Cerkveue zadeve. . Prelat Fran Kosar. (DaUe.) Družino je* imel pobožno in skrbno. Družinčetu je tlajal pravico, a z delom ga ni preoblagal. Hlapci in dekle so zahajali v mesecu k spovedi. Vsak večer je molil družini sam večerno molitev ter jo ob koncu pokropil z blagoslovljeno vodo. V postu je prilagal večcrni pobožnosti kratko premišljevanje Kristusovega Irpljenja. Nekemu hlapcu, ki parkrati ni prišel k večerni molitvi, dejal je mirno: >Ce se ne moreš privaditi hišnemu redu, tedaj ne moreš pri nas biti«. Sicer pa je rad potrpel s svojo družino. Nov hlapec, ki ga je vozil iz polieanske postaje na Kozje, zgreši pravo pot, ker še ni vajen ceste, in ga vozi naprej po krivi poti. Sled- njič dekan vendiir opazi pomoto. Hlapec ves pobit in osramočen pravi: ^Gospod, kajbozdaj?« Kosar se poSali ž njim, rekoč: »Obrnil boš proli domu, pa bo!« Ko je Kosar dekan postal, še ni bilo osodne nove šole, in je bil torej on od državne oblasli imenovan tudi okrajnim šolskim nadzornikom. Pokojnik pa ni bil slep nadzornik, nego bistrook čuvaj žole. Zato je ne- kega učitelja, ki ni bil na svojem mestu, lako dolgo zasegal, dokler ga vlada ni odstavila. Ko je pa bil ob službo in ob krub, navrgel je Kosar vsem duhovnikom svoje dekanije mesečno dačo za nesreenega učitelja ter ga je tako preživil. Kosar jo sovražil zlobo, a osebo je ljubil. Posvetne gosposke Kosar ni bodil vabit, če so pa ga uradne osebe prišle obiskat, sprejemal jih je spoStljivo in gostoljubno; zato so mu pa bile naklonjene in se niso nerade oglašale pri njem. Okrajni glavar prilično dekana naravnost vpraSa, ali ve, da je pod redarskim očesoin, in ob enem izraža svoje začudenje, da se je kaj tacega moglo zgoditi. Toda Kosar nadaljšnji razgovor o tem uljudno, a odločno odkloni, kar zopet usupne glavarja, ki je prav nepriložno pogrel bil neIjubo staro novico. Svobodno pa tukaj izpGvemo, da je vlada svojo sodbo o Kosarju, ko ga je spoznavala, menjavala in slednjič tudi do dobrega spreinenila. Porok tega nam je pohvalniea, katero je po avstrijskopruski vojski prejel od vlade, ki se lako glasi: »Namestnik, ocenjajoč izvrstno lojalnost in zvestobo, pokazano ob času vojske, kakor tudi dejanski učinjeno požrtvovalno domoljubje, usoja se izreči visokovrednemu gospodu svoje priznanje in najtoplejšo zahvalo.« Gradec 15. jan. 1867. Mecsery 1. r. Ce se dobro spominjamo, sla se munreč po pruski vojski dva ranjenca lečila na njegove stroške. —• Eaako polivalno pismo mu je poslala vlada, ko se je 1. 1869. po uvedeni novi šolski uredbi odpovedal službi okrajnga šolskega nadzornika. Radoslno tudi zabeležimo, da je pokojniku veljavo in lepo ime, katero mu je v Mariboru lažnivi liberalizem podjedal, na kmetih pošteni značaj in zrela sodnost našega vrlega ljudstva vrnila s lem, da je 23. jun. 1870 kozjanskega dekana, Frana Kosarja, v Brežicah s 59 glasovi izbrala za svojega deželnega poslanca, dočim je njegov nasprotnik vlovil le 37 glasov.x) Enako zaupanje so skazali Kosarju volilni možje — slovenski možaki —celjsko-brežiškega volilnega okraja, ko je 1. 1873. nastopil kot kandidat avstrijske »pravne stranke« za državni zbor. Pri prvi volitvi je dobil natnreč 142 glasov, in mladi dr. V. le 87; in še le pri ožji volitvi, ko so mladim priskočili nemčurji na poraoč, potegnila je tehtnica za dr. V. Zato pa pošlje Kosar po volilvi svojim volilcem odprto pismo, ki se tako-le glasi: »Dragi volilni možje, kateri ste v Celju in Brežicab za mene glasovali, sprejmite za svojo neprestrašeno srčnost in možato stanovitnost kljubu vsemu nasprotnemu nasilstvu in hujskanju mojo najsrčnejšo zahvalo, — ne toliko v mojem imenu, kakor v iinenu pravične in svete stvari, za katero se naša stranka bojuje. Vaši glasovi so izvirali iz narodno čutečih in vernib src, in zato so moj in vaš ponos. Pali smo in vendar smo zmagali; kajti dokler so narodni volilci glasovali, bila je sijajna zmaga na naši ') BSlov. Gosp." 1870 št. 25. strani; stali smo 142 naših glasov proti 87 nasprotnim glasom. Tolažljivo znamenje, da hočejo štajarski Slovenci tudi zanaprej ostati — Slovenei in verni krisljani«. Nemškutarji, največji sovažniki naSe narodnosti, morali so priskočiti, da so nasprotni stranki, ki se >s čisto narodnostjo ponaša, pomagali do zmage«. Ova volitev je torej clo pike slična sedanji izvolilvi sodnika V. na Dolenjskem, kateri bi bil prav gotovo vodo pil, ko bi ga Kočevarji in nemškutarji ne potegnili na suho. Hencaj! »čista narodnost« mladih se v 22. letili prav nič ni sčistila! To ne more pristno in pošteno vino biti, ki se tako dolgo čisti. Mlade sicer omami in opijani, modrejši pa ga ne marajo piti, vedoč, kako hudo da škoduje slovenskemu življu. SkuSnja nara je torcj porok, da imajo mladi v odličnem trenotku vse na prodaj, tudi •— »čisto narodnost«. Eyo še naip v spomin cvetlico ¦ omike (?) mladili, ki so pobijali »mračnjaka« Kosarja! ,,Možje v nevarnosti ni v e r a, Nego samo — kaplanska bera, Državni zbor je zbor možakov, Ne pridigarjey in ne mračnjakov; Zatorej ne volite farja, Kanonika Kosarja!"1) ') Prim. ,,Slov. Gosp." 1873 št. 43.