Naročnina
sa državo SHS:
na mesec......Din 30
sa pol leta..... a 130
ta celo leto .. •. .340
za inozemstvo: mesečno.......Dii
Sobotna izdaja: celoletno
« Jugoslaviji .... Din 60 V Inozemstvu.... . 80
Štev. 144.	V LiDlIlIflel, V sreilfl, floe 1. jlllBfl 1825. Posamezna Številka stane 1'50 Din HlO lHL
Cene Insemlom:
Eaostolpna petltna vrsta ranil oglasi po Din 1 M in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm vliine po Din 2*50, veliki po Din 3-— in 4 —, oglasi v uredniškem delv vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemšf ponedeljka in dnevu pc prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plačana v nalovim
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo: neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Urednlitva telefon 90, upravniitva 328.		Političen list za slovenski narod	■	Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sara-jovo 7.565, Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24,797.
Grobokopi Slovenstva.
>Ieh brauche keine Gelehrten, son-dern brave BUrgcr. Die Jugend zu soleh«® zu bilden, liegt Ihnen ob. Wer mir dient, muss lohren, vas Irh bc-lehle. Wer das nicht kann, oder Mir mit neuen Idcen koninit, der kann gehen oder Ich \vcrde ilin cntfernen.c (Die berlihmte Ansprachc des Kai-sers Franz an die Laibacher Protcs-soren.< — Victor Bibl, Der Zcrtal! Oesterreichs, 1932, pag. 284.)
Opravičen odpor proti načrtu novega šolskega zakona, kakor sta .si ga zamislila ministra Pribičevič in dr. Žerjav, narašča po vsi Sloveniji in bo še rastel tako dolgo, dokler bo živel še kje na naših tleh zaveden slovenski človek, ker se danes vsak Slovenec zaveda, da je »Slovenec« pisal popolnoma prav, ko je rekel, da so nastavili z novim šolskim zakonom krvavo sekiro na slovensko drevo, da bi to drevo čimprej usahnilo.
O resničnosti te naše trditve danes nc more biti nobenega dvoma več. Če je še kje živel kakšen dvomljivec ali optimist, ga jo morala korenito izpreobrniti najnovejša pisava »Jutra«.
Mi smo se postavili od vsega početka na delo široko stališče, da zahtevamo svobodno šolo. To se pravi, mi zahtevamo za Slovenijo tako šolo, kakor jo zahteva ogromna večina slovenskega ljudstva. Ta princip je danes uveljavljen po vsem svetu, kajti vsak narod si ustvarja tako šolstvo, knkoršno najbolj odgovarja njegovemu duhu in n j e -govemu dnšememu življenju in razvoju. Po našem mnenju nas zaradi te zahteve ne more zadeti očitek reakcijonarstva.
Slovenski odpadniki pa nas dolže, da hočemo tako šolo, v kateri bi »komandirali nad golo škofje, dekani, fajmoštri in kaplani«. Škoda, da je »Jutro« prezrlo še mežnarje, ministrante in cesmoštre! »Jutrova« trditev pa ni nič drugega kot abotno podtikanje zahtev, ki jih nihče nikdar ni postavil. Ali »komandi-rajo« v naših šolah imenovani gospodje danes? Če pa hoče Cerkev imeti svojo besedo tudi v šoli, je ta njena zahteva popolnoma utemeljena v obstoječih zakonih in v ustavi sami, ki je niso delali »klerikalci«, ampak ravno oni, ki so danes s svojim bojem proti ravno oni, ki se danes s svojinl bojem proti svojemu lastnemu ustavnemu delu. Ustava določa, da je Cerkev svobodna. Če pa je Cerkev — ne samo katoliška, ampak tudi druge zakonito priznane cerkve — svobodna, mora imeti tudi svoboden vpliv na verouk, ki je gotovo eminentno verska zadeva. Novi šolski zakon pa bi ustavno zajamčeno svobodo Cerkve — ene in druge — surovo kršil s tem, da postavlja vse cerkvene zadeve, kolikor se tičejo šole, pod edino oblast prosvetnega ministra, ker si on prisvojuje pravo odobravati knjige za verouk, imenovati učitelje za verouk in nadzorovati verski pouk v šolah po svojih organih. Z ministrskim nadzorstvom se pa ustavno zajamčena svoboda vseh veroizpovedi praktično neha. Če torej tudi rimsko-katoliška cerkev zahteva varstvo svojih ustavno ji zajamčenih pravic, s tem ne greši proti svobodi, ampak se naravnost bori za svobodo, ker svoje svobode ne bo deležna samo ona, ampak vse veroizpovedi.
Še bolj kakor glede cerkvenih in verskih naših zahtev pa je »Jutro« in njegova klika v zagati zaradi naših slovenskih narodnih zahtev. Mi smo z vso resnostjo oj>ozorili na nevarnost, ki nam grozi z uzakonjenjem določbe, da je učni jezik v naših ljudskih šolah »srbsko-hrvatsko-slovenski«. Srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika v praksi ni! Praksa pozna samo slovenščino in srbo-hrvaščino, oziroma srbščino i n hrvaščino. Da je temu tako, dokazuje okolnost, da se mora srbo-hrvaščina pri nas v šolah poučevati kakor latinščina ali francoščina. To je dejstvo. Od slavnega Komenskega in Pestalozzija dalje pa velja načelo, da so morajo otroci učiti početnih naukov v svoji materinščini. Vprašamo: Kaj pa je materinščina za Slovence? Mar žerjavova »jugoslovanščina«, ki je ni? Ali je srbščina? Ali je hrvaščina? Tukaj ne pomagajo nobena politična izmotavanja, ampak tukaj odločujejo samo uho, pamet in dejstva, In ta nam pravijo, da je materin jezik slovenskih otrok slovenski.
če pa se uveljavi Pribičevičev zakonski Bačrt, po katerem je državni in učni jezik Jsrbo-hrvatsko-slovenski«, bomo naenkrat doživeli slučaje, da bodo naši otroci dobili uči-
telje iz Srbije, katerim je slovenski jezik deveta dežela, srbski otroci pa slovenske učitelje, ki bodo sicer mešali neko jugoslovansko godlo, razumel pa jih noben otrok ne bo. Tega dejstva se tudi »Jutro« dobro zaveda in zato pise, »da vsak človek pri nas ve, da je naš državni jezik a 1 i srbohrvatski a 1 i slovenski.« A ravno (o jc, da tega pri nas nihče ne ve, ker to ni res! Pri nas ni državni jezik »a 1 i srbsko-hrvatski a 1 i slovenski«, ampak kakor Jutro« par vrstic prej v istem članku piše, »srbsko-hrvatsko-slovenski«! To je p .i velikanska razlika! Zato nas s Jutro ; s svojim »ali — alk ne bo preslepilo, in če si še tako prizadeva via facti vpeljati v naš slovenski jezik svojo jezikovno rezanico za — krave.
Danes mora tudi največji slovenski na-prednjak spregledati, kam vodijo poia dr.
Belgrad, SO. junija. (Izv.) Današnje »Novosti« poročajo o političnem položaju sledečo:
»Vladni organi prinašajo dan za dnem vesii, kako g. Pašič obširno razpravlja o vprašanju sporazuma s Hrvati in kako pogajanja popolnoma ugodno teko. Večkrat je bilo v listih povedano tudi to, da jc vlada R. R. le še vprašanje par dni.
Glasom naših popolnoma zanesljivih poročil pa ne samo da pogajanja niso tako daleč, temveč se do dnnes sploh niso začela, da so torej pogajanja izmišljotina vladnih organov, ki sipljejo s tem pesek v oči javnosti in zasledujejo osebne zahrbtne namene
Vlada g. Pašiča se je, ko je prišla v novembru lanskega leta na čelo države ter razpisala volitve, vrgla, kakor je znano, z vso silo na to, da zlomi Hrvate in njihov odpor. Med Srbi so Hrvate predstavljali kot element, ki hoče zrušiti to državo. One Srbe pa, ki so govorili za sporazum s Hrvati, so proglasili za izdajice srbstva in države.
Volitve pa vendar niso dale pričakovanega uspeha. Kakor morajo sami organi g. Pašiča priznati, je vladna večina dandanašnji premajhna in preslaba, da bi sploh mogla trajno in resno vladati. IIočcš nočeš mora Pašič gledati, da se s Hrvati sporazume.
Toda pri agitatorjih vlade same širom cele države so še preveč sveži spomini na vo-livno borbo. Lahko se tudi reče to, da bodo volivci postali malodušni, ako začne Pašič delati to, kar je nedavno lega označeval sam za časa volitev za izdajo pri svojih nasprotnikih. Zato je potrebno, da se volivci na neki način pripravijo na morebitna pogajanja s Hrvati. Zaradi tega se že tedne in tedne spuščajo v svet vesti o nekih pogajanjih o sporazumu, itd., itd. Javno mnenje se mora malo utruditi. Radikalne volivce jc treba polagoma pripraviti do prepričanja, da se mora na vsak način to vprašanje rešiti. Gospodu Pašiču jo to delo tembolj neugodno, ker mu je potreben — čas.
Žerjava. Njegov načrt je, vzeti Slovencem vse, kar je njihovega. On hoče Slovence odtujiti slovenski njihovi zavesti, odtujiti pa jih hoče tudi njihovi veri. Čemu in zakaj on to hoče, lega bržčas niti on sam ne ve. Skoraj gotovo računa na to, da bodo posrbljeni Slovenci bolj »napredni« in njega rajše volili, ali pa da bodo popravoslavljeni Slovenci manj zavedni Slovenci kakor so. Mi mu že danes lahko prerokujemo, da se mož korenito moti. Kar je ustvarila narava, tega slabotni Žerjav ne bo nikdar podrl. Bistvo slovenskega človeka tvorijo mnoge sestavine, izmed katerih omenjamo le njegov jezik in njegovo verstvo, i a vse sesta- ine je v slovenskega človeka polo-' žila narava (če Žerjav že o Bogu noče nič slišati). Proti naravi pa je vse slovensko in ju-goslavensko lažinaprednjaštvo Žerjavovegi kova brez moči. lil v tem je naša zmaga.
i
On sam pa ne ve niti kaj niti kako bi. Zato smatra za najboljšo metodo, da vse zavlačuje. Odkar je zbolel, je tudi nesposoben za resno delo. Zato »delajo« njegovi organi. Oni delajo na to, da ljudstvo premotijo, kakor da bi se v resnici nekaj resnega delalo.«
Na drugem mestu pišejo »Novosti« o ministru g. Žerjavu na Bledu:
»Vznemirjen po poteku dogodkov je g. Pribičevič poslal na Bled g. Žerjava, da poskuša pripraviti tla in da popravi, če mogoče, loložaj.«
RADIČEVCI OPTIMISTI — FRIČAKUJEJO ŽE V KRATKEM R. R. VLADO.
Belgrad, 30. junija. (Izv.) Pavle Radič je šel zvečer k Pašiču, da se z njim posvetuje o eventuelni koaliciji med obema strankama. Radičevci so zelo optimisiično razpoloženi. Pašič pa dementira vse vesti o kakih spremembah.
Zagreb, 30. junija. (Izv.) Jutrišnji »Dom«, glasilo radičevcev, bo o političnem položaju objavil sledečo notico:
»Pogajanja za sporazum med Hrvati in Srbi so se začela oficielno in javno. Ko je pred sednik radikalne stranke Pašič bolan, predsednik seljačke stranke Radič pa v zaporu, je Nikola Pašič v posebnem pismu radikalnemu klubu imenoval trojico radikalnih prvakov, predsednik HSS pa je označil tri prvake HSS za ta posel. Radikalni klub je imel 27. junija zelo važno sejo, na kateri se je govorilo samo o sporazumu. Na seji se je pokazalo, da smatra radikalna stranka vprašanje sporazuma za iskreno in resno. Presojajoč to sejo in druge važne politične znake, bo sporazum gotov io 6 julija, ko se bodo nadaljevale seje narodne skupščine. Gotov bo v glavnem, to pomeni, da bodo z vlade zleteli samostojni demokrati in da bo državne posle prevzela skupna radi-kalno-selja^ka vlada, da v celi državi uvede popolno zakonitost, ustavnost in človečnost.
njih dni so vsi naši veliki možje, znanstveniki, pesniki in pisatelji čuvali in negovali slo. venski jezik ler ga razvili in usposobili tako, da smo Slovenci danes lahko ponosni na svoj lep in blagoglasen jezik.
Slovenski je.»:k je nam Slovencem sinv bol, pod katerim so se v preteklosti vršili vsi naši kulturni in politični boji. Huda in težka je bila v bivši Avstriji naša borba za enakovrednost in enakopravnost slovenščine v uradu in šoli. Toda sčasoma smo si priborili toliko jezikovnih pra-.ic, ua smo si ob prevratu lahko ustanovili svojo lastno popolno slovensko šolstvo.
Po ujedinjenju s Srbi in Hrvati smo upalt, da bomo v svobodni in demokratični državi mogli svojo kulturo še bolj poglobiti in svoj jezik še bolj rnz\ili. Toda odkar imamo centralistično ustavo, so na najvišjih mestih v uradih in v šoli sistematično dela na to, da ^e slovenščina zapostavlja, kvari in uničuje.
Za vzgled, kako daleč smo v tem poglo« du že prišli, naj navedem samo tole: Neki okrajni šolski nadzornik na Notranjskem ja razposlal letos vsem šolskim upraviteljem okrožnico radi proslave Vidovega dne. V tej okrožnici govori o »radu«, o »narodnem po-svečivanju«, o »sokolskih vežbahe, o »angažiranju«, kar ni niti slovensko, niti srbsko, niti hrvatsko. To so pokvarjeni izrazi, ki i: slovenske okrožnice režijo, kakor spoke naj-grše vrste. Spisal je pa okrožnico nadzornik slovenske narodne šole!
Kot zastopnik slovenskega naroda moram najodločnejše protestirati proti takemu pače-nju slovenskega jezika od strani šolskih nadzornikov. Učitelji, ki ne znajo slovenščine, na morejo učili slovenskih otrok, še manj pa morejo biti šolski nadzorniki, Slovenci smo po ustavi enakopravni s Hrvati in Srbi in enakopraven mora biti tudi naš jezik. Slovenci ne bomo nikdar zatajili svojega jezika, nočemo izvršiti samomora, ampak hočemo živeti še nadalje svoje lastno življenje.
Gospod minister! Vi ste prosvetni minister tudi za Slovenijo in morate skrbeti tudi, za slovensko ljudsko prosveto in za slovensko narodno šolstvo. Zato Vas vprašam:
£t. Ali Vam je znano, kako nekateri Vam podrejeni organi v Sloveniji pačiio slovenski jezik?
2.	Če Vam je znano, kako morete to dopuščati?
3.	Kaj mislite ukreniti, da ne bodo učitelji in nadzorniki, ki ne znajo več slovenski, tako uničevali slovenskega jezika v besedi in pisavi?
Prosim, da mi odgovorite na seji narodne
skupščine.«
Belgrad, 30. junija 1925.
Anton Sušnik, narodni poslanec.
V ČAST KRALJU PETRU.
Belgrad, 30. junija. (Izv.) Današnja skup' ščinska seja se je pričela po 11. uri. Edina točka dnevnega reda je bila poročilo odbora za narodno priznanje kralju Petru. Kakor znano, je bil predsednik tega odbora Pavle Radič. Tako je dobil besedo poročevalec odbora Ljuba Jovanovič, ki je v lepem govoru pokazal na velike zasluge in na velik značai rajnega kralja Petra.
Govor Ljube Jovanovica so vsi poslušal* z največjo pozornostjo. Na koncu je bil pozdravljen z burnim aplavzom cele zbornice. V začetku je govornik govoril o razmerah, v katerih je prišel kralj Peter na prestol in na nezaupanje in rezerviranost, s katerim je bil sprejet. Kralj Peter si je znal pridobiti zaupanje ljudstva s svojo skromnostjo in visokim razumevanjem, pa tudi z resnostjo, s katero se je oprijel vsakega posla. Kralj Peter je bil ljudski kralj in kmetski kralj in je v najtežjih trenutkih užival ljudsko zaupanje.
Po govoru Ljube Jovanoviča je bil predlog soglasno sprejet. Prihodnja seja bo 6. julija. Kot prva točka je na dnevnem redu obtožba proti ministru Lukiniču.
Jugoslovanski kM žžTpomož cd neurja prizadetim kmm,
Bolsrad, 30. junija. (Izv.) Pesi. Krom-žar, kaioioga so podpirali drugi poslanci Jugoslovanskega kluba, je vložil vprašanje na vlado, v katerem zahteva pomoč za občine, lu so ».oškodovane po loči in vsled katastre-
KAKO SE JE DR. ŽERJAV SAM UJEL.
Od zastopnika g. dr- Žerjava smo prejeli naslednji popravek: »Ni res, da sla gospoda ministra Pribičevič in dr. Žerjav due 22. 6. t. 1. obstopila finančnega ministra, ko je prišel na sejo Narodne skupščine in ga prosila, da naj v svojem govoru o nujnosti pred-loga jugoslovanskega kluba zaradi nesreče v Poljanski dolini omeni tudi ime dr. Žerjava; res pa je, da tega nista storila.
Ni res, da se dr. Žerjav za nesrečo do poslednjega trenutka ni zmenil; ni res, da se na seji vlade o njej ni govorilo, pač pa je res, da jc dr. Žerjav, čim je v petek 19. t. m. dopoldne izvedel o nesreči, zahteval takoj od g. vel. župana ljubljanske oblasti podrobno poročilo. Res je, da je še isti dan na seji predlagal nujno pomoč za poškodovance; res je, da se je na tej seji govorilo o nesreči in pod-
pori za poškodovance vsled zahteve ministra dr. Žerjava; res je, da je še v petek dne 10-t. m- obvestil minister dr. Žerjav županstvo v Žireh o svoji akciji; res je, da je g. minister dr. Žerjav svoj predlog za podporo poškodovancem ponovil na seji vlade v soboto dne 20. in v nedeljo dne 21. t. m., na kar je ministrski svet na njegov predlog votiral pol milijona dinarjev podpore in torej ni res, da bi bil to storil g. finančni minister na svojo roko.
Dalje ni res, da bi bil g. minister dr. Žerjav na omenjeni seji Narodne skupščine ogorčeno odgovoril: »Že šest dni se za stvar trudim«, marveč je res, da je na medklic poslanca dr. Korošca minister dr. Žerjav odvrnil: »Že od petka se trudim za to stvar, Vi pa ste se šele danes zganili.«
Belgrad, 30. junija. (Iuv.) Narodni poslanec Anton S u š n i k je danes Stavil na prosvetnega ministra g. Svetozarja Pribičeviča sledeče vprašanje;
>Za Slovence je poleg katoliške vere slovenski jezik najdragocenejši zaklad in sloven-
ski narod ga smatra za neprecenljivo sredstvo za ustvarjanje svoje kulture. Slovenski jezik je temelj vsega našega narodnega življenja, kulture in napredka, je bistven del slovenske narodne individualnosti. Tega smo se Slovenci vedno zavedali. Od Trubarja pa do datiaš-
Politični položaj v kamenju zavlačevalnih intrig.
VLOGA D3. ŽERJAVA,
Stran 2.
SLOVENEC, dne 1. julija 1923.
Stev. TU.
falne povodnji v višnjegorskem okraju. V četrtek ponoči je med grozno nevihto prihrumela voda in poplavila polje Dob, do velike Pere, Podhoršt, Zapori ca pri Št. Vidu. Pod vodo je občina Luče pri Žalni. Voda je še 19-t. m. stala 1—6 metrov visoko. Ljudje so se vozili na splavih. Istočasno je v teh krajih pobila toča, tako da je še tisto, kar je pustila voda, pokončala. Po toči so poleg imenovanih posebno prizadete občina Prapreče in Veliki Gaber. Jutri bo še posebno zastopstvo Jugosl. kluba šlo k vladi radi pomoči.
Razprava o državnem gospodarstvu.
Ostra kritika nespametnega gospodarjenja finančnega ministra od strani poslancev Pu-šenjaka in dr. Kulovca. — Vlada noče poravnati svojih dolgov. — Naša posranca za gospodarske potrebe Slovenije.
Belgrad, 30. junija. (Izv.) Danes sc je za-feta v fin. odboru na popoldanski seji specialna debata o dvanajstinah. Posl. P u š e -njak je opozoril na potrebo varčevanja in predlagal, da sc povišani nepotrebni krediti v teh dvanajstinah zmanjšajo in sicer, povišani kredit za dnevnice poslancev za 10 milijonov dinarjev, kredit za stroške narodne skupščine za 1 milijon dinarjev, dispozicijski fond za ministrstvo za notranje zadeve za 1 milijon dinarjev, dispozicijski fond zunanjega ministrstva za 2 milijona dinarjev, fond za nadzorstvo zgradbe finančnega ministrstva za 3 milijone dinarjev, kredit za orožarno za 9 milijonov dinarjev, vsega skupaj za 26 milijonov dinarjev. Zahteval pa je, da država izpolni dane obveze uradnikom in najde pokritje za izplačilo razlik, iz navedenih prihrankov pa izplača dolžne honorarje veroučite-ljem v znesku 3 milijonov dinarjev, da sub-▼encijo cestnim odborom in okrajnim zasto-pom v Sloveniji v znesku 7,600.000 Din, da obljubljeno podporo slovenskim posojilnicam, bivšim članicam graškega Vcrbanda, za 4 mesece v znesku 600.000 Din, izvrši prevedbo kronskih penzionistov na dinarje in določi stanarino za upskojence, kar bi zneslo v 4 mesecih 7 milijonov dinarjev. Kljub tem neobhodnim kreditom, katerih izplačilo se nc sme odložiti, vsebuje njegov predlog še skoro za 9 milijonov dinarjev prihrankov za državno blagajno.
Po govoru posl. Pušcnjaka je govoril poslanec dr. K u 1 o v c c. Najprej je govoril o postavkah vojnega ministra. Pravi, da sc je v nekaterih stvareh sicer spremenilo na bolje, da pa je v nekaterih garnizijah hrana še vedno nepovoljna. Zlasti so vojaki nezadovoljni s pripravo hrane, ker jim srbski način priprave hrane ne prija. Ravno tako so še vedno nedostatki glede obleke in obuval. Zahteva, da se naši vojaki iz macedonskih garnizij premestijo bližje doma. To utemeljuje s tem, ker jim klima ne prija, mnogi obole in jih je precej že umrlo.
Dalje govori k poglavju o vrhovni državni upravi in predlaga, da se postavi 7 milijonov dinarjev na prevedbo plač kronckim upo-kojesJCem v dinarje.
Govori o vremenskih nezgodah in katastrofah, ki zadevajo mnoge kraje, država pa nima v svojem proračunu kreditov. Država naj bi takoj prišla na pomoč. Zahteva, da tudi vojna uprava tako dela. Vlada naj za enkrat postavi v kredit 10 milijonov dinarjev za ureditev hudournikov, ki povzročajo tako veliko škodo poplavljencem, za prvo pomoč.
Dalje govori o katehetskih plačah in očita fin. ministru, da ne spoštuje zakonov, ker imajo kateheti po zakonu pravico do svojih prejemkov. Ugotavlja, da je to leteči dolg, ki znaša 3 milijone dinarjev. Ne čudi se, da fin. minister vedno govori o manjših vsotah letečih dolgov, če gre vedno preko zakonitih obveznosti, ki bi jih moral plačati, pa tega ne stori.
Do ostre polemike je prišlo med fin. ministrom in dr. Kulovcem glede avtonomnih doklad bivše deželne uprave. Končno očita posl. Kulovec fin. ministru, da prejema do-klade, ki znašajo težke milijone, ne plačuje pa obveznosti, ki jih je poravnala avtonomna deželna uprava. Ugotavlja, da je na dolgu precej milijonov, ki predstavljajo tudi leteči dolg države, posebno našim cestnim odborom. S številkami dokazuje, koliko se steka v drž. blagajno in koliko pride iz tega vira nazaj. Fin. minister seveda ni mogel opravičiti svojega ravnanja. Posl. Kulovec predlaga, da sc izplača 15 milijonov dinarjev cestnim odborom, kolikor dosedaj po zakonu znaša drž. dolg.
Pri poljedelskem ministrstvu zahteva večje kredite za uravnavo rek in hudournikov in predlaga, da sc ukine postavka za osnovanje visoke trgovske šole v Bclgradu in naj se ta vsota porabi za mlekarsko šolo, ki jc za naše kraje življenjska potreba.
Dalje govor: o monopolni upravi in zahteva, da sc tobačnisa delavccm, zlasti upokojencem dajo pogoji za človeka vredno in dostojno iivljenjc, zlasti radi tega, ker ima mo-nopolska uprava velike dobičke. Končno izjavlja, da bo pri II. odd. stavil predloge, ki se tičejo specialno davčne obremenitve Slovenije.
Nato je dr. Kulovcu odgovarjal vojni mi-nfstcr Trifunovič, ki je zatrjeval, da je hrana dobra in da bo skušal popraviti v tem oziru vse pomanjkljivosti. Glede obleke se je izgo-
varjal, češ, da vojakom ne more dati najbolj-
šik oblek, kadar gredo na dopust, ker doma delajo v njej in jo ponosijo. Zatrjuje nadalje, da zahteva radi tega povečanje kreditov za hrano, ker se je meso podražilo za 10—15 odstotkov, kar pa ni res. Tudi d'jge stvari so se podražile. Zatrjeval jc, da jc zdravstvo po-volnejše in da se tudi umrljivost zmanjšuje. Glede zahteve, da bi sc vojaki postavili bliže doma, je izjavil, da je vojaštvo veliko sredstvo za »narodno zedinjevanje« in da radi tega hoče imeti vojake tam, kjer so.
Za njim je govoril posl. Sečcrov, ki je zopet povdarjal, da fin. ministru ne gre za štedenje, kakor jc to poudarjal v dopisu na fin. odbor. Dokaz so povišane postavke. Govori, da ni proračun v ravnovesju in protestira dalje proti temu, da se Iz tekočih sredstev delajo velike investicije, kar naš proračun ne prenese in je tudi neracionalno. Za dokaz navaja prometnega ministra, ki se je s tem hvalil, da jc za zgradbo železnic postavljen izreden kredit 300 milijonov dinarjev. Na zadnji seji pa je fin. minister izjavil, da ima železniško ministrstvo ravnotoliko letečih dolgov.
Na seji se jc dr. Pivko spomnil na najemnine, ki jih dolguje vojno ministrstvo nekaterim mestom za vojašnice. Ko je minister odgovarjal, da sc razna mesta za garnizije potegujejo, ker imajo od tega dobiček, in da bi se povečali izdatki, ako bi dolžne najemnine izplačal, jc pa dr. Pivko utihnil in se ni upal dalje zagovarjati zahtev slovenskih mest.
O predlogu sc bo glasovalo potem, ko bo
končana debata o I. odd. dvanajstin. Prihodnja seja bo jutri popoldne ob 5. Od opozicije bodo k I. odd. govorili še vsi njeni govorniki.
DRAGINJSKE DOKLADE DUHOVNIKOM.
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Med sejo fin. odbora je predložil fin. minister nekatero spremembe k raznim členom dvanajstin. V predlogu je tudi par novih členov, med njimi čl. 27a, ki se glasi: »Za izplačilo plač draginj-skih doklad duhovnikom vseh priznanih veroizpovedi, v kolikor ne zadostujejo sedanji proračunski krediti, se bodo krediti povečali v smislu čl. 4. fin. zakona za proračunsko leto 1924-25, in postavke 57. iz proračunskih izdatkov-« Ta postavka znaša 600 milijonov dinarjev. O teh dodatnih predlogih se bo razpravljalo na prihodnjih sejah.
KONEC DE BONOVEGA PROCESA.
Rim, 30. junija. Preiskovalna komisija senatnega sodnega dvora, ki je imela v rokah preiskavo proti sen. De Bonu (ki ga je bil obtožil dr. Donati sokrivde na umoru posl. Matteottija in raznih drugih fašistovskili zločinov) je razsodila, da De Bonova krivda ni dokazana in da se proti njemu ne uvede kazensko postopanje. Vsi akti Matteottijevega procesa se vrnejo pristojnemu sodišču. (Sedaj se t>o po vsej priliki hitro končal tudi Matteottijev proces.)
TRDNA POZICIJA ANGLEŠKE VLADE.
London, 30. junija. (Izv.) Spodnja zbornica jc z veliko večino zavrgla predlog delavske stranke, naj se vladi izreče zaupanje.
Proslava 70 ietsilco »Kal društva rokodelskih
pomočnikov« v Ljubljani.
Svojega 701ctncga obstanka društvo sicer ni proslavilo tako veličastno, kakor pred 20 leti svojo petdesetletnico, ko jc blagoslovilo novo zastavo in je priredilo v Mestnem domu obrtno razstavo, eno prvih v Sloveniji, vendar ni v sobotni in na nedeljskih prireditvah prišla nič manj do veljave silna moč Kolpingovih idej, ki so vodile društvo skozi dolgo dobo 70 let, mu dajale vedno novega poguma in privedla do častitljivega jubileja, kakoršnega zlepa ni praznovalo kako društvo v Sloveniji.
Slavje sc je pričelo v soboto s slavnostno predstavo v opernem gledališču, o kateri poročamo na drugem mestu.
Slovesna služba božja.
V nedeljo jc bila ob 8 slovesna sv. maša v krasno ozaljšani uršulinski ccrkvi. V osDrc-dju je bilo šest društvenih zastav. Cerkev jc bila polna mož in mladeničcv. Sv. mašo jc daroval mil. g .prošt Kalan. Cerkveni govor je imel društveni predsednik preč. g. kanonik Stroj. V njem jc navezal na nedeljski evangelij o bogatem ribolovu in razvil misel, da jc za vsako človeško delo in tako tudi za delo v organizaciji potreben božji blagoslov. Brez božjega blagoslova nc more nobeno delo rodili sadov. In kakor jc Zvcličar razposlal svoje apostolske nekdanje ribiče, da gredo po svetu, pridigujejo Njegovo kraljestvo in pridobivajo ljudi zanj, tako naj bi tudi društveni člani bili vedno apostoli za društvena načela ter skušali pridobiti vedno novih članov. Pri maši jc prepeval dovršeno društveni pevski zbor, pomnožen z nekaterimi pevci gledališkega zbora in pevskega društva »Ljubljane;. Solospev, pesem v čast Mariji jc zapel operni pevec L. Kovač. Cerkveno slovesnost jc zaključila zahvalna pesem.
Slavnostno zborovanje.
Po maši so sc zbrali društveni člani s svojimi gosti v okusno okrašeni dvorani »Rokodelskega doma« na slavnostno zborovanje.
Zborovanje je otvoril društveni pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. Pimala s slavnostno kantato Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo«, ki jo jc posvetil svoj čas društvu pokojni dr. Krek. Kantata, polna dr. Krekovega in Kolpingovcga duha, jc na mah seznanila vse nav^očne z miselnostjo in z duhom, ki vlada v -Društvu rokodelskih pomočnikov« in slavi letos 701etnico plodonos-nega udejstvovanja.
Po odpeti himni je vstal društveni mnogoletni predsednik kanonik veleč. g. Stroj in spregovoril:
»Katoliško drubtvo rokodelskih pomočni-| kov je pričelo svoje slavnostno zborovanje s kantato, ki jo je društvu posvetil ob njegovi petdesetletnici naš veliki nesmrtni dr. Krek. Ko mi jc izročil to kantato pred dvajsetimi leti, jc rekel: Ta kantata naj poje slavo roki rokodelski in rokodelcem, zlasti pa naj poje slavo onim, ki so združeni v »Kut. dr. rok. p o m.«. Naše društvo jc obhajalo tedaj 501ct-nico, danes pa obhaja 701ctnico. Ako se ozremo nazaj, moramo reči: Lepi so uspehi! Koliko slovenske mladine jc v tem društvu našlo oporo, da so postali mojstril Koliko slovenskih mladeničcv je bilo, ki se morajo društvu zahvaliti, da so v tujini ostali zvesti domovini in veri. Mnogi izmed njih se je na različnih poljih visoko povzpel, bodisi da so prišli naprej kot umetni obrtniki ali kot umetniki, so pevci, igralci ter dosegli velike in častne uspehe.
Namen današnjega zborovanja ni, da bi gledali nazaj, ampak gledati moramo naprej.
Za današnje zborovanje so se oglasili trije govorniki, ki bodo podali smernice za naše delo. V cerkvi smo sc Bogu zahvalili za ves blagoslov, ki smo ga prejeli. Spomnili smo se pokojnih članov. Zdaj pa hočemo z božjo pomočjo delati naprej.
V tem slovesnem trenotku imamo dolžnost, da izrazimo udanost presvetlemu vladarju Nj. Vel. kralju Aleksandru. (»Živijo!« Ploskanje.) in sv. očetu Piju XI. (-»Živijo!« Ploskanje.) Med nami je želel biti priljubljen naš vladika škof Anton Bonaventura. ('Bog ga živi!«) I.na pa cerkveno opravilo v Šiški, kjer blagoslavlja vogelni kamen nove cerkve sv. Frančiška. Piše nam pismo: »Gospod kanonik! Rokodelskemu društvu iskreno časti-tam. O, koliko je tekom cbstanka koristilo, koliko hudega odvrnilo, koliko prave srčne kulture izvršilo! Naj društvo še bolj napreduje in sc razvija na korist članom, pa tudi na splošno korist vsega ljudstva! Želim mu obilno božjega blagoslova! Žal, da sem zadržan in se ne morem udeležiti osebno raznih prireditev! Udani Anton Bonaventura, škof.« (»Živijo!« Zborovalci priredc škofu ovacijo.)
»Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« je igralo v opernem gledališču Calde-ronovo igro »Stanovitni kraljevič«. Igro je režiral in imel pri njej velike zasluge naš stari član Danilo Cerar (»Živijo!« Ploskanje.) Igra jc dobro uspela. Pri tej priliki sc zahvalim vsem, ki so se pri tej predstavi za to trudili. To predstavo sta počastila s svojim obiskom g. veliki župan dr. Baltič in g. ge-rent Likozar. S tem sla pokazala, da pozdravljata društvo ob jubileju. Čast mi je v naši sredi pozdraviti tudi tajnika Trgovske zbornice g. clr. Pretnarja, tajnika Delavske zbornice g. Uratnika, zastopnika Orlovske evczc dr. Capudra, zastopnika Prosvetne zveze dr. Mohoriča, zastopnika mariborskega Katoliškega društva mojstrov g. Lorberja, dekana bogoslovne fakultete dr. Slaviča, dalje zastopnike raznih drugih društev: Rokodelskega društva v Zagrebu, Mariboru, Novemme-stu, Vrhniki, dalje zastopnike pevskega društva »Ljubljana«, ljubljanskih Prosvet in Krekove mladine.
Izmed gostov so se nekateri takoj dopoldne odzvali ter vrnili pozdrave.
I) r. P r e t n a r jc čestital društvu v imenu trgovske in obrtniške zbornice in pozdravi! zlasti velik pomen, ki ga ima društvo glede vzgoje narodno-zavednega obrtniškega naraščaja v dobi, ko je bilo na Slovenskem vse narodno mlačno in jc zlasti med obrtniki bi! v rabi samo nemški jezik. Ugledni možje obrlncga stanu so izšli iz tega društva; Bivši minister in dolgoletni poslanec Gostinčar, ve-leindustrijalee Žabkar, podpredsednik Trgovske in obrtniške zbornice Ogrin, starešina štajerskih obrtnikov Rcbck, podjetnik Kopač in mnogi drugi.
G. Uratnik, tajnik »Delavske zbornice , jc pozdravil društvo kot vzglednega sobojevnika na polju kulturne in moralne po-vzdige delavstva, čigar 70ictni obstoj jasno priča, da zastopa prava načela.
Po pozdravu medtem osebno došlega občinskega gerenta g. L i k o z a r j a , ki je čestital društvu v imenu mestne občine, jc nastopil kot prvi slavnostni govornik vseučili-ški profesor in narodni poslanec g. inž.
Dušan Scrnec.
Govornik jc podal najpreje kratko sliko dobe, v kateri jc nastopil Adolf Kolping, po-četnik društev rokodelskih pomočnikov, t. j. dobe, v kateri se jc polaščal materializem obrtniškega stanu in jc nastala potreba borbe proti tej struji. Nato je podal pregled mo-
gočnega gibanja, ki ga je Kolping nekaj časa sam vodil in ki je tekom 75 let razrastlo v močno organizacijo 1300 društev z nad 200 tisoč rednimi in izrednimi člani. Nato jc prešel na zgodovino ljubljanskega društva rokodelskih pomočnikov, ki ga je ustanovil 1. 1855. bogoslovni prof, dr. Leon Vončina in je bilo prvo društvo v Sloveniji, ki je začelo delo za zboljšanje položaja rokodelskega in delavske, ga stanu v modernem duhu. Saj je že 1. 1871. ustanovilo svojo lastno bolniško blagajno. Govornik omenja na to velik napredek društva pod predsedstvom drugega predsednika dr. Gnjczde, ko jc dobilo svoj lastni dom. Dalje povdarja govornik pomen društvene obrtne razstave 1. 1905. in raznih manjših društvenih razstav ob zaključku strokovnih tečajev. Zlasti je znamenita razstava iz 1. 1905. radi tega, ker so bili tedaj razstavljeni tudi motorji in stroji, porabni v mali obrti. Razstave ob sklepu strokovnih tečajev so pokazale, da je društvo zmožno dati popolna strokovno izobrazbo svojim članom. Za bodočnost smatra kot glavno nalogo društva, da pritegne vase tudi še bolj kot doslej industrijsko delavstvo.
Drugi govornik
dr. Rožič
jc obrnil pozornost zborovalcev zlasti na nO* tranjc delo v društvu in na naloge, ki si jih je stavilo društvo doslej glede vzgoje, pouka članov, glede podpore v času brezposelnosti in potovanju in je dal migljaje, v kateri smeri naj bi društvo v naši državi zastavilo predvsem svoje delo v dobrobit obrtnega stanu.
Tretji govornik bivši narodni poslanec
Gostinčar
jc orisal velik pomen organizacije, ki sc zdela A. Kolpingu rešilna bilka za obrtni stan in mu mora biti tudi danes. Dandanašnji ni obrt nič manj ogrožena od velekapitala kakor je bila ob Kolpingovih časih. Nevarnosti so vedno večje in proti njim ne pomaga drugo kakor vedno tesnejša in strumnejša strnitev vseh obrtniških vrst in krepko delo na izobraževalnem in zadružnem polju po geslu Kolpingovcm: Pot krščanske ljubezni in pravičnosti in vere v Boga jc pot, ki nam bo prinesla boljšo bodočnost.«
Ko jc predsednik prebral medtem došli brzojavni pozdrav narodnih poslancev d r. Korošca in dr. Gosarja, jc bilo dopoldansko zborovanje zaključeno.
Popoldensko zborovanje.
Popoldansko zborovanje jc bilo posveče« no predvsem organizacijskim vprašanjem. Preden je pa zbor pristopil k zadevni razpravi, so navzočni zastopniki organizacij izročili društvu jubilantu svoje pozdravne čestitke. V imenu »Društva rokodelskih pomočnikov v Zagrebu« je spregovoril podpredsednik g. G a š p e r t, ki je med drugim omenil tudi zanimivo dejstvo, da obhaja tudi zagrebško društvo letos svojo 70letnico. Proslavilo jo bo jeseni. To društvo je ustanovil A. Kolping sam. Za društvo na Vrhniki je čestital g. kaplan V e i t e r , ki je zlasti pobijal mnenje nekaterih, da so se društva rokodelskih pomočnikov preživela. Preživeti sc nc morejo, ker so se naslonila na Cerkev in njene nauke, obrtni stan jc pa slejkoprej ogrožen in potrebuje zaščite in samoobrambe. V imenu »Kat. društva mojstrov« v Mariboru jc pozdravil njegov predsednik g. L o r b c r , za »Društvo rok. pomočnikov v Mariboru« g. kurat Ljubša, za društvo v Novemmcstu njegov starosta C i g 1 e r , za Krekovo mladino g. Kordin in za Prosvetno zvezo predsednik dr. Jakob M o h o r i č. ISlcdnji je čutil potrebo povdariti dve značilni potezi na društvu-jubilantu: 1. dejstvo, da jc imelo tekom dolgih 70 let samo tri predsednike, kar spričujc izredno požrtvovalnost predsednikov po eni strani, po drugi pa posebno discipliniranost članov, in 2. samozavest in stanovski ponos, ki dičila člane in se kažeta vsepovsod in ki ju tako nedo-staje pri drugih stanovih.
Nato se je razvil živahen razgovor o or» ganizaciji dela društev rokodelskih pomočnikov v naši državi, katerega so se udeležili gg. Stroj, Ljubša, Pavlin, Gašpcrt in Cvikl. Sklenili so končno, da izdela ljubljansko društvo na podiagi dopoldanskih govorov konkreten program ter ga predloži zastopnikom vse1" društev, ki bi se ob priliki sešli.
S pozivom, da sc člani rokodelskih dru» štev z novo silo lotijo dela po Kolpingovih načelih, je predsednik zaključil zborovanje.
Večerni konccrt. f Zvečer ob 18 jc priredilo društvo svojirfl gostom godbeni in pevski konccrt na vrtu svojega doma. Oba koncerta sta s svojim izbranim programom nudila številno zbranemu , občinstvu izreden umetniški užitek. Sodeloval je gledališki orkester pod vodstvom ka-pelnika g. Neffala in društveni pevski zbor pod pevovodjem J. Pirnatom, pomnožen s ' člani opere in pevskega društva »Ljubljane«. Solospevc sta zapela gg. A. Jcločnik in I. Er-man.
Svojo proslavo je zaključilo društvo v pondcljck z dobro uspelim izletom na Jesenice, Vintgar in Bled.
Način, kako je proslavilo društvo svojo 701etnico — slavnostna predstava v operncny gledališču in večerna konccrta in lepo prirejeni izlet na Bled — dela društvu vso čas! in priča o njegovem stremljenju po praven napredku in resnični kulturi srca in duha.
£tev. 144
SLOVENEC, dne
ulija 1925.
Stran 3.
Kongres za proučevanje vzhodnega bogoslovja.
Inozemski časopisi nepričakovano mnogo pišejo o kongresu. Kongres priporočajo »Ori-entalia Christiana«, Osservatore Romano«, Cech, Našinec, The Univers, Amerika, La Croix, Przeglad Katolicki i. dr. Prijavilo se je nekoliko novih odličnih inozemskih udeležencev. Iz Rima bo med drugimi prišel monsig-nor Biasiotti, rektor zavoda sv. Hieronima, pred kratkim odlikovan od naše države zaradi zaslug za ta zavod. Iz Varšave se je prijavil Pavel Chodnie\vicz, prelat mogilevsko-petrogradske nadškofi je, ki je bil leta 1923 skupno z nadškofom Cieplakom pred boljše-viškim sodiščem v Moskvi obsojen na deset let ječe, letos pa zamenjan za ruske komuniste v Poljski. Prišel bo tudi lvovski armenski nadškof Jožef Teodorowicz, znan kot odličen govornik. Doslej so prijavljeni štirje inozemski škofje. Angleški katoliški teologi se shoda ne bodo mogli udeležiti, ker se na Angleškem takrat še ne prično počitnice, a angleški katoliški listi bodo poslali posebnega poročevalca. Kongres je namenjen katoličanom, a udeležili se ga bodo tudi Srbi in Rusi.
Vseh udeležencev bo nad tristo. Zato se bodo predavanja morala vršiti v veliki dvorani hotela »Union«. Kdor se hoče udeleževati dopoldanskih ali popoldanskih slovenskih prodavanj, se mora prijaviti, da dobi legitimacijo. Števila slušateljev odbor ne bo omejeval, ker je dvorana zadosti prostorna. Stanovanje in hrano pa bomo preskrbeli samo tistim udeležencem, ki so se prijavili do preteklega tedna.
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Rožna ulica 11.
• • •
Kntol. društvo rokodelskih pomočnikov je dobilo iz kabinetne pisarne na Bledu naslednji brzojav: »Njegovo Veličanstvo kralj je blagovolil z zadovoljstvom sprejeti izraze zvestobe in udanosti društva o priliki proslave sedemdesetletnega jubileja, zahvaljuje se društvu in mu želi najlepšega napredka. Prvi ad-jutant Nj. Vel. kralja: armadni general Had-žič.<
Zveza papir, delavstva pri D. M. v Polju priredi dne 5. julija t. 1. izlet na prijazni Ilo-mec. Ob pol 9. se pripelje na vozeh na Homec okrog 500 delavcev. Ob 9. uri sv. maša s primernim cerkvenim govorom. Po sv. maši je delavsko zborovanje pred Društvenim domom na hribčku. Delavci v kamniškem okraju, pohitite i vi ta dan na Homec. Udeležite se ob 9. uri cerkvenega opravila, potem pa delavskega tabora. Pri sv. maši in na taboru kakor tudi pri popoldanski prireditvi igra delavska godba iz D. M. v Polju.
Nevarno je obolel g. Anton Verbajs, zla-fomašnik in župnik v pokoju na Mali loki pri Ihanu. Duhovnim sobratom se priporoča v molitev.
Naši Amerikanci na poti v domovino. Dne
24. maja je odpotovalo več naših rojakov iz Clevelanda. da se ukrcajo za v Evropo in Jugoslavijo. Zvečer so ostavili Cleveland, zjutraj so že bili v Ncwyorku. Takoj so Sli k raznim konzulatom, da so si preskrbeli »vizume«. Povsod so takoj odpravili, samo pri lastnem, jugoslovanskem konzulatu so jih kar zgrda odpravili in rekli: »neka dodjti sutra u devet sati!« dasi bi jugoslovanski gospod tisti pečat takoj lahko pritisnil, kakor so ga drugi tuji konzulati. — To čitamo debelo tiskano v Ameriški Domovini od 12. junija 1925, na prvi strani. Tam nahajamo tudi nekaj imen mož, ki se jim je to pripetilo. Tako se širi ugled naše države v tujini.
Na Bledu jf -^voril um. klub »Vesna« svojo sezijsko u	'"o v prostorih »Ka-
zine« pod ges1	dran«. Na razstavi
je lepo števil-	. našega morja. Opo-
zarjamo let	jsetnike Bleda in pa
člane Jadr	»teri je tudi namenjen
del proda	si ogledajo razstavo. Ce-
ne so zr	jilo želeti z ozirom na ple-
menit	jditeljev, da bi se tudi ne-
kaj r	pnine ni, pač pa se pobirajo
Vre	.pevki za Jadransko Stražo.
,stava v Tržiču. V nedeljo, dne je otvorila v Tržiču prav lična .ava. Otvoril jo je načelnik O. Z. /alil udeležencem in požrtvovalnim Jjem. G. Iv. Ogrin, podpredsednik
\ ne in obrtne zbornice, je v pozdravnem
u v imenu Trgovske in obrtniške zbor-s in J. O. Z. očrlal važnost in pomen obrt-n razstav ter pohvalil obrtnike, da se niso jslrašili truda in stroškov te prireditve. V spodbudnem govoru je bodril člane k vztrajnosti in ljubezni do dela in napredka, orisal Jim težak današnji položaj obrtnika. Kraj, kakor je Tržič, ki je že danes precej industrijski, mora dobiti tudi še za druge obrti razmaha in odjemalcev od zunaj, ker ima po legi vse prilike za to. Otvoritev so še tudi pozdravili g. župnik Skrbeč, tamkajšnji industrijalec dr. Ahačič, kakor tudi g. Sitar, mizarski mojster. Razstave se je udeležilo okrog 20 obratov, skoro samo domačih, ter jo dvorana Prosvetnega doma popolnoma napolnjena. Izdelki delajo vso čast razstavljalcem ter so posebno značilni za tamkajšnjo obrt. Posebni od-pa tvori Se razstava čevljarskih vajen-
cev, ki so pod spretnim vodstvom enega tamkajšnjega čevljarskega mojstra dosegli naravnost višek. Želimo razstavi in razstavljalcem mnogo uspeha ter posnemalcev, da bi se zganile še tudi ostale obrtne zveze I
Sneg na Triglavu. Od vseh strani so prihiteli zadnja dva praznika turisti na naše lepe nlanine. Več skupin Hrvatov se je podalo na Triglavsko pogorje, kjer so komaj dobili zatočišče v naših prenapolnjenih kočah. Že v četrtek in petek je po celem Triglavskem pogorju zapadlo precej snega, ki se je začel pri Peklu. Na južni strani pa leži sneg skoro do Velega polja. Mnogi, ki so nameravali iti s Triglava preko Sedmerih jezer v Bohinj, so se morali radi visokega snega in velikih žametov vrniti. Večina teh je odšla preko Uskovnice ali skozi Voje, ne da bi prišli na vrh Triglava na Bohinj. Drugi zopet, ki jim je slabo vreme pokvarilo razgled, med temi več skupin Hrvatov, so šli na Črno prst. — Na vrhu Triglava je divjala zlasti v pondcljck silna burja, tako, da je bil dostop na vrh nemogoč. V pondeljek je snežilo ves dan. Oba praznika je bral na Krcdarici sv. mašo g. Ga-brovšek. — V Staničevi koči se je zbralo ne. kaj smučarjev, ki so imeli dopoldne, dokler se sneg ni tajal, zelo ugodno vreme za smučanje. Novi sneg sega čez koleno. — Turistov je bilo za praznike v Triglavskem pogorju približno 300, ki pa že dolgo niso doživeli o Kresu toliko snega in mraza kakor letos.
Novi šaljivi list »Satura« je v brlavih očeh ata Naroda »klerikalen«, ker se tiska v Jugoslovanski tiskarni, in se zato ata iz tega »lističa s podobami- norčujejo. Ko bi pa izdajatelji >(5ature«, ki je podjetje za-se in s katerim ima Jugoslovanska tiskarna sicer ravno toliko zveze kot »Slov. narod« z nami, dajali svoj list tiskat »Narodni tiskarni«, to bi ata hvalili in priporočali! No, pa saj je to samo dobra reklama za »Saturo«, če jo ata proglašujejo za »klerikalno«; še bolj se bo potem slovenska čitajoča publika za njo za. nimala. — Mi moramo novemu šaljivemu listu »Satura« priznati, da je njegova vsebina dostojna in da se v tem oziru hvalevredno razlikuje od nekdanje packaste »Ose«, ki jo je tiskala in izdajala »Narodna tiskarna« in je bila torej faklično naprednjakarsko podjetje, dočim se, kakor rečeno »Satura* v Jugoslovanski tiskarni samo tiska, drugače pa Jugoslovanska tiskarna z njo nima ničesar opraviti, in istetako tudi naš list ne in ne SLS.
Iz Uradnega lista št. 60 z dne 27. junija 1925. Naredbi velikega župana ljubljanske oblasti o pobiranju občinskih dokiad v občinah na bivšem Kranjskem in v okrajnih glavarstvih Brcžicc in Laško. — Razpis službe državnega ekonoma za okraj Brežice. — Natečaja za sprejem gojencev v pomorsko vojaško akademijo in v nižjo šolo vojaške akademije. — Natečaj za mesto pogodbenega administrativnega uslužbenca z mesečno plačo po dogovoru pri Združeni spodnještajerski bra-tovski skladnici v Velenju.
Za inženorja strojnega oddelka je na Dunaju promoviran g. Leopold Šavpah, sin železniškega uradnika v Kočevju.
Kntol. idev. prosvetno društvo v Kropi priredi v nedeljo dne 5. julija ob t. uri popoldne pri kapelici v Kropi cerkveni koncept. Na sporedu je 14 točk, ki jih proizvajajo mešani zbor, orkester in orgle. Dobiček je namenjen za nabavo novih zvonov pri kapelici.
Na Trški gori, župnija Št. Peter pri Novem mestu, bodo v nedeljo 5. julija za tamošnj0 romarsko cerkev slovesno posvetili z mazilje-njem štiri nove bronaste zvonove. Slovesnost se bo pričela ob 9. uri. Tudi popoldanska služba božja bo ta dan na Trški gori.
Krmelj. Menda pri nobenem obratu v Jugoslaviji ni tolik odstotek tujih nameščencev zaposlenih kot pri našem premogovniku. Medtem ko nešieto domačinov zaman službe !n kruha išče, imamo tu že celo češko kolonijo, imamo Ru.se, Italijane in nemške Avstrijce, morda dobimo še Japonce in Kitajce. Naj se slavno okrajno glavarstvo prepriča, koliko vrednosti imajo od premogokopa predlagani izkazi glede tujih nameščencev, v kakšnih službenih poslih so zaposleni.
Zaradi silnega in neprestanega deževja je preplavljeno polje in travniki v Dolenjevasi in skozi po Kočevskem do Mozlja. Škoda zelo občutna. Kake neprecenljive koristi bo regulacija Bistrice in Gornje Rinže, ki vsako leto zaliva svoje območje!
Sprejem v železniško službo. Ravnateljstvo državnih železnic nas obvešča, da do na-daljnega ne sprejema več prošenj za sprejem v železniško službo, ker ni več na razpolago prostih mest in je že itak cela vrsta prosilcev in prosilk zabeleženih.
Trboveljske novice. Nesreča. Na dan 29. t. m. je v jami ubilo rudarja Reuka z Do-bovca, drugega je pa samo podsulo in so še živega odkopali in prenesli v bolnico. To jo v kratkem času že tretja smrtna nesreča. — P!a.z podrl most. Novo zgrajen železniški most na Doberni je v nedeljo zjutraj podrl in popolnoma razrušil plaz, ki se je utrgal vsled nalivov zadnjih dni. — Demokratska agitacija. Zadnje tedne so se širo-koustili naši demokratje, da so proti gerentu, ki je njih pristaš, da jo bo moral takoj pobrati iz Trbovelj. Toda gerent Kokalj še vedno trdno sedi na občini in se niti nnj:, ; misli umakniti. Omenjene govorice i • bi- >
lo samo agitacija za pridobivanje novih članov in lahkoverneži bodo ravno tako hitro odstopili kot so pristopili, ker ljudje so mislili, da podpisujejo za občinske volitve, ne pa za demokratsko stranko.
Rp|imati7pm (tr«anie. »chias). Najuspeš-
BlGUmCtll&GIII nejše sredstvo je izvirni pištijanski BLATNI OVITEK. — Informacije daje; Schreiber, Zagreb. Akademski trg it. 1. 4250
Hrastniški pralni prašek prizanaša perilu in štedi denar.
Senzacija. Platneni čevlji vseh barv, dam-ski Din 90. Tenis krom podplati Din 130 ter vsi drugi moderni čevlji, najceneje samo pri »Voika«, Ljubljana, Krekov trg 10.
Sodba ljudstva je merodajna za kakovost blaga. O »Pekatetah« gre glas, da so izborne. Dobe se v mnogih vrstah za juho in prikuho pri vseh trgovcih.
kupite najbolje in najcenešje pri tvrdki
J-	palača »Ljubljanska kre-
m RQ|*Of ditne banke« in Gospo-svetska cesta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi!
Kolesa
Iz Ljubljane.
Blagoslovitev temeljnega kamna cerkvc sv. Frančiška v šiški. V nedeljo, 28. t. m. je bila ISpodnja Šiška v pravem prazničnem razpoloženju. Množice so hitele na prostor, kjer so položeni temelji, oziroma se dvigajo zidovi cerkve sv. Frančiška, ki se zida po prekrasnem načrtu slovitega arhitekta Plečnika. Prostor je bil primerno okinčan in ovenčan, mnogobrojna vcčtisočna množica pa je občudovala velike dimenzije nove cerkve, ki bo imela prostora za okoli 5000 vernikov. Ob 9 dopoldne je prispel g. knezoškof dr. Anton Bonavcntura Jeglič z asistenco gg. kanonikov Cekala in dr. Merharja ter bil sprejet od provincijala frančiškanskega reda, mnogih redovnikov in šišenskih faranov, dekleta v narodnih nošah ter člani domačih društev pa so delali špalir. Po blagoslovitvi ogclnega kamna in temeljev celotnega poslopja je imel g. knezoškof pomembno pridigo, primerno za tako redko slovesnost, nakar je g. knezoškof bral sveto mašo, med katero je dovršeno pel šišenski cerkveni zbor. Še dolgo potem so si mnogobrojne skupine občinstva ogledovale prostor, ki daje vžc po začetnih temeljih in zidovju, zlasti pa po mogočnih podstavkih za stebre slutiti veličastnost zasnovane cerkve. Kdor pa pozna načrt v celoti, ve, kakšno mo-numenlalno delo bo predstavljala ta cerkev, ki je prva. katero bo v domovini postavil Plečnik, nedosežni naš mojster, ki je v ponos našemu n?rodu in za katerega nas zavidajo tujci po pravici. Cerkev bo po svojem slogu in zamislu edina te vrste in bo tudi praktično svojemu namenu kar najdovršencjc ustrezala. Kar se tiče sredstev, 'oo vsa postavljena i^ darov našega naroda in kdor L-a-n;o prispeva, prispeva tako v čast boiijo, v korist zlasti delavskim slojem, ki napolnjujejo Šiško, kakor v čast slovenske uineinosti in za vstvaritev enega najlepših del slovenskega genija!
S?ov. glasbeno društvo »Ljubljana?. Danes točno ol) osmih zvečer pevska vaja celokupnega zbora. Vse pevke in pevci se nujno pozivljejo, da se radi bližajočega nastopa iste do zadnjega udeleže.
Pogreb Ivana Orehka, občinskega odbornika in posestnika iz Most v nedeljo 29. t. m. je po svoji veličastnosti pričal, kako priljubljen je bil pokojni. Udeležil se je pogreba ves občinski odbor moščanski z g. županom Oražmom na čelu, odposlanstva gasilnega društva, Šenpeicrske hranilnice in posojilnice, Šentpeterskega prosvetnega društva in Vin-cencijeve konference, pevsko društvo Moste in mladina iz Mladinskega doma. Za krste je šla dolga vrsta žalujočih iz vseh slojev, da izkaže zadnjo čast možu, ki se je kakor redko-kateri posvetil delu za bližnjega. Moščansko pevsko društvo mu je zapelo žalostinki pri ccrkvi sv. Krištofa in ob odprtem grobu. Na pokopališču pri Sv. Križu se je od pokojnega poslovil šolski upravitelj g. Julij Slapšak, ki je zlasti orisal pokojnikovo delovanje na ka-ritativnem polju posebno za časa vojske, ko je oskrbel lačnim otrokom kuhinjo v Ljudskem d omu v Mostah in zanje po očetovsko skrbel. Smrt, ki ga je nenadoma pokosila, ga ni našla nepripravljenega. Bolehal je že dalje časa in se večkrat spravil z Bo^om.
Frančiškanska prosveta. V slučaju lepega vremena v nedeljo dne 5. julija izlet Sv. Jošt-Škofja Loka. Odhod ob 6.40 zjutraj z glavnega kolodvora. Pri Sv. Joštu ob 9. sv. maša. Vrnemo se z večernim vlakom ob 7. ali pn ob tri četrt na deset. Člani in prijatelji dobrodošli!
Šolsko leto 1924/25 na I. državni jrimna-ziji (humanistični) v Ljubljani se je končalo s povoljnim uspehom. Zavod je ohranil svoj dosedanji učni načrt z latinščino v prvem razredu. Uspeh kaže, da se da tudi vkljub latinščini, ali pa morda prav zaradi nje doseči dobrih učnih uspehov. Dijakov (dijakinj) je bilo 708, (76), v oklepajih je vedno število učenk, ki so pa tudi že v prejšnjem številu zapoapadenr. 493 (63) t. j. 69.65% jih je izdelalo, od teh 97 (21) z odliko, 163 (8), 23% jih ima razredne izpite, 41 (4) — 5.79% jih ni izdelalo, 11 (I) — 1.58% pa jih je ostalo norodovanih. Tud; v&prejemni izpili v letr.em • eliti so se izvršili, za prvi razred je sprejeli!) 176 učencev ozir.
čemu potne stroške!
Pošlje se Vam po pošti na izbero, česar si ielitrt perilo, kravate, samoveznice, obleke, blago, vzor-ce, damske plašče. V slučaju kupčije poštnin« 0	prosto. — Naročite
Drago Schvvab - Ljubljana.
učenk, t. j. rekord, ki dokazuje, kako ljudstvo ceni naš humanistični zavod.
Umrli so v Ljubljani: Frančiška Toni, ž«, na železu, poduradnika in posestnika, 40 let.
—	Florjan Dežmau, posestnik, 44 let. — Fra-nja Krašovec, stavčeva novorojenka, 27 ur. — Fran Kokalj, bivši kamnoseški pomočnik, 37 let. — Ivan Ančnik, posestnikov sin, 13 mesecev. — Marjana Kern, hišna posestnica, 72 let
—	Ivana Gostiša, hči vdove, 15 let. — Kare! Valenčič, krojaški mojster, 34 let. — Andref Vrhovnik, zidarski pomočnik, 31 let.
Spopolnilo. V nedeljski številki smo po« ročali o prestanih zrelostnih izpitih na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani. Pomotoma smo izpustili pri gdč. G e r 1 o v i č Stanislavi dostavek »z odliko«, kar danes po pravljamo.
Znižanje cene mleku, gostilniške hrane ter klobas in hrenovk. Mestno tržno nadzorstvo je že sporočilo javnosti, da se bo morala znižati cena mleku s 1. julijem L 1. Pri mestnem tržnem nadzorstvu so se zglasili zastopniki mlekarske zadruge in prodajalcev mleka radi regulacije cene mleku. Pri nabavi mleka na doni se je dosegel sporazum ter se bo mleko prodajalo na dom postavljeno počenši s 1, julijem po 3 Din liter. Glede prodajne cene mleka na trgu pa se sporazum ni mogel doseči, ker so zastopniki prodajalcev mleka vztrajali pri tem, da se prodaja mleko na trgu po Din 2.75. Mestno tržno nadzorstvo pa zahteva, da bodi prodajna cena mleku na trgu Din 2.50, to je 50 par sorazmerno ceneje, kakor je bila prejšnja prodajna cena, ter pod nobenimi pogoji ne bo pustilo prodajati irde-ko dražje na trgu. — Radi znižanja cen gostilniški hrani so pogajanja v teku s člani zadruge gostilničarjev ter se bo tudi to vprašanje v najkrajšem času ugodno rešilo. — Izdelovalce klobas in hrenovk, ki doslej niso znižali cen svojim izdelkom, bo tudi pozvalo mestno tržno nadzorstvo, da znižajo cene klobasam in hrenovkam, ker je sedaj v primeru s padcem cen mesa tudi ta izdelek predrag.
Volitve v obrtno sodišče. Ker poteče rok za vložitev seznamov že 4. t. m., je gremij trgovcev v Ljubljani zaprosil velikega župana za podaljšanje roka. Po informacijah, ki jih je prejel gremij. bo veliki župan rok podaljšal do 15. t. m. Vsled tega se ponovno opozarjajo vsi interesenti, da so glasom razpisa v »Uradnem listu« št. 58 dolžni vložiti v določeueiu roku izpopolnjene sezname pri mestnem magistratu. Tiskovine se dobe v mestni posvetovalnici št. 22.
1?roni< nudili koncert v Zeleni jami. Na dan sv. Petra in Pavla je priredila godba že-| lezničarskega društva »Slogam prebivalcem Zelene jame redek umetniški užitek s pro-menadiiim koncertom. Godba zasluži polno pohvalo, ne le, ker se je potrudila v ta oddaljeni kot. ampak ker je igrala res izvrstno. Zato je žela tudi obilno priznanje od velike množice poslušalcev, ki so se zbrali na zeleni trati od vseh strani. < >!!,o je obkrožila takoj po njenem prihodu šte\ilna mladina, dorastla gospoda pa se je postavila deloma v gručah po obširnem prostoru, deloma se sprehajala po poti in po travi. Ves čas je vladal vzoren red in tudi osamelo oko postave se je izpre-menilo v uho in poslušalo lepe narodne pesmi, ki jih je godba izvajala tako precizno in točno, da se tudi v Ljubljani ne more slišati boljšega. Prireditev je pokazala, da Zelena jama ne zasluži tistega slovesa, ki ga ji pride-vajo razni zlobneži, ampak da žive tudi tam civilizirani in evropski ljudje, ki prav nič ne zaostajajo za Ljubljano.
Služba šolskega sluge. Na I. mestni kliški meščanski in osnovni šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani se odda služba šolskega sluge, hišnika in kurjača s 1. novembrom 1925. Proš nje s prilogami je vlagati pri vložnem zapisni ku mestnega šolskega sveta do vštetega 15 julija 1925. S službo so zvezani določeni pre jemki šolskih slug, stanovanje, kurjava in raz svetljava. Prosilci morajo biti oženjeni, Jugo slovani, neomadeževanega življenja, popolnoma zdravi, stari nad 18 in pod 40 let in stro kovno usposobljeni kot strojni ključavničarji in kurjači centralne peči.
!z štajerske.
Nova ckspcdicija na južni tečaj. Že dva meseca pišejo časopisi celega sveta o Amund-senu in tovariših, o njegovi nevarni ekspedi-riji na severni tečaj in sedaj o njenem po-vratku. Iskali so novega, svežega ledu in ga tudi našli. Manj nevarno ekspedicijo pa napravijo sedaj triie člani mariborskega narodnega gledališča po Sloveniji in sicer: Rasber-ger, Zeleznik in Kovačičeva. Poleteli bodo v svrho demonstriranja svojih najnovejših bomb v obliki burk, veseloiger, kom. nastopov, ku-pletov, duetov, pantomin itd. itd. na popolnoma novih aeroplanih v mesta in trge, med drugimi najpreje v Ptuj, Ormož, Dolnjo Lendavo, Ljutomer. Mursko Soboto, Gornjo Rad ono, Varaždinske Toplice, Rimske Toplice i aško, Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Sevnico 'vrško, Šoštanj itd., in če bi slučajno zman.i kalo bencina, napravijo še niedpotoma k''"
Stran 4.
SLOVENEC, dne 1. julija 192».
>
Štev.
ipostajo. Ekspedicija se poda na pot meseca 'julija. Ker se ne ve, kakšno bo \ reme, se ne »nore natančno določiti dan poseta v posameznih mestih. Tač pa se l>o to v vsakem kraju o pravem času razglasilo. Ekspedicija bo imela d seboj bombe najnovejšega kalibra, s katerimi misli raztopiti srca najbolj zakrknjenih lili strov, skratka: nuditi občinstvu smeha in sabave v največji meri.
Rajhenburg. Prostov. gas. društvo ima dne 5. julija t. 1. razvitje svojega društvenega prapora. Sveta maša se daruje na prostem ob 10. uri predp. Ob 3. uri pop. velika vrtna veselica pri tov. nač. L. Kržišniku. Ob vsakem vremenu. Za vse udeležence. Polovična vožnja preskrbljena. Želimo, da si udeležena društva pravilno uredijo. Na svidenje. Odbor.
IZ MARIBORA1. ■
Praiftiška kronika. Največ pozornosti . največ prahu so dvignili seveda kolesarji in avtomobilisti s svojo tekmo na Teznu. Že v nedeljo dopoldne so >promenirali< po mariborskih ulicah ,vabeč in zbujajoč veselje do športa, zlasti onih, ki si takih »športnihc sredstev ne morejo nabaviti. Tekma v ponde-Ijek na Teznu je izvabila do 4000 gledalcev. ■K današnjemu kratkemu poročilu dodamo le uspeh, da je prvenstvo oduesel g. hotelir Bau-mann iz Poljčan. Radovednežev z avtomobili je bilo nad 50. — Olepševalno društvo za mesto Maribor je priredilo v fiuaučne svrhe - Beneško noči pri treh ribnikih — nekako :pu logarsko« zabavo, na kateri so se zabavali privatno nekatemiki do pol šeste v jutro. Okusno razsvetljavo je kronal veliki kres. — Že-gnanje pri Sv. Petru je enako izvabilo nad-običajno mnogo meščanov, nekateri z zastonj-sko vožnjo s postreščki. — Turisti so šli v hribe. Pohorske koče so bile čez noč polne prenočevalcev, v pondeljek dopoldne pa takih, ki so čakali lepega vremena na popoldue in so ga tudi dočakali. Pri >Ruški koči« so žgali dva velika kresa, kakor vsako leto, harmonikar je razveseljeval, basist je pridno sekun-diral in idila je dala lepo sliko ciganskega tabora. Opozarjamo Mariborčane, da je Aljažev klub preskrbel, da se bo vsako nedeljo in praznik darovala sv. maša na vrhu v cerkvi sv. Areha. — .V Rušah so v nedeljo nastopili naši telovadci. Vse je dihalo: mi gremo naprej! Mariborčani so v častnem številu poselili prireditev, dr. .Veble, sam kot simbol krepkega Orla, je v dovršenem govoru kazal pota štajerske mladine, ki se bo nedvomno v malo letih zbrala v Orlu, »Omladina« je s svojo godbo vzbujala občudovanje njih napredka, in pri kratki zabavi bila središče prijaznih Ruš. — Praznikov torej nismo pustili neizrabljenih.
Letošnje matnrantinje na državni gimnaziji. V tozadevni notici v našem listu št. 140 z dne 25. junija se je vrinila pomota. Pravo ime maturantinje, ki smo jo navedli pod Po-limante Jelida, je Claudia Jelida Polimante, kar s tem popravljamo.
Državna borza dela. V dneh od 21. do '27. junija t. 1. se je prijavilo 138 brezposelnih, 172 je bilo razpoložljivih mest, uspešnih nakazil dela je bilo 50, odpotovalo je 26 oseb. V času od 1. jan. do 27. junija t. 1. pa so prijavili v celotnem delodajalci 4970, uspešnih nakazil dela je bilo 1133 in 361 oseb je odpotovalo.
■j?
IZ PTUJA.
Trcznostni krožek gimnazijcev je uprizoril v Narodnem domu pod vodstvom prof. So-vreta Jalenov »Dom«. Igralci in igralke so dobro izvršili svojo nalogo. — Trezuostno gibanje je posebno med mladino potrebno.
Umrl je odvetniški koncipijent pri g. dr. .Tonetu Gosaku dr. Faganelj, goriški rojak. N. y m. p.!
Električna lu? je deloma že zasvetila. Inštalacije se nadaljujejo in je pričakovati, da kmalu dobimo prepotrebno moderno razsvetljavo.
Občinska seja se je vršila dne 27. junija Prihodnjič objavimo o njej poročilo.
Slovensko pevsko društvo je priredilo 'dne 25. t. m. v proslavo Vidovega dne v prid podružnice Jugoslovanske Matice koncert v Društvenem domu. Društvo je pokazalo, da zmore tudi težje skladbe in bi bilo želeti, da večkrat nastopi. Sedaj imamo v Ptuju dosti dobrih pevk in pevcev, a nastopila je le stara garda. Prihodnjič bi radi slišali tudi mlajše moči. Ugajala sta posebno dr. Stuhčev solo »Slovan na dan« in solo gdč. Špauove. Tudi ptujski godalni kvartet, ki je pred kratkim nastopil že v Konjicah, je bil dober; imel pa je smolo, ker sta počili dve struni. Dvorana v Društvenem domu je bila polna. Občinstvo želi, da bi pevsko društvo večkrat nastopilo; tej želji pa lahko ustreže.
Če mož domov z uradnih potov pride v jezi, z Donattljevo (ohoiado mu postrezi-
Velik potres v Ameriki.
Newyork, 30. junija. (Izv-1 V državah Montana in Wyoming je napravil silen potres ogromno škodo. Našteli so nad 40 sunkov. V, mestu Sv. Barbara je potres podrl 10 velikih poslopij, ki so imela po več kakor 10 nadstropij. Močno je trpelo tudi mesto Threeford, kjer je zahteval potres prccej človeških žTtev.
Newyork, 29. junija. (Izv.) ,V. Los Ange-losu in okolici je bilo čutiti včeraj zjutraj po-
tres. Poslopja so se močno zamajala. Večje škode potres ui povzročil.
Wa8hington, 30. junija. (Izv.) Po nadaljnjih vesteh iz potresnega ozemlja, znaša škoda v Sauti Barbari nad 10 milijonov dolarjev. Cela vrsta velikih poslopij, mestna hiša, katoliška cerkev in več bank je popolnoma uničenih. Razdejan je tudi vodovod in petrolej-ski tanki. Človeške žrtve na srečo niso tolikšne, kakor je spočetka javljeno. Doslej so našli 4 trupla. A število ranjenih je veliko., Potres se je pojavil z dvema silnima sunkoma, katerima je sledilo več slabejših tresljajev.
r Položaj na Kitajskem.
Kakor poročajo iz Pekinga, ni prišlo na konferenci diplomatičnih zastopnikov do nobenega enotnega sklepa glede na skupno postopanje proti Kitajski. Zdaj čakajo zastopniki na daljnja navodila od svojih vlad. Ameri-kanske družbe na Kitajskem so vladi v Wa-shiugtonu priporočile, naj Združene države nastopijo vzajemno z evropejskimi velesilami. Japonska baje že mobilizira proti Kitajski. Čangsolin je odpotoval v Mukden, kar se smatra za dokaz, kako resen je položaj. 1/. Kantona javljajo, da so se napada na evropej-ski predel udeležile tudi regularne kitajske čete, oborožene s strojnimi puškami.
llanghau, 30. junija. (Izv.) Ker so kitajske oblasti dale zagotovilo, da se napadi na tujsko kolonijo ne bodo več ponovili, so se angleški prostovoljci umaknili. Demonstracije pa se vseeno nadaljujejo.
Novi režim na Grškem.
Nova vlada z generalom Pangalosom na čelu je že položila prisego v roke predsednika republike. Nasproti časnikarjem se je izjavil Pangalos, da se akcija vojske proti bivši vladi Mihalahopulosa ne sme smatrati za revolucijo ampak je bila to samo nasilna rešitev |>olilič-ne krize. Edini cilj sedanje vlade je zato iz-glajenje nasprotij med političnimi strankami in pa osnovanje močne armade, ki bo mogla klubovati vsem nevarnostim. Med tem je Pangalos že dal zapleniti dva opozicijska lista, katerih kritika mu ni ugajala, urednika pa zapreti.
Vlada upa dobiti v parlamentu večino. V nasprotnem slučaju grozi Pangalos z diktaturo.
"N
Nemški prevod novega carinskega zakona
izide sredi julija. Cona 120 Din. — Naročnic sc pri MINERVA. Stamparija d. d., SUBOTfCA.
»Jutro«. To je res, da je pred vojno na vseh šolah v Sloveniji prednjačila nemščina. Nemščine pa niso na prvo mesto postavili »klerikalci-, ampak centralna vlada na Dunaju. Res je pa tudi, da sc je takrat, ko je nemščina še povsod prcvladova a, odločil ljubljanski škof sezidati »klerikalno« gimnazijo s slovenskim učnim jezikom in ker ni bilo slovenskih učnih knjig, se je »veliki klerikalec« dr. Jeglič odločil prevzeti tudi to žrtev. V svoji veliki vnemi in gorečnosti za takrat edino popolnoma slovensko srednjo šolo so pa slovenski naprednjaki škofove zavode podpirali tako, da jih je moral zidati v Št. Vidu in nc v Ljubljani. Teh dejstev ne izbriše nobena zgodovina in nobene »Jutrovc« potvorbe. Saxa et libri loquuntur!
Naše državno gospodarstvo se razvija 'čedalje racijonalnejše« ... piše Žerjavov a popoldanska trobenta, da bi dobila naša nedeljska izvajanja o našem slabem gospodarskem položaju, in se sklicuje na »lepo notacijo dinarja na curiški borzi«. Kaj pa nam pomaga ta lepa notacija, če so pri tem naše državne blagajne prazne, državni dolgovi pa veliki, davki vedno večji, draginja pa nič manjšaf Kadar bo dinar tudi v državnem proračunu ler v žepu davkoplačevalcev in konzumentov kazal lepo notacijo, takrat bomo pritrdili trobenti, da gre res na bolje.
Ugoden nakup ff&VvAfe
platna ter raznih podlog za moške obleke in dam-ske kostume iz prvovrstnih čeških in anfil. tovarn je mogoč edino le v špec. razpošiljalnici JOSIP IVANČIČ, Ljubljana, Miklošičeva c. 4 (naspr. frančiškanske cerkve). Vslcd dviga dinarja na vse blago 10'/» popust. - Nc zamudite prilike! Prepričajte sc! Dobavlja tudi na obroke po originalnih prodajnih ccnah!	3979
Slab argument. Jutro sc trudi v polu svojega obraza dokazati slovenski javnosti, da je Pribičcvičev načrt novega šolskega zakona tudi za Slovenijo jako dragocena pridobitev, za katero bi morali biti Slovenci ministru Pribičcviču hvaležni do groba. Med drugimi > argumenti , ki naj govore v prilog Pribičevičevega načrta, navaja »Jutro« dejstvo, da so tudi Dunajčani sprejeli nov reformni šolski načrt, ki ga je izdelal, če se ne motimo, socialni demokrat Glockcl, in pripoveduje dalje, da imajo tudi na Češkem nov učni načrt in tudi v Nemčiji. To, kar našteva »Jutro«, je siccr vse res; Ncmci imajo nov šolski učni načrt, Cehi ga imajo in tudi Du-najčanjc ga imajo. Mi pa sc moramo pri vsej obilici novih učnih načrtov po raznih evropskih mestih in državah končno le vprašati: Kaj pa brigajo novi dunajski, nemški, češki itd. učni načrti nas?! Priznamo siccr, da jc jako zanimivo vedeti, kaj vse imajo po drugih j deželah, kakšne rastline tam rastejo, kakšne ! živali tam žive in kako žive tam ljudje. Iz ; samega poznavanja tujih razmer pa vendar j še nc sledi, da moramo mi vse prav opičje i posnemati, kar imajo drugod, ampak mi se : moramo ozirati v prvi vrsti na to, kaj jc za | nas prikladno in dobro, kaj jc tudi pri nas i možno (zaradi materielnih sredstev), in kaj j ne. Mi n. pr. dobro vemo, da pojedo dobri I delavci v Ameriki več mesa kot naši krom- i pirja. Je-li pa mogoče tudi pri naši revni i zemlji delavske mezde dvigniti na ameriško | višino? Zaenkrat gotovo ne! Tako je tudi s | šolo. Nobenemu Kitajcu ne pride na um, da i bi zahteval na Kitajskem uvedbo angleškega | šolskega zakona, kakor se bodo tudi Angleži ; stokrat premislili uvesti v Angliji mohamedan-ski učni sistem, kakoršen jc običajen v Egiptu. Samo za nas ISlovence zahteva »Jutro« opičje posnemanje tujih zakonov, ki so prlla-godeni popolnoma drugačnim razmeram kakor so naše! Šolski zakoni so pač nekaj več kakor pariška ali londonska moda, a še te dve sc med seboj razločujeta tako, da Francoz celo v svoji obleki podčrtava to, kar jc njegovega, Anglež pa zopet svoje. Soiski zakon za Slovenijo mora biti idealen tako, da bo odgovarjal duševnemu hotenju slovenskega naroda, nc pa duševnemu razpoloženju Dunajčanov ali pa Žcrjavovim kapricam. Cc hoče dr. Žerjav svoje otroke vzgojiti srbsko, pravoslavno ali budistično, mu je to na prosto dano; toliko denarja že ima, toda svobodo, ki jo zahteva za sebe, naj da tudi drugim!
Kaj pa škof? »Višje srednje šole so bile po Sloveniji samo nemške, realke pa v celoti, j: Klerikalci so se tu zadovoljili že s Iprn, sr je samo verouk poučeval slovenski,'- piše
ca navzoč gospod velikižupandr. h a 1 ^ t i č in g e r e n t g. L i k o z a r je zastopal mesto. Po pn i sceni je dobila gospa F i b i -ehova, po četrti pa gospod Danilo ob navdušenem ploskanju in vsklikanju lep šopek. Zaslužila sta ga.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, ki je ob požrtvovalnem delu in trudu svojega predsednika g. kanonika Al. Stroja pokazalo tudi na odru, kako vsestransko vzgaja svoje člane, je kljub 70 letnemu obstoju še mladostno krepko in kar se tiče Talije posebej, omenimo, da bomo videli še marsikoga iz njegovih vrst v njenem hramu >na deskah, ki življenje pomenijo«.
Proti odebelosti deluje s kolosalnira vspehom
samo Vilfanov čaj, Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja Laboratorij Mr. 0. Vilfan, Zagrtb, lllca 204
Izpred sodišča.
I\ CALDERON DE LA BARCA: »STA NO VITN1 KRALJ EV 1 C.«
Drama v petih dejanjih. Prevod <lr. J. Debevcn. liodba Mozartova. Pevske točke zložil St. Premrl.
Sobota '27. junija bo v kroniki Kal. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani napolnila časten list pod zglavjem Slavnostna predstava »Stanovitnega kraljeviča« v opernem gledališču.« Društvo, iz katerega so izšli Verovšek, Danilo, Nučič, P o v h e, Kovač in še drugi, je pokazalo s slavnostno predstavo, da ni pozabilo na tradicijo in da goji na svojem odru v Rokodelskem domu še vedno uspešno Talijino umetnost.
Za slavnostno predstavo si je društvo Iz- j bralo Calderona, ki smo ga v Ljubljani videli samo še ob škofovem jubileju (Daritev svete maše). Visoko so segli, po najvišjem, saj vsi literarni historiki smatrajo Stanovitnega kraljeviča za najboljše talderonovo delo, da, celo za najlepši cvet katoliške dramatike. In pisano je v verzih! Društvu je šlo pri izberi pač pred vsem za idejo, ki je v delu, ua tež-koče uprizoritve ni mislilo, ali pa so imeli igralci toliko zaupanja vase, da jih premagajo. Pod spretnim Danilovim vodstvom se jim je res skoroda povsem posrečilo.
Poglejmo!
D o n F e r n a n d o , stanovitni kraljevič, gospoda S t a r e t a je bil od prvega nastopa v drugi sceni pa vse do konca, ko je umrl, v nastopu iii besedi, ki jo je prikladno slednjemu položaju moduliral z občutkom — igralec prvega reda, ne da bi pretiraval. Brat Fer-nandov, Don Enrique, ki ga je igral g. Lazar, je ob njem zaostajal, zlasli je motil igralčev organ, da ni prišla beseda tako do veljave, kakor bi morala. H o m a n o v d o n Juan C 0111 i 11 k o je bil še mlad; vsebinsko ni doživel svoje vloge in ji ludi ni znal vselej dati v nastopu in govoru pravega akcenta. G. P o 1 j a n c c v vlogi f e š k e g a kralja je bil spet prvovrsten od konca do kraja. N e n a d o v Mule y nas je v prvi sceni popolnoma zadovoljil, v -poznejših je nekoliko popustil ,kar pri njegovi vlogi ni nič čudnega. Dostojanstvenik Selim (g. Vida) in maroški kralj T a r u d a n t e (g. M a r t i n c) sta postranski vlogi in bili kot taki tudi dani — zadovoljivo. B r i t o, portugalski vojak, šaljivi zvitež, se je vtelesil v g. Rudolfa tako, da bi Calderon sam ne mogel želeti boljšega. Vrančič bi lahko ž njim debutiral za angaž-ma! O prvem, drugem in tretjem sužnju in njihovih tovariših kakor tudi o obeh Mavrih in vseh statistih morem pač reči, da so bili na mestu, da so dobro peli in govorili in nasto-i pali kakor je bilo treba in da so tudi bolj za ! zastoroin, ki se pa ni dovolj strnil, dobro mar-1 kirali.
Ženskih vlog je bilo samo pet in je go-[ spa F i b i c h o v a s svojo F e n i s o dvignila j igro na resnično gledališko višino. Tako dobre igre kot je bila njena, nisem še v drami ledove kajkrat videl. Z ar a (gdč. M o s t a r -jeva), Roza (gdč. Zagorska), Es-t r e 11 a (gdč. Dolenčeva) in Seli m a (gdč. Milavčeva) so bile vseskozi vredne služabnice svoje gospodarice.
Celoten vtis, ki ga je napravila igra sama in petje in Mozartova glasba, ob številnih sce-ničnih in svetlobnih spremenah, je bil povsem ugoden in morem reči, da je bila predstava visoko nad kako diletantsko prireditvijo.
Obisk je bil številen, vendar ne tak, kakršen bi moral biti ob 70 letnici društva, ki more pokazati na tako uspešno delo kot malo-katero drugo. Tudi plačani .ede/i bi ne smeli ostati prazni!... Pri predstavi je bil do kon-
ZANIMIV ODMEV OBČINSKIH RAZMER V.
ZO. ŠIŠKI PRED SODIŠČEM.
Včeraj se je zagovarjal pred senatom deželnega sodišča radi pregreška po členu 104. srb. kaz. zak. Izidor Florijančič, posestnik iz Dravelj.
Obtožnica ga je dolžila: 1. da je dne 10. januarja t. 1. v Dravljah izjavil, da je okrajni glavar pri njem ena Slapa ter da je tisti, ki zakonov ne spoštuje pri njem nič vreden in ena šlapa, pa naj bo potem okrajni glavar ali veliki župan, dalje da je bil občinski odbor v Zg. Šiški nepravilno in nezakonito razpuščen ter da sta okrajni glavar in veliki župan postopala protizakonito, ker nista Perkota potrdila za župana,
2. da je dne '20. aprila 1925 pisal okr. glavarju v Ljubljani odprto dopisnico, v kateri ga poziva, da forsira nove občinske volitve, da se ne omadežuje njegova in njegovega urada čast, da je torej z besedami in netiskanim spisom razžalil oblastvo in javnega uradnika v pogledu službenega posla.
Ozadje k temu vedenju, ki ga obtožnica očita Florjančiču, tvorijo naslednje razmero v občini:
Lani so se pri občinskih volitvah združile opozicionalue stranke na kompromisno listo in zmagale proti listi samostojnih demokratov. Proti volitvam so se samostojni demokratje pritožili, toda veliki župan je oktobra meseca i. 1. pritožbo zavrnil, nakar so izvolili za župana posestnika Perkota in za svetoval" ca dva javna nameščenca. Proti tej volitvi so se demokratje zopet pritožili. Navedli so, da sla svetovalca javna nameščenca in razun tega tudi poudarili, da volitev >upana samega ni bila dovolj tajna, ker so se poslužili pri \olitvi različnih listkov. Okrajni glavar je pritožbo zavrnil, toda veliki župan ji je ugodil. Nato so morali znova voliti župana in dva občinska svetovalca. 20. decembra 1. 1. so izvolili zopet Perkota za župana in mesto javnih nameščencev dva druga občinska odbornika za svetovalca. Samostojni demokratje s tem izidom zopet niso bili zadovoljni. Vložili so novo pritožbo, v kateri jim ni bilo všeč, da je prišlo 6 odbornikov k volitvi šele tedaj, ko so se listki za glasovanje že razdeljevali. Dasi je bil sam okrajni glavar pri volitvi navzočen in ni imel povoda grajati zakasnelosti 6 odbornikov kot razlog, da odredi ponovno postopanje, je veliki župan upošteval pritožbo demokratov in pristal na njihov predlog, da se ne razveljavi samo volitev občinskega starešinstva. ampak tudi razpusti občinski odbor. Iz pritožbe je zauimiva pripomba, da bodo osebe za gerenlsko mesto in mesta prisedni-kov naknadno predložili, kakor da bi bila stvar pritožnikov izbirati gerente in prised-nike.
Postopanje oblasti pri teli prilikah je Florijančič kritikovai in prišel slednjič pred kazenski senat.
Senat ga je oprostil.
Očitka, da je rekel sena šlapa«, senat ni smatral za dokazanega, vse druge izraze je pa smatral za dopustno kritiko postopanja oblastev. Glede kritike, da je bil občinski odbor nezakonito in nepravilno razpuščen, se je pridružil mnenju zagovornika dr. Brejca, da je bilo postopanje velikega župana pri razpustu občinskega odbora proti zakonito, ker je že dunajsko upravno sodišče v razsodbi z dne '27. VIII. 1889, št. 797, Budvvinski 4538 izreklo, da je novoizvoljeni občinski 'cvet mogoče zapustiti šele, ko se je konstitural in začel delovati, ker se preje o njem ne more trditi, ali je dela zmožen ali ne.
Tako so samostojni demokratje zopet za eno blamažo bogatejši.
Cerkveni vestnik.
Kongregacija 7,a gospe pri sv. Jožefu ima jutrf
2. t. m. sv. mašo in obhajilo na Rožniku ob 7. zjutraj.
Naznanila.
Društvo Atena naznanja, da prevzame nad* zorelvo na igrišču s 1. julijem otroška vrtnarica. Prijave so sprejemajo vsak dan ud 0.—11. dop. in t.—7. pop. na igrišču pod Tivolijem.
Orlovski vestnik.
Narašcnjski dan na Brezjah. Dne 5. julija pri« redi Radovljiška orlovska srenja naraščajsko telovadbo. Ob 3. pop. so lil-anije, potem javna telovadba obojnega naraščaja celokupne srenje. Prijatelji oJ^ovstva pridite pogledat ua£o male! Boj;
štev. 141
SLOVENEC, dno 1. julija 1022.
rvan o
dospodarslvo.
Izvoz v maju 1925.
Po statističnih podatkih glavnega ravna-'teljstva carin smo v mesecu maju t. 1. izvozili iz države 448.836 ton blaga v vrednosti gor. 818.983 diuariev ali 75.763.366 vinarjev v zlatu. Izvoz v mesecu maju lani je bil 318.973 ton v vrednosti 738.583.584 vinarjev ali 51 milijonov 418.004 vinarje v zlatu.
Glavni izvozni predmeti v mesecu maju t. 1. so bili sledeči: koruza 193.871 ton v vrednosti 430.4 milijona dinarjev, stavbni les 90 tisoč 949 tisoč ton v vrednosti 10D.9 milijona Din, jajca 3255 ton v vrednosti 57.5 milijona Din, goveda 10.564 glav v vrednosti 42.8 milijona Din, baker surov 1055 ton v vrei nosti 30.1 milijona Din, sveže meso 748 ton v vrednosti 16.1 milijona Din, cement 31.155 ton v vrednosti 15.9 milijona Din, konji 3152 glav v vrednosti 12.3 milijona Din, razne rude 44.744 ton v vrednosti 11.6 milijona Din itd.
Skupno je v prvih 5 mesecih t. 1. znašal naš izvoz 1.386.640 ton v vrednosti 3.834,956 tisoč 589 Din ali 320,540.194 Din v zlatu. 7,!at vinar je izračunan na podlagi povprečnega mesečnega tečaja devize v Curihu na zagrebški in belgrajski borzi, izvoz v prvih 5 meseci!! lani je obsegal le 1,295.117 ton v vrednosti 3.525,256.314 Din ali 245,376.067 Din v zlatu. Letošnji izvoz je torej po količini za 37.9 odstotka večji kakor lani, po vrednosti (v zlatih
vinarjih) pa za 30.6 odstotka.
♦ » ♦
Izkaz o stanju Narodne banko t. dno 22. junija 15)25. (Y:-e v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram izkazu z dne 15. juniji 1925). Aktiva: Kovinska podloga 463.1 (— 5.5), posojila na menice in vrednostne papirje 1.141.5 (— 7.0). račun za odkup kronskih novčanie 1186.3, državni dolg 2966.3, » rednost založenih državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 713.1 (— 7.2), skupaj 8974.8; pasiva: glavnica in rezervni fond 34.1, bankovci v obtoku 5648.9 (83.5), račun začasne zamenjave 21.366.0, državne terjatve 32.7 (4- 9.5), razne obveznosti 680.6 ( | 54 3), vrednost založen5b državnih domen 2138.3, ažija 74.0, skupaj 8974 8.
Iivoz lesa v maju 1B25. V mesecu maju t. 1. smo izvozili 99.949 ton (v aprilu 1925 96.611 ton) stavbnega lesa v vrednosti 109.9 (v aprilu 111.1) milijona dinarjev. I^es se je Lcvažal v maju t. 1.: v Italijo (za 77.2 milijona), v Madžarsko (za 8.6 miiijona) in v Francijo (za 5.5 milijona dinarjev). — Drv se je izvozilo v maju 1925 13.793 ton (v aprilu 1925 12 tisoč 809 ton), v skupni vrednosti 3.1 milijona dinarjev (v aprilu za 3.3 milijona dinarjev). Največ drv smo izvozili v maju 1925 v Italijo (za 2.2 milijona) in v Madžarsko (za 0.0 milijona dinarjev).
Izvoz jajc v maju 1925. V mesecu maju 1925 je znašal izvoz jajc 3255 ton (v aprilu 3513 ton) v skupni vrednosti 57 in po! milijona dinarjev), v aprilu 73.1 milijona dinarjev). Jajc je šlo v maju največ v Švico (za 28.5 milijona dinarjev), v Nemčijo (z;< 1.1.4 milijona) in v Avstrijo (n 9.6 milijona dinarjev).
Izvoz bmnlja v maju 1925. V maju 1925 fliin izvozili hmelja 112 ion (v aprilu !54 ton) v vrednosti 9 milijonov), v aprilu 15.4 milijona dinarjev). Hmelj smo v maju 1925 izvažali v Češkoslovaško (za 4.6 milijona dinarjev), v Avstrijo (za 1.6 milijona dinarjev) in v Švico (za 1.4 milijona dinarjev).
Prodaja kisove kisline. Trgovska in obrtniška zbornica (e na svojo prošnjo za avtentično pojasnilo glede predpisov o prodaji ki sove kisline dobila od inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubfljani odgovor,
>da je ministrstvo narodnega zdravja z odlo-kom z dne 6. decembra 1924 II. Št. 51.437 objavilo, da do definitivne odločitve po sanitetnem svetu veljajo o prodaji razredčene ocet-ne kisline predpisi, ki so veljavni v poedinih oblastih pred rešenjem ministrstva narodnega zdravja, H. št. 36.622 od 29. septembra 1924, koje rešenje se je zajedno razveljavilo.« Za Slovenijo veljajo torej bivši avstrijski predpisi. Po teh je prodaja razredčene kisove si-sline do 20 odstotkov brez nada'jnega dovoljena, močnejšo kisovo kislino pa se sme prodajali samo zanesljivim odraslim osebam, in nikdar v posodah, ki se porabljajo pri gospodinjstvu. Posode (steklenice) morajo biti opremljene z etiketami, ki nosijo vidno opo-zoritev, na primer: »Previdnost, kisova kislina, uporabljati le v razredčenem stanju.«
Dospelost nekaterih porijodičnih taks. (Opozorilev Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.) 1. Od kuponov ali dividend kakor tudi od tantijem se plačuje 1 odstotna taksa v 15 dneh po odobritvi bilance (tarifna postavka 10. pripomba 5). 2. Do dne 15. julija t. 1. morajo delniško družbe (denarni zavodi) predložiti davčnemu oblastvu uli finančni upravi seznainek ntvorjeuih ali tekočih računov v minulem polletju ter plačati odpadajočo takso (na vsak račun 20 odnosno 10 Din) v kolkih, ki se prilepijo na seznam (tarifna postavka 37). 3. Od dopolnilne prenosno takse v letnem znesku nad 500 Din je plačati drugi obrok od L do vštetega 15. julija t. I. Kdor ne položi predpisano vsote v določenem roku, plača poleg redno takso 12 odstotne obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoioženo takse (tarifna postavka 12, pripomba 12, odst. I. št. 1 in 3). 4. Dne 31. julija t. I. je plačati takso za pravico, da se točijo pijače, za II. polletje 1924. Če se ta taksa ne plača pravočasno, je kazen trikratni znesek redne takse poleg plačila redne takso. Če točilec ne plača redne takse niti v 30 dneh od dne, ko bi jo bil moral plačati, so mu odvzame pravica do točenja pijač. 5. Vsi točilci pijae na drobno in vsi prodajalci pijiv': na rojmili itd. morajo predložiti vsako leto najkasneje do dne L oktobra pristojni srezki upravi finančne konlrole prijavo s temi podatki: ime in priimek, kraj, kjer točijo pijače na drobno, kakšne vrste pijač točijo, kakšni so njih prostori (njih površina), višina, način razsvetljave, število miz in stolov in število služabniška.
Promet poštno hranilnice v maju 1923. Po uradnih podalkih je bilo 30. aprila letos v Ljubljani 4097 čekovnih računov (v celi državi 11.675) novo otvorjenih v maju 32 (v reli državi 123), soldiranih 11 (v celi državi 43), tako da jo bilo stanje 31. maja 19?5 1115 (v celi državi 11.755), stanje vlog je znašalo >ri ljubljanskem zavodu 30. aprila 43.151.843 dinarjev (pri 4 zavodih v celi državi pa 229.749 tisoč 799 dinarjev; 31. maja 1925 pa 257,283 tisoč 283 dinarjev). — Vplačil se je v maju izvršilo 364,905 v znesku 1510 milijonov diuariev, izplačil pa 152.685 v znesku 1482 in pol milijona dinarjev. Skupni promet ie bil torej 2,992 185.600 dinarjev, od tega odpade na promet brez gotovine 1.279,025.603 dinarjev.
Občni zbor Trboveljsko prr.mognkojjno družbe. Due 30. t. m. se je vršil v prostorih Trbovelj:i-c premogokonne družbe v Ljubljani 52, redni občni zbor, na katerem jo bilo zastopanih 633.594 delnic. Produkcija vseli rudnikov je znašala v poslovnem letu 1,560.310 ton iu se jc proti lanskemu letu povišala za 18 odstotkov. Cementarna je ldjub veliki stag-1 naciji v stavbinslvu lahko razpečala 2040 vagonov portland-rementa, medtem jc pa produkcija in oddaja apnenic radi oslabljeno gradbene podjetnosti zaostala proti lanskemu
lotu. V poslovnem letu se jc izvršil prenos se- I deža družbe v Ljubljano. Pri tej priliki je odstopil dolgoletni generalni ravnatelj g. Julij Hcllak od svojega mesta ter se je vodstvo poslov poverilo ravnateljskemu kolegiju pod predsedstvom g. ravnatelja Skubeca. Čisti dobiček je znašal Din 38.530.792.13 in je občni zbor sklenil, da se izplača dividenda od 30 Din za delnico ter se bo vnovčeval kupon št. 12 od 30. junija t. 1. naprej.
IJOUZA.
One 30. junija 1025.
DENAR.
Zagreb. Derlin 13.575—18.725, Italija 200.25 do 208.25 ('2.08), London 277 —280 (280.20), Nevv-jork 50.75—57.55 (57.0), Praga 1.(>830—1.7070 (1.705), Dunaj 8.015-8.135 (8.12), Curlh 11.055 11.155 (11.10).
Curih. Belgrad 8.95 (8.'J2), Pešta 0.007255, Perl in 122.00, Italija 1H.10 (18.50), London 25.0325 (25.035), Ne\vyork 515 (515), Pariz 23.25 (23. iO), Proga 15.25 >1527), RukareSt 2.3750, Sofija 3.70.
Dunaj. Uolgrad 12.38, Kadmij 142.05, London 34.18, Milan 24.80, Newyork 700.35 Pariz 32.0«, Varšava 135.05. — Valute: dolarji 700.10, angleški funt 31.58, lira 24.98, dinar 12.27, češkoslovaška krona 21.00.
Praea. Dcvitc: Lira 118.57, Zagreli 59.125, Pariz 152.05, London 104.10, Ne\vyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7-odMotno invesi. posojilu 02.25 den. Celjska posojilnica 200—201, Ljubljanska kreditna 225 den, Merknntilna l'Kt- I11B, Prsstediona 800— 803, Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarno 131 hI.. Trbovlje 822—835. Vrv«o zaklj. 100, Slavb-n« družba 205-280. ' in pol odstotni zastavni lir,ti 20 den.
Zagreli. Hrv e.skotnplna 103 105, Kreditiifl, Zag.eb 10*! —105, Hipotekama, Zagreli 50—53.30, .'ugobanka 08 100. Praštediona HV>— 800. Slavonska 05 i>7, i.j. kreditna 200, Eksploatacija 23, Sere ana 100—500, Gulman 350, Slavonija 30 to, Trbovlje 885—!(K>, Vevče 100—105, "-odstotno drž. invest. posojilo 03.50, Vojna odškodnina 220.
Dnnaj. Efekti /.tvnostenska banka 750. Al-pine 205. (ireiniU 130, Kranjska industrijska družila KOO. Trboveljska družba 425, Hrvatski eskompt-na banka 1?3, Lovkam 11' . Guimann 425, Mundiu 870, Slavonija .30.500.
RLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastove vozovne de»iiic, L in II. vrsta, 43 mm — 2.05 ni, 53 nun — 2.85 m, fco. meja 1300 den. Mcccsnovi plohi. 10 in 50 mm, L, II. in I'!, vrsta, tej. Kranj 010 lil Črrslo sulio, v ovojih, letošnje, f-o. nakladalna postaja, 1" vng. ?al. Ij. 10. - Žito i n poljski pridelki: Plenica Hardvvintcr, fco. Postojna Iranz. 115 bi. Koruza, ico Mitrovica 185 bi. Koruza, graščinska, Ico. Vinkovci 195 bi. Koruza, ico. nakl. postaja, 1 vag. zuklj. tfk>. Koruza, par. Škofja Loka, 1 vng. 2-0 zaklj. Ječmen, novi, slavonski, dobava v 14 dneh 310 bi. Jermen stari, srbski, par. Ljubljana S25 bi. Otrobi, rJciii, tekstilne vrste, b-n, fco. Ljubljana 200 b!.
dekleta — ljubezen do Roga — ne le v besedah, ampak tudi v dejanju. Nato je isti gospod služi! sv. mašo. med kattrn so preelpo prepevali združeni pevski zbori pod vodstvom kapeinika g. Danijela Cerarja. Po službi božji otvori tabor na istem prostoru domači g. župnik Karol Supin. Vršili ho se nato govori odposlanca o. P. in okrožja, tio-r-jrnikt so vsi kazali vzvišenost orlovske misli, ki naj prodre v vso slovensko mladino, da jo ohrani zvesto narodu, Bogu in domovini. Po končanem taboru jo šel ves sprevod na telovadišče in se lam za dopoldan razšel, da so se mogle vršiti priprave za popoldanski nastop. Popoldan okolu tretje ure se je začel napolnjevati lepi prostor g. V. Ambro-žica v Gorenji vasi z množicami radovednih gledale v in točno ob 3. uri prikorakajo med svira-njem godbe prve čete Orlov na telovadišče. Vrste se vajo za vajo, sedaj Orli, nato Orlice, nato nara-sfajniki, deški in dekliški, vsi vrše v polno zado-voljnost glodalcev — med njimi mnogo jnko kritičnih — svojo nalogo. Okolu pol šeste ure je končan ta javen nastop. Nato se je pa vršila veselica, neprisiljena, a tem resnejša zabava do mraka. Začetkom noči pa je loge! tihi mir na prostor, kjer je prej vladalo tako živahno žuborenje našp mladine. Pri tej priliki izrekamo vso čast in hvalo gorenje-logaškim fantom in dekletom, ki so vse tako lepo uredili za telovadbo in veselico, vsa naša mladina pa je lahko ponosna na to, da jo pokazala, da >e brez pijančevanja in ponočevanja tudi mlad človek lahko zabava in da so bili orožniki, ki so spremljali vso našo prireditev, od začetka do konca, popolnoma nepotrebni. — Hog živi!
— Bluze najnovejše priporoča tvrdkn Krlštofič-Bučar, Ljnbljanu, Stari tr«. 1447
Pevska zveza.
Pev.-Ua rvera poziva ve zbore, ki prijav petletnico šo nifo vrnili, naj nam jih nemudoma pošljejo, ker nam zamudniki neizmerno ovirajo dolo. Tudi prazne p,-ijavo so važne. Prosimo tu li referenie in okrožne pevovodjo. da in:« podpirajo in zbore opozore na lo. — Odbor.
. S
Dopisi.
h. Rorr.rnirc. V soboto, 27. juniitl, smo lu iki-Ii žili k večnemu počili, n go>pj Marijo ChlAdek, i ;.j. Ho!ii:ir'-. illevilno z'dnjo sprenisivo, lepi venci in šopki in odkritosrčne solze ob odprtem grobu so častno pričale o velikem spoštovanju, ki ga jc uživala blaga gospa v vseli slojih prebivalstva. V prejšnjih letih jc bila gosp.i C-hlAdekova zn.uia širem Slovenije kol skrbim in požrtvovalna dijaška gospodinja gojeni; riizniii ljubljenčkih dekliški!) Sol in marsikateri gojeaki je bila druga mati. ('asi njenemu spominu; po svojem trudapolr.em življenju pa naj počiva v miru!
(iornn.ii Lngster, Nad vvo krasno in veličatloo io i-.pel dan naše katoliško, mladine 2S. junij 10;»:» v (ioronjem Logatcu. Ob .">. uri zjutraj t." jo oznanjala dolcnjelog.lSka godba pričetek lota ilnnva našo mladine. Nn kolodvoru . o ?<_• zbrale tete Ortov (n Orlic i/, vsega vrhniškega okrožja • - bilo lu prisrčno pozdravljene ••> ko jo bil pregled končan in vrsto urejene, s o jo začel premikati veličasten sprevod s konjeniki na čelu proti (ioreniem Logat-cu. <)'> začetku f.vo so obsulo dekleta našo vrlo Orle in Orlico s rvr-ijom, v*o jim jo veselo v/.kli-kelo liog živi! lu ko jo prišel sprevod v (iorenji Logatec, so so celo nasprotniki — četudi na skrivaj fiudili lako iepo urejeni in veliki množici fantov in deklet, ki tako neustrašeno kažejo svoje katoliško prepričanje. Ko lepem in prijavnem gričku Tabor so je začela služba božja. V vznesenih besedah je kanonik dr. Tomaž Klincr v cerkvenem govoru pokazal kaj naj diči slovenskeega trnta in
kupite naj ugodneje pri
los. m
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii.iiiiimiiiiiiniiiiiiimiiiimi,!!!:,!!^ Ljubljana
■aannnBBimBBanBi
Turistika in šport.
Iliri.ia : Coniordia 2 :2. V nedeljo jo gos;o* vala v Ljubljani zagrebška Ctoncordia, ki uživa Irenotno glas lehnično najboljšega moštva v Zagrebu. Nastopila je brez Benčiča, Bonačiču in Percla, to<la v kljub temu podala jako dobro, v tehničnem cziru na odlični stopnji stoječo igro, kateri Ilirija v začetku ni bila dorasla. V prvi vrsli treba omeniti izredno igro simpatičnega, nenavadno gibčnega centerhalfa llammererja in na.-o obrambno dvojico Vrbančič—Pažur, ki sta tvorila za lorvvard Ilirije skoro neprehodno uviru. Napadalna vrsta Concordije pred golom pretirava kombinacijo. zato je marsikatero vn-elo situacijo pustila neizrabljeno. Disciplina, od nekdaj slaba stran Concordije. se je v moštvu zadnje čase baje ulrdila; po nedeljskem nastopu soditi, so tega sicer simpatičnega in v vsakem cziru prvorazrednega mošt v i vendar še no more uvrstili med disciplinirana moštva. — Tudi Ilirija je bila primorana nastopiti z nekaterimi nadomestnimi močmi. Manjkali so Podnje, Popacar in Dekleva. Pogačarja je precej dobro nadomestil Pleš I! ol Hermesa, Dekleva prav dobi o Milan, v forvvardu pa je osl3la v:alo brez Podilje in Milana velika vrzel. Moštvo je rabilo precej ©asa, da se je v igralo, postalo je v drugem polčasu prav dobro ter prizadelo obrambi gosiov mnogo težkega dela. Posebno dober je bil Lado. nato Miklavčič, Beltram in Zupančič 1. ki ima I udi zaslugo, da se jo mošivn v odločilnem ča sil strnilo v cslro ofenzivo, i/, katero jo doseglo izravnavo. — Sodnik g. Ocks jo iniol tako \.-lod pomanjkljive disciplino gosiov kakor tudi dela publike jnko ležko stališče. Da jo vkljub lomu rešil svojo nalogo zadovoljivo in nepristransko, mu Ireba šleli v posebno zaslugo.
Drugorazredni iinale LNP Slovan : Ptuj je bil ija prošnjo Siv Ptuja, ki je imel doma proslavo pellelniče, preložen. Mesto lega sla -o sestala v prijateljski tekmi Slovan in Me.rnics. Hezultat 5 : i za lloi mes. Igralo se je jako po domačev. Tekma jo spadala med prireditve, ki povzroče, da so domačo tekme navadno slabo obiskane. Pripomogel jo k temu tudi sodnik g. Sternad. Edino kar jo semt.crlja nekoliko oživilo igro. so bilo po-amezne lepe akcije in točna kombinacija llermesove napadalno petorice.
Orlsinalne {prave} potrebščine ?ixat m preservats za Oplograph dobilo edino le pri L, Barag®, seienburgova ui 6/1. 'toSo


1 '»»jmjiiiiiJ
zrrrvaiimiBfimammMamni mammmt a» ju vKmtrriBTr
10
Stroki kapitana Gm
(Polovanjo okoli sveia.) l?iaiicosM episal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Robertu se je zdelo, da sliši prvič to zgodbo; niti zganil se ni, Ico je poslušal sestrino pripovedovanje; šele sedaj je razumel, kaj je storila zanj, kaj je trpela zanj. Objel jo je hvaležno, iz srca so mu privrele najslajše besede:Mamica, ti moja ljuba, draga mamica!
Med pogovorom se jc znočilo. Lady Helena je vedela, da sa otroka utrujena, zato je prekinila razgovor. Sestri in bratu so odločili sobico, kjer naj sanjata o srečnejši prihodnjesti. Po njunem odhodu je poklicala lady Helena majorja in mu povedala, kaj vse se je pripetilo tisli večer.
»Korajžno dekle, tale Maryk je dejal Mac Nabbs, ko je zvedel od sestrične vso zgodbo.
»Bog daj, da bi Šlo mojemu možu po srečik jc odgovorila lady Glenarvan, :sicer bi bil položaj obeh sirot le še hujši.«
»Šlo bo, šlo,c je rekel Mac Nabbs, >ali pa imajo gospodje pri admiraliteti srce trše ko kamen..
Kljub majorjevem zatrdilu je lady Helena prebila noč v skrbeh, brez spanja.
Drugo jutro sta vstala Mary in Robert še pred solnčnim vzhodom in se sprehajala po grajskem dvorišču. Začula sta ropotanje voza. Lord Glenarvan se vrača na grad, konji brze, kar jih neso noge. Takoj *ta prišla na dvorišče še lady Helena in major, hiteč mt nasproti. Toda lord Edvard je bil žalosten, raz--vna iz sebe. Molče je objel ženo.
jc vprašala prepla-odgovoril lord Gle-
Kako je, Edvard, Edvard? šeno lady Helena.
Kaj hočeš, draga moja, je narvan, »ti ljudje so brez srca!
Ali so odklonili?...;
Da, niti ladje mi niso hoteli dati. Govoričili so, koliko milijonov so izmotali zastonj za poizvedovanja po Franklinu. Rekli so, da je dokument nejasen, nerazumljiv. Dejali so, da so nesrečneži že nad dve leti pozabljeni, zapuščeni in torej ni upanja, da bi jih našli. Pravili so, da so jih gotovo ujeli Indijanci in odpeljali v notranjščino dežele in da ni mogoče prebrskali vse Patagonije zaradi treh ljudi —- treh Škotov! —, da bi bilo vse iskanje zastonj in polno nevarnosti, da bi zahtevalo več žrtev nego bi se jih rešilo. Skratka, vse so mi povedali, kar znajo najti ljudje, ki nimajo dobre volje. Spomnili so se načrta kapitana G ran ta, in kapitan je bil za vedno — izgubljen.<-
>0če, ubogi oče k je zaihtela Mary Grantova in se vrgla na kolena pred lorda Glenarvana.
»Kaj, vaš oče, gospodična .. .<; se je začudil lord, ves presenečen, ko je zagledal ubogo deklico pri nogah.
»Da, Edvard, miss Mary in njen brat, je odgovorila lady Helena, »oba sta otroka kapitana Granta. Admirali so ju torej obsodili, da ostaneta še naprej siroti.v
»Oh, gospodična, se je opravičeval Glenarvan, »če bi bil vedel, da ste vi tukaj..
Ni izgovoril. Mučen molk je zavladal na dvorišču, le sem pa tam ga je prekinilo ihtenje. Nihče ni spregovoril, ne iord Glenarvan, ne lady Helena, ne major, ne služinčad. ki Je stala molče okrog gospo-
darja. Njih obnašanje pa je jasno pričalo, da so ti Škotje v srcu besneli proti sramotnemu činu angleške vlade.
Čez nekaj časa se jc obrnil major k lordu Gle-narvami in mu dejal:
Torej nimate nobenega upanja več?
,Nobenega.
Že dobro, pojdem pa jaz poiskat te gospode, bomo videli, če ...
Robert ni mogel končati svoje grožnje, kajti sestra ga je ustavila; njegova stisnjena pest pa je pravila, da nima ravno miroljubnih namenov.
»Ne, Robert, ne,< ga je mirila Mary, zahvaliva se raje tem blagim ljudem za vse, kar so storili za naju; ohraniva jih v spominu in pojdiva!
Mary! je vzkliknila lady Helena.
Miss, kam hočete?, je vprašal Glenarvan.
•Vreči se hočem kraljici k nogam, je odgovorila deklica, videli bomo, če bo gluha m prošnje dveh sirot, ki prosita za življenje očetovo.
Lord Glenarvan je zmajal z glavo; ne da bi dvomil o dobrosrčnosti njenega dobrotnega veličanstva, ali dobro je vedel, da Mary Grantova ne bo mogla do nje. Kako redko pridejo pomoči potrebni do stopnic prestola I Zdi se, dn je napisano tudi nad vrati kraljeve palače, kar pišejo Angleži navadno nad krmilo svojih ladij:
Passeugers ave requestcd not to speak to the man at the vvheel. — Popotniki so naprošeni, da ne ogovarjajo moža, ki drži krmilo.
Lady Helena je razumela moža; vedela jo, da bo vsak korak gospodične Marv zastonj; v duhu jc videla, kako nesrečna in obupana bosta odslej otroka. Tedaj ji jc prišla velika plemenita misel.
,a f
o	f
.1! eo	I
I .s	š
G	c
N	(5
V
<A
-o
3
M
N
O >
— f C ~ I .2. c do
2 Q ~
5. • c -J o Q
IH
> -a «3
I s-43
rt
»	C
e •	«
^ «	O
D. »
1 -	O
5	o	>a(
1	>	w
8 g	S
6	S	«
*
U	n>
a. i;	N
"S	°
« N	>
.t; S	N
>o >
2	N	S
u	(M
J®
SLOVENEC, dne 1. julija m
ŠPAGO
GOSTILNO
vzamem v najem v prometn. kraju na deželi, z vsem inventarjem, s primer, stanovanjem in kletmi, takoj ali s 1. oktobrom. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro: »Dobra gostilna« štev. 4088.
P. n. baninim zavodom
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. T. D. v (LJUBLJANO
Kopitarjeva ulica 6/11.
dreto in vse vrste vrvar-skih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago, dobite v skladišču »Konopjuta« v Ljubijani, Gosposvctska 2.
tovarne ff GANZ" po znižani ceni pri
VOJNOVIC & CIE
trgovina •loklromaterlala LJUBLJANA, Dunajska cesta it. 22
2 vagona prav dobrega belega
Brez kvarjonjn blaga kemično snažeuje in vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC, LJUBLJANA
SelenburgoM ut. G/l, Glinit-VU 48
oddam takoj po nizki ceni. Ponudbe na Jos. Pirich — Maribor — Aleksandrova cesta 21.
KUHARICA
rdrava in snažna, ki zna dobro kuhati in bi opravljala tudi druga lahka hišna dela, se sprejme takoj ali k 15. julijem v dobro, stalno »lužbo pri I. TRAMŠAK, trgovec, Guštanj.	4248
Mladenka iiče mesta
VZGOJITELJICE ali domače učiteljico.
Gre tudi na dcielo. Ponudbe na upravo »Slovenca' pod: »Maturantinfa« 4269.
Zamenjam v lastni hiši
STANOVANJE
POSESTVO
2 sob s kuhinjo, z uporabo vrta na Opekarski cesti z enako velikim ali večjim v sredini mesta. Ponudbe pod »Zelo nizka stanarina« 4208.
je najboljša žitna kava!
PROSTOVOLJNA DRAŽBA!
Dne 3. julija od 9. ure dalje se vrši razprodaja pohištva
(kompletna spalna soba in kuhinja) na Martinovi cesti št. 8 (Pirnatova hiša). Kupci vljudno vabljeni!
TOBAČNA TOVARNA v Ljubljani razpisuje na dan 27. julija 1.1. v smislu odloka Uprave državnih monopola M. Br. 8810 od 1. junija t. 1,
tretjo ponovno ofertalno licitacijo
A.	Za prodajo v zalogi nahajajočih se:
1.	250 komadov malih zabojev od pločevinastih spojk;
2.	160 komadov velikih zabojev od cigaretnega papirja;
3.	50 komadov starih sodov od olja;
4.	3000 kg odpadkov od jutnih niti;
5.	500 kg odpadkov od pleten, iz kozje dlake;
6.	600 kg odpadkov od konopcev črnorumen.
B.	Za oddajo v enoletni zakup:
1.	Odpadkov od jutnih niti (ca. 500 kg);
2.	Koruzne slame od embalaže (ca. 2500 kg). Interesentom tuzemcem je vložiti do 10. ure
dneva dražbe kavcijo v iznosu 5 odstotkov, ino-zcmcem pa 10 odstotkov od ponudenc vsote v blagajni Tobačne tovarne v Ljubljani.
Razpisani materijal in dražbeni pogoji so na vpogled v clconomatu Tobačne tovarne v Ljubljani, kjer se dobe vsa tozadevna pojasnila.
Iz pisarne Tobačne tovarne v Ljubljani,
Itev. 270—33, 1925.
Vljudno naznanjam, da sem preselil svoj
iz Vevč v Ljubljano na Sv. Petra nasip 71, ter se v naprej priporočam. IVAN KAJNC.
Prodam lepo
POSESTVO
z vsemi gospodarskimi poslopji, premičninami in pridelkom za 10 g. živine, tik glavne ceste in železnice. Več se izve od 1.—4. ure pri fotografu Rožun, Litija.
JERMENA,
GOZE, BIČE,
športne in navadne pn-ove izdeluje po najnižjih cenah in razpošilja na drobno in debelo Franc Podboršek. sediar, Naklo.	4198
MIZARSKO KONCESIJO
oddam začasno v najem radi bolezni. Naslov pove uprava pod štev. 4285.
sposobna in pridna — se išče k mali dni lini. Pogoji lelo povoljni.
Inž. BUDIMIR VRDNIK, SREM.
PERILO
sprejmem v pranje na dom; na željo tudi slikam. Naslov v upravi pod štev. 4286.
IŠČEM DELA
brezplačnega — za 18 letnega mladeniča, zdravega, iz boljše družine, pri kakem podjetju, obrtniku, trgovini, pisarni ali podobno. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »DELO« 4238.
Kuharica
trednje starosti, išče službe v župnišče ali h kaki boljši krščanski družini. Naslov v upravi lista pod štev. 4263.
KONTORISTINJA
zmožna vseh pisarniških del — išče službo. Gre tudi kot blagajničarka. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šitro: »Kon-toristinja* štev. 4129.
Prostovoljna
javna dražba
pohištva in posteljne oprave
se vrši dne 4. julija ob 9. uri dopoldne.
OTROŠKI VOZIČKI,
dvo!'olcsa, motorji, prcu-matikn, najceneje. Sprejemajo se vsa popravila. — Prodaja na obroke, ceniki franko. TRIBUNA«, F. B. L. — tovarna dvokoles In otročkih vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta It. 4.
z velikima vrtovima in 20 STAVBENIH PARCEL
vse po zelo nizki ccni in pod ugodnimi pogoji; dalje dve dobro vpeljani GOSTILNI in več vinskih SODOV. Stanovanje takoj; kdor nima stanovanja, naj se potrudi! Stanovanje je zastonj. — Natančna pojasnila daje Anton Štirn, Spodnja Šiška, Kavškova cesta 264.	4265
Popolna razprodaja
zaradi opustitve trgovine! Samo do konca julija t. L Trgovina A. Krcjči, WoIfova ulica it. 5.
Zalivala
za manufakturno in damsko konfekcijo, v središču mesta, sc dajo v najem. - Več sc izve v trgovini H. KENDA, Ljubljana, Mestni trg it. 17.
Za številne Izraze iskrenega sočutja ob prebridki izgubi naše srčno ljubljene hčerke in sestre
z dvema trg. lokaloma na najbolj promet-nem centru mesta. Pojasnila daje Gospodarska pisarna • dr. Ivan Černeta, Miklošičeva casta.
POZOR!	POZOR!
Najceneje se oblačite edinole pri konfekcijski tovarni FRAN DERENDA & CIE. v Lubljani v detajlni prodajalni na Erjavčevi cesti št. 2 nasproti Dramskega gledališča! — Tam dobite raznovrstne letne pralni obleke za gospode
že od 180 Din,
lister suknjiče od 200 Din in otroške oblekce pa
i že od 65 Din naprej. OBIŠČITE IN PREPRIČAJTE SE O NEDOSEGLJIVO NIZKIH CENAH!
iz železne pločevine. Velik prihranek na kurjavi! Dnevno sc porabi samo z« 1 Din kurjave! — Za 1 Din gori 6—8 ur. Naročajte tako peč pri DRAGOTIN KOROŠEC, Rečica ob Paki, ter priložite 2 Din za odgovor in pojasnilo. Peč jc interesentom na vpogled.	2960
Lakirno in tapecirno DELAVNICO (specielno za automobilc), išče F. Kvas, Studenec—Ig štev. 178.
Ccnj. občinstvu se najtoplejše pripor, brivski sajon
dijakinje 4. razreda realke
izrekamo tem potom naše najglobljo zahvalo gg. zdravnikom in čč. usmiljenim sestram v državni bolnici in vsem, ki so jo spremili na njeni prerani poti, ter cenj. darovalcem prekrasnih šopkov. Bog plačaj vsem stotero!
S e 1 o , dne 30. junija 1925.
Žalujoča mati in sorodniki.
Učenka
fsče na deželi v kaki večji trgovini mesto za učenje. Stara je 16 let, močna ter že nekoliko vajena. Naslov v upravi pod it. 4162.
Deček, ki je dovršil 3 gimnazijske razrede, išče mesto UČENCA v trgovini, najraje z mešanim blagom. Naslov pove uprava pod 4175.
nasproti Jugoslov. tiskarne
Prislni naravni
MAUNOVEC
z najboljšim sladkorjem vku-han v steklenicah in sodčkih na drobno In velII«o nndi lekarna dr. G. PICCOL1 Ljubljana
OTVORITEV
KEGLJIŠČA!
Čast mi je mojim cenjenim gostom in občinstvu naznaniti, da otvorim danes, v sredo dne 1. julija t. I. novo zgrajeno kegljišče. — Cenjenemu občinstvu priporočam moja izborna vina, ki jih točim po najnižjih cenah, vedno sveže pivo in priznano dobro kuhinjo. Lep senčnat vrt, nov salon in terasa. Priporoča se: MikLč, restavrater, Kolodvorska ul.
Okraj, zastopnike
čiste montafonske pasme, tri leta star, sc proda na graščini barona Codellija pri Ljubljani.	4239
Enodružinska HIŠA ali VILA v Ljubljani,
vsaj 6 stanovanjskih prostorov, se kupi. Cena okoli 150.000 Din. — Ponudbe na upravo lista pod: »M. M.«
za Kamnik, Logatec, Kranj, Radovljico, Škofjo loko, Kočevje, Krško, Brežice sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji večja zavarovalna družba. Gospodje ali tvrdkc, ki so dobro upcljane, in so zmožne prevzeti organizacijo celega okraja, naj pošljejo ponudbe pod: »Agilen« na »Publicitas«, d. d., oglasni zavod, Ljubljana, Šelen-burgova ulica 7/II. 4190
Vsem, ki so ob težki in nenadomestljivi izgubi naše drage pokojnicc, gospe
Vsem tistim, ki so spremili k zadnji poti mojo nezabno mamo
z nami čustvovali, nas tolažili, darovali cvetje in .spremili nepozabno pokojnico na zadnji poti, izrekamo tem potom našo najprisrčnejžo zahvalo.
V Borovnici, 30. junija 1925.
izrekam najsrčnejšo zahvalo. Enako zahvalo tudi vsem sorodnikom in znancem za tola-žilne besede v dneh te težke izgube meni najdražjega bitja.
Bog poplačaj vsem!
Globoko žalujoča hčerka.
ŽALUJOČI OSTALI,
GOSPODIČNA
samo prvovrstno blago, v vsaki množini, v sodih in juta-vrečah, nudi po najnižji tovarniški ceni TOVARNA CEMENTA, ZIDAN MOST.
PRODAM HIŠO
s sadnim vrtom, 3 sobe, hlev, električna luč, in dve njivi (na željo prodam tudi brez njiv), četrt ure od postaje Vižmarje. — Marija Kolenec, Medvode. 4197
M se rada izpopolnila v kuhanju in išče mesta v mestu ali n.a deželi. Drage volje plača mesečno od 300 do 500 Din. Pismene ponudbe lia upravo lista pod »26/T«.
Kavarniiki
VAJENEC
■ potrebno šolsko naobrazbo »e sprejme v pouk. Pismene ponudbe na upravo lista pod »kavarn, vajenec« št. 4222.
Našo toplo zahvalo izrekamo tem potom vsem, ki so našemu dobremu očetu na njegovi zadnji zemeljski poti na katerikoli način izkazali svojo ljubezen in čast, kakor tudi vsem, kateri so nam s prijaznim sočutjem lajšali bol nad bridko izgubo.
Posebno bodi zali val jeno prečastiti duhovščini, občinskemu odboru Moste za krasni venec in spri-mstvo, gg. pevcem za žalostinki, g. šol. ravnatelju Jui. Slapšaku za poslovilni govor ob grobu, nadalje vsein p. n. korpora-cijam, družbam, zastopstvom in posameznikom, ki so spremili rajnkega k zadnjemu počitku.
Vsem iskrena hvala!
Novi U d m a t, 30. junija 1025.
Potrta globoke žalosti naznanjava vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je najina nad vse ljubljena, predobra mati oziroma tašča, gospa
podpclkovnikova vdova
po dolgi in težki živčni bolezni, v 61. letu, nenadoma preminula.
Zemski ostanki nepozabne pokojnice so bili dne 23. junija t. 1. začasno položeni k večnemu počitku na pokopališču pri Dev. Mar. v Polju ter bodo pozneje prepeljani v rodbinsko grobnico na Dunaj.
Sv. mašo zadušnico je 27. junija ob 8. uri daroval sorodnik prof. pater Franc J. Kunze v cerkvi Mar. Oznanjenja v Ljubljani. Mostar — Ljubljana, v juniju 1925.
FRANC JERE, kapetan I. kl„ zet. — ELIZABETA JERE roj. Molitoris, hčerka.
Prodam eno ali več
Sprejmem
DVA KOLARSKA
POMOČNIKA
fel sta vajena nekoliko pri autokaroserijah. — Jožef Peterca, kolarstvo, Koseze pri Ljubljani.	4212
PRIKROJEVALKO,
direktrice za izdelovalnico perila, ženskega in moškega (samo prvovrstno moč), se išče. - Ponudbe na upravo lista pod: »Perilo« it. 4094.
lepi legi in ugodni ceni. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »25—4229«.
Družini OREHEK-DUBROVIČ.
Kreditni zavod za
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovani vlog, nohup in proda'a vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroČila, predujemi In krediti vsak vrste, eskompt in inknso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposlti Itd. itd. Brzojavke: Uredit Ljubljana Tel. «0, «57,548,805,806
Izdaja konzorcij >Slovenca<*
rigovorni urednik: Viktor Cončič.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.