Cj)ji££cfam s~yi66&ce..* NO. no fagcfr^gioi^ne AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth^ Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 5, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Evropska varnostna konferenca v juliju! Pripravljalni r a z g o vori v Helsinkih so pri kraju, evropska varnostna konferenca se bo pričela prihodnji mesec. Helsinki, Fin. — Priprav-jjalni razgovori za evropsko yarnostno konferenco so se začeli preteklo jesen na prizade-Vanje Sovjetske zveze. Vzhod in Zahod se dolgo nista mogla ze-diniti ne za kraj in ne za pro-gram konference. Sovjetska zve-Za in njeni sateliti so se posebno Opirali predlogu, naj pride na spored tudi razprava o povečanih stikov med narodi obeh de-|ov Evrope. Bali so se, da bi svobodni svet to utegnil uporabiti 2a Propagando proti komunističnemu sistemu. ■P° daljših privatnih razgovo-Hh sta se pretekli mesec zastopnika ZDA in ZSSR sporazume-a ° tem kočljivem vprašanju, ° ie Sovjetska zveza v želji iz-°dsati svoje odnose s svobodnim svetom popustila in pristala n& povečanje stikov. Program konference je bil ako v glavnem sestavljen, tre-a je dopolniti podrobnosti. Za vraj so odločili, da naj bo za za-^etek glavno mesto Finske, nato Vlcarska Ženeva, za konec pa 2°bet Helsinki. Po vesteh iz krogov konfe-nshce se bo redna 1 konferenca aeUa v juliju v Helsinkih, opra-a tani del svojega posla, pa se nato nadaljevala v švicarski 2e-i v letošnjem septembru, buček in podpis dogovorov a bi bil prihodnjo pomlad v Sa6 s^nkih. Predno bo do podpi-^ prišlo, bo morala doseči kak speh tudi konferenca na Duna- vzajemnem, uravnoveše-Y o 2 haan j š an ju oboroženih sil bi^ednji Evropi. Tudi tam naj nem v na pol dosežen tihi spored ZDA in ZSSR. ss odpravila a &0¥ sestanek ¥ Fari Washington, d.c. TJ D o« Wil- 'Ui Sullivan se je po svoji poti , 'gon, x-nn W Vientiai fa °dletel ^jer 2un Phnom Penh, ne vrnil Bang-v ZDA, nato dalje v Pariz, Se je sestal z namestnikom anjega ministra Severnega Novi grobovi Louisa Vidmar V 82. letu starosti je umrla v Polyclinic bolnici Louise Vidmar, 18608 Neff Road. Bila je vdova po možu Johnu, ki je umrl leta 1963. Njen prvi mož Frank Okorn je umrl leta 1929, njen drugi mož Frank Koren pa leta 1945. Bila je mati Louise Berndtson, Franka Okorn, Helen Boros v Phoenixu, Arizona, 6-krat stara mati,- 7-krat prastara mati, sestra Anne Ber-kovec, Agnes Kastelic, Mary Rop, Mt. Clemens, Michigan. Rojena je bila v Gornji Mraševi pri Novem mestu, od koder je prišla v Ameriko leta 1904. Bila je članica društva The Macab-bees Št. 493. Pogreb bo v četrtek iz Želetovega pogr. zavoda na 152 St. ob 8.45 v cerkev Marije Pomočnice ob 9.30 nato na pokopališče Kalvarija. Stephania Sedmak V 67. letu starosti je umrla v Lake County Memorial West bolnici Stephania Sedmak, 1222 E. 168 St. Bila je sestra pokojne Mary Zadel, Mahalie in Ra-phaela (Rae), oba v Jugoslaviji, teta Rae Hassa, Edwarda Zadel in Tillie Fertig (Pensilvanija), hčerka pokojnih Mihaela in Mary, roj. Steinreich. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152 St. v sredo ob 8.15 v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. uri, nato na pokopališče Vernih duš. Pokojna je bila rojena v Uniontown, Pa. Bila je upokojenka, preje pa zaposlena kot kuharica pri TRW Corp. Bila je članica društva št. 22 A.D.Z., Kluba slovenskih upokojencev za Waterloo okrožje in Progresivnih Slovenk, krožek št. 3. Ruth Y. Kraška Richard A. Kraška Tekom hudega viharja preteklo nedeljo zvečer se je mlada mati s svojimi otroci skrila v stensko omare na svojem domu, na 19406 Bernice Ave. Vrata so se med nevihto zaprla in družina je bila ujeta. Ko je prišel mož, oziroma oče domov je našel svojo 32-letno ženo Ruth Y. Kraška in svojega 2-letnega sina Richarda A. Kraška ml. zadušenega, hčerki Katherino in Lindo, stari 8 in 9 let, pa v globoki nezavesti. Obe sta v kritičnem stanju v bolnici. Mlada mati Ruth je bila hčerka Harry-ja in Florence Koo-ser, sestra Elizabeth Barnhart, Richarda A. in Debre, snaha Edwarda in Louise Kraška. Rojena je bila v Brownsvillu, Pa. Vl^tnama Nguyen Co Thach-em. logovi razgovori pomenijo Mali Richard je bil vnuk Harry- žačetek ; stan , m Pripravo na nov se-Tiine* ^r' Hissingerja in Le Due y'39’ določen za jutri. ^rOfi'hZaVeZn^3c331 diplomatskih na ^ trdijo, da so edini izgledi VorovPei:i Kissingerjevih razgo-®aigo V amerHkem pritisku na V j,*’ c3a da več besede rdečim iehiu2nern ^*etnarnu, in v spre-PrincJ?redl°Sa za razgovore s dočrto +• k'hanukom glede bo-2ahtev 1 ■^'Pkodže. Sihanuk p°dporA 1da. ZDA umaknei° znajo • v3adi Lon Nola in pri- kohiten',e^a Za resnNnega in za-§a Sadarja v Kambodži. 3eti ^ave je stal pred 20 ok°l 30 centov. ^retnenski prerok ihostjo ° 0^ačno, soparno z mož- ratura nevidt- Najvišja tempe- ra okoli 85 ja in Florence Kooser, Edwarda in Louise Kraška, pravnuk Anne Kraška, brat Katherine in Linde ter ljubljeni načak. Pogreb obeh bo v sredo ob 10.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152 St. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 11. uri, nato na pokopališče Vernih duš. Mary J. Mlakar Včeraj zjutraj je nenadno umrla na svojem domu na 17720 Schenley Avenue 60 let stara Mary J. Mlakar, roj. Watral v Glencampbellu, Pa., od koder je prišla v Cleveland okoli 1. 1930, žena Louisa J., mati Jeroma in Mrs. Ralph (Donna) Passerell, 6-krat stara mati, sestra Paula Watral, Johna Watral, Helen Jacobs, Margaret Watral, Roberta Watral, Dorothy Podržaj' in Edwarda, hčerka Mrs. Catherine in pok. Andrewa Watral. Zaposlena je bila preko 25 let pri Richman Bros. kot likalka. Pogreb bo v četrtek ob 8.30 iz Ordinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Andreja ob 9.30, nato na Kalvarijo. Vojni ujelniki so bili bolj bolni, kol so pri svoji vrnilvi izg Dober izgled vojnih ujetnikov pri njihovem izstopanju iz letak ob povratku na svobodo je bil varljiv. WASHINGTON, D.C. - Pomožni cbramni tajnik za zdravstvo dr. R. S. Wilbur je dejal pretekli petek, da so bili ameriški vojni ujetniki, ko so se vrnili iz Severnega in Južnega Vietnama, veliko bolj bolni, kot je izgledalo. Skoraj ena tretjina ima večje prelome kosti in 15% jih ima večje poškodbe v hrbtenici, ki so jih dobili pri odskoku iz zadetih letal. Skoraj dve tretjini vojakov, ki so bili ujeti v Južnem Vietnamu, sta se vrnili s težko malarijo in preko polovica vseh ujetnikov :z glistami. “Ko so prihajali iz letal, so izglodali tako dobro, da smo se varali,” je dejal Wilbur. Težave osvobojenih vojnih ujetnikov še dolgo niso mimo. Proučevanje ujetnikov, ki so se vrnili iz orientalskih ujetniških taborišč v drugi svetovni in korejski vojni, kaže veliko število nasilnih smrti za dobo treh let po vrnitvi iz ujetništva. Da bi take slučaje kolikor le Sabotaža zelo verjetna WASHINGTON, D.C. — Vojaški strokovnjaki v _ obrambnem tajništvu sumijo, da naj bi bila kriva eksplozije dveh pošiljk streliva nedavno v Kaliforniji in Arizoni sabotaža. Res ni za to nobenih dokazov, toda v Pentagonu trdijo, da so predpisi za zavarovanje takih pošiljk tako natančni in strogi, da skoraj ni mogoče misliti na slučajno nesrečo. Posebni javni tožilec Archibald Cox je po dveih sestankih pretekli teden včeraj v posebnem pismu pozval senatni odbor, ki mu načeluje sen. Sam Ervin, naj odloži svoje zasliševanje in preiskavanje Watergate zadeve za tri mesece, ker sicer spravlja v nevarnost možnost kaznovanja krivcev. Sen. Sam Ervin je predlog Coxa odklonil. WASHINGTON, D.C. — Da------------.............v:-.-— nes ob desetih dopoldne bo po- morebitnih krivcev in seveda sebni senatni odbor pod načel- tudi resnično pričevanje, stvom Sama Erwina nadaljeval Priče, ki nihajo med vestjo in javno zasliševanje, ki ga bosta lojalnostjo do predstojnikov bo-prenašala televizija in radio, o do manj verjetno pripravljene Bonn in Praga sla se lončno tudi pobolala Nemška zvezna republika je dosegla nov uspeh v svoji vzhodni politiki, ko se je pobotala s češkoslovaško. BONN, ZRN. — Zvezna re-jnih razgovorih, včeraj pa s pi-publika Nemčija in Ceškoslova-! smom pripraviti posebni senat- nostl in Pravic za preiskavanje ška republika sta si bili sovražni ni odbor, da bi svoje zasliševa- m predvsem ne dostopa do vseh ^ ......... . . dokumentov izvršnega dela vla- de. Watergate aferi. Posebni javni tcžilec Archibald Cox je poskušal pretekli teden v dveh oseb- razkriti resnico pred televizijskimi kamerami kot privatno javnim tožilcem. Senatni odbor nima vseh mož- vse od leta 1938, ko so v znanem nie odložil za tri mesece, ker je monakovskem sporazumu med sicer nevarnost, da “resnica ne štirimi evropskimi silami razde-;bo nikdar prišla na dan”, in ver- mogoče lili Češkoslovaško v upanju, da bo to rešilo svetovni mir. Bri-tansko-francosko popuščanje Hitlerju in Mussoliniju je med tem začetek vojne le pospešilo. Monakovski dogovor je bil razveljavljen ob koncu druge svetovne vojne in ČSR je dobila svoje stare meje, ni pa bilo s tem rešeno vprašanje odnosov v v , . med Zvezno republiko Nemčijo bltV°3I!L": in ČSR- V Pragi so zahtevali, da v Bonnu uradno izjavijo, da je bil monakovski dogovor nezakonito nasilje in se mu tudi javno odpovedo. Willy Brandt je ob začetku razgovorov s Prago to opozoril jetnike, ki so se vrnili iz Vietnama, zdravstveno nadzirali in podpirali najmanj pet let. je povedal dr. Wilbur. Poleg izključno zdravstvenih vprašanj jih ima velik del težave uživeti se v nove razmere v svobodi v svojih družinah, okolici in družbi. Mary K. Oblijan Včeraj zjutraj je umrla na svojem domu na 18664 Arrowhead 75 let stara Mary K. Oblijan, roj. Saran v Predovcu (Ivanič klostar) na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA 1. 1913, vdova po 1. 1970 umrlem možu Johnu, mati Mary in Ann Maxwell, 4-krat stara mati. Pokojna je bila članica HBZ št. 47 in Ameriško-hrvaškega kluba upokojencev. Pogreb bo iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Road ob 9.30, nato na Lake View pokopališče. jetnost, da krivce ne bo kaznovati zaradi obsežne javne razprave o njihovi krivdi. Sen. Sam Ervin je h Coxove-mu predlogu dejal: “Za vse praktične namere in smotre bi taka odložitev pomenila konec poslovanja odbora.” Po njegovem bi to samo podaljšalo preiskavo, ki je že sedaj stara eno leto. Sen. Ervin je prepričan, da je “najvažnejše vprašanje pred deželo sedaj zvedeti resnico”. , Ker se je večina članov senatnega odbora pridružila Ervinovemu stališču, je gotovo, da bo odbor dopoldne, ko se bo eno uro pred obnovo javnega zasliševanja sestal na sejo, tudi uradno na dejstvo, da je njena zahteva sprejel Ervinovo stališče in na_ v taki obliki nesprejemljiva, ker bi delala vlado v Bonnu odgo- vorno za dejanja in škodo, poudaril pa je, da je njegova vlada pripravljena, proglasiti pogodbo za ničevo. Po daljših razgovorih je bila najdena oblika, sprejemljiva Bonnu in Pragi. S tem je bila odstranjena glavna ovira za obnovo rednih medsebojnih odnosov. Nova pogodba med Bonnom in Prago je v glavnem slična onima med Bonnom in Moskvo ter med Bonnom in Varšavo. Pogodba bo podpisana v Pragi ta mesec v navzočnosti nem- daljeval z javnimi zasliševanji. Ta so določena za ob 10. dopoldne. Danes bo prenos 'na televiziji oskrbela NBC (kanal št. 3),.jutri CBS in v četrtek ABC. Na tiskovni konferenci je Archibald Cox navedel za svoj predlog odložitve javnega zasliševanja pred senatnim odborom sledeče razloge: Vsakdo, ki bi bil naklonjen pripraviti “pojasnjevanje”, bo imel olajšano nalogo s predhod- Javno tožilstvo ne bo moglo klicati na odgovor priče, ki jim bo senatni odbor jamčil, da ne bodo klicani zaradi svoje pričanja pred njim pred sodišče. Ko so časnikarji vprašali A. Coxa, če misli na sodno pot, da bi preprečil zasliševanje pred senatnim odborom, je odgovoril, da “ne išče boja z odborom in da še ni pregledal tega”, dodal je vendar, da “te možnosti ne izključuje”. Senatni odbor poudarja, da je organ zakonodaje, ki je popol-1 noma neodvisni del vlade od iz- j vršnega dela, ki ga predstavlja j Iz Clevelanda in okolice Važna seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima jutri, v sredo ob dveh popoldne važno sejo v spodnjih prostorih šole sv. Vida. Po seji zabava in prigrizek! Zadnje slovo— Članstvo Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu je vabljeno nocoj ob 7.30 v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St., da se poslovi od umrle članice Stephanie Sedmak. Župan in mestni svet sta si spet v laseh— Že drugo leto se župan in mestni svet dajeta za to, kdo naj bo odgovoren za poletne službe mladini in kdo naj pod-pisjuje čeke s plačami za njihovo zaposlitev. Mestni svet hoče, da to vrši šolski odbor, župan vstraja na stališču, da je to njegova pravica. Ker so letos županske volitve in volitve mestnega sveta, je spor posebno kočljiv, ko hočeta obe strani imeti v očeh volivcev zaslugo za to, pa naj so sredstva tudi iz zvezne blagajne. Warner & Swasey bo gradila— Znana Warner & Swasey Company je objavila, da bo v naslednjih štrih letih povečala in modernizirala svoje tovarne na 5701 Carnegie Avenue v skupni vrednosti 10.4 milijonov dolarjev in povečala število zaposlenih za nekako 1,600. javni tožilec A. Cox. V sluslu smislu ustave ZDA sta to popolnoma ločeni veji in naj gre vsaka svoje lastno pot. Letalska nesreča v Braziliji: 23 mrtvih RIO DE JANEIRO, Braz. — Ko je potniško letalo s 23 osebami na krovu treščilo pri pristajanju pri mestu Sao Luiz v porečju Amazonke na zemljo in eksplodiralo, so bili vsi mrtvi. V letalu je bilo 7 članov posad- Nova smer v podpiranju tujih držav WASHINGTON, D.C. — Zunanjepolitični odbor Predstavniškega doma se je zavzel za to, da naj bi šla pomoč ZDA predvsem v revne države za programe, ki pospešujejo pridelek ži-! veža, razvoj kmetijstva, zdravstva in uporabe prirodnih bogastev. I Predložen je bil tudi posebni izvozni sklad bilijon dolarjev, ki naj bi omogočal ameriški izvoz v države z nizkimi dohodki. nimi izjavami prič pred senat-| ke in 16 potnikov. nim odborom. Obsežno javno razpravljanje o slučaju in izpostava prič v jav- škega kanclerja Willyja Brand-, nosti bosta otežila, če že ne kar ta. I onemogočila vsako obsodbo Letalo Caravelle se je ponesrečilo na svoji redni dnevni progi Belem-Rio de Janeiro. Sao Luiz je bil na tem letu prvi pristanek. Apollo Telescope Mount Solar Arrays (opened) Solar Arrays (failed to open) Workshop Heat Shield (damaged) Command and Service Modules TEŽAVE Z VESOLJSKIM LABORATORIJEM — Risba predstavlja vesoljski laboratorij z Apollo teleskopom (A), raztegnjenimi krili niegove sončne baterije (B), z delno raztegnjenim krilom sončne baterije samega vesoljskega laboratorija (C), z delavnico v vesoljskem laboratoriju (D), s sončnikom (E) in vesoljsko ladjo Apollo (F), s katero so prileteli astronavti Conrad, Kerwin in Weitz v vesoljski laboratorij. Izgledalo je, da je astronavtom uspelo pre magati težave in da bodo lahko ostali v vesolju 28 dni in opravili tam vse svoje naloge- Prišlo je med tem do novih težav, ko je odpovedalo nekaj električnih baterij. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Izrael se prizadeva, da bi pripravil ZDA do tega, da bi ne dobavile Savdski Arabiji in Kuvajtu F4 Phantom jet letal, ker je prepričan, da bi mogli ti arabski državi uporabiti v ZDA kupljena letala proti Izraelu. BOLOGNA, It. — Prizivno sodišče je odločilo, da je film “Zadnji tango v Parizu” polten in je obsodilo direktorja B. Bertoluccija in izdelovalca filma A. Grimaldija na dva meseca ječe. Prav tako sta bila na po dva meseca ječe obsojena tudi Marlon Brando in Maria Schneider, ki igrata v filmu vodilni vlogi. Zadnjih dveh ni bilo v Italiji, za prva dva pa je sodnik odločil, naj ostaneta na svobodi, če vložita priziv na najvišje sodišče. HOUSTON, Tex. — NASA je odločila, da bodo astronavti poskusili v četrtek raztegniti krilo sončne baterije vesoljskega laboratorija. Dva od njih bosta šla iz vesoljske ladje in skušala opraviti nalogo. Če jima bo to uspelo, bo mogoče izvesti določeni program še z naslednjima dvema skupinama astronavtov, sicer pa bo moralo to odpasti, ker v vesoljskem laboratoriju ni dovolj električne sile. 'A, JUNE 5, 1973 afwl flMERI$ft/t DOUOVIIM rrwTTTgrfTTac^inea-ifitr»,» j t5U7 St. Clair Ave. — 431-0628 --- Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st wee* of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: |18,0C na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meaec« £a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $8.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 110 Tuesday, June 5, 1973 Kako in kam, Jugoslavija? Po trenutnem stanju politične situacije v Jugoslaviji se lahko upravičeno sklepa, da bo Tito ostal šef partije in predsednik federalne republike vse do svoje smrti, čeprav bo nesposoben sam osebno izvrševati te funkcije. Kar bo zatorej preloženo na mlajša ramena, bo zaenkrat opravljanje teh nalog, kakor se pojavljajo iz dneva v dan. Prevzel jih je Slovenec Stane Dolanc, kot smo že zadnjič to reč obravnavali, in jih bo vodil sam, dokler Tito toliko ne okreva, da bo zmožen spet vzeti partijske vajeti v svoje roke, ali pa dokler stari samodržec ne pade v grob — potem tudi po njegovi smrti. V prvem primeru, da Tito spet obnovi svojo moč in e-nergijo, bo Dolancu pretila ista nevarnost, kakor so jo skušali v drugih komunističnih državah prezgodaj izbrani in določeni nasledniki vladajočega potentata. Bolj verjetno pa je, da stari revolucionar ne bo več okreval in bo ostal popolnoma nesposoben na svojih položajih; to bo dalo Dolancu priliko, da se še za časa Titovega življenja dolcončno vpelje v vodstvo partije in v krojenje njenih aktivnosti ter pravočasno dobi v roke vse važne niti partijskega aparata m ta svoj prijem še pod staro avtoriteto povsem konsolidira. Na ta način je verjetno, da bo prehod v novo dobo po itovi smrti gladek in varen za partijo in režim, čeprav ne bo lahek. Redno so prihajale v svobodni svet vesti iz Jugoslavije vse od predbožičnega upora na Hrvaškem 1. 1671 dalje, da je Tito izpeljal svoje paritjske čistke v deželi s pomočjo in sodelovanjem Staneta Dolanca, kateri je bil ves čas tesno ob njegovi strani in mu nudil ne samo podporo, ampak najbrž,' še kaj več. Kot vemo, je bil brutalni Brozov poseg v strankina lokalna vodstva v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani obsežen in temeljit, odstranil je vse “nacionalistične’ in “liberalne” voditelje in jih nadomestil z ljudmi, ki^so bili po volji Titu in — morda še bolj Dolancu. Upravičen je sum, da je mladi, ambiciozni glavni tajnik osrednje partijske organizacije s temi čistkami utiral pot svojim lastnim, osebnim ciljem za dosego vodilne vloge v partiji in v deželi. Ni verjetno, da bi bile take Dolancove ambicije ostale prikrite odstavljenim lokalnim partijskim veličinam, še manj, da bi jih bili pozabili. Ti imajo svoje ambicije in svoje načrte, ne nosijo okrog puhlih glav in z resignacijo napolnjenih čustev in energij, pač pa čakajo na ugoden čas in razmere, ko se bodo spet lahko uveljavili. Kdor pade z vodilnega mesta v razmerah, kakor vladajo sedaj v Jugoslaviji, ni verjetno, da ne bi poskusil vrniti milo za dravo. Zatorej novo izbrani Titov naslednik v partiji ne more pričakovati lepih časov v bližnji prihodnosti. A t° osebno prerivanje za oblast in moč ni vse, ni niti ni najvažnejše. Resnica je in ostane, da obnemogli stari absolutist navKijub neomejeni avtoriteti, prestižu, priznani odločnosti in okrutni brezobzirnosti ni uspel, da bi bil zadovoljivo rešil takšna temeljna vprašanja jugoslovanske državne ciužine, kot je nacionalni problem — danes prav iJko odprta krvaveča rana kot v času prevzema komunistične oblasti —- ali pa problem ekonomske stabilizacije, ko zavožena partijska politika grozeče pretresa celotno jugoslovansko gospodarstvo. Prvo in drugo je fundamentaJne-ga pomena za vsaj znosno sožitje narodov v skupni državi to po 1 itovem odhodu pojavilo v povečani meri. Ali tako na široko razvpito delavsko samoupravljanje pred gospodarsko centralizacijo, kot jo izvajajo v deželah sovjetskega bloka. Kako to delavsko avtonomijo v samoupravljanju pojmuje z ozirom na vsestransko vmešavanje partije v odločanje delavskih svetov, tega ni povedal. Pokazala bo bodočnost, če in kadar bo imel tovariš Stane Dolanc prvo in zadnjo besedo v življenju slehernega jugoslovanskega državljana. L. P. BESEDA IZ NARODA Župnik v lan Franciscu ¥iia! fodušek umrl CLEVELAND, O. — Kako hi- bil napisal rajnki father Trunk tro sta se poslovila drug za dru- ! gim od nas! Dne 11. marca tl. se je poslovil od nas father Jurij 1. 1968 o rajnkem Vitalu Vodušku kot župniku na župniji Gospodovega rojstva, namreč: “Po M. Trunk, starosta slovenskih! smrti Rev. Turka je prevzel duhovnikov; 2 meseca in pol za njim, 27. majnika 1973, pa žup-nik-pesnik Vital Vodušek, oba iz iste hiše-slovenskega župnišča v San Francisco v Kalifor- župnijo Rev. Vital Vodušek in zelo skrbno jo vodi. Brez spretne roke Rev. Voduška bi bila župnija razpadla. L. 1946 zanese prav slučajno tudi mene sem. niji. čeprav je bila med njima Rev. Vodušek mi ponudi preskr- kar znatna starostna razlika-30 let-, sta se vendar vsa leta skupnega življenja za isto mizo in bo za malo pomoč, ostanem, že nad 20 let sem tu. Za stara leta si nihče ne more želeti boljše pod isto streho dobro razumela preskrbe, v pravem raju živim.” in bila dobra prijatelja. Rajnki j (Prim. Jurij M. Trunk: Pisano gospod Vital Vodušek je bil polje, ASI, 14.2.68!) brezdvomno naj večji Trunkov j Rajnki župnik Vital Vodušek dobrotnik v njegovem ameri- je bil zelo inteligenten in glo-škem življenjskem obdobju. Ze- bokoveren duhovnik. Zelo je lo je bil potrpežljiv z njim. Re- častil in ljubil Najsvetejši zadek drugi bi to zmogel. ! krament. Rad je hodil v spo- Gospod Jurij M. Trunk je bil' vednico; rad je obiskoval bol-rojen 1. sept. 1870 v Bačah ob (nike, posebno za prve petke v Baškem jezeru na Koroškem, | mesecu. Dalje je bil daleč na-gospod Vital Vodušek pa 25. | okoli znan po vzdrževanju kras-apriia 1906 v Ljubljani. Oba sta j nega zborovnega cerkvenega izhajala iz zdravih številnih dru-! petja kakor tudi dobro organi-žin. Prvi iz močne kmečke dru- , ziranega ljudskega petja in žine, drugi iz zdrave meščanske skupnega recitiranja med Ijud-(Njegov oče je bil ugleden od-1 sko mašo. Že v Ljubljani odnos-vetnik v Lj.).-Father Trunk je no na Lokah pri Zagorju ob Sa-bil posvečen v mašnika v Ce-! vi se je z vso vnemo posvetil lovcu na Koroškem 19. jul. 1895,1 “razumevanju sv. maše”, v Ame- father Vital Vodušek pa v Ljubljani v Sloveniji 29. junija 1929. Prvi je prišel v ZDA za stalno leta 1921, drugi pa v decembru 1936. — Tako bi lahko | še kar naprej našteval, prime- j in se bo Stane Dolanc sposoben spraviti v red, česar Josip Broz m mogel? O Dolancovih političnih konceptih glede smeri jimo-slovanske notranje in zunanje politike v bodočnosti, zlasti pa glede vloge komunistične partije v celokupnem javnem življenju je mogoče dobiti nekaj ključnih prijemov ki te koncepte razložijo. Dejstvo, da je bil Dolanc aktivno ude-lezen pri izgonu “nacionalističnih” in “liberalnih” komunističnih, veličin z v°dilnih položajev potrjuje domnevo, da je pristaš močne roke v partiji, centralist v strankinem aparatu z absolutno komando v Beogradu, absolutist pri odločanju, kadar gre za popolno uveljavljenje partijske moči in veljave, pričakovati je, da bo pod njegovim vodstvom dokončno pokopan razvoj od 1. 1952 dalje, ko se je Zveza jugoslovanskih komunistov (partija) odločila potemniti se v ozadje ne komandirati, marveč le kontrolirati in‘svetovati. Zavlada naj koncept stare garde”, ki se lepo poda v skupni model po vzorcu sovjetske partije in njenih satelitov po svetu, I orej — ne več svobode, ampak manj, ne več liberalizacije, ampak manj. Na drugi strani pa se iz m narrrgavani, čeravno niso naravnost izgovorjena, 'more razbrat' njegovo prepričanje, da je pravilna sedania jugo-siovans.ca politika neuvrščenosti (nonalignment) — morda predvsem iz ekonomskih razlogov — kakor .tudi daje prednost ta.-am ideološkim novotarijam kot so delavski sveti in riki pa je s posebno gorečnostjo vsak dan pred sv. mašo in tudi vmes sem začel kako pesem, tako da so ljudje zaradu pelja rajši prihajali v cerkev. Pa ne samo to, da je rajnki Vital Vodušek močno ljubil petje, tudi sam je rad sedel za orgle, igral in pel in vnemal za Gospoda ne samo srca drugih marveč tudi svoje lastno. V nje- rjal in tako dalje, pa bodi dosti tega. Gospod Vital Vodušek bi bil šel lahko v zasluženi pokoj že pred leti, pa je vztrajal, ker se je lepo po sobratovski odločil,: g°vi zapuščini mora biti lepo da ostane še naprej župnik, “ker število božičnih zborovskih bi le rad do konca skrbel za “koncertov z orglami” (Organist father Trunka”, kakor je bil to g- Aleš Šimenc, doma z Gorenj-zapisal v enem' izmed svojih skega na Slovenskem!) in petih zadnjih pisem pred svojo zadnjo sv- maš, kar bo nekoč gotovo ve-boleznijo. — Kako lepo, pleme-, like vrednosti, potem ko se v se-nito dejanje! J danji liturgični praksi to več ne Father Vital Vodušek je pre-' prakticira, odnosno vsaj ne v vzel slovensko župnijo Gospo-1 nekdanjem obsegu, dovega rojstva (The Nativity Father Vital Vodušek je dalje letošnjega aprila je želel, da bi ga z letalom prepeljali v Ljubljano, ker je želel tam umreti, da bi njegovo truplo počivalo ob truplih njegovega očeta in matere na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu, pa so mu zdravniki odsvetovali kaj tako riskantnega. — Vse od srede lanskega septembra je bila stalno pri njem njegova rodna sestra Andrea. Vse je storila zanj, kar je bilo v človeških močeh.— Njej in vsem njegovim dragim v domovini kakor tudi tu v ZDA ob izgubi ljubljenega brata prisrčno sožalje! Dragi prijatelj Vital, ne zameri, če tudi jaz zaključim te svoje besede tako, kakor se je poslovil od Tebe Tvoj ljubljeni oče pred svojo smrtjo, ko Ti je rekel: Videbimus in coelo-Na svidenje v nebesih! Bog daj tako! Junijske kansaške drobtinice (ne ljubiti, a nimajo nikogar, da j bi jim govoril o ljubezni, s ka-1 tero gori božje Srce do njih. Mi, ki poznamo to Srce, imamo dolž- J unij — mesec vrtnic, ko pri-1 nost razodeti ga tistim, ki ga ne de naša ljubezen najbolj do iz-'poznajo. Tudi lajiki morejo vr-raza! Saj je sv. Cerkev posvetila ! |jti apostolat širjenja češčenja vsak dan tega meseca presv. Srcu. Govoriti in pisati o presv. Janez Sever Eudiski upokojenci in politika Church) v San Francisco, Kalif., leta 1939, potem ko je pred tem iz rezidence pri Sv. Lovrencu, Newburgh, O., v Clevelandu vodil misijone po slovenskih naselbinah po Ameriki. Pri tem je bil eden izmed namenov, ki jih j je imel pri teh misijonih, zbrati nekaj sredstev za dograditev novega Baragovega semenišča v, Ljubljani, katero so v tistem' času postavljali na prostoru sta- I rega ljubljanskega pokopališča pri Sv. Krištofu. Župnija Gospodovega rojstva v San Francisco, Kalif., je bila ustanovljena 1. 1903. Temeljni kamen za njeno prvo cerkev je bil vzidan 4. okt. 1903. Bila je to ne samb prva slovenska marveč hkrati tudi prva slovanska katoliška cerkev na ameriškem zapadu. Njen prvi župnik je bil father Franc Turk, ki je kmalu po mašniškem posvečenju bil imenovan za prvega župnika novoustanovljene slovenskohr-vatske župnije v San Fransisco. Turk je potem ostal na tej župniji 36 let, tj. do svoje 1939. Po njegovi smrti je župnijo nekaj časa upravljal kalifornijski pomož. škof Merlin J. Guilfoyle, danes rezidenčni škof v Stocktonu v Kaliforniji, dok- veliko bral. Imel je najbrž naj-bogatejšo slovensko knjižnico med nami, Dalje je imel hudo rad ptičke. V veliko razvedrilo so mu bile tudi rože, lončnice. Na stotine jih je bilo v njegovem slovenskem župnišču in ob cerkvi. Rad se je postavil tudi s prijetno dišečimi gozdnimi ciklamami, katere je prinesel nekoč z obiska domovine. Končno bi rad omenil še ve- ler je ni jeseni 1939 prevzel rajn-nekaterih Dolancovih pripomb . father Vital Vodušek, ki jo je vodil odtlej pa do svoje zad-j med nje obolelosti (tumor na mož- se je ganih) lansko jesen. liko gostoljubnost rajnkega fa-thra Vitala Voduška. Posebno slovenski duhovniki so se radi zbirali vsako sredo v njegovem župnišču. Njegova kuharica gdč. Francka (Father Trunk jo je ogovarjal Franca) jim je prh ravila po star okraj ski navadi domač obed. Vital je bil svojih gostov silno vesel. P0 navadi je imel med njimi tudi prvo besedo. Po vnetih debatah so navadno vrgli še. tarok. — Ne bi prav storil, če ne bi s tem v zvezi imenoval še nekdanjega Vi-talovega velikega gosta rajnkega škofa Gregorija Rožmana. Ka-smrti dar koli se je škof R. pripeljal v San Francisco, je bil vedno njegov dragi gost. Father Vital Vodušek je v življenju veliko trpel zaradi bolečin v želodcu (Bil je tudi operiran) in bolečin v stopalu, kar ga je oviralo pri poklekovanju sv. mašo. Lansko jesen pa se je vsemu temu pridružil še tumor na možganih-rak. Zdrav- EUCLID, O. — Kot poročevalec Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu sem na zadnji seji, 3. maja 19^3,'poročal, da bodo volitve (8. maja) za zmanjšanje števila mestnih odbornikov od 33 na 15. Trdil sem, da bi to bil hud udarec :za politični napredek slovenskega naroda v Clevelandu, ker bi Slovenci v siovenskih var dah izgubili svoje lastne zastopnike. Ker so nekateri elani kričali (kričanje je proti pravilom), da je moje poročilo izven reda, da je to nedovoljena politika, želim poročati za korist kluba, da se nekateri člani ne zavedajo, da je 1) politika važna in potrebna pri vseh upokojenskih klubih, ki želijo obdržati in ščititi svoje pravice ter izboljšati socialno in zdravstveno zaščito; 2) da je naš klub del narodnega gibanja The" National Council of Senior Citizens, ki zahteva sodelovanje in 3) da imamo dve vrsti politike, eno, ki je za napredek kluba, in drugo (kadar kandidati kandidirajo), ki je za razdor in poslabšanje kluba. Brez politike, ki pomeni, da izražamo svojo politično moč s tem, da volimo in vplivamo na svoje zastopnike potom resolucij, ne bi danes imeli Socialne zaščite, potom katere dobimo mesečne pokojnine, in ne bi imeli proste bolnice za 60 dni (plačamo samo $72). Akoravno so se nekateri klubi zanimali za piknike in zabavo, ne pozabimo, da so delavske in druge organizacije se borile za naše pravice proti velikim korporacijam in da je sedaj dolžnost upokojenskih klubov prispevati aktivno za bodoči napredek. Kakor sem omenil zadnji mesec, so resolucije in pritožbe proti osebam bile predložene vsemu članstvu, ki jih ni bilo; pripravljeno študirati in ravnavati. Zapisnikar Joseph Birk je na zadnji seji našega kluba predložil, da se izvoli poseben odbor za resolucije in pr a-1 vila. Naj omenim, da je Fede-' racija slovenskih upokojenskih klubov tak predlog že sprejela. Prof. Wm. Kennick Srcu ni nikaka sentimentalnost. Kaj pravi Pij XII. o tem? “Pobožnost k presv. Srcu je naj večje dejanje ljubezni in ve- presv. Srca. Treba je le vplest) v pogovor, kar bi bilo v dušni prid bližnjega. Svet rabi apostolov, ki bi hodili iz kraja v. kraj, kot sv. Pa) vel, i n bi pridigali o ljubezni re. Zahteva, da se popolnoma presv. Srca. Nikdo na svetu ni predamo in posvetimo vsega lju-1 tak brezdomec kot človek, ki ne bežni božjega Odrešenika. Ra-'pozna Boga in Njegove osebne njeno Srce Jezusovo je živ sim-1 ljubezni do njega. Molimo na bol te ljubezni. | praznik presv. Srca in vse dni Pobožnost k presv. Srcu je ta-'junija, naj obudi v srcih mladiko važna, da smemo sklepati,1 ne poklicev, ki se bodo posvetili kar se tiče življenja po veri, da apostolatu presv. Srca, ko.t ]e je v tem popolnost krščanske : bil Pater Mateo, vere.” f Ves svet je prepotoval in va- Leon XIII. je posvetil svet bil ljudstva in narode k Ijubez-presv. Srcu. še sedaj molimo ob ni presv. Srca. Po petkrat, vča-prvih petkih njegovo posvetilno sih osemkrat na dan je pridiga)-molitev presv. Srcu. Vodil je duhovne vaje in miši- Pij X., svetnik, je zapovedal j one. Večino katoličanov je abu-Patru Mateju, naj prehodi ves dil iz zaspanosti, da so posvetih svet in širi pobožnost posvečenja družin presv. Srcu. Če bodo družine častile presv. Srce, bo to kvas, ki bo prekvasil vso zemljo. Kjer Kristusovo Srce kraljuje v hiši, kraljuje tudi v srcih posameznih. Za Janeza XXIII. nam je znano, da je bil že kot dete posvečen presv. Srcu in je vse življenje bilo presv! Srce njegov vzor. Iz te pobožnosti je zrasla ljubezen do- presv. Evharistije. Ti dve pobožnosti sta tako tesno združeni, da ne more biti ene brez druge. Pij X. je zadal težak udarec modernizmu za nekaj let. A ta zmaj že zopet dviga eno svojih glav. Sedanji liberalni teologi so mu prijatelji. Mešajo ljudem glave. Pavel VI. svari, piše en- svoje družine presv. Srcu. Nov duh je zavladal... To je bilo v času med obema vojnama. Zažgal je kres navdušenja za interese presv. Srca. Ko je onemogel in čakal v bolnici klic3 presv. Srca, za katero se je izničil v neprestanem trudu širjenja slave božje, je pred zadnjim, srčnim napadom še pisal svojemu, prijatelju: “Če boš kdaj slišal, da sem .ohromel, da ne morem več m 1 pisati, pridigati, hoditi, ne reci-‘‘Kaj pa tvoj misijon, tvoj aP0' stolat?” Ne, kakor dolgo bom imel še srce, ki ljubi, in telo, m more trpeti, bom še vedno ap°' stol. Ne bom sicer pridigal šti rlkrat ali petkrat na dan, amp3^ stokrat, na križu! V življenju in v smrti bom apostol, ker ljubim presv. Srce. V bolezni in zdra^ ciklike, ki se jim pa modernisti ne pokore. Kje je pomoč, da bo- Ju želim biti apostol, do verniki, ki so še zvesti Petru.1 ljubim, ker želim, da bi ohranili zvestobo Cerkvi? V ljubili...” Srcu! i Da bi bilo še več takih apost° ker Ga Ga vsi presv. ,oreu: -------- —----------------- .j Ko se je v 17. stoletju razbo- -iov tudi sedaj med nami! Da hotil janzenizem po Evropi in Q Drll° ” odvračal vernike od presv. Evharistije, je Jezus v Paray le vsi verni se okoristili s Prl nost j o, ki nam je še vsem 113 razpolago — da bi črpali iz si3 Menial razodel svetu Svoje Srce.! denca milosti, ki teko iz Pie. Srca. Treba se nam je le °i'- 0ar©¥s m simrešisRo ©trta v IkgenišnI 29. junija letos! — bo ravno 300 let, odkar je pokazal Margareti Alakok to Srce, ki nas take ljubi. Bazilika, v kateri je svetnica gledala Odrešenikovo Srce, je po mnenju Patra Mateo-a, a-postola posvečenja družin, najbolj svet kraj na svetu — za Kalvarijo. Na Kalvariji je Kristus umiral iz ljubezni, v Paray le Monisl nam je pa razodel ljubezen svojega Srca •— vzrok Njegove smrti. 29. junija je torej dan, ki ne sme mimo nas brez kakega znaka ljubezni do presv. Srca. Prisluhnimo klicu, ki je božjemu Odrešeniku privrel iz. globočine Njegovega Srca: “Glej to Srce, katero je tako ljubilo ljudi, da se je popolnoma povžilo v žrtvah za nje. V povračilo ne pre-, jemam ničesar drugega kot ne-0J" hvaležnost, nespoštljivost, mrz-I loto, božje rope in zaničevanje I presv. Evharistije, zakramenta moje ljubezni.” In še je tožil Margareti: “Kar me najhuje boli, je to, da srca, meni posvečena, tako ravnajo z menoj.” Ali je Jezus gledal v našo do-j bo? Da, hude zmešnjave so bile I tedaj v Cerkvi, a zdi se, da so j bile malenkost v primeri z da-| našnjimi. Duhovniki in redovni-; ce iščejo svojo “identiteto”, na-glo ! mesto da bi se bolj zanimali za boižjo. Našli bi sebe, vedeli bi niti evharističnega Srca JezUf)! vega. Dajmo Mu prostor v naSl^ srcih. Prejemajmo Ga pogosto sv. obhajilu. S tem bomo vrača “ljubezen za ljubezen”. R1 gova tožba o nehvaležnosti, za ničevanju Njegove Evharistij .bin10 ne bo veljala nam. Ne pozac na prvi petek in na 29. jump prejeti zadostilno sv. obhajilo- Devetdnevnica na čast PreS Srcu: “O najsvetejše Jezusovo vir vseh blagoslovov, molim ’ ljubim Te, in z globoko žal°^. jo za moje grehe darujem Pomagaj svoje ubogo srce. jr v.g^. da bom ponižen, potrpežljiv>_ in popolnoma poslušen Tvoji I Iji. Daj, dobri Jezus, da bp živel v Tebi in za Te. VarUi^_ v nevarnostih; tolaži me Ijenju; daj mi zdravje te ’ pomoč v mojih časnih potre in daj Blagoslovi vse moje delo mi milost srečne smrti. po- Usmiljeno Srce Jezusovo, ^ svetimo se Tebi danes in vecn^ Jezus, krotak in iz srca P° _ žen, upodobi naša srca F° jem Srcu.” Opcmba — Dobila sem iz Cin- cinnatija, s r e d i š ča apos tolat3 presv. Srca, idobic CLEVELAND, O. — Po venski pisarni so bili v zadnjem , , v , času poslani za slovensko cer-:kd° S°’ ce bl poznali Presv' Srce kev Marije Pomagaj v Buenos Airesu sledeči darovi: $20: Janez in Marija Pičman, Urbanija Marija; po $10: Jože Tominc, Pepca Beričič (Joliet), Carl Kle-zin, Brooklyn, N. Y., Roman Švajger; po $5: Jože in Jožefa S tej ec; $7: in se Vanj poglabljali. V presv. Srcu bi kot v ogledalu videli svojo dušo — nič kaj vredno občudovanja . .. Tvoje Srce, o Jezus — in moje ...! Gospod, bodi milostljiv grešniku! Ljudje, ki ne poznajo božje o- Janez Garjol, Joliet J Sebn® ^bezni do njih, so kakor ipuscanci, ki se izvale brez kek- Tukaj bi rad še navedel, kar se ! niki so mu svetovali operacijo, mi namreč zdi značilno, kar je katero je pa odklonil. V začetku Vsem darov aleem najlepša; hvala, pri mašah v Argentini se'''6’ V in^uRatorjil1- Dobivajo to-dobrotnikov spominjajo. , p^° Vlil1, a ničesar, da bi mogli ljubiti. Koliko je precej v. molitvijo posvetitve r ^ Srcu, ki sem jo jaz prestavi a^ slovenščino. Ako jo kdo želi, jo sem jo jaz > jo kdo želi: rada pošljem. Samo naj P n—J— —ro- loži kuverto, na katero naj in P' silec napiše svoj naslov lepi znamko. s. M. Lavoslava Tur -515 Ohio Ave. Kansas City, Kansas 66101 Dve milijonski mesti y CANBERRA, Avstral. , mesti M lilij011 Avstraliji imata le bourne in Sydney preko m: ^ prebivalcev. Druga večja m Avstrija, na Vograničnog doma po- kraj litičk U9°'austrijske granice, po-kriig6 019an^zacije Koruške ot-zrtVa SU svibnja spomen-ploču U pr^Q yartizanskog divjaštva kitovi e