrti je bil Tomaž
Končan iz Senožeč, peti Tone Hlupič, Ptuj, in šesti
Aco Rebemik, Olimpija.
V ekipni razvrstitvi je slavila Olimpija s 400 za-
detimi golobi, drugo mesto si je pristreljala ekipa
Senožeč s 396 golobi in tretje ekipa Ptuja s 395 go-
lobi. Najboljšim je pokale in medalje izročil polkov-
nik Vladimir Miloševič.	OM
'A^u'uifhjuia^''v/ "''4	. J..,i
:	PN^^^o E tKK
VRSTA MEDAU ZA PTUJSKE STRELCE
Najbolj so se izkazali ptujski mladinci, saj je ekipa v
sestavi Vlado Lovrenčič, Izidor Pulko in Gorazd Se-
linšek v streljanju s športno pištolo osvojila zlato me
daljo, med posamezniki pa je bil Selinšek drugi in Lo
vrenčič tretji. Mladinska ekipa je osvojila zlato tudi v
streljanju s standardno MK pištolo, njeni posamezniki
pa so osvojili: Selinšek prvo, Junger drugo in Pulko
tretje mesto.
Ptujska članska ekipa v sestavi Alojz Trstenjak,
Ludvik Pšajd in Slavko Ivanovič je bila četrta v strel-
janju s športno pištolo, medtem ko so si s standardnimi
MK pištolami pristreljali ekipni bron.
Dvakratni ekipni bron so osvojile tudi mladinke.
Streljale so Majda KaušI, Mateja Rep, Mateja
Rozman in Alenka Peteršič, ki je tekmovala prvič.
McZ
•;; ve, ;;;;;;;; i;-;-;	:;:	•.xsV>' '■'/•'i'
Šest medalj
na državnem prvenstvu
v soboto in v nedeljo je bilo v Celju državno člansko prvenstvo v atle-
tiki. V ptujskem klubu so z bero medalj zadovoljni, saj so osvojili dve
srebrni in štiri bronaste. Drugi mesti sta osvojila moška štafeta 4 krat 400
metrov (Krajnc, Jerenko, Potočnik in Krabonja) in Doki v suvanju krogle,
tretja pa Krabonja v teku na 400 metrov, Rozmanova v teku na 100 me-
trov, Hostnik v troskoku in Korošakova v teku na 100 metrov z ovirami.
Ob tem so dosegli tudi štiri četrta, pet petih in eno šesto mesto. Četrti sta
bili obe štafeti 4 krat 100 metrov, KorošaRcVa v troskoku in Šegova v
metu diska, peti Krabonja v teku na 200 metrov, Jerenko v teku na 400
metrov, KotarjsVa in Potočnik v teku na 800 metrov ter Šegova v metu
kopja, šesto mesto pa je osvojil Hostnik v skoku v daljavo.	j
Medalja Igorju Glažarju
v izjemno težki konkurenci predvsem leških padalcev, ki že leta za-
stopajo državo na evropskih in svetovnih prvenstvih, se je ptujskim pa-
dalcem ponovno uspelo v mladinski konkurenci prebiti do medalje. Igor
Glažar je v skokih na cilj osvojil bronasto medaljo, v skupni uvrstitvi pa
se je uvrstil na četrto mesto.
Prvič je izvedel figure tudi mladi Aleksander Čuš, za ptujsko mladin-
sko ekipo pa je nastopil še Ivica Fran.
Ptujska članska-ekipa se je uvrstila med sedmimi ekipami na četrto
mesto, med posamezniki pa je bil najuspešnejši ptujski tekmovalec Aleš
Debeljak, ki seje uvrstil na 13. mesto, nato pa Mirko Vindiš na 14., Igor
Glažar na 17., Janez Verbančič je bil 22. in Janez Haložan na 27. mesto.
Državno prvenstvo je v skupni uvrstitvi osvojil leški padalec Roman Po-
gačar, ki je bil tudi najboljši v skokih na cilj, v figurah pa je vse moške
kolege prekosila Leščanka Irena Avbelj, ki je drugoouvrščenega prema-
gala skoraj za poldrugo sekundo.	McZ
Dobro delo
kaže rezultate
TK Malečnik Maribor je prejšnjo
soboto in nedeljo organiziral tumir
v tenisu za pionirke in pionirje do
12 let. Prijavljenih je bilo okoli 100
tekmovalcev.
Odličen uspeh je dospggj Ptujčan
Robi Pissr, ki se je uvrstil v četrtfi-
nale (med osem najboljših) in nato
izgubil z izkušenejšim Cejem (ZTK
Maribor). Črto Gobec in Urška Jurič
sta se uvrstila v drugo kolo (vsak z
eno zmago), kjer pa je Črto izgubil z
Lahom (ŽTK Maribor), Urška pa je
zaradi slabosti morala žal svoj dvo-
boj predati brez borbe. Nastopil je
še Žiga Žigman, ki bi z več sreče pri
žrebu lahko dosegel lepo uvrstitev.
Omeniti velja, da so to prvi nasto-
pi ptujskih igralcev na turnirjih. Vsi
so stari 11 in 12 let, tako da lahko
nanje še računamo, seveda z vsaj ta-
ko prizadevnim delom kot doslej.
12 — TV SPORED
23. JULIJ 1992 —
TEDNIK
TEDNIK
— 23. JULIJ 1992
ZA RAZVEDRILO -- 13
14 — POSLOVNA POROČILA
23. JULIJ 1992 —
TEDNIK
TEHNIK - 23. JULIJ 1992
OGLASI IN OBJAVE — 15
Pr^oi^ijst^lmiilii^ z Mirkomi fiaillSm^
Tekel bom svojo dirko
Našega someščana Mirka
Vindiša v zadnjem času ne vi-
dimo prav pogosto. Ravnokar
se je vrnil z dvotedenskih pri-
prav na Rogli, jutri pa odpotu-
je na olimpijkse igre v Barce-
lono. V času pogovora še ni
vedel, ali se bo z otvoritve
vrnil in se pripravljal na na-
stop doma ali se bo, kar bi mu
bilo ljubše, umaknil nekoliko
iz olimpijskima cirkusa in v
notranjosti l^anije preživel
čas do velikega nastopa. Ta bo
9. avgusta ob 18. uri. Ptujčani
ga bomo zagotovo gledali na
televizijskih zaslonih in držali
pesti za čim boljšo uvrstitev
našega maratonca.
Mirko Vindiš teče že 12 let.
Približuje se 100.000 preteče-
nim kilometrom, saj jim vsak
dan doda 40 do 50 novih. Na
prejšnjih olimpijskih igrah v
Seulu je zasedel 25. mesto,
sedaj je, kot sam pravi, sta-
rejši, bolj izkušen in bolj od-
poren. Da bi izvedeli, kako
se pripravlja na svoj drugi
olimpijski nastop in kaj si
vsi skupaj lahko od njega
obetamo, smo Mirka obiskali
na skorajda njegovi Rogli,
saj prihaja na priprave sem-
kaj že deseto leto.
Mirko Vindiš: "Tukaj sem
bi! že v času, ko je stala le še
planinska koča, ko še ni bilo
hotela, modernih igrišč, dvo-
rane. Takrat sem prihajal z
drugimi člani Atletskega klu-
ba Ptuj. Veliko olimpijcev se
pripravlja v Sestrieru in v
Saint Moritzu, ki ležita na več
kot 2000 metrih nadmorske
vi.šine, torej dobrih 500 me-
trov višje kot Kogla, vendar
tistih razmer ne poznam, ne
vem, kako bi bivanje in tre-
ningi na takšni višini vplivali
name, bilo bi preveč tvegano,
zato sem se ponovno odločil
za Roglo."
Mirkovi dnevi potekajo za
opazovalca dokaj enolično.
Vstaja okoli sedme ure, zaj-
trkuje, ob pol deseti prične
dopoldanski trening. Ta je na-
menjen bolj sprostitvi, počitku
po napornem večernem trenin-
gu prejšnjega dne. Kljub temu
traja skoraj dve uri. Nato kosi-
lo, pa počitek, najbolje nekoli-
ko spanja, proti večeru pa
glavni trening. Prejšnjo sobo-
to, ko smo ga obiskali, je v
popoldanskem treningu po po-
horskih gozdovih pretekel 50
kilometrov, dan prej 40. Po-
poldanski treningi so ob ideal-
nem času, saj se bo tudi olim-
pijski tek pričel ob 18. uri in
ne kot po navadi ob 16.
"Prvič se je organizator pri-
lagodil tekačem in ne obrat-
no, " meni Mirko. "Maraton
je na vrsti vedno ob 16. uri,
v času, ko bo predvsem v
Španiji zelo vroče. Vsak pri-
reditelj želi prav z marato-
nom prikazati vse svoje zna-
menitosti. Tako bo letošnji
potekal po ulicah Barcelone,
plaži, vmes pa se bo kamera
sprehajala tudi po nekoliko
bolj oddaljenih posebnostih
glavnega španskega mesta.
Maraton je v bistvu promo-
cija države, v kateri so
igre."
.Mirko bo odpotoval v Špa-
nijo jutri. Prisoten bo na otvo-
ritvi, potem pa...
"Otvoritev Je bila zame ve-
lik dogodek v Seuhi, ko sem se
olimpiade udeležil prvič. Se-
daj vem, da bom kot nastopa-
joči športnik čakal na po-
možnem stadionu, da pride na
vrsto naša reprezentanca. Na-
to se bomo sprehodili po dvo-
rani, pomahali gledalcem in
vsemu svetu, ki bo gledal tele-
vizijo, potem pa se bomo zo-
pet umaknili. Ko Je na glav-
nem stadionu otvoritveni pro-
gram, smo športniki sicer
tam, vendar nas Je 20.000,
prostora pa baje za 15.000.
Predstavljani si, koliko bom
videl v takšni gneči. Na na-
stop bom čakal dva tedna, saj
je maraton na vrsti vedno
zadnji dan. V olimpijskem na-
•selju ni ugodno, saj je gneča.
Baje bodo name.ščali po tri
-športnike v eno sobo; tudi
razpoloženje ni najboljše, saj
zavlada posebna tekmovalna
psihoza. Načrtujem, če bo le
mogoče, da bi odpotoval kak-
šnih 150 kilometrov v notran-
jost države in tam v miru
čakal in se še pripravljal..."
Mirko Vindiš je daleč naju
spešnejši ptujski športnik in
njegov nastop si bomo po te-
levizijskih zaslonih gotovo vsi
ogledali. Zelo delikatno je
spraševati takšnega športnika,
kaj si obeta. Kako se bo uvr-
stil? V Seulu je bil 25. Kakšne
so Mirkove možnosti tokrat in
kakšna je njegova trenutna
forma?
Mirko Vindiš: "Dobro se
počutim, in kolikor lahko vi-
dim na treningih, sem v do-
bri formi. Moji načrti?
Boljša uvrstitev kot pred šti-
rimi leti. Takrat me Je direk-
tor atletske reprezentance
Jugoslavije v zadnjem hipu
nagovoril, naj se pridružim
vodilni skupini. Bi oje naro-
be. Nekateri, predvsem tem-
nopolti pričnejo teči zelo hi-
tro. (Iredo na vse ali nič.
Običajno se zgodi drugo. Ta
tempo je v glavnem prehiter
za vse. Tokrat sem se odločil
stoodstotno: tekel bom svojo
dirko..."	M. Zupanič
Izjemno pomembna je za športnika prehrana. Mirko je vse po
vrsti, izjemno rad ima juhe, testenine in solate.
Olimpijske športnike je 17. julija sprejel predsed-
nik Predsedstva R Slovenije Milan Kučan. Mirko
Vindiš je ob tej priložnosti podpisal pogodbo o spon-
zoriranju z ljubljansko Stanovanjsko komunalno
banko, kar je plod razgovora med Kučanom in Vin-
dišem po teku okoli Slovenije, ki se je končal na Ptu-
ju. "Pogodba se nanaša samo na olimpijske igre in
konec letošnje sezone. Občasno so me sponzorirala
že druga podjetja, vedno pa sem si želel, da bi se po-
vezal s kakšno ptujsko firmo, vendar mi to v vseh 12
letih ni uspelo," je povedal Mirko Vindiš.
Filii) Leščak, eden redkih
v zgodovini slovenskega
športa, ki odhaja na olim-
pijske igre tretjič. Odlično
peto mesto v Los Angelesu.
Nesrečen žreb in takojšen iz-
pad v Seulu. Kaj mu bo pri-
nesla Barcelona?
Obiskali smo ga v Slo-
venski Bistrici, kjer je na
hribčku nad mestom rav-
nokar dokončal hišo, pa je
skorajda nima časa ureje-
vati, pravi, saj nenehno
trenira, potuje, tekmuje.
Če bi bili pozorni, bi ga
praktično vsak dan videli
pripeljati se na Ptuj, saj je
trener in član Jvido kluba
Drava. Seveda pa se je ves
ta mesec posvetil intenziv-
nim pripravam, ki jih vo-
di slovenski selektor za ju-
do Franc Pliberšek v Slo-
venski Bistrici.
Ali Je tvojih 32 let za šport-
nika — Judoista veliko?
Filip Leščak: "Odvisno
od tega, kako se počutiš.
Jaz se še ne počutim
izčrpanega, starega. Res
pa je, da prihajajo tudi na
največja tekmovanja veli-
ko mlajši. Sicer pa je sta-
rost odvisna od kategorije
— v lažjih nastopajo
mlajši, v moji poltežki je
povprečna starost 27 let, v
najtežjih pa tekmujejo tu
di še starejši, vendar jih je
manj."
Kako se pripravljate? Je
že čas za lahkotnejše tre-
ninge ali še polno trenira-
te?
Filip Leščak: "Nikakor
še ne počivamo. Ciklus
priprav na olimpiado smo
pričeli januarja, najinten
zivnejši trening pa smo
pričeli 40. dan pred odho
dom. Sedaj treniramo od
16. do 23. ure, tako da se
bomo privadili na čas na-
stopa v Barceloni. V tem
času imamo trening dva-
krat po približno dve uri,
vmes počivamo. Prav zara-
di tako močnih treningov
niti ne vem, v kakšni for-
mi sem."
Na prejšnjih olimpim-
pijskih igrah si imel ne-
srečen žreb, saj si se že v
prvi borbi moral pomeriti
z Japoncem, takrat svetov-
nim prvakom. Se lahko
kaj podobnega ponovi?
Filip Leščak: "V Seulu je
bilo več nesrečnih točk.
Nesrečen žreb, nato pa je
Japonec naslednjo borbo
izgubil in nisem imel
možnosti vključiti se na-
prej v tekmovanje. Poleg
tega kategorija, v kateri
sem nastopil, zame ni bila
prava. Postal sem namreč
težji in pred olimpiado
sem moral izgubiti 7 kilo-
gramov, ker sem dosegel
normo v nižji kategoriji in
sem samo v tisti lahko tek-
moval. To je seveda vpli-
valo name psihično in fi-
zično. Svoje tokratne na-
sprotnike poznam, 90 od-
stotkov sem jih že prema-
gal. Slišal sem, da bo ta Ja-
ponec, Ukada, tudi nasto-
pil, in to v moji kategoriji
— od 78 do 86 kilogramov.
Oba sva pač v štirih letih
prešla v poltežko kategori-
jo. Večjih presenečenj ne
bo. Sicer pa je veliko odvi-
sno tiidi od zadnjih pri-
prav. Slovenci, torej Šte-
fan Cuk, jaz in trener, smo
se nameravali pripravljati
skupaj z Avstrijci. Potem
so oni odšli na priprave
na Japonsko, nato še v
Belgijo, že dva tedna
pred otvoritvijo so bili v
Barceloni."
Ti si res veliko tekmo-
val. Ali veš, kako se boš
počutil tik pred tokrat-
nim olimpijskim nasto-
pom? Te bo strah, boš
imel tremo?
Filip Leščak: "Bojim se
nasprotnikov ravno ne.
Vsakega moraš vzeti kot
favorita — ne kot favori-
ta, ki ga ne moreš prema-
gati, pač pa kot spošto-
vanja vrednega in dostoj-
nega nasprotnika. Žreba-
li bomo takoj po otvorit-
vi, tako da bom lahko že
takrat vedel za prvo bor
bo, dokaj realno pa bom
lahko predvidel tudi po
tek celotnega tekmovan
j«-"
Kako potoka olimpijsko
življenje?
Filip Leščak: "Med otvo
ritvijo in pričetkom juda
bosta le dva dneva. Obve
stili so nas, da se nastopi
judoistov že 2 7. julija in
ne 1. avgusta, kot smo
mislili doslej. V tem času
imamo Slovenci termine
v dvorani za trening, ta
ko da se na treningih ne
srečujemo z drugimi re
prezentancami, če ne
želimo. Sicer pa športnik
na OI nima časa niti za
ogled drugih tekem, kaj
šele za zabave, kot si ne
kateri predstavljajo."
Milena Zupanič
Franc Pliberšek bo na olim-
piado kot spremljevalec poto-
val že šestič. Meni, da sta
oba slovenska judoista v do-
bri formi in da se bosta goto-
vo uvrstila v prvo polovico
tekmovalcev.
Član ptujskega Judo kluba Drava Slovenjebistričan Filip
Leščak in celjski judoist Štefan Cuk bosta zastopala Slovenijo
na OL
Na sloveniki umrlo
10 ljudi
v četrtek, 16. julija, nekaj po
10. uri dopoldne se je na slove-
niki med Slovenskimi Konjica-
mi in Celjem zgodila doslej naj-
hujša prometna neseča na slo-
venskih cestah. Silovito je trčilo
pet osebnih avtomobilov, trije
so zgoreli, umrlo pa je vseh de-
set ljudi, ki so potovali v ome-
njenih avtomobilih. Med umrli-
mi je bila kar polovica z našega
območja poročanja. Kako je
prišlo do tragične nesreče, še ni
točno ugotovljeno, saj Ministr-
stvo za notranje zadeve R Slo-
venije še vedno poziva priče, ki
so morda videli nesrečo, da se
jim javijo in pomagajo pri raz-
jasnitvi vzroka in poteka ne-
seče.
Po dosedanjih ugotovitvah je
do nesreče prišlo zato, ker je pri
naselju Slatina, nekaj sto me-
trov od predora Pletovarje, itali-
janski voznik Learco Cestarelli
s svojim roverjem začel prehite-
vati kolono vozil, ki je peljala
od predora proti Arji vasi, in pri
tem silovito trčil toyoto z nem-
ško registracijo. Pri tem je ek-
splodiral rezervoar z gorivom v
roverju, po vsej verjetnosti ga
je dvignilo v zrak in padel je na
katrco, ki jo je vozil Milan Še-
ruga iz Zechnerjeve 9 v Ptuju.
Medtem ko so vsa tri vozila go-
rela, je s stoenko pripeljal 18-
letni Robert Troha iz okolice
Zagorja ob Savi, ki se je verjet-
no skušal izogniti trčenju, ven-
dar ga je začelo zanašati, avto
se je prevrnil na streho in drsel
je po levi strani cestišča. V ti-
stem trenutku je nasproti pripel-
jal renault 5 z ljubljansko regi-
stracijo, ki ga je vozil 51-letni
Franc Mežnar iz Dragomlja pri
Domžalah. V silovitem trčenju
.so bili oba voznika in sopotnica
v Mežnarjevem avtomobilu ta-
koj mrtvi. Umrla sta tudi voznik
avtomobila z italijasnko regi-
stracijo in njegova sopotnica.
Naše ljudi pa je še posebno
prizadela smrt uglednega in
spoštovanega Ptujčana 45-letne-
ga Milana Šeruge in smrt 4-
članske družine Geisler, doma
iz Ledineka pri Zgornji Ščavni-
ci v občini Lenart. Družina je
začasno živela v Eslingenu v
Nemčiji. V nesreči so umrli 32-
letni voznik Janez Geisler, nje-
gova 27-letna sopotnica Breda
Lavbič-Geisler in njuni hčerki,
6-letna Dayna in 3-letna Sarah
Geisler.
Avtobus je obstal na
strehi
Po regionalni cesti od Spod-
njega Leskovca proti Ptuju je v
četrtek, 16. julija, vozil osebni
avto Jožef Milošič iz Velikega
Okiča 6. V blagem desnem
ovinku v naselju Vareja ga je po
mokri cesti zaneslo na desno na
travnato bankino, kjer se je avto
začel prevračati po nasipu in
obstal je na strehi. Pri tem je bil
voznik lažje ranjen, njegova so-
potnica Marija Topolovec, tudi
iz Velikega Okiča 6, pa huje.
Prepeljali so ju v ptujsko bol-
nišnico.
Trčili trije avtomobili
Konec prejšnjega tedna je
prišlo v križišču Rogaške in Za-
grebške ceste v Ptuju do nezgo-
de, v kateri so bili udeleženi tri-
je osebni avtomobili. Od Hajdi-
ne proti Ptuju je po Rogaški vo-
zil osebni avto Marko Vlah iz
Trubarjeve 21 v Ptuju. V kri-
žišču je zapeljal na prednostno
Zagrebško cesto v trenutku, ko
je z njegove leve pripeljal Jožef
Emeršič iz Lovrenca na Drav-
skem polju 64. Avtomobila sta
trčila, pri tem je Emeršičev avto
zavrtelo, tako da je trčil še v av-
to Mirana Krambergerja z Me-
stnega Vrha 50. V nezgodi je bil
Jožef Emeršič hudo ranjen, so-
potnica v Krambergerjevem vo-
zilu pa lažje. Prepeljali so ju v
ptujsko bolnišnico.
Deklica se uspešno
zdravi v ptujski
bolnišnici
v poročilu o prometni neseči
v Zaklu pri Podlehniku (Tednik
z dne 9. julija 1992) pod naslo-
vom Bratec umrl, sestra hudo
ranjena smo na podlagi nepo-
polne informacije zapisali, da
so hudo ranjeno deklico Polono
premestili v mariborsko bolniš-
nico. Resnica je, da se deklica
stalno zdravi v ptujski bolnišni-
ci, v Maribor je bila prepeljana
samo na strokovni pregled, kjer
so ugotovili, da so zdravniki v
ptujski bolnišnici naredili stro-
kovno najboljše, kar je glede na
hude telesne poškodbe bilo
sploh možno. Zato se še naprej
zdravi v Ptuju in njeno zdra-
vljenje dobro napreduje.
Zakaj so poginile ribe
v stari strugi Drave pri Hajdi-
ni so pred dnevi našli za okoli
200 kg poginulih rib - podusti.
Vzrok pomora so začele razi-
skovati inšpekcijske službe. V
treh vzorčnih ribah so odkrili
počene zračne mehurčke, zato
upravičeno sumijo, da je pogin
rib povzročila eksplozija. Prav
zato so se v preiskavo vključili
tudi ptujski policisti.
Direktorju odnesel
denarnico
Prejšnjo sredo je neznanec
odnesel denarnico iz pisarne di-
rektorja podjetja Yutaly v Ptuju.
Denarnica je bila direktorjeva
in ne prazna; oškodovan je za
okoli sto tisoč tolarjev.	pp
Osebna kronika
Poroke — Ptuj: Bojan Rihta-
rič, Lovrenc na Dr. polju 70, in
Božiča Kajzer, Mestni Vrh 47;
Bojan Horvat, Kvedrova ul. 4,
Ptuj, in Adela Blagovič, Ptuj,
Rimska ploščad 16; Marjan Šmi-
goc, Bukovci 153, in Lidija Ko-
larič, Bukovci 4; Jože Rajzman,
Srebotje 33, in Jelka Peršoh, Cir-
kovce 6l/d; Ivan Kline, Gradišča
129, in Brigita Brec, Cirkulane
83; Robert Kelenc, Ptuj, Mari-
borska C. 35/a, in Suzana Najvirt,
Lovrenc na Dravskem polju 72;
Roman Jus in Valerija Horvat,
Žetale 61; Darko Mihalinec in
Simona Žerjav, Gorišnica 43;
Dušan Kaučič, Maribor, Kmetij-
ska ul. l/A, in Cvetka Domine,
Kungota pri Ptuju 60.
Umrl je: Franc Trstenjak,
Obrež 78, * 1912 — + 16. julija
1992.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela,
ki ga je ustanovil Okrajni od-
bor OF Ptuj leta 1948. Izdaja
Zavod za radijsko in časopi-
sno dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen
(direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (pomočnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zu-
panič (novinarji).
TEHNIČNO UREJANJE:
ATS Irena Fijan
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tele-
fon (062) 771-226; telefaks
(062) 771-223.
Celoletna naročnina 2.340 to-
larjev, za tujino 4.680 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.