SE XON A 1953-1954
OTVORITEV S E Z O M E 1 <>53-54 V soboto 28. novembra 1953 ob 19.30 uri slavnostna premiera v počastitev Dneva Republike
KRAJNSKI KOMEDIJANTI
Ena kbmedia v (reli aktih, katera Linharta inu ,.Shupanovo: ’ Mizko“ tiz.be. Od Bralka Kreda. I
Perthone: .	'..'ALy	1
Baron Shiga Zois .... . . ... . ..... .v j 4 Tizh S, Anton, Linhart, pifaviz. krajnikih sgodb,: drugazhi pak
z. kr. okroshni Komifar z.hes Rune................ . . . Dornik
Joshefina, njegova shena . . . .................. . .. Jermanovka
Gofpa FranzhMhka od Garzarollija	.	.	.	.	.	.	.	Jeramovka
Joshef od Desselbrunnera, fabrikant. sa , lukho ... . . ShtibiJ
Dr. Janes Mrakwadvokat..............Zentrih
Dr. Josliei Pil ter. advokat .	.	.	.	.	.	.	.	..	.	; L Stare
Dr. Fran llepizh, advokat ................ . Pogazhnik Z.
Anton Makoviz, deshelniyianozelnik inu: pofebni yu-1 .
zhenik tiga. vfhegerftva .	.	.....	.	.	.	.	. . Mrak
Jurij Japelj, Fajmoihter inu Dehant per Sv. Kanzjani na Jeshzi blisu iavlldga molja	.	.	,	.	/	.	.	.	.	Pogazhnik J.
Valentin Vodnik, exiranzhilhkajner Marzellianus,’'Ipe-vorezhnik inu kaplan v Ribenzi	.	.	.	.	.	.	.	.	.	. Polanz
Viiokorojeni Grof Hohenwart, zensor inu fploh en
vifoki ; gofpod . . . . . . ...................., , Lotrizh
Njih fhkoiova Mitofl. lid)!anlki Firfht inu pervi Vik-fhi fhkof Mihael Baron Brigido	;	.	.	.	.	.	.	.	.	. Merlak
Giuseppe BartoUini,; lafhke komedijantfkefkompanije
Direktor .	.....................Mandizh
Luzija, njegova shena, primadona	.	..	.	,	.	.	.	.	Goltifhka
Su;sana Marranesijetka, ena šaref lepa laflika pevkinja . Zhebulovka Mizka, iperva hifhna dekelza per	Baroni	Zoisi	.	.	.	Tizhevka
Matizhek, pervi hiihniAflushabnik prov tam ...... . Varl
Perfhone v „Shupanovi Mizki“ ‘Tulpenheim, en shlahtni gofpod .... Shternfeldovka, ena mlada bogata vdova . Monkof, Tulpenheimov perjatel . . . . Jaka, shupam ... . .	. . . .
Mizka, njegova hzher....................
Anslie, Mizken sbenen .	. ... ■.
Glasliek, en fhribar.................. . . .
. . G. Desselbrunner . Ga. od Garzarollija . ; . . G. Makoviz . j G, doktar Mrak . . Ga. Linhartovka . . G. dohtar Piller . . G dohtar Repizh
Godi s e v lej ti ta hude franzofke pr ekuzi je 1789, v rnefzih Kosa-perfk, Liftovgnoj inu Gruden. Pervi inu drugi akt je per Zoisi, ta treti akt pak v Stanovfkim teatri na dqn 28, grudna, kader fo perjadi inu hefedniki Krajnihine ta nar pervo polVetno lcrajnfko j egro „Shupanovo Mizko“ ondukej na ogled inu pofluh poftavih. .Ta velki oddih je po drugem akti.
Szeno inu Reshijo je na teater poftavil fholmafher Tizh, Mufki jnaha Klezh, luzh Jagodic pela, pomaga mu pak Fleshar. V kilhti sa befede ftreshe Panzhur. Slikarfku delu je na kulife pernefel Pirihov Pavel, tifhlerfka dela fo napravili fabrfhki delovzi, gvante pak je ofral lublanfki teater.
M E STN O GLEDALIŠČ E JESENICE
ŠE ZONA 1953-54
GLEDALIŠKI LIST 1
Ji željo, da bi naša veličastna graditev socializma našla svoj poln in zrel odraz v nošenj kulturnem in umetniškem ustvarjanju čestita k Dnevu Republike vsem svojim obi~ škovalcem in delovnim ljudem naše socialistične domovine
Gledališki kolektiv

NA PRAGU NOVE SEZONE
Jesenice — velika železarska kovačnica z zakladnico tisočletne železarske tradicije, ki je kruh tisočerim rokam m glavam: Dolga vas starih delavskih hišic, prvih poizkusov stvaritve mesta in novih mogočnih modernih gradenj. Jesenice:;«*-^ stisnjene v ozko dolino sredi raja Gorenjske, na najzahodnejši postojanki slovenstva ju slovanstva sproh' Sredi veličastnega utripa rojstva nove ere socializma, sredi trenja med iskanjem in ustvarjanjem, nasprotij in spoznanj, v katerih se kali ne samo naš, temveč tudi obraz prihodnjih rodov. Kdo do dna razume vse to, kar: slednji dan teptamo, onečaščamo in pozabljamo in vendar nosimo in čuvamo v svojih srcih in mislih, kakor blago luč, ki nam kaže pravo pot? Jesenice --drobcen delček veličastne bitke, ki jo bijejo naši narodi za vse tiste večno slutene in neizpolnjene, iskane in nedosežene, najdene in izgubljene zlate sanje človeštva od davna, sanje, ki iz naše krvi raslo v živo resnico, prvič videno, spoznano in uveljavljeno, ki se pod našimi rokami izoblikuje v živo stvarnost, prvič zaznavno, občuteno in resnično. Prvič — pri nas in nikjer na vsem svetu, i In sredi teh Jesenic.— preprost, skromen teater, ki je vzklil iz tiste: nedopovedljive ljubezni do gledališča slovenskega Človeka sploh, in ob poti, ki jo je na tem koščku naše zemlje; hodil naš delovni človek in proletarec ter z globokimi koreninami prav v njem, rasel in se razvijal, usihal in zmagoval. In v /tem teatru — peščica ljudi, obsedenih z ljubeznijo do ustvarjanja, zaznamovanih z neubranljivim poželenjem človeka: služiti lepoti in umetnosti, zaldeLih v čar razdajanja vsega samega sebe vsem drugim, pregnanih v čudežni svet melodij in disonanc srca, čustev in misli, ujetih v zavest izpolniti svoje življenje z vsem, kar biva v njih. In ta peščica ljudi: je izpostavljena z vso svojo človečnostjo, sposobnostmi, grehi in napakami široki masi ljudi, prav tako človeških, sposobnih, grešnih in zmotnih. Pešcica ljudi, kakor vsi drugi ljudje s svojo vsakodnevno službo, skrbmi in delom, toda poleg lega še z neubranljivo slo po ustvarjanju, za desettisoče... Slišite glasove? Za denar! Za osebno uveljavljanje! Za____!!!
Kako nebogljen in nepomemben je sam samcat človek, kako brezpomembne so šele njegove napake in slabosti. Vrline in sposobnosti ne! Vrline in sposobnosti slehernega posameznika so last nas vseh. Napake in slabosti tudi, toda od njih nima nihče ničesar: Skupnost je beseda, ki jo preveč omalovažujemo in ji mi sami odvzemamo njeno veljavo in dragocenost. Skupnost je osnova, brez katere ni teatra. In peščica ljudi v našem teatru je skupnost, kljub svoji raznohki in pisani sestavi, kljub nasprotjem in trenjem (v njih se kale!), skupnost, ki se zaveda, da bo le z svojo enotnostjo in strnjenostjo kos nalogam, ki jih je prostovoljno in požrtvovalno sprejela nase. Ne pozabimo: prostovoljno! In spet glasovi! Za... Nič za!
« En- sam za je — za plemenito: im čisto razdejanje samega Sebe,': za tisto čudežno tiho koprnenje v. človeku po lepoti; resnici in spoznanju, ki ga poplemeniiuje in dviga, za tisto omamljivo razkrivanje človeške notranjosti,: kakršnekoli že, notranjosti, ki je edina njiva, v kateri lahko : vzkali vše dobro, lepo!||k In z vsem tem tudi naš čas! Ne mešajmo klobas in?vina k temu! Ne mešajmo k temu svoje majhnosti in ozkosti! Ena sama pesem: je včasih lahko več kot ti; jaz: ali on! Pesem je za vse, za slehernega;: Ti-, jaz: in on pa smo za ..,?. Za pesem? Če smo za kruh in vino:-.., Vsega ne moremo, ne znamo. Ponavadi le nočemo! Ali. pa ne moremo! Takrat ni pomoči! Toda vsaj pesem naj ne bo kriva, če je že kdo gluh za njo! :	Teater .je'občutljiva, rahločutna skupnost, -;ki jo povezuje le
tisti tihi posluh ,za nedopovedljivo: lepo, vabljivo in neizrečno pesem, ki od vekomaj zveni v človeku. Teater je skupnost, ki .stremi ubrati to, zvenenje v donečo melodijo in jo; položiti v srca vsem tistim, ki se teatru -zaupajo; Na odru in v, dvorani. Tudi na Jesenicah. Spet glasovi?. Gujmo! Teater, vsaj za kulisami, je vsesamo nič lepega. Samo čudna zbirka Lisi ib in takih; samo dobrih; ne; l(judi namreč.' Prav nič :;zavidanja vreden svet. za se, kjer ima domišljavost domovinsko pravico in to-,slabost,; da je najskromnejša od vseh slabosti. So š-ei,'hujše;: mnogo hujše. Kakor, da bi bile samo v teatru in nikjer drugje! Glasovi... Tudi in morda ' zlasti na Jesenicah!
Lahko odgovorite, zakaj , prihajate, vendarle v ; gledališče? Na vsak način lažje, kot če bi vas vprašali,« zakaj ne prihajate; Prihajate! In tudi zaradi vas prihaja za kulise in izza njih na oder peščica ljudi. Da, ljudje* kot vi! Z eno samo razliko, da greste vi v najboljšem slučaju samo desetkrat na leto v teater, oni pa prihajajo ¡večer za večerom, dolge mesece, vso sezono. Vi in oni. Prvi slučajna, in dokaj nedoločljiva skupnost, drugi organizirana skupnost z določeno zavestjo. In kadar se snideta, se zlijata v eno samo skupnost, ki ju povezuje tista čudežna pesem v človeku, ki ne pozna nsfcmeja in ne razlik, temveč samo človeka ..... Človeka, kakršnega potrebuje, kujeTn bo skoval'naš čas. Tudi ma Jesenicah! Se vam ne zdi, da . kruh in vino ter inorda še kaj zraven, ni vse?; Vse, namreč, kar je vredno človeka in njegovega življenja.
Smo sredi tihe, nekrvave, zato pa. toliko bolj plamteče revolucije — za človeka; svobodnega, velikega ih razumnega človeka, ki si ne. bo sam sebi zver in rabelj; Tisočletja že; bije človeštvo to Revolucijo, tudi . mi jo bijemo, toda še:.; .nikdari tako dosledno, kot jo bijemo danes mi in pri nas. Bijemo jo, 'čeprav se lega ne zavedamo. In eno ¡/.med. sredstev, borbe za človeka v tej revoluciji' je tudi Teater. Da, teater! Posoda hase niale.rine besede, zaklad izkušenj ih modrosti človeka, hram lepdle in. ¡čislosti, zrcalo nas vseh ih našega časa. preizkušnja naše vrednosti!«in : poplemenitenja.-Tudi na Jesenicah, kljub vsemu Peščica ljudi v teatru, ki želi in se skuša v njem izživeti« poleg tega kakor se-'izživljajo Vsi drugi, ludi. v tistem nemiru, ki je položen y njihova srca, ne samo zase.
ne samo v drugili, temveč, za vse, za . vso (vsaj v ožjem smlislu) našo skupnost. Kako blizu- sp ta stremljenja našemu velikemu času!. Morda ne.po svoji vrednosti, morda tudi ne vedno po svoji obliki morda niti ne vedno dovolj zavestno Toda toliko bolj po svoji vsebini in bistvu: neposredno iz ; ljudstva za ljudstvo'; Iz same skupnosti za skupnost! .To niso prazna gesla. Iz tega je jeseniški teater zrasel, na tem sloni danes njegova pomembnost in vrednost, iz tega je črpal in črpa svoje življenjske sokove, s tem opravičuje! svoj. obstoj. In prav bi bilo da te kvas-Hiele, druge bodo ob tem navržene same, ohranjujemo na Jesenicah tudi v bodoče.1 V imenu ljudstva!
Včasih pozabljate vi in tudi mi, včasih pozabljamo mi vsi na vse to. Pozabljamo, toda pozabiti nfc smemo. V-imenu vsega, kar vertió in ne čislo nazadnje' tudi v imenu Človečnosti in Razuma: Brez teh dveh tudi in zlasti teatra ni!
Sredi železarskih Jesenic, naših delovnih ljudi, sredi tistega veličastnega dogajanja, ki mu pravimo borba za socializem, Mestno gledališče na Jesenicah začenja novo deveto sezono. Skromno amatersko gledališče . . . In vendar naj bodo Tudi plodovi njegovega dela, kakor vsega našega ustvarjanja dragoceno in stoterno seme svetli bodočnosti...
ROJ STVO SLOVEN S K E D RA M ATI K E
.!■	28. D EC E. M B E R® #8 9.
'; Zgodovin n 1 iifiroda je pravzaprav vse njegovo življ eni e, dejanje in nehanje, radost- in trpljenje/ delo in boj zgodo vi.n a jn njbgov življenjepis. Zato ustvarja- vsak narod sam svojo, zgodovino/ Toda ' Ogrodje' zgodovins- tvorijo/ veliki dogodki, V katerih' se preskušajo narodne siie. njegova moč ¡ti..voijao, Na čelu velikim dogodkom stopajo junaki, voditelji, glasniki. Zgodovina sveta je življenjska zgodovina velikih mož.
Ken smo bilinarod „brez/lastne.,države,ihinaanio slavnih kraljev in cesarjev, ki /hi se bili z .orožjem. v roki borili z,a našo na; rodno in državno svobodo. V teni oziru jo ves piaš i.iarod .en -sam junak, la' je; 'dasi po’duši Peter Klepec,/vzdržal V frajfežjih čaših na/svoji ,zemlji|/|g; trudil in boril 'za svoj obstanek hi čakal lepših' dni bodočnosti'. To šo mu ' pripravljali/ njegovi 'Veliki' možje/ Njih zasluga je, da-< se je. tako bujno razrasla kulturna njiva/slovenska/ naš ne edini, a največji ponosi Stopajoč na čelu našega: malega naroda- so .ustvarili posmrtna dela, ki. se je v njih izražal in razvij al naš narodni; duh.,
Imeli smo ljudi — na gori hrast, imeli smo 'hudiMa/v miljeni cvet...
.... imeli smo bojevnike- in pesnike,; može, .ki. so dali pečat liašelnu življenjskemu pismu. . Tak pečat je rojstno, leto naše. slovenske dramatike.
V znamenitem revolucijskem lelu Jela 178.9 seBe dogodilo v slovenskem kul turnem... življenju revolucionarno dejanje':. 28. der gembra je v ledanji, fevdalni,, .s . tujim duhom, prepojeni Ljubljani uprizorila ožja,. družba -slovensko, čutečega meščanstva. Linhartovo ,,Zupanovo . Micko“, igro. v živem jeziku, polno novega demokratičnega duha. Ta dan po pravici- imenujemo rojstni dan sloveii-. s k ega . gledališča.
iOdsIej./je bila „Županova Micka“ tesno povezana s slovensko kulturno dejavnostjo, -srečamo jo ob vseh preokretih našega življenja, ponavlja in preoblikuje -.'se s časom in okoliščinami ter/postane značilen, duhovno zgodovinski vzgib. Tako stopa na oder v revolucijskem letu 1818. nato leta 1864, ko se začne, s čitalnišlumi igrami pripravljati redno slovensko gledališče,, vidimo jo Teta 1905 v jubilejni predstavi kot osrednji del večje dramske zasnove hi končno jo/ .po spremembah in-;preobiikali,. ki ; jih je doživela, v prejšnjih časih, srečamo zopet v pristni Zgodovinski podobi .kot našo narodno svetinjo. Na dolgi poti od: zasebnih ljubileljev umetnosti Mo poklicnega' .gledališča-;-je kot ljudska . igra prišla neštetokrat.,na odre naših starih;; čitalnic in poznejših /Ljudskih gledališč, lil končno je bila ona glavnih iger v -sporedu Slovenskega' narodnega .gledališča na; osvobojenem ozemlju 1. 1944 in. 1945 Nobena naša igra nima tako častitljive, zgodovine,-
Prav ta. „Zupanova Micka“ jo dala okvir za odrsko upodobitev naše' umetniške literarne' zgodovine prevodne'/dobe slovenskemu
dramatiku Bratku .Kreftu; ¡■l?faj^p^^i,prettii!y»o'y!!!!a'ii^Kkillimomt'^ dijahtib je izlil k najžlahtnejšo kgrhedijo v-ki~ je nekaj tako.- radostno veličastnega, saj prikazuje,/nesebično ■ ..delo'-, vseh ttistih slovenskih prerodnikov, -ki jim' -jo bila' svata materina beseda. To so utemeljitelji/ naše 'slovenske dramatike, do smrti predani - naši besedi- in ljubezni' do, rodne., zemlje, razposajeni,. požrtvovalni,, junaški.,.Kako zažare ko/zaslišijo,-slovensko-popevko,, ki jih onjamlja,' Breš^ren je njih nasmeh, iz ust pa jim lete besede:
" Kdu siPdersne, lsdu sivupa proti''kam fhe kaj II uril T
To je kompunija barona Zoisa, polna srčno toplih ’ energij v, takratnem kulturnem ž&rišeu Slovencev v Zoisovem domu. Njeh mecen in mentor je Zois, lci ga je naši kulturi, dala .slovenska mati: ;
j „Sile eno krajnsko;“ govori Matiček v sanjah, ; lepil prosim! She eio krajnsko! Jeft- ne lubim obene druge: lamo krajnsko’ Tok nej -dajo no, .Signorihal N-ej ne bojo terdbfherzhni koker. en Turk! Žhe ozbejo, tudi .pred njih na; kolena padenal“ To ni Ife tiček! To je osamljeno,, celo v sanjah lepote, žejno naše ljudstvo. V Zoisovem veličastnem vstopnem tekstu: „Luzhi, vezli luzhi!“ je 'izraženo večno hotenje slovenskega človeka, po 1 soncu, luči hi svetlobi. . Kakor Zoisa, tako tudi Linharta preveva ista-/težnja: „Po ¡luzhi hrepenim, po nji roke Begu jem, kjar jo vidim. O, tukaj je pak vfe prezaparzhen/u,. zameglenu, zhernu!“ In Vodnik, ko * se iz snežnega viharja zateče med komedijante ves sr-eo-sh-izjavlja!„Kolen je. tepli Toplu p er val!“
V Lej Kreftovi umetnini najdemo osnovne ideje 5 slovenskih genijev, io se pravi ideje s I« v e t is k ega naroda, tolikokrat ih. tako močno postavljene, da jih ni mogoče preslišati To’ sojudieje o svobodi posameznika, naroda in vsega'človeštva, Prva omenjenih idej/je-v Zioisovi,;! Linhartovi in Vodnikovi /osebi naravnost poosebljena v blagi, človečnosti. Se več — fevdalec Zois,' frajgajst Linhariv toplo, čuteči janzenist Japelj, „preoblečeni, menišičt Vodnik m prav Vsi ostali iz Zoisove kompanije. — so tako 'žlahtno človeški, da izzovejo, prisrčno izjavo elegantnega -škofa Brigide: ,,-Shivlenje' je vunder tako;lepa inu. lufhlna, zlie so liuli zbloveki lulhtm Druga ideja se zrcali v navdušenosti vseh nastopajočih prevodnikov za „ožhino dushelo“, pa naj/, je to v /prepiru, ki ga vodi Linhart/.z grofom Hobemvariom ali v Zoisovih ^etresijivo-^ftojlili;. izjavah* Tretja ideja za-Srečo Vseh ljudi, demokratičnost in humanizem Zoisovčev osmeši grofa Hohenwarta in njegovo šovinistično gledanje; Vii smo ljudje!“ pravi Japelj, Zois pa se ko/protestira proti grofovi; izjavi, -češ, da je slovenski jezik govorica ...des dc-ineinen Volkes“ povzpne • do veličastne izjave,- „Jeft lubim to fhpraho, kii- je fhpraha moje tube- matere, .\afha velika skerl) je ihm Ostane, de jo na noge spravimo- ino tolar imenitno it Urimo, da bo tudi: v bukvah vfe lepotej kunfhti ino vužhenosti tiga' fvejta vun povedali mogla. Pole ne ho vezh beseda tega- gmajn: folka kateri nam shishili more, lemuzh befeda. taistega velikega- duha, kateri vfe - ludi tiga fvejta ;v enu .lepilu shivlenje/ perpelati moreš“
v. To Kreftovo delo je najmočnejša odrska manifestacija slovenstva vse. od Cankarja sem. -Napisal .jo je v tolažbo in opomin v ¡najtežjih dneh. Takrat ni bila igrana. Vendar je tudi dañes njeno poslanstvo neokrnjeno, tudi danes naj nas po trdih preizkušnjah vodi „enu velku fposnanje de l'e fplazha zaT Krajnfhino shiveti¿ delati inu. tudi trpeti,“ da za človeka, „Iti zhe, kaj velikega fturiti, ni prenehanja, ni oddahnenja“, da so nesebična ljubezen do ljudstva in požrtvovalno délo zanj, človečnost,: „toleranzija“ in. svoboda tako dragocene stvari, da je brez njih vse „.zhernu“.
■ 1	-.	Srečko Tič
JURČIČEV „D O M E N “ . . .
Josip Jurčič, naš najboljši ljudski pripovednik, je kot dijak ljubljanske gimnazije objavil leta 1864. v Janežičevem „Slovenskem glasniku“ v Celovcu svojo najboljšo povest- „Domen“; kol sklepajo literarni zgodovinarji, jo je napisal v zimi 1863/64. leta; isto; leto je napisal tudi svojo prvo izvirno povest „Jurij Kozjak“, za katero je prejel častno nagrado v znesku sto goldinarjev od založnice Mohorjeve družbe. — Letos poteka devetdeseto leto, ko je Jurčič: napisal svojo najboljšo izvirno' 'povest ,,Domen“, ki je še vedno živa, saj’je preživela deset iii tiesetletja ter s teni dokazala svojo trajno umetniško vrednost. V
Nemara ne bo odveč, če si osvežimo ob tej priložnosti nekaj znanih književno zgodovinskih podatkov iz življenja in dela pripovednika Josipa Jurčiča, kii se je rodil leta 1844. na Muljavi, ¡majhni vasici pri Krki na Dolenjskem; 4. marca 1954. bo poteklo torej 119 let, ko je stekla njegova zibelka... Ded je malemu Muljav-cii pravil pravljice, pripovedoval pripovedke, ter mu ž njimi budil otroško domišljijo in jo bogatil z resničnimi in izmišljenimi zgodbami. Vaško življenje je spoznaval na paši, pri delih na polju, na zimskih Večerih na preji, vaške posebneže in potepuške berače pa v očetovi branjariji in žganjarni. Vaško življenje; ih. delo,, posebneži, dedove pravljice, in pripovedke, dolenjske narodne pesmi, slikovita muljavska okolica z razvalinami plemiških gradov, vse to se je neizbrisno vtisnilo v spomin in srce, se strnilo v ljudsko ustno1 izročilo, Iti je pozneje vzkalilo, pognalo kal v cvet in sad... V ljubljanski gimnaziji je spoznal domačega „Martina Krpana“, Valvazorjevo ;,Slavo vojvodine Kranjske“, tuje Scottove zgodovinske romane ter slovstveni razpravi velikega dolenjskega rojaka Frana [Levstika; ki je v svojem potopisu „Potovanje od Litije‘do Čateža“ slovenskim ? pisateljem Zapisal slovstveni načrt, za prihodnja deset-; letja. Mladi dijak Jurčič je v njem bralf|„Saj' vemo vsi,..; da imajo Gorenjci dovolj pravljic od -vojaških begunov, ki so se potikali po hribih in šumah, vsa naša dežel pripoveduje še dandanes, kako So; nekdaj lovili mlade moške in dajali jih po sili na vojsko“. V svoj: dnevnik pa je Jurčič zapisal: „Lovili so po Kranjskem župani in lovci, to je odbrani sosedje županovi. Akb je prišlo povelje: V tolikem in tolikem času nam morate, toliko in toliko moških na-8 loviti,: tedaj so ne vzdignili lovci z. županom lovit sinove svojih
sosedov. Seveda je bila ta služba silna, ne samo za njega, ampak za vse lovce, zakaj ne samo, da so morali iti na prijateljske sosede, da so jih izdali za toliko časa v revno življenje, ampak se je bilo bati, da bo vjetnik, potem ko do,stane vojaščino, lovca, kateri ga je prijel, ubil ali pa župana“,.	•••
V	poletnih počitnicah pa jo o vojaških begunih povpraševal doma y Muljavi, poslušal razne zgodbe o njih, ter si jih zvesto zapisal v svoj dnevnik s pripombo, da jih morda kdaj porabi,... In uporabil je motiv o vojaškem begunu ter mu pridružil drugega ■— o zatajenem nezakonskem sinu, ki se maščuje nad svojim očetom, graščakom Sovo, ki ga preganja že-od rojstva — iz skoposti zaradi dote — in ga končno pritira, da ubije zatiralca — svojega očeta, sam pa umre za udarcem, Id mu ga je zadal lastni oiSe ¡...
V	bolje razumevanje motiva o vojaških begunih je1 treba prelistati (^.Zgodovino slovenskega naroda“, kjer beremo sledeče zgodovinske pddatke o -vojačeifju ih Vojaški službi: „Med najtežja bremena, ki So jih morali nositi. - man j premožni sloji v Avstriji, spada gotovo vojaška služba, kajti, večini izobraženega prebivalstva, duhovščini in meščanstyu ni bilo treba iti k vojakom. Ker je odločalo o oprostitvah graščinsko plemstvo, je varovalo pač svoj hrbet, pritisnili pa so na tiste, Id je bil z njimi graščak sprt Poleg navadnih kmečkih sinov, dninarjev in hlapcev so pobirali zlasti slabe dijake, potepuhe., pa tudi potujoče tuje rokodelce. ■ Šele francoska revolucija je predrugačila način novačenja s tem, da so leta 1793. vpeljali v Franciji splošno vojaško dolžnost ter malo pozneje popis vseh vojaščini podvrženih mladeničev. — Francoze so v tem kmalu posnemale vse druge države. V rednih razmerah in pri urejeni upravi se je s tem načinom nehal, lov za rekruti. -A Naredba, da je bil vojak zavezan Služiti vse svoje žive dni, je bila v Avstriji odpravljena šele 1802... Toda doba le še ni bila natanko, omejena, pozneje so določili za posamezne oddelke 14 let, 12 in 10 let...“ In graščak Sova je določil svojega nezakonskega sina Domna, da mora k vojakom za vse življenje,- da se ga znebi za vselej... Skopost pa je vzrok zato, ker je Sova obljubil njegovi materi Meti 3000 tolarjev dote, če nikdar ne izda njegovega imena, kdo je Domnov oče. .. Možje lovci z. županom na čelu ga ulove, a jim pobegne; zato ga vlove drugič in ga pošljejo dol v BoiSno, nekam na turško mejo. Domen pa. z pekaj tovariši pobegne in se čez pet (v naši igri čez petnajst) let vrne - na Dolenjsko v rojstno vasico ih kot maščevalec vseh graščakovih zločinov zažge Sovin grad ... in od takrat „Turkov“ iii. bilo več v teh krajih...
In zopet beremo v isti „Zgodovini“: „Huda deželna nadloga so bili v preteklih stoletjih roparji... Zlasti po tridesetletni vojni se je varnost v deželi zelo zmanjšala. Odpuščeni vojaki so se. združili v roparske trume ter napadali hiše in potnike... \Na Gorenjskem se je proslavil ob koncu 17. stoletja z drznimi Čini in napadi glasovili Hudi Kljukec , (njegovo pravo ime, je. bilo Janež Košir).“. Dolenjska nadloga pa so bili do najnovejšega časa Uskoki ... Navadno so jih imenovali hajduke in njihovega poglavarja liannnba.šo.“ In Domen, vojaški begun, se vrne kot poglavar s še nekaj „turškimi vojaki“!
Jurčičev „Domen“ je nekak predhodnik, dvojnik „Desetega brata“. Povest in roman imata mnoge slične motive, sorodnosti.
zgradbo,■ da, celo osebe! Da :6menim samo nekatere: motiv nezakonske matere (Meta Koščica — Magdalena Strugova), nezakonski sin (Domen -- Martinek), vaška. posebneža (berač Urh in .Spilkin Jožek — Krjavelj in Martinek Spak), graščaka zločinca- (Sova Kaves), nadalje stare listine,; oziroma- pisma in denar' v obeh Jurčičevih delih; analitična zgodbai (Meta pripoveduje o svoji mladosti — Martinek p mladosti matere in svoji), dejanji v povesti in romanu še zapleteta in razvozlata v. vasi in na gradu na Dolenja skern! —
...IN NOVA D R A M A T I ZA C I J A
Prvi je Jitfčičevo povest dramatiziral Ivo Cesnik ter igro tiskal; ravnal pa je dokaj saamovoljno ter se v marsičem zelo oddalji! od izvirne povesti, zlasti v romantičim-senlimcnialnem koncu.: -Domen se vrne. Anka mu je ostala zvesta, njuno ljubezen-, sko: zvezo blagoslovi umirajoča rnaii Meta ..-.	. v
Res je, da ima povest svoje zahteve in zgradbo, drugačno pa igra; zatorej mora dramatizalor zgodbo preurediti '•odrskim’ 'za-' hlevam," ne	‘	’	odrske dvogo-
dejanja s p __________________ ____...	___lizalor vendarle
ostati zvest — pisatelju!
.Sličnosti in različnosti prve, Lesnikove dramatizacije z drtl-. go, mojo, lahko 'gledalec, oziroma ‘ čitatelj; sam ugotovi, ,.če Obe ljudski igri primerja z izvirnikom, Jurčičevim.' „Domnom'“. Kljub temu bi omenil nekaj bistvenih razlik med obema igrama: Cesnikova ima pet'dejanj, a moja tri, v katerih se dejanja ujemajo .s.starimi pravili .zgradbe . igre same osnova in zaplet, vrli s preobratom., razsnova' (in razplet s .tragičnim koncem vseh treh glavnih junakov, matere Mete, graščaka Sove in Domna; tako je ta ljudska igra postala — drama. V prvo dejanje sem vpletel zimski večer na preji, da, pričara gledalcu lepotni čar že 'minulih dob skupnega dela na vasi — prejo; prav tako sem vpletel prip o v edo van je' berača Urha:' o njegovem begu pred vojaščino, kar šeni vzet 'iz Jurčičeve črtice iz istega leta „Jesenska noč- med Slovenskimi polharji“, kot tudi zgodbo o polhih, ki jo Spilkin Jožek pripoveduje predicam.in prelcem. Uvodni prizor tretjega dejanja pa je povsem, nov, napisan po literarni opombi, medtem ko so nadaljnji prizori, zlasti koiični prizor A po Jurčiču.
Osnutke treh zelo zahtevnih prizorišč je odlično ustvaril akademski slikar Marjan Pliberšek iz Ljubljane, ki;'je -stalni insce-naior — gost Mestnega gledališča na Jesenicah že od osvoboditve naprej. Za manjše odre se seveda scena da poenostaviti! Uprava Mestnega gledališča Jesenice pa je bila .mnenja, da zasluži krstna predstava tega „Domna“ vso -možno odrsko opremo, da gledališkem občinstvu prikaže domačo dramo 'ob dveh Jurčičevih ote
vore. Pri
dopolnjevanju
letnicah.
Jože Tomažič
KRSTNA PREDSTAVA V soboto, dne 12. fiec. 1953 ob 19.30 uri
■DOMEM
Ljudski) igra v Ireh dejanjih; po .T. Jurčičevi povesti 'spisal Jože Tomažič;
Meta, kp.ea,rica	.
Donien, njen' Sin-, hlapec pri Jurcu Jurco, krnel .	...; . . . V - ...
Anka, njegova hči	-e,..
Urh,’ berač," goslee . .• . . . Spilkin Jože, krojač . V	-7' ; 'V
Kršpyan,7šoImašter .	.. . . : . ,
Zupan \	.
Tenko)- ; v ’ '
Šken.e
Blaže
Klemen.
kmetje in možje.Movci
G ploh ek
Oralek
SovatPgra.ščak v''. ■ ■.- v -V .' Urša, gospodinja na gradu . . Peter, stari Služabnik na gradu Prva. preslica	,-y •'
Druga predica	.	.	,	.	.	.	.
Tretja preslica . ’ . V . .	. v
Prva dekla
Druga dekla pri ,Ilircu ...	. .
Prvi hlapec ..	.	.	.	.	,	.	..	.
Drugi hlapec	,	••. ■ .	•. •	.	.
Pastirček .	.	.	.	.	7	.	.	.
: Taj j aha': Gosi ¡.seva; Sldvko Polanc , Jernej, Pogačnik. ,
. Ida Stražišar ■ Marj a n Stare : FranC"' '-Cegnar Vlado Rotar Lojze Jeraša , Franjo Lotrič Aruh-ej Sotljii 'Božo Pančur Bofo Pogačnik Franci,Pogačnik... Peter Mrak Bojan Čebulj Vera Ažmanova y Alionz Oblak ..Vera, Ažmanova Anicai Vistrova ■ Slavica Zupančeva Rozka Pogačnikova Mihelca Petričev at Franc. Pogačnik, .Andrej. Sodja Sr ečko Mlin ar: č I ,
Sepetalka: ., :	Inšpicient:.	ilazsvelljava:.
Danica Jakopič	Franjo Lotrič; ;. Stane Jagodic in
Nace Fležar.
Prizorišče:
Prvo dejanje,: Pri Jurčičevih na preji.
Drugo dejanje: Metina koča v zimski jaokra|ihi,
Trelje'dejanje:' Sobana na Sovinem gradu.
Cas in kraj zgodbe:
na Dolenjskem v drugi polovici 18. stoletja. — Med drugim: in tretjim dejanjem poteče petnajst let
NAŠ REPERTOAR ZA SEZ. 1953-53
Ni lahko postaviti repertoar za tako gledališče kot je naše, saj se je treba ozirati na nešteto faktorjev, od katerih sta najvažnejša morda sam gledališki kolektiv in pa gledališka publika. Gledališki kolektiv predstavljajo ljudje, ki so vsi zaposleni v svojih rednih službah, ža to je treba ta pogoj vedno upoštevati, ne glede na njihove umetniške sposobnosti in zmogljivosti. Prav-tako je treba tudi upoštevati publiko, ki na Jesenicah in v okolici predstavlja pisano različnost 'slojev in mentalitet, tako, da je pri repertoarju težko zadeti pravo in pravilno. Pri tem ne mislimo na nikakšne koncesije publiki v negativnem smislu* kajti Mestno gledališče se že zaveda svojih dolžnosti in nalog do nje in in s tem tudi svojega poslanstva. I» prav to poslanstvo sleherno gledališče najkonkretnejše izraža prav s svojim repertoarjem,. Težavna in odgovorna haloga, katere bilanco pokaže šele zaključek sezone. Tega se tudi v našem gledališču zavedamo in se pri tem tudi držimo načela: polna dvorana ni vse, največ je tisto, kar hočemo in moramo povedati raz odra .pa čeprav manjštevil-nejšim. Včasih pa je seveda treba tudi publiki, oziroma enemu delu publike ugoditi s tem ali onim, kar bo sicer publiki všeč, toda še vedno vredno našega teatra. In ti dve skrajnosti predstavljata glavno težavo pri določanju repertoarja v našem gledališču.
Za letošnjo sezono je Gledališki in umetniški svet- vzel pri. sestavi repertoarja za osnovo tudi nekakšen prerez dramske ustvarjalnosti od klasike do danes. Pri tem je seveda naletel na isto težavo, kot naletijo vsa slovenska gledališča, namreč, na pomanjkanje sodobnih domačih del. Pač vrzel, ki je zaenkrat še občutna, toda neizogibna. Gglejmo si torej naš repertoar posameznih del po njihovem zgodovinskem nastanku.
W. Shakespeare: „Othello“. Znano delo velikega angleškega klasika, ki je nastalo v najzrelejši in najplodnejši dobi njegovega ustvarjanja koncem 16. stoletja in obravnava ljubezensko tragedijo plemenitega temnopoltega Othella, poročenega z zalo Benečanko. Tragedija silnih in temnih človeških strasti. Režiral bo Bojan -Čebulj.
Vojnovič: „Ekvinokcij" Drama, ki slika socialne razmere v Dalmaciji sredi prejšnjega stoletja in predstavlja po svoji umetniški kvaliteti, literarni vrednosti in močni človeški vsebini eno najboljših dramskih del predvojne jugoslovanske dramatike. Režiral bo Jože Tomažič.
Bratko Kreft: „Kranjski komedijanti“: Uspela, komedija, ki jo gledate za otvoritev sezone. Delo je na podlagi zgodovinskega gradiva že pred vojno napisal znani gledališki teoretik, režiser in dramaturg dr. Bratko Kreft, knjižno izdajo in svoj krst v Ljubljanski drami pa je z največjim uspehom doživelo šele po vojni. Vsebinsko komedija obravnava slovenske literarne razmere in začetka slovenskega teatra ob koncu 18. stoletja, pri nas v režiji Srečka Tiča.
Jurčič - Tomažič: „Domen“. Zelo brano Jurčičevo povest je na novo dramatiziral znani mladinski in ljudski pisatelj Jože Tomažič, ki bo njen krst tudi sam režiral.
Norma Krasna: „Draga Ruth“. Uspela lahkotna ameriška komedija, ki je nastala že med vojno-in z uspehom prešla odre vsega sveta. Obravnava na zabaven način ameriške razmere med drugo svetovno vojno. Režiral bo ing. Danilo Gostiša.
Pero Budak: „ M e t e ž Socialna drama iz predvojne Like, umetniško kvalitetno ur globoko človeško občuteno delo, je lani doživelo svoj krst v Zagrebu in bilo že v lanski sezoni igrano z velikim uspehom na več kot 25 jugoslovanskih odrih. V Sloveniji je bilo lani na repertoar ju . mariborske Drame in doživelo popoten uspeh pri publiki in kritiki. Režiral bo Srečko Tič.
Jaques Deval: “Kotiček igračk“. Francoska komedija, ki je doživela v avtorjevi režiji/ leta 1951 svoj krst v Parizu. Delo ne predstavlja sicer nikakih posebnih umetniških kvalitete je pa zabavna in duhovita komedija, ki nas seznanja z moderno dramsko dejavnostjo boulvardskib gledališč Pariza. Režiral bo Bojan Čebulj.
Jože Tomažič: „ T r i j e b r a t j e “. Najnovejša mladinska igra po motivih pohorskih pravljic, ki bo doživela svoj kršt na našem odru v avtorjevi režiji.
,, Pri tem repertoarju pa si Mestno gledališče še pridržuje pravico, da ga izpolni oz. zamenja z kakšnimi novimi deli, ki bi bila primernejša za naše gledališče in našo publiko. Pri tem moramo upoštevati gmotne in materialne pogoje .našega teatra, ki niso vedno najugodnejši. Upajmo, da bodo odgovorni forumi tozadevno uvideli in razumeli nujnost gledaliških potreb in mu zagotovili vse možnosti za uspešno in kvalitetno delo, s tem pa umetniški užitek in razvedrilo delovnim ljudem Jesenic in okolice.
Izven tega rednega repertoarja bo gledališče skupno z jese-' niškimi glasbeniki in pevci pot taktirko Rada Kleča pripravilo za zaključek sezone Tijardovicevo opereto „Mala F1 o r a m y
P R I P R A V L J A M O .	.	.
.Poteg krstne predstave Jurčič,-Tomažičevega „Domna“, Id ko : niitvr- aellmbra, pripravljamo kpt naslednjo. premiero duhovito francosko komedijo „Kotiček igračk“. Premiera je predvidena za začetek januarja.
7.u Novoletno jelko'; pa bo mlado in staro razveselila pravljična igra š petjem iir glasbo „Trije bratje“/',ki jo; je napisal Jožef Tomažič. . To bo obenem, tudi /krstna predstava te: igre,, ki bo sigurno pritegnila slehernega, ki še pomni lansko •„pohorsko baj-
ko“.
PREGLED SEZONE 1952 - 53
Ponovitev	Režija	S c e n a	P r e d s ta v			Obisk	PoVpreč na predst.
			doma	na gostov.	. Skupaj		
1. Priestley: .Inšpektor na obisku	J. Tomažič	B. Čebulj	4	2	8	999	166
2. Wuhimer: Pastir Peter	B. Čebulj	B. Čebulj	2		2	801	400
3. Hopwood: škandal	D. Gostiša	D. Gostiša	4		g	586	146. j
Premiera							
1. Moliere: Namišljeni bolnik	B. Čebulj	B. Čebulj	7 ••		1. 7;	1.655	230
2. Schurek: Pesem s ceste	J. Tomažič	B. Čebulj	9'V		9	2.157	239
3. O’Neill: Ana Christie	S. Tič	S. Tič	7		7r	1.371	196
4. Pucova: Operacija	B. Čebulj	B. Čebulj	/? 8		8.;	1.571	197
5. Tomažič: Pohorska bajka	J. Tomažič	B. Čebulj	Ki		16 :	6.585	411
6. Nestroy: Utopljenca	S. Tič	S. Tič	6		6	2.699	450
7. Behrman: Zgodba njenega življenja	D. Gostiša	O. Gostiša	9		9	1.281	142
8. Ogrizovič: Hasanaginica	J. Tomažič	M. Pliberšek	11		11	| 3.290	290 .
9. Petrovič: Vozel	B. Čebulj	B. Čebulj	5	2	.7	1.498	| 214
Skupaj v sezoni 1952-53			88	4	92	24.497	266
PRED IN PO PREDSTAVI TER MED ODMORI VAM:
GLEDALIŠKI
BUFFET
SOL TD N O POSTREŽE Z JESTVINAMI IN PIJAČO
POSLUŽUJTE SE GLEDALIŠKE GARDEROBE
DVORANA JE KURJENA
Gledališki list 1 November 1953
Izdaja Mestno gledališče Jesenice Predstavnik: Oblak Alfonz Uredil: Bojan Čebulj Slika na naslovni strani: F. Torkar Slika na strani 5: S. Smolej Tisk Gorenjske tiskarne v Kranju
Naklada 300 izvodov
I
445/1953/1954
792 H497.4 Jesen i ce B
127809896