Požtnina plačana v gotovinL Leto XV., štev. 5 Ljubljana, torek 9« januarja I934 Cena 2.— Din upravaiatvo. Ljubljana, tinafljeva ulica 6. — Telefon SL 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St 190. Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11 842. Praga čislo 78.180, tVion 4t 1Q5 241 Vzgled Male antante Gospodarski svet Male antante, ki se bo sestal danes v Pragi, pomeni že po svojem načelu odločen poudarek političnega realizma, naperjenega zoper spietkarsko in skoraj že pustolovsko revizionistično kampanjo v nekem delu podunavskega ozemlja. Politični realizem ru nič drugega nego razumno uva-ževanje dejanskih razmer; nobenih gradov v oblakih, nič pretiranih nadej in fantastičnih obetov. To politično metodo, ki je najbolj značilna za Malo antanto, moramo v tem hipu iznova naglasiti in prav bi bilo, če bi jo poudarjali neprestano ter prepričevali o njeni pravilnosti današnji politični svet, ki se mu čedalje usod-neje zapletajo pojmi o stvarnem in nestvarnem, o mogočem in nemogočem. Politika Male antante se z?. svojo ideološko utemeljitev in miselno obrambo ne poslužuje bobnečih 'oered in nevarnih krilatic, ki so v zadnjih letih prešle iz spisov sumljivih filozofov v programe nekaterih protidemokratičnih strank v Srednji Evropi. Njena ideologija je preprosta in jasna. Tako zvano podunav-sko vprašanje, ki je v zadnjih letih postalo eden najvažnejših političnih problemov Evrope, ni politična, marveč prvenstveno psihološka in nič manj gospodarska zadeva. Prav zaradi tega se to vprašanje ne da rešiti z drugimi sredstvi nego z realnim sporazumom na mirovni osnovi in ob pravilnem upoštevanju vzajemnih interesov. Blazno je misliti, da bi lahko vojna, ta paroksizem človeških strasti in brezumja, rešila to, česar niso mogli doslej rešiti politiki. Srednjeevropski problem ne bi amel več biti politično-vojaški problem, marveč zgolj politično-gospodarski in psihološki problem. Tisti, ki sanjarijo o njegovi rešitvi v smislu političnega imperializma, nemarno kade cigarete na sodih smodnika in porabljajo, da eksplozija ničesar ne rešuje, marveč vse na novo in neizmerno komplicira. Potrebe realnega de'.a za stvarno mogoče reševanje pelitično-gospodarskega problema podunavskega ozemlja se živo zavedamo v hipu, ko se ta problem po nekih vesteh iz mednarodno-oolitičnega zakulisja »rešuje« skrajno nerealno in proti interesom pretežnega dela Srednje Evrope, namreč v duhu imperialistične politike. Zopet se kujejo nevarni naklepi, ki naj bi iz Srednje Evrope ustvarili oni »vojni kotel«, katerega si je pred svetovno vojno zamišljal svet na Balkanu. Zakaj nevarno je misliti, da bi politična in gospodarska zveza Italija —Nemčija—Avstrija—Madžarska rešila podunavski problem in odpravila s sveta težave, ki bi jih zlasti del angleškega tiska hotel naprtiti mirovnim pogodbam ali sedanji politični ureditvi Srednje Evrope. Srednjeevropsko vprašanje se ne ds več rešiti brez Češkosio-%'aške. Poljske, Rumunije in Jugoslavije, ali celo proti njim: te države so danes že pregloboko zakoreninjene, da bi za nje metali kocke v Rimu ali v Ber-!inu, kamoli na Dunaju ali v Budimpešti. V trenutku, ko je torej za mednarod-no-političnimi kulisami zopet močno aktualizirano podunavsko vprašanje, se v Pragi sestaja gospodarski svet Male antante. Ne prikrivamo si težkoč, ki se morajo nujno pojavljati pri poizkusu, da se celotno ozemlje Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije s svojimi gospodarskimi kontrasti in raznosmernimi težnjami pcdredi imperativu politične modrosti in iz njega izhajajoči skupni gospodarski politiki. Te težkcče so m delno še ostanejo, vendar pa niti malo ne dvomimo, da so obenem dani ne le politični in psihološki, marveč tudi na-cionalno-ekonomski pogoji gospodarskega sodelovanja. Prometna, trgovinska in carinska politika držav Male antante imajo mnogo sličnih točk, iz katerih se dajo ustvariti nove, da se tako čim bolj razširi, poveča in strne mreža medsebojnega komuniciranja. Sestanek gospodarskega sveta Male antante ne pomeni samo nove učvrstitve te politične zveze in nove. še konkretnejše izgraditve njenega programa, marveč ima še dva pomena, ki ju moramo v tem trenutku prav posebno poudariti: Predvsem je to vzgleden primer, kako je treba reševati zapletena vprašanja povojne Evrope. Ce se naglasa, da so mirovne pogodbe preveč razparceli-rale Evropo, ustvarile vse pnlno aovih carinskih zidov, otežkočile gospodarski obtok na velikem delu njenega ozemlja ter tako povečale narvetost med narodi, je v tem nedvomno nekaj resnice. Prav to pa ustvarja življenjsko potrebo, da se politični sporazumi pretvarjajo v gospodarske in da se čim večji kompleksi evropskega ozemlja združujejo v gospodarske celote. Mala antanta se je lotila te naloge brez vsakršnih imperialističnih načrtov. Če bi se tudi Avstrija in Madžarska držali njene realne in razumne metode, bi se ob dobri volji gospodarskih krogov vseh prizadetih držav rešilo tako zvano podunavsko vprašanje v zadovoljstvo vseh soudeleženih VAŽNE IZPREMEMBE V RUMUNIJI Odstop vojnega ministra — Imenovanje ministra dvora — Titulescu zahteva za sodelovanje v Tatarescovi vladi večje izpremembe v vojaški in policijski upravi Bukarešta, 8. jan. g. Titulescu ima že tri dni razgovore z ministrskim predsednikom in ostalimi člani vlade, o katerih pa se ne zvedo nobene podrobnosti. Ministrski predsednik Tatarescu je o teh razgovorih ponovno poročal kralju in je popoldne znova odpotoval v Sinajo. Izid razgovora s kraljem doslej še ni znan. Kakor zatrjujejo, pripravlja vlada temeljito reorganizacijo v službi tajne državne policije ter bo v zvezi s tem izvedla znatne osebne izpremembe na vodilnih mestih. »Lupta« izjavlja, da je policijska preiskava nedvoumno ugotovila. da atentat proti Duci ni bilo delo posameznika, temveč akcija na daleč razpredene zarote. Tudi razna druga raziskavama so dokazala, da taina državna policija ni bila kos svoii nalogi. Kralj Karol je snoči sprejel zunanjega ministra Titulesca v daljši avdien-ci. Listi navajajo, da je Titulescu zopet umaknil svojo prošnjo za sprejem de-misije. ker mu ie kralj Karol obljubil, da bo izpolnil nekatere njegove /sije. Titulescu je postavil za ponovni sprejem zunanie-polHičnega portfelia nekatere pogoje glede na vojaško in pol5cij-sko upravo in so razne izpremembe v višji vojaški policijski službi pa tudi na dvoru v zvezi z njegovimi zahtevami. Delo za balkanski pakt Potovanje Maksimosa v Pariz m London — Grčija za prijateljsko pogodbo z vsemi balkanskimi državami Rim, 8. jan. g. Grški zunanji minister Maksimos je opoldne odpotoval proti Parizu in Londonu, kjer bo imel prav tako kakor v Rimu razgovore s tamkajšnjimi političnimi voditelji. Pred odhodom je zastopnikom listov izjavil, da je imel priliko poučiti Mussolinija o grškem načrtu za slogo in sodelovanje med narodi. Grčija hoče Se izboljšati prijateljske odnoša-je z ostalimi državami. Doslej je sklenila prijateljske pogodbe skoro z vsemi sosednimi državami in hoče vstopiti v takšno zvezo z vsemi balkanskimi narodi. Mussoliniju je obrazložil pomen in dale-kosežnost nove grško-turške pogodbe, A:i je brez dvoma najpomembnejše mirovno jamstvo na Balkanu. Grška vlada hoče to politiko miru še bolj poglobiti in bo z veseljem pozdravila, če se bodo v interesu okrepitve miru z uspehom zaključila takšna pogajanja tudi z ostalimi balkanskimi narodi. Z obiskom v Londonu namerava Maksimos zaključiti svoje potovanje po inozemstvu. Oh slovesu je izrazil prepričanje, da bo našel tudi v angie-ški presto!n:ci samo priznanje za mirovno politiko svoje države na Balkanu in v vzhodni srednji Evropi. Pariz, 8. januarja, s Potovanje grškega zunanjega ministra Maksimosa po Evropi spremljajo v Parizu z največjim zanimanjem. Današnji listi napovedujejo z vidnim zadovoljstvom podpis balkanske pogodbe v nekaj mesecih. Pri pogodbi bodo udeležene Turčija. Grčija. Jugoslavija in Rumunija. Temelj pogodbe bo priznanje dosedanjih mej v smislu določb mirovnih pogodb. Prizadete države si sedaj prizadevajo, piše »Temps«, d« bi pridobile tudi Bolgarijo za to pogodbo. Bolgarija pa se sedaj obotavlja, da bi pristopila k pogodbi, ki vsebuje priznanje stausa quo. List naglasa. da se nova zveza držav nikakor ne bo priključila Mali antanti, temveč ostala izključno zveza balkanskih držav. To okoliščino poudarjajo v prizadetih krogih posebej, da bi se preprečilo vsako nespora-zumljenje. Berlin, 8. jan. č. Pod naslovom »Pred sklenitvijo balkanskega pakta« objavlja »Vossische Zeitung« poročilo svojega rimskega poročevalca, ki pravi med drugim: Z verodostojne strani se zagotavlja, da bo gotovo sklenjen balkanski pakt med Turčijo, Grčijo, Jugoslavijo in Rumunijo. Bolgarom bodo ostala odprta vrata, da se pridružijo paktu nod pogojem če priznajo status quo. P-akt je torej naperjen proti bolgarskim revizijskem zahtevam. Razgovori grškega zunanje^ min;stra Maksimosa in ministrskega predsednika Mussolinija niso v tem ničesar izpremenili Maksimos ie skuša! prepričati Musso!in;ji, da bo Grčija še nadalje vodila prijateljsko politiko z vsemi in da bo točno izpolnjevala prijateljsko pogodbo. k; jo ima z Italijo. Balkanski pakt pa seveda ne bo vseboval priznanja mej napram nebalkan-sk'm državam, kakor n. pr. med Italijo in Jugoslavijo ali med Madžarsko in Jugo slavijo. .nžsiste' Včeraj popoldne so pokopali 13 žrtev rudniške ne* sreče — Aretacije vodilnih uradnikov premogovnika Osek, 8. januarja s. Ob ogromni udeležbi prebivalstva od blizu Ln daleč se je vršil danes s trga pogreb trinajstih žrtev katastrofe v Nelscnovem rovu. Vlado sta zastopala dva ministra, narodno predstavništvo pa predsednik senata in podpredsednik poslanske zbornice. Krste so bile pokrite z neštevilnimi venci. Ko je sprevod krenil proti pokopališču, so se ponavljali pretresljivi prizori med svojci ponesrečenih rudarjev. Po nalogu državnega pravdništva so bile popoldne aretirane vse osebe, ki so neposredno odgovorne za obratovanje v Nel-sonovem rvou, in sicer generalni ravnatelj dr. inž. Locker, obratni ravnatelj dr. Inž. Kariik in še trije inženjerji ter dva rudarska paznika. V nedeljo so aretirali vodilnega obratnega inženjerja Beisserja ter ga izročili okrožnemu sodišču v Mostu. Obtožujejo ga, da je zaradi varčevanja, če že ne zakrivil nesrečo, pač jo vsaj omogočil. Končno ugotovljeno število smrtnih žrtev je 142. Rovi, v katerih je nastala eksplozija in izbruhnil požar, bodo zaprti še več tednov. Aretiranemu obratnemu vodji Beis-serju očitajo predvsem da je odpustil 16 delavcev, ki so bili zaposleni z odstranjevanjem premogovnega prahu, iz katerega so se v teku časa razvili gorljivi plini. škoda v premogovniku znaša več milijonov in se sedaj še ne da niti približno oceniti, ker še ne vedo, v koliki meri so ostale nepoškodovane razne strojne naprave, sesaike, signalne naprave, žična železnica itd. Premogovnik je sedaj popolnoma zaprt in morajo počakati, da bo požar sam pojenjal zaradi pomanjkanja kisika in da bo ponehala tudi vročina, šele potem bo mo°oče premogovnik postopno zopet obnoviti. kar ne bo samo težavno, temveč tudi nevarno in zelo drago delo. De!o finančnega odbora Društva narodov Ženeva. 8. jan. s. Finančni odbor Društva narodov je začel danes svoje redno zasedanje. Za predsednika je bil za 1. 1934 izvoljen poljski delegat Mlvnarski. Finančni odbor je začel svoje delo z obravnavanjem vprašanja sodelovanja med Društvom narodov in rumunsko vlado na finančnem in unravno-tehničnem poliu po pogodbi med Društvom narodov in Rumunijo. sklenjeni lani meseca februaria. Ob otvoritvi seie je predsednik ugotovil, da je dosedanji nem'ki član odbora dr. Kempner odstopil. Obenem je sporočil. da je pred dnevi umri bivši nemški član tega odbora Melchior. ki si je pridobil za delo v odboru velike zasluge. narodov in v pomiritev vse ostale Evrope. Z druge strani pa pomeni ustvarjanje gospodarske celotnosti Male antante boj zoper načelo avtarkije, v katerem so nekateri videli i-ešitev današnjih gospo-darsko-političnih problemov. Rešitve pa spričo zapletenosti in povezanosti današnjega tehnično-finančnega gospodarstva ni v izolaciji posameznih držav, marveč v njih gospodarskem združevanju in gospodarskem sodelovanju ter iz njega izhajajoči razumni razdelitvi dobrin in tržišč. Velik problem Srednje Evrope je in ostane, kako uravnovesiti njeno agrarno in industrijsko gospodarstvo: če je ta problem rešljiv, o čemer ne dvomimo, je rešljiv samo z mirovnimi sredstvi in ob največjem naporu vseh udeleženih državnikov, politikov in narodnih gospodarlev, ne pa z ustvarjanjem diplomatskih in naorda celo vojaških front in z netenjem nevarnega imperialističnega apetita. ki vod; ovet v pogubo. Petdesetmilijonski narcd Male antante pričakuje z zasedanja gospodarskega sveta v Pragi blagovest boljših časov. Svetovno gospodarsko krizo je treba premagovati prav kakor velike požar? z lokalizacijo. Moramo io zagrabiti na svojem ozemlju in ra čim bolj udušiti. Verujemo v možnost takega sodelovanja zavezniških držav, ki prebivalstvu tega ozemlja ne bo utrdilo samo miru. marveč mu bo tudi povečalo kruh. Oboje pa je danes življenjsko vprašanje nas vseh! Vojni minister general Ujca }e že podal ostavko. Na njegovo mesto je bil imenovan general Jonel Antonescu, prvi podšef generalnega štaba. General Antonescu je star 50 let in ga smatrajo za enega izmed najbolj sposobnih rumunskih častnikov. Bil je mnogo let v inozemstvu kot rumunski vojaški ataše, zaradi česar dobro pozna razmere v zapadni Evropi. Objavil je tudi nekaj vojaško strokovnih del, s katerimi se je zelo proslavil. Dosedanj rumunski poslanik v Parizu, Dimitrij Cesianu, osebni prijatelj kralia Karola. je bil nemudoma pozvan iz Pariza v Bukarešto, da prevzame Naročnina znu&a meaeCnc uud 25.— Za inozemstvo Din 40__ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1, Telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. vodstvo novo ustanovljenega dvornega ministrstva. Za njegovega naslednika v Parizu je bil imenovan budimpeštanski poslanik Grigorcea. Za sedaj še ni znano, kdo bo prevzel budimpeštansko poslaništvo. Mesto kraljevega privatnega tajnika je bilo ukinjeno. Dosedanji privatni tajnik Dimitrij Dumitrescu je odstopil. Tudi njegov oče general Dumitrescu, dosedanji poveljnik rumunskega orožništva, se bo po napovedih listov umaknil. Prav tako bo odstopil šef državne varnostne policije general Standaciu, ki je bil za sedaj poslan na enomesečni dopust. Za njegovega naslednika bo imenovan major Cernat, v čegar oblast pridejo tudi nekatere kaznilnice. Pri preiskavi o vzrokih umora pokojnega ministrskega predsednika je prišlo do nesoglasij med civilno in vojaško policijo. Ker je proglašeno izjemno stanje v vsej Rumuniji. ie prevzela vso preiskavo v roke vojaška policija. Rusija vstopi v DN? Senzacionalna vest londonskega lista o tajnih pogajanjih med Parizom in Moskvo narodov. V svoj'eni komentarju naglasa »Dai1y Herald«, da bi pomenil vstop Sovjetske Rusije v Društvo narodov London, 8. januarja, r. »Daily Herald« objavlja senzacionalno vest, da se vrše med Francijo in Rusijo pogaja-janja, k| imajo za cilj vstop Rusije v Društvo narodov. List zatrjuje, da je sovjetska vlada v načelu že pristala na ta francoski predlog, da pa zahteva nekatere reforme v postopku Društva pravcati prevrat, ker bi bila s tem najbolj paralizirana italijanska akcija in francosko stališče tako o.iačeno, da bi bilo v bodoče vsako ocenjevanje in Izsiljevanje onemogočeno. posledice afere Stavinski Zaradi finančnega škandala sleparja St&vinskega zahteva Chautemps odstop ministra Dalimierja — Stavinski si je pognal v Chamonixu kroglo v glavo Pariz, 8. januarja, d. Afera finančnega sleparja Stavinskega zavzema čim dalje večji obseg. Kakor znano, je Stavinski po-neveril ogromne vsote pri mestni hranilnici v Bavonni. nato pa je izginil brez sledu. Po dosedanjih ugotovitvah znaša škoda, ki jo je povzročil s svojimi poneverbami in finančnimi transakcijami, nad 500 milijonov frankov. Zadeva bo imela tudi politične posledice, ker je vanjo zapleten tudi nvnister za kolonije Dalimier. Kakor piše »Matin«. je ministrski predsednik Chau-temDs pozval DflimWia. naj odstopi, kar pa ie ta odklonil Zato ni izključeno. da bo Chautemps podal ostavko celotne vlade. Trdijo, da jo bo predsednik Lebrun sprejel, obenem na pooblastil Chautempsa, naj vlado reformira. V tem primeru bo Chautemps zahteval sodelovanje Herriota. Odločitev bo padla že te dni. Po zadn jih vesteh ie bil v zvezi s sleparijami Stavinskega aretiran bavonnski žunan in poslanec Garrat. proti kateremu je posebno veliko ogorčenje v javnosti. Preiskovalni sodnik je zaslišal tudi direktorja lista »Volonte« Dubarrvja. pri katerem so že prej preiskali vse knjige in b!aoaino. Mnogo obtežilnega gradiva niso našli, vendar pa so ugotovili na podlagi zaplenien;h papiriev. da je v afero zanle-ten tudi direktor lista »Midi«. Georges Da-rius Dubarrv ie posredoval svoječ.a«no. da je Paladier. minister 7« delo. izda! priporočilna pisma zo havonnske bone. Darius pa je baie vzpostavil zvezo med Dubarrv-jem in Stavmskim. Splošno sen7aciio je povzročilo tudi dejstvo. da ie bil nujno pozvan iz Florence. kier «e ie mudil na kratkem dopustu, pa-ri«V; nol;riiski n-efekt Ch'ar>ne. o katerem se trdi da ie bil še pred dnevi go«t sle-paria Stavinsk^a. ki mu je tudi izdal na-pc^e dokumente. T,,di proti prosvetnemu ministru De Monzieu. ki mu je poveriena skrb za francoska gledališča. se noiavljajo mnogi ovitki. vendar na D" Motizie oporeka, da bi se kdaj sestal s Sta vinskim. S s!eoiri;flrni St/*vinskega «e bavijo policije mnog:h dnifih evronskih držav Stavinski ie bil V«sV i 7 vrč it velike transakcije v Ženevi in R^slu. predvsem pa izvedel na švicarskem ozemliu nakuna t^ri<»tev madžarskih optflntov Se meseca oktobra se i** mi'd'l v Bud;mpešti. kier je teri.atve madžarskih oitantov nakunil 71 izredno ni7ke cene. V nieo^vem snrernstvti <=ta bila takrat tudi francoski radikalni pocVmec Bannaure in pi<*teli Henrv Pavot Stavinski je takrat iziavil. da namerava kup^' te-iatv madžarskih optantov za mednarodni Agrarni fond v Baslu in na nrinoročila iz PariTa je nriSe! v stike 7 na:v;ši'mi madžarskim5 me-rodainimi krogi. Nakupil je madžarskih optantekih teriatev za okroglo vsoto 200 mili ionov zlatih frankov Denar za kfnčiio je dobM na ta načm. da ie pustil nakupiti po svoiih švicarskih organih na mednarodnih trg;h za ni7ko ceno madžarske vrednostne panirie nakar iih je po pošti ali po kurirjih poslal v Budimpešto, kjer jih je na borzi prodal po znatno višjem tečaju Na ta n«č;n doseženi izkupiček ie izplačala budimpeštanska banka Hr>ffmann madžarskim aristokratskim klientom Sta-vinskega. Razen tega je Stavinski zastavil terjatve v nominalni vrednosti 200 milijonov zlatih frankov pri sedaj aretiranemu ravnatelju mestne hranilnice v Bayonni za 160 milijonov zlatih frankov ter je dobil na ta način izplačanih 400 milijonov francoskih frankov. V resnici so te terjatve popolnoma brez vrednosti, ker niso bile madžarskim optantom izdane vsote nikdar vplačane v agrarni fond v Baslu in sedaj tudi ne obstoja nobeno upanje, da bi bile kdaj vplačane. »La Liberte« poroča, da imajo v osefcnih registrih Francoske banke Stavinskega zapisanega kot nezanesljivega človeka, s katerim naj se ne prično nikaki finančni posli. List se spričo tega vprašui-e. kako je bilo mogoče, da je imel Stavinski toliko posla z vrednostnimi papirji, in izraža mnenje, da je bilo o informacijah, ki jih je imela francoska Narodna banka, nedvomno noučeno tudi francosko finančno ministrstvo. Samomor Stavinskega Pariz, 8. januarja, g. V aferi StaviT.ske-ga je pr;šlo danes do senzacionalnega pre-okreta. Stavinski je bival že rekaj dni v Chamonixu. kjer ga je Izsledila policija. Dva orožnika sta danes več ur stražila vilo. v katero se je skril in sta hotela okoli r,-l R r>ooo'dne i7vesti aretacijo. Ko ie Stavinski videl orožnika vstopiti pri vratih, je potegnil iz žepa revolver in si pognal ▼ ?'avo kroglo. Izgubil je takoj zavest Zdravnik, ki so ga takoj poklicali, je ugotovil. da ni nobenega upanja, da bi mogli Stavinskega ohran;ti pri življenju. Da bi ostal živ, je le malo upania. Vest o aretaciji in samomoru Stavinskega je prispela v Pariz prav v trenutku, ko je vlada sklepala o svojem odstopu in sestavi nove viade. Deaolitizaciia Heimwehra Dunaj, 8. januarja, s. Popoldne se je proti pričakovanju vršila izredna seja ministrskega sveta. V poučenih krogih zatajujejo. da sc na njej razpravljali o že dalje časa pripravljenih ukrepih za depolitizacijo dosedanjih heimvvehrovskih formacij, in sicer tako. da bi se skupine asistenčnih oddelkov izpremenile v oddelke deželnih strelcev. Revolucionarne zarote v Španiii Madrid. 8. jan. č. Kljub vsem najpomir-ljivejšim izjavam vlade, zlasti pa zunanj'e-ga ministrstva, se še vedno opaža v vojaških krogih bojazen pred novimi revolucionarnimi zarotami. Mnogo znakov priča o pripravah revolucije v sedaj združeni fronti socialistov, sindikalistov in anarhistov. Mnogo govore sedaj o sporazumu, ki je bil dosežen med socialisti in sindikalisti ter anarh:sti in ki se je smatral do^ej za nemogoč. Francosko-ruska trgovinska pogodba Pariz, 8. januarja s. Na pristojnih mestih zatrjujejo, da je bilo za več dni od-godeno parafiranje franco=ko-ruske trgovinske pogodbe, ki j3 bilo prvotno določeno za danes. »JUTRO« St. 5 2 Torek, 9. L 1934 ZBOR SLOVENSKIH ŽUPANOV Sijajno obiskana letna skupščina županske zveze — Najbolj pereče in važne zadeve naših občin Pred odločitvijo Anglije o razorožitvi Povratek Simona v London — Angleška vlada bo Se pred koncem tedna označila svoje stališče vzporedile in razjasnilo svoje misli. Neki listi tudi upajo, da bo angleška vlada j>ri prvi priliki podala izjavo o položaju. Navzlic temu pa bo morala dodobra proučiti rezultate dosedanjih diplomatskih pogajanj in jih bo morala celo nadaljevati, če bo hotela dobiti popolnoma jasno sliko o London, 8. jan. AA. Predsednik vlade Macdonald u je davi vrnil v London iz Lossiemutha na Škotskem, kjer je prebil božične praznike. Zunanji minister /r John Simon, ki se je v soboto vrnil iz Rima. je imel dopoldne z Macdonaldom dolg razgovor o splošnem razorožitvenem položaju in mu je podrobno poročal o svojih razgovorih z Mussolinijem v Rimu ter s francoskimi ministri v Parizu. Kdr.j bo seja angleške vlade, še ni določeno, pač je pa napovedana seja vladnega pododbora za razorožitev za sredo. Simon je upal, da se bo lahko sestal tudi s predsednikom razorožitvene konference Hendersonom ter mu poročal o vsebini svojih rimskih in pariških razgovorov, toda Henderson se je prehodil in leži ter se bo sestanek vršil pozneje. Tukajšnji listi so mnenja, da je Simonovo potovanje v Rim Ln Pariz imelo to dobro stran, ker so posamezne vlade položaju. V poučenih krogih govore, da »ta se Simon in Mussolini razgovarjala o treh novih etapah, ki naj bi postavile temelj razorožitvi. Prva etapa bi bil sporazum med Francijo in Nemčijo, čeprav samo začasen, druga reforma Društva narodov, ki bi naposled" omogočila tretjo etapo, katera bi obstajala v organizaciji miru. ?.ene\a, 8. jan. AA. V tukajšnjih političnih krogih govore, da bo angleška vlada še pred koncem tedna podala izjavo, v kateri bo označila svoje stališče v razorožitvenem yprašanju. Ljubljana. 8. Januarja. Danes dopoldne se je v veliki dvoran; Zvezde vršil drugi redni občni zbor župan, ske zveze Prispeli so nanj župani in občinski odborniki iz vseh krajev banovine, tako da je bila zastopana ogromna, večina slovenskih občin Navzoči so bili tudi ban dr Marušič, podban dr. Pirkmajer. senatorji dr. Gregorin, dr, Ravnihar, dr. Novak in dr. Rajar ter poslanci Denaelj. Kline, Komaa, Krejči, Mohorič, Mravlje, Petovar dr. Pivko, Prekoršek, Pustoslemšek, dr. Ra-pe, Urek in Zemljič Malo pred poienajsto je predsednik zveze, šentviški župan K. Val. Baboik otvoril skupščino in v kratkih besedah podčrtal važnost tega zborovanja po pravkar izvršenih občinskih volitvah, ki pomenijo v zvezi z novim občinskim zakonom in komasacijo popoln preobrat v naših občinah. Iskreno zahvalo je predsednik izrekel ministroma dr. Kramerju in Puclju za vso njuno pomoč, prav tako pa tudi banu dr. Marušiču in pomočniku bana dr. Pirkma-jerju ter ljubljanskemu županu dr. Pucu, ki je kot podpredsednik zveze delal in pomagal, kjer je bilo treba. Toplo se je zahvalil tudi poslancem in senatorjem za njihovo vsestransko podporo. Brzojavka Nj. Vel. kralju Pred prehodom na dnevni red je skupščina z živahnimi aklamacijami odposlala Nj. Vel. kralju Aleksandru naslednjo vria. nostno brzojavko: >ŽL'Pani dravske banovine, zbrani na glavni skupščini Županske zveze v Ljubljani. pošiljajo Vašemu Veličanstvu vda-nostne pozdrave. 2ivel kralj Aleksander! Živela Jugc«lavija!< Pozdravne brzojavke Je skupščina odposlala predsedniku vlade in ministru notranjih zad^v V kratkih besedah je nato ban dr. Marušič poželel zboru popolnega uspeha pri reševanju vprašanj, Ki globoko zadevajo v življenjske interese nan^da. želje občin in njihovih predstavnik^ bodo kakor doslej tudi poslej našle razumevanje pri banski upravi Predsedniško poročilo Ljubljanski župan dr. Puc je kot podpredsednik županske zveze podal poročilo zv^jfinega predsedništva. Najpreje se je spomnil petletnice kraljevega manifesta. Narodno in državno edinstvo je da.nes izven diskusije in premagana so vsa nasprotna stališča Stvar nas vseh je, da se nikdar več ne povrnemo v staro kaotično stanje. Kraljeva zasluga je tudi, da se je stališče naše države v teh letih utrdilo v zunanji politiki, kakor ie zveza med .lujo-sloveni doma postala mnozo trdnejša. Glede razorožitve iskreno vsi želimo dolgo let miru, saj brez miru ne more biti sosnodar-ske obnove. Moramo pa dobro podčrtati: več kakor puške in topovi je vreden narod, ki je strnjen v železni rtrmadi enesra s-iv. enega duha. želimo si takšne narodne vzgoje, da bo narod v resnici postal enota in celota Lani je skupščina zveze šn morala zavračati neke poizkuse, ki so za tem, da bi se čas pomaknil nazaj. Občinske volitve so potrdile, da je bilo naše stališč« pravilno. Novi občinski zakon je pokazal, da je občina temelj države. Treha pa je dati občinam tudi zdravo finančno podlago. Tu so potrebni takojšnji ukreni, da pridemo v nstalje.no gospodarstvo. Tožko zadevg ob. čine tudi vprašanje brezposelnosti, ki bi s«3 dalo rešiti samo z veliko akcijo od strani države in banovine Naša banovina je Tri javnih delih, ki s0 najboliše sredstvo za pobijanje brezposelnosti, večkrat pri krajšana. Pri razdelitvi javnih de! bi se pač moralo upoštevati dejstvo, da jp dravska banovina najtočnejši plačnik davkov in da je tu. v industrijski deželi, brezposelnost mnoe0 ostrejp vnrašanje kakor v kmečkih pokrajinah Naša do'žmost pa je da se zahvalimo našim poslancem in senatorjem za njihov nastop pri obravnavan'u vnrašanja norih davkov. Položaj g'ede likvidnost? denarnih zavodov se še ni izboljša! Tu r>e moremo odobravati popolne Pasivnosti, temveč pričakujemo od ' države nujnih ukrepov. Z željo, da bi bila županska zveza na vseh od'očujočih mestih toliko upoštevana, kakor bi morala biti. in z izjavo vdanosti narodu in zvestobe državi je z žnoan zaključi! »voj govor, ki ea jo skupščina večkrat prekinjala z živahnim odobravanjem. Tajniško porožilo Poročilo tajnika dr. Rika Fuxa je bilo Izčrpno in je obravnava'o vse zadeve, ki sp ti če j o naših občin Iz poročila posnemamo: Novi občinski zakon pomeni velik korak naprej v ustvarjanju enotne države, in je v glavnem dober Ako se bodo s časom pokazale kake nepopolnosti ali pogreške jih bo treba pač popraviti Zakon dopušča vsaki posamezni občinski upravi zelo širok delokrog za uspešno udejstvovanje v korist prebivalcev Odvisno je od občinsk h upfav, kak0 bodo posamezne občine uspevale. Poleg zelo velikega d9 občin, medtem ko iih j* sedaj 377 Vprašani? komasaciji in z njo okrepitve naših občin je bilo na dnevnem redu že ves čae po prevratu, saj j-1 bilo nuino potrebno, da se okrepijo in razvijajo občin? kot osnovne samoupravne edinice, karti občina more biti močna in samostojna le tedaj, če ie primerno velika, po obi=>?ign in številu prebivalstva ter ima dovoli čvrsto gospodarsko osnovo. Po izvršeni komasaciji občin so sledil0 volitve občinskih uprav, ki so Po večini že orevzHa vodstvo novih združenih občni. Županska zveza takoi po izvršenih volitvah reorganizirala vse pododbore in dala novim upravam vsa potrebna na-vodila za reorganizacijo občin Priredila je v .prMek-l*m leti 41 tečajev za župane in občin«kp -idbonvke Na vseh tečaiih i p predaval ba-mvinsVi tainik Gorkič kateremu gre iskrena brala za nip^ovo požrtvovalno d 7veza ie rešila v preleklpm letu 2 ,l*i dopisov. V tem številu p« ni9o upoštevane številno okrožnice. V preteklem l*tu j s zveza izdajala Hst >Samouprava<, ki je imela 1321 naročnikov. Letos bo »Samouprava« izhajala dvakrat mesečno, kar bo omogočilo ožje stike z občinskimi upravami. Na članarini je prejela Županska zv^za v preteklem letu 46.784 Din. izdatkov je pa imela 18-112 Din. Ostanek je naložen v Poštni hranilnici. V zadniem letu so se moral? občine boriti z velikimi finančnimi težkoča.mi, tako da moramo zaznamovati prve sljčajs v naši banovini, da so občine zaprosile za poravnavo, oziroma so nekatere na tem. da to store. Poleg t^žke gospodarske krize, vslsd katere se neredno plačujejo davki in do-klade. jx)vzroča težkoče tudi dejstvo, da davčne uprave ne nakazujejo občinam takoi potrebnih doklad. Tozadevni zao=tanki so zelo veliki in Županska zveza zbira ravnkrhi za enotno označbo občinskih organov po zakonu o občinah f danes n. or se o;Je- *i'oan. načeln:k predsednik itd.), b) da izda vzornt osnutke vseh oravilnikov 'n statutov po 7akr»nu o občinah, c) da izda pravilnik za izda*"vinsHh pn+T»'b H-«tnv, Upr dose^onii oreH«'«!' zaradi izvršene spojitve občin nevzdržni. Živahna razprava Sledila je živahna, razgibana debata, ▼ katero so posegli številni zborovalci, župani in poslanci, in ki je obravnavala vsa najvažnejša pereča vprašanja naše občinske politike. Poslanec Urek je glede bodoče uredbe o občinskih nameščencih opozarjal, da je treba vprašanje njihove kvalifikacije rešiti tudi v skladu s podeželskimi razmerami. Nar. posl. .Mohorič je podal zgoščen referat o gospodarskem položaju države in občin. V naši banovini je gospodarski položaj razmeroma mnogo boljši kakor po ostalih pokrajinah države. Obdavčenje našega gospodarstva je že pretežko. Zato naj vse ol>čine streme za tem, da po možnosti znižajo doklade. Vsak župan, vsaka občinska uprava ima v današnjih težkih časih nalogo, da je kakor skrbna mati svojim ljudem: znati mora umetnost, da tudi brez denarja ali z minimalnim denarjem nekaj stori. Zupan dr. Puc je dokazoval potrebo znosne davčne osnove in pravične razdelitve davčnih bremen. O vprašanju občinskih trošarin na alkoholne pijače, je na izvajanja poslanca Pe-tovarja pojasnil predsednik Babnik, da se je zveza od vsega početka borila, da doseže to trošarino v iznosu 1.50 Din. Občinski tajnik Jagodic iz Tržiča je ▼ imenu občinskih nameščencev prosil zvezo, da jim gre v zadevi nove uredbe na roko, tako da občinski uslužbenci, ki imajo dolgoletno prakso, pa nimajo zadostne šolske izobrazbe, z njo ne bodo degradirani ali celo odpuščeni. Po kratkih razpravljanjih je BkupSčina v načelu še sklenila, da se bo na odločujočih mestih zavzela: naj bi občinske doklade plačevali tudi občani, ki so zaradi velikega števila otrok državnega davka oproščeni, pa so razmeroma premožni; naj se za omiljenje načina, kako se izterjava-jo daviti, uvede po vaseh ta praksa, da bi zanesljivim gospodarjem občina garantirala plačilo davkov, da jih s tem obvaruje pred eksekucijo; naj se družbeni davki ne bi od pristojne oblasti zniževali v obsegu, ki je poguben za ravnovesje občinskih proračunov. župan L i t r o p iz TurniSča v Prekmur-ju je predlagal, naj bi v komasirani občini občani tiste bivše občine, ki je v združitev prinesla mnogo več premoženja kakor druge, plačevali poslej nižje doklade. Banovinski tajnik G o r k i č je pojasnil, da za takšno solucijo ni nobene zakonske podlage. Tajnik dr. Pax Je predložil Se resolucijo o razlaščenih gozdovih dedičev grofa Karla Auersperga v Kočevju, s katero se poziva državna uprava, ki je gozdove že prevzela, naj ščiti interese agrarnega prebivalstva in naj prevzame tudi gozdove na vseh ostalih veleposestvih, ki spadajo pod reformo. Resolucija je bila soglasno sprejeta in bo po posebni deputaciji županske zveze predložena predsedniku vlade in kmetijskemu ministru. Novi odbor zveze Pri volitvah so bili vnovič soglasno izvoljeni Predsednik Babnik. I. podpredsednik dr. Puc, H. podpredsednik župan v št. Lenartu v Slovenskih goricah dr. Gor i-š e k, tajnik dr. F u x, v odbor pa za vsak srez po en odbornik in namestnik. Ko je ban dr. Marušič še obljubil, da bo banska uprava upoštevala, kolikor bo mogoče, izražene želje in predloge, je predsednik Babnik malo pred 2. uro zaključil plodno zborovanje. Prvi sovjetski poslanik v Ameriki IFas/iingfon, 8. januarja. AA. Semkaj je prispel Aleksander Trojanovskij, prvi sovjetski poslanik v USA. Z njim se je pripeljal tudi ameriški poslanik v Moskvi Bullit, ki se je vrnil iz Rusije, da bo poročal Rooseveitu in zunanjemu ministru o ureditvi ameriškega poslaništva v Moskvi. Trojanovskij in Bullit sta potovala skupaj in so ju na postaji pozdravili zastopniki zunanjega ministrstva Trojanovskij je imel v radiju nagovor na ameriško prebivalstvo, v katerem je izjavil, da hoče delati za svetovni mir. Vojna v južni Ameriki Asuncion, 8. januarja, č. Ker je paragvajska vlada odklonila predloge zastopnikov Društva narodov za podaljšanje premirja z Bolivijo, se je pričela zopet nagla mobilizacija čet na obeh straneh, veneta r pa sta obe vojski zelo oddaljeni druga od druge, zaradi česar ni pričakovati skorajšnjega pričetka novih bojev. Odposlane-Društva narodov računajo, da jim bo uspelo doseči poravnavo še pred pričetkom novih sovražnosti. V ta namen je Društvo narodov poslalo paragvajski vladi posebno noto, obenem pa izjavilo, da bo v primeru novih sovražnosti ustavilo vsako posredovalno akcijo. Protest Anglije proti omejitvi francoskega uvoza London, S. januarja A A. Angleška vla da je vložila v Parizu protest proti novim francoskim uvoznim kontingentom. Poga janja za novo trgovinsko pogodbo med Francijo in Veliko Britanijo se bodo pri čela februarja. 'V dobro poučenih krogih so mnenja, da bodo sedanje francoske omejitve kvarno vplivale na potek pogajanj Beograjski božični nog. turnir Beograd, 8. januarja, p. V Beogradu se je danes nadaljeval v e»I i k i božični nogometni turnir. Današnji tekmi sta se zaključili z rezultati BASK : Sparta 5:5 (4:2) in BSK : Jugoslavija 2:1 (1:0). Tekma med obema beograjskima kluboma je potek'a ze'o ostro in je priš'o tudi do inedento*. za rad kate-ih ie moral sodmk v drugi polovici te-kmo za nekaj minut prekiniti. Po odmoru * nastopilo na oieh straneh 'e še pn ieralcev. Kako hud' so bili me dent prifn de'stvo da 'e m"'al žapustiti igr šče ce o vr-tar BSK Giaser. Kralj m kraljica zopet v Zagrebu Zagreb, 8. jan. r. Včeraj se je vrrii NJ. Vel. kralj z Bleda v Zagreb, davi ob 9. pa je prispela Nj. Vel. kraljica, ki so jo na postaji sprejeli maršal dvora generai Dimitrijevič, minister dvora Antič. upravnik dvora general Vukovič, kraljev adjutant podpolkovnik Savlč in dvorna dama ga. Tavčarjeva, ki je kraljici poklonila lep šopek cvetja. Zbrano občinstvo. je Nj. Vel. kraljico burno pozdravljalo. Ob 17. sta ban savske banovine dr. Ivo 1 Perovič Ln njegova soproga priredila čajanko, ki sta se je ud&Iežjla Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija. Gostje, ki jih je bilo nad 600, med njimi ministri, senatorji, narodni poslanci, cerkveni zastopniki, predsedniki upravnih oblasti, vojske, Jugoslovensike akademije, vseučilišča, profesorji in zastopniki umetniških krogov, zastopniki raznih uradov, gospodarskih krogov, mesta, občinski svetniki, zastopniki društev, meščanstva, časopisov itd., so se z zanosnim vzklikaniem zahvalili kraljevskemu paru, ker sta jih počastila s svojim obiskom. Gostiteljica, soproga g. bana, ki je šele prejšnje dni okrevala od bolezni, je povedla Nj. Veličanstvi po posameznih dvoranah in jima predstavljala go«te. Zagreb, 8. jan. n. V proslavo jutrišnje obletnice rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije je bila nocoj prirejena zopet sijajna iluminacija zagrebškega mesta kakor na večer, ko sta prisnela Nj. Vel. kralj in kraljica v Zagreb. Mesto bo svečano razsvetljeno tudi jutri. Jutri bodo od 9. do 11. zaprte vse trgovine. Danes je prispelo v Zafreb več uglednih diplomatov in politikov. Že zgodaj zjutraj se je nripeljal francoski poslanik Paul Emil Naggiar. Z avtom se je pripeljala v Zagreb soproga ministrskega pred=edn:lo3 dr. Srškica, dvorna dama ga. Krunici Sr-skičeva, ki se je nastanila v hotelu »Espla-nade«. V Zagreb so prispeli tudi minister dr. Grga Angjelinovič, naš poslanik v Rimu Jovan Dučič in dvomi dami ga. Djun-dierska in ga. Franja Tavčarjeva. Mladi generaciji slovenskega obrtništva Obrtniki smo v pravkar minulem letu beležili zavidanja vreden uspeh: ustanovitev in otvoritev vzgojnega zavoda, namenjenega naši obrtni mladini. Napredek mišljenja in dela, ki ga človeštvo beleži po svetovni vojni, nas je prisilil, da tudi obrtniki damo možnost krep-kejšega razmaha našemu stanu. In ker je vsaki započeti akciji mogoč uspešen razvoj le tedaj, ako ima krepak temelj v mladi generaciji, ki bo pozneje nadaljevala naše započeto delo. nam je lebdela neprestano pred očmi misel, združiti naš nadebudni naraščaj v vzgojnem zavodu, katerega danes tudi imamo. Doslej je bila mladina prepuščena sama sebi brez krepke vodilne roke v vzgoji, kar lahko postane usodepolno za njeno bodočnost. Osobito vajenski naraščaj z dežele se znajde sam samcat v razmerah, ki jih doma ni bil vajen in prečestokrat krene na slaba pota. Starši in varuhi bodo lahko odslej v tem pogledu brez skrbi. Zavod je zasnovan po najmodernejših načelih vzgoje m higiene, kakor tudi izobrazbe. Vrše se predavanja tudi vsesplošnega značaja, kar bo mnogo pripomoglo do splošne izobrazbe, ki je dandenes v trdem eksistenčnem boju razen strokovnega znanja izučene obrti, neobhodno potrebna. Kuratorij, ki nadzira poslovanje zavoda, sestoji iz odposlancev raznih korporacij. kakor tudi oblasti. Zavod sam pa up: avlja Obrtniško društvo. Banska uprava naše banovine. Zbornica za TOI in mestna občina ljubljanska polagajo največjo važnost na obstoj našega doma in ga po možnost; podp'rajo. Dom je preskrbljen z vsemi dobrinami, ki jih potrebuje mladina za vzgojo. Poskrbljeno je za najizdatnejšo hrano v zračni jedilnici, za vzorna ležišča obširno knjižnico, ki šteje preko 3000 knjig, predavalnico. godbeno sobo itd. Zabavi je določeno prostrano dvorišče. Ko bodo vajenci zapuščali zavod izučeni v svoji stroki, bodo imel: zavest da so čas svoje mladosti uspešno izrabljali v korist svoje bodočnosti. V praksi kot pomočniki, bodo šele znali ceniti vrednost vzgoje in iz-br.i7be ki so je bili deležni v zavodu Obrtniški vajenski dom ima značaj hu-minitarno-vzsojnega zavoda Ker so go ienc; ponajveč iz slabo situiranih slojev ie imela unrava predvsem v vidu siromaš ne kroge ip določila oskrbnino po skrbni kalkulacij- na najniJii znesek ^0 Din na mesec. plačli;vo v nanrej Staršem ki ne /.morejo nit; tega zneska bo prispevala >b'ast ako ugotovi upravičenost zahteve oo nodnori Interesentom pošlje uprava vse :nforrnacije ki so potrebne za sprejem v *avod <"> so posamerni primeri za sprejem bolj zamutani, se obrnite kar osebno na upra- vo, ki vam rade volje postreže s potrelv- nimi navodili. Zavod posreduje tudi učna mesta vajencem pri mojstrih, kakor tudi obratno. S tem se organizira in koncentrira povpraševanje za učnimi mesti v enem uradu, ki bo stat;stično lahko vodilo službeno gibanje obrtništva. Vstop v zavod je mogoč vajencem in vajeokam vseh strok, bodisi obrtniškim trgovskim itd. Zavod in uprava se nahajata v Ljubljani, Lipičeva ulica št. 2 (za Šentpetrsko cerkvijo). Telefon 35-23. Deset let neumornega dela za ljudsko zdravje Ptuj, 8. januarja. Od skromne, najskromnejše provinci-jalne bolnice je ptujska bolnica v desetih letih, odkar je prevzel vodstvo primarij-kirurg dr. Kuhar Aleksander zrasla v moderen zdravstveni zavod. Elektrifikacija, moderni zdravilni prpomočki in instrumenti, rentgen, višinsko solnce, vse se jo doseglo. Preži dala in uredila se je operacijska dvorana, da se izvršujejo v njej tudi najtežje operacije. Bolnica je dobila stalnega as;stenta, da je bolnikom vsak čas zdravnik na razpolago. Sobe so dobile parkete, vpeljala se je centralna kuriava. Napravil se je nov prizidek, kjer so se zgradila modema in higijenska stranišča. Zgradila se je Omsova čistilna naprava, da je preprečen neznosni smrad, ki se je prej vedno širil iz kanala na Ljutomerski cesti. Ker je bolnica zgradila tudi nov vodnjak in ima tudi v tekočem letu v načrtu zgraditev novih kopalnic, bo s tem še znatno pridobljeno na udobnosti Vse to je zelo vplivalo na porast Števila bolnikov. Lani je bilo sprejetih 151? bolnikov. Rekord. Posebno velik je bil porast porodnic, ker je bila zanje adaptirana posebna soba, ki je bolnica do lani ni imela. Porodov je bilo 45. dočim v prejšnjih letih največ 29. Tudi uspeh zdravljenja je ze'o lep. Od 1517 boln kov je bilo 9S5 bolnikov ozdravljenih, 467 izboljšanih, smrtnih primerov pa je b lo samo 61, komaj 4%. Pred desetimi leti (1923) je bilo vsega sprejetih le /.5 bolnikov. lani torej še enkrat toliko. Že te številke povejo, da je zaupanje v ptujsko bolnico zelo veliko. Bolniški prostori so od leta 1923 niso povečali. Projektiran pa je trakt, ki bo vezal hiralnico in bolnico s hodnikom, da se bo vršilo tudi prenašanje hrane v slabem in mrzlem vremenu na suhem in toplem. Bolnica je že sedaj skoraj vedno prenapolnjena in je vsekakor treba misliti na razširjenje ali pa na zgradbo večje bo'nice. Ob lepih uspehih, ki jih uprava zaznamuje po zaslugi skrbnega primarija g. dr. Kuharja, Ptujčanora iskreno čestitamo! Beograjski »ObiHc«: v Sofiii Sofija. S. jan. p. Snoči je pr'<=pel v Sofijo zbor beograjskega akademskega pevskega društva »Obilič*. ki ostane v gosteh pri Bolgarih dva dni. V Sofijo se je pripeljalo okrog 160 beograjskih pevcev. Na postaji jih je sprejel jugoslovenski poslanik g. Vučkovič z vsem osohjem jugoslovenskega poslaništva, predsednik sofijskega pevskega društva »Gusle«-, zastopniki jugoslovensko-bolgarske lige s predsednikom, bivšim ministrom Karasovom na čelu ter velika množica občinstva. V prostorih Vojnega kluba je »Obilič« priredil svečan koncert. Na koncertu se je zbral ves diplomatski zbor, predsednik občine in mnogo ugledn;h osebnosti iz bolgarskega javnega življenja. »Obilic« je otvoril koncert z bolgarsko in jugosloven-sko himno, ki ju je občinstvo stoje poslušalo in sprejelo z viharnim ploskanjem. Ves koncert je bil zelo posrečen in občinstvo 'je bilo izredno zadovoljno z nastopom beograjskega društva. Po konccr-tu je zastopnik gostov izročil častne značke »Ob;liča« predsedniku sofijskega pevskega društva -»Gusle« in predsedniku dijaške skupine bolgarsko-jugoslovenske lige Bolgari pa so nagradili jugoslovenske pevce s častnimi darovi in lovorievimi venci. Zvečer so sofijski pevci priredili banket v čast gostom. Jugoslovenska razstava v Sofiji Sofija. S. jan. p. V novem paviljonu Pre-slavu je danes jugoslovanski posanik g. Vukčevič otvoril svečano razstavo jugoslovenske umetniške skupine »Obiik«. Otvoritvi so prisostvovali književniki in umetniki, poleg njih ra tudi predstavniki bolgarskega političnega in socialnega življenja. Po otvoritvenem govoru jugoslovenskega pos'an:ka je prevzel besedo v imenu boigarskega prosvetnega ministra tudi ravnatelj sofijske umetniške akademije Laza-rov. Vrememka n^^ved Zagrebška vremenska napoved ea danes: Preeel vedro, stalno, podnevi toplo. pono5i hladno. — Dunajska vremenska napoved ca torek: ^premenlovo. ponekod lahke padavine. Nobena temeljne spremembe v temperaturi. » JUTRO« it I mJ* Torek, 9.1 1934 Naši kraji in ljudje NJ. Vet kraljica Marija Obnavlja se danes rojstni dan Nj. VeL kraljic« Marije in vsa Jugoslavija se Iskreno spominja vxorne življenjske družice našega kralja, ljubeče in skrbne* matere treh jugoslovenskih kraljevičev. Kraljica Marija se je rodila 9. januarja 1900 v Gothi kot tretji otrok, druga Ml rumu n.s ke ga kralja Ferdinanda in kraljice Marije. Odkar jo je poroka dne 8. junija 1922. zvezala z našim vladarjem, je prva jugoslovanska kraljica deležna ljubezni vsega naroda. Največja sreča kraljice Marije je v njenem domu, pri vzgoji treh kraljevičev, čilih Sokoličev. A mimo tega najde kraljica Marija vedno dovolj časa, da se posveča prosvetnim in človekoljubnim akcijam. Umetniška) duša naše kraljice je naklonjena moderni literaturi, upodabljajoči umetnost;',! cvetju, starinam, nmetni obrti. Šport jo r&zvedruje, a študij ekonomije jo zanima kot prvo in najvišjo gospodinjo v državi. Kraljici, kakor je Nj. Vel. Marija kot soproga, mati in žena, velja naša Iskrena ljubezen in globoko spoštovanje. Njen rojstni dan nam je svetal in lep narodni praznik. V beli, kraljevski Zagreb, kjer sta Nj. VeL kralj in kraljica zopet deležna dokazov velike vdanosti in spoštovanja, potujejo danes iz vse Jugoslavije želje za srečo naše kraljevske družine. Pogovor s Snežnikom Beograjska »Politika« praznuj« tridesetletnico velikega, plodnega in uspešnega dela za Jugoslovenstvo. Njeno slavnostno številko, ki je izšla za pravoslavni Božič, krasil poleg številnih prispevkov izpod peresa uglednih književnikov, politikov, diplomatov in drugih piscev naslednja pesem Otona Zupančiča: flne&nik skoz okno gleda me ves (as, kako pero ml teče po papirju... »Minljivi, majhni smo proti vseratrja •o tvoje črkanje, in ti, ln jaz____ Tt, ki komolce al razprt in ttdoboo sklonil, pa »i še visok, da s temenom zadevaš se v obok — Jr mera tudi zate? — Tudi nuna, Dams tn jutri in Se nekaj časa poooerH kopljemo se v vsaki aort, m pisano človeku je in gori: fanena nič, spomina več, ni glaflat Ml ta drl oMesU smo grom — ttovcic In gora, mesto, trg in vas —— da Izgubili um svoj krst in glas — v«A, d> se »oveni zdaj Monte Nervoso?« Oton 2upaa£i& Zadnja pot Ivana Rebeka Celje, 8. januarja. V nedeljo popoldne se je vršil pogreb popularnega obrtnega prvoboritelja gosp. Ivana Rebeka. Ob 15.30 se je zbrala pred hišo žalosti na Mariborski cesti velika množica občinstva. Po blagoslovitvi krste je pred hišo zapel moški zbor CPD Jelenovo »Usliši nas. Gospod«, nato pa se je začel pomikati dolg žalni sprevod. Na čelu sprevoda so nosili uslužbenci tvrdke Ivan Rebek vence, sledili so pevci in obrtniki iz Celja in okolice, Ljubljane, Maribora in drugih krajev dravske banovine. Za vozom s krsto, obloženim z venci, •o stopali člani pokojnikove rodbine in ostali sorodniki, predstavniki oblastev. uradov, obrtnih in trgovskih organizacij, raznih korporacij in narodnih dru=tev, med njimi predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, predsednik sreske in krajevne organizacije JNS g. dr. Kalan. narodna poslanca gg. Ivan Prekoršek in Ra-sto Pustoslemšek, zastopnik Zbornice za TOI g. Milko Krapež, deputacija Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani pod vodstvom g. Filipa Pristoua, deputacija Okrožnega odbora v Mariboru pod vodstvom g. Franja Bureša, deputacija Okrožnega odbora v Celju pod vodstvom g. Miloša Hohnjeca, deputacija Obrtniškega društva v Ljubljani s podpredsednikom g. Francem Igličem, deputacija Slovenskega obrtnega društva v Mariboru s podpredsednikom g. Miho Vahtarjem, obrtno zadružni komisar g. I. Založnik iz Maribora, Mstopn** eeljsfce m ca tu« m okoliške občine, zastopniki obrtne nadaljevalne šole v Celju, pokojnikovi prijatelji in znanci ter veliko število občinstva iz Celja in okolice. Po obredu na okoliškem pokopališču so se ob odprtem grobu poslovili od zaslužnega pokojnika gg. tajnik Okrožnega odbora v Celju Drago Zabkar v imenu obrtništva, dr. Juro Hrašovec v imenu nacionalnih delavcev, Milko Krapež ▼ imenu Zbornice za TOI v Ljubljani, Franc Iglič v imenu ljubljanskega in Franjo Rureš v imenu mariborskega obrtništva. Moški zbor GPD je zapel Prelovčevo »Zadnje slovo«. Ivanu Rebeku bomo ohranili trajen in časten spomin! Smrtna nesreča uglednega ljubljanskega obrtnika Ljubljana, 8. januarja Popoldne je ▼ svoji delavnici v Slom-Skovi ulici 14 smrtno ponesrečil znan: pekovski mojster Josip Starič. Pri pregledu peči v pekarni mu je spodrsnilo, da je padel z visoke peči na tla in si prizadejal težke notranje poškodbe. Domači so takoj poklicali zdravnika dr. Sporna, ki pa ponesrečencu ni mogel več pomagati. Po nekaj urah težkega trpljenja je Josip Starič ob petih popoldne izdihnil. Tragična smrt cb vlaku Sodražica, 8. januarja V Sodražiel so danes popoldne pokopali tamošnjega mizarskega mojstra Ivana Vesela, ki je postal žrtev tragične nesreče. V soboto zvečer se je z vlakom vračal domov iz Ljubljane. Med vožnjo je malo zadremal in je na postaji 21ebiču v največji naglici skočil iz vlaka in sicer na levo stran na kup visoko naloženega omrzlega snega. Na snegu se ni mogel obdržati in je omahnil najprej na stopnj;šče vlaka. Ko je vlak krenil, je nesrečnik padel pod njega. Nesreča se je dogodila tako naglo, da ni postal nihče na njo pozoren. Nesrečnega mojstra so našli v nedeljo zjutraj mrtvega na progi tik pred prihodom jutranjega vlaka. Pokojni Vesel je bil marljiv m napreden obrtnik, znan daleč na okrog, poleg tega pa tudi požrtvovalen član gasilskega društva in raznih narodnih organ:zacij. Zapustil je vdovo in več nepreskrbljenih otrotk. Tragično preminilega zvestega tovariša so spremili na zadnji poti gasilci, v slovo pa mu ie zapel tudi sokolski pevski zbor. Laxoxraxrncra j.JuuLJuuGnaaoor! SAMO SE DANES ° D O L L Y HAAS kot Mala pustolovka Smeh, zabava in veselo razpoloženje v Zvočnem kinu Ideal Predstave ob 4., 7. in 9.^4 uri zvečer EJmnDDDaDDODDDC^^ Po dolgih potovanjih -zadnja pot Ljubljana. 8. januarja. V nedeljo ob pol 2. zjutraj je izdihnil v 84. letu svoje starosti v Zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti upokojeni vadniški učitelj v Kopru in pozneje v Gorici, g. Benedikt Poniž, rojen v Ajdovščini. Vzela ga je pljučnica, ker se je preveč zanašal na svojo trdno konstitucijo in je tudi ob najhujšem mrazu spal pri odprtih oknih. Bil je velik in sila močan in trdil ie. da v svojem življenju ni bil nikdar bolan; zato se je nadejal še precej let doživeti, najmanj 90 V tej veri je tudi uravnal svoje življenje, kajti hranil se je izključno s sirovo rastlinsko hrano in kislim mlekom, salato pa je belil z malinov-cem, ker ni prenesel nobene kisline in je bil glede pijače že nad 30 let popoln abstinent. Ker je zaradi neke bolezni zelo oglušil, se je dal z 49. letom svoje starosti upoko- Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici, uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje nd klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Danes velika premiera ob 9-1/« uri velefilma strasti, ljubezni in lepote tSaif uri Predprodaja od 11.—^3. ELITNI KINO MATICA TELEFON 2124 r katerem nastopa slavni ruski igralec VALERIJ INKIŠINOV sodelujejo Liane Haid in Viktor de Kowa To je film, ki nam pokaže ljubezen in strast japonske duše j iti. Od tega časa je pa sila mnogo potoval. Prehodil (ker po suhem se ni nikjer vozil) je velik del Evrope, Afrike in Azije. Tako je šel peš iz Kopra na Reko, Bosno, Hrvatsko, Madžarsko, Moravsko, Če-šl-o do Pra^e. Tudi Rusijo je prepotoval odn. prehodil od Petrograda in Moskve, t rav do zadnjega se je živo zanimal za usodo Slovanstva, zlasti svojih ožjih rojakov v Italiji, katere je svoj čas narodno vzgajal in branil proti italijanašem. Zapušča hčerko, vdovo v Ljubljani ln vnuka, diplomiranega inženjerja berlinske tehnike. Dasi vedno svobodomiseln, je bil vendar verski m ob smrti deležen vseh cerkvenih blagodati. K večnemu počitku so ga spremili danes popoldne. Naj mu bo lahak večni sen pri Sv. Križu. Izgube naših rojakov v ameriških bankah V bankah je „zmrznilo" 25 milijonov dolar] e v — Značilna debata o »domačih" in „ tujih" feankah Danes nepreklicno zadnjikrat fi ob 4. in V48. uri | FRANČIŠKA GAAL 0 Škandal | v Budimpešti m Elitni kino Matica Telefon št. 21-24 O Chicago, konec decembra. Clevelandska »Ameriška Domovina« le poročala, kako je v raznih ameriških bankah »zmrznilo« najmanj 25 milijonov dolarjev od prihrankov slovenskih rojakov. V poročilu so bili navedeni razni denarni zavodi s trditvijo, da se nihče ne poteguje za slovenski in hrvatski denar, ki je v njih zmrznil, dočim se domači slovenski denarni zavodi napadajo in sumničijo. »Ameriški Domovini« je potem odgovoril dnevnik »Prosveta«, ki pravi, da ne misli debatirati o domnevni številki »zmrznjenega denarja, dasi je gotovo večja, kar se da sklepati že iz tega, ker so slovenski in hrvatski delavci in trgovci izgubili okrog milijon dolarjev samo v propadli Kasparjevi banki v Chicagu in še v nekaterih drugih znanih zavodih. Koliko sto-tisoč dolarjev iznaša izguba v ostalih chi-caških bankah in koliko milijonov v drugih krajih Združenih držav, pa itak nihče ne ve. Odločno zavrača »Prosveta«, da bi se propadle privatne slovenske, ali — kakor pravi »Domovina« — domače banke identificirale s slovenskim ljudstvom. Lastnik slovenske banke v Clevelandu ni nič več in tudi nič manj kriv kakor pa lastnik Kasparjeve ali Millard banke v Chicagu. Vse banke so špekulirale in to jih je pogubilo. Tega niso krivi posamezni bankirji, marveč vsa njihova organizacija in ves njihov sistem. Ta sistem je gnil. Če bi ne bil gnil. ne bi bilo propadlo 6000 bank in ne bi bilo izgubljenih tudi 25 milijonov dolarjev slovenskega denarja. Za nas je jasno, pravi »Prosveta«. da je kriv in odgovoren sistem, ne pa kak bivši »šoštar«." ki je v debelih letih odprl tako zvano slovensko banko. Otvoril jo je, da bi samega sebe obogatil, ne pa slovensko ljudstvo v Ameriki. Med privatnimi bankami v Ameriki, pa naj bodo v rokah Slovencev, Turkov ali Kitajcev, ni nobene razlike v interesih. Vse poslujejo v prvi in zadnji vrsti za svoj dobiček. Sedaj, ko so prihranki v domačih in tuj^h bankah zamrznjeni, bi morali pač vsi prizadeti složno zahtevati, naj vlada zavožene banke podržavi in likvidira vse zmrznjene vloge. Skrivnostni zlikovci Maribor, 8. januarja. Znani posestnik in živinorejec g. Josip Kuhn v Razvanju, ki še zdaj čuti posledice lanskega napada, zaradi katerega sta bila napadalca nedavno obsojena na daljšo ječo, je v noči na nedeljo čul, da lajajo njegovi psi pri gospodarskih poslopjih prav divje in besno. Zato je vzel nabito dvo-cevko in odšel pred hišo, od koder je opazil v bližini svinjskih hlevov, ▼ katerih ima več lepo pitanih prašičev, tri moške postave. Ker se na njegov klic »Stoj!« niso hoteli pokoriti, temveč so skušali zbežati v bližnji gozd, je g. Kuhn oddal za njimi dva strela, od katerih je eden zadel zadnjega neznanca, da se je na mestu s pridušenim krikom zvrnil na tla. Kuhn se je nato vrnil v hišo in ponovno nabil puško, okrog 4. ure zjutraj pa se je podal v spremstvu na kraj dogodka, kjer pa ni našel zadetega neznanca, temveč samo močno razhojen sneg in velike mlake krvi, znak, da je bil eden neznancev nevarno ranjen in sta ga njegova tovariša nato odpeljala v smeri proti Ho-čam. Sum, da so bili neznanci vlomilci, ki so hoteli najbrže odpeljati g. Kuhnu §DDDDnaDOODDnonnnonDonononnn Q Samo Se danes senzacijonalnl velefilm g § MORSKI VOLK § v ZVOČNEM KINU DVOR g Telefon 27-30 P Senzacija, kakršne še niste videli. □ Bu Predstave ob 4., 7. in 9. url. rj □ innnoaooaonnnDaJuuuuuDDDcnnDD kakega pitanega prašiča iz svinjaka, s® potrjuje, ker se doslej še ni javil v mariborski bolnišnici ali r>ri kakem zdravniku noben obstreljenec. Prebivalstvo se opozarja na ta dogodek in naj sporoči eventualne podatke o kakem ranjencu, ki bi kje na kmetih iskal pomoč, najbližji oroZ-niški postaji. Aretacije v zvezi z roparskim napadom na Lopati Celje, 8. januarja. Po drznem roparskem napadu v noči na praznik Treh kraljev na Lopati pri Celju, katerega žrtev so postale 80 letna Frančiška Grobelnikova in njena 68 letna sestra Rozalija ter 50 letna zasebnica Katarina Hribarjeva, ki je stanovala pri Grobelni-kovih, so orožniki in policija takoj uvedli obširno preiskavo. Sum je padel na 32 letnega, v Gaberju pri Celju rojenega in r Gotovlje pristojnega brezposelnega delavca Ludvika Jošta, očeta petih otrok, sta-nujočega na Dečkovi cesti št. 7. Jošta, ki je lani delal pri Grobelnikovih na Lopati, v usodni noči ni bilo doma. Na podlagi raznih obtežilnih okolnosti so ga aretirali na praznik dopoldne v njegovem stanovanju. Pri ponovni preiskavi v njegovem stanovanju so našli v postelji močno okrvavljene hlače. Jošt je sprva trdil. da ne ve. zakaj so hlače krvave, potem pa je rekel, da je klal petelina in se pri tem oškropil s krvjo. Jošt odločno zanika krivdo in bo šele preiskava dokazala, ali je bil sum upravičen ali ne. Frančiška in Rozalija Grobelnikova. ki ležita v celjski bolnišnici, imata smrtno nevarno poškodbe na glavi. Njuno stanje ie resno. Katarina Hribarjeva, ki ima tri rane na glavi, je v domači oskrbi. KULTURNI PREGLED Iz glasbenega življenja Gostovanje ge Balkanske v ljubljanski operi ▼ soboto in v nedeljo zvečer smo v operne™ gledališču z veseljem in odkrito prisrčnostjo pozdravili prvo bolgarsko lastavi-eo, ki naj bi bila tjdi med znanilkami nove pomladi ob naših vzhodnih mejah. Kakor v Zagrebu, je tudi v Ljubljani ga. Balkanska kot operetna pevka dBalkain9ka« že od dalej kaže na njeno širšo domovino, je menda stalna članica sofijskega operetnega odra. Njena odlični, svetska pojava bi bila vsase-mu evropskemu odru v čast. Njen veli'io-mestni nastop v krogu naših operetnih lfj-di je dokaj nemilo pokazal komodno pro-vincialnoet naših operetnih prizadevanj. Pevski, glasovno. ji me bi ravno prisojal visokih ocen, saj v naši opereti nastopajo kdaj pa kdaj domače pevke, ki jo v tem pogledu daleč prekašajo. Kljub temu pa so zanimive nj-sne rezke od deljene glasovne leg©. Iz precej zibajoče se, a svobodne višine se ji glas presenetljivo zlomi v prav sonorno, skoraj moško nižino. Ta posebnost njenega glasu pa je prav pikantna- Njena igra je poduhovljena, v nje je udeležena e slednjim gibom svojega visokega, sloko - vitkega telesa, z ve?mi črtami svojega vzhodno - rasnega obraza. Kljub poletju njenih let je mladostno živahna, a nikdar ne prekorači meja dostojainstvenoeti in umerjenost visoke dami. Njene ekskvizitne, sijajne toalete bi zahtevale etrokovnjaka-opisovaka. Pjblika njenega hitrega, časih sunkoma izgovorjenega bolgarskega jezika ni mogla takoj razumeti, a bi 9e mu kaj kmalu privndila, saj je našim ušesom bližji, kakor marsikateri drugi sorodni jezik. Nemara bi v sofijski operi ali opereli z odprtimi rokami »prijeli tudi našo pevko, 8e bi bila vrnil? nrijateliski obisk ge. Balkanske. i! r> obilo uspeha tudi na njenem nadaljnjem umetniškem potovanju. Dve novi slovenski glasbeni publikaciji V samozaložbi je pravkar izšla v Zagrebu »Sonatina« za klavir, delo našega primorskega rojaka Ivana Grbca. Ima štiri stavke ter temelji na narodnih napevih iz Djordjevičeve zbirke. Pisana je preprosto, pregledno, harmonično ne prenatrpano, namenjeno pač za mladino, ki ji bo prav dobro rabila. V tendenci, da tuje skladbe kar le mogoče nadomestimo za šolsko uporabo z domačimi, je treba to sonatino naj-topleje pozdraviti, kajti mesto, ki ga sedaj zavzemajo v naših učnih načrtih manjvredna tuja dela, pripada po vsej pravici kvalitativnim domačim skladbam. Prav jugo-slovenska folklora se sicer od vseh meni znanih najmanj prilagojuje umetniški obdelavi; vsaj doslej nisem še bil izsledil skladbe, v kateri bi bila na^a narodna pesem umetniško zgledno obdelana: osobito klavirske priredbe so večinoma jako krhke in nezvočne. Temu nedostatku se tudi Gr-bec ni izognil in ponekod je njegov klavirski stavek prazen, v celoti pa dober in uporaben. Dodan mu je prstni red. Nekaj tiskovnih pogrešk je vsekakor še ostalo, pa jih bo učitelj lahko popravil, ker so preproste. Ob istem času je izšla »Grlica«, revijal-na zbirka omladinske (bi pač moralo stati: mladinske) muzike. V ličnem formatu in opremi je izdal pevovodja našega učiteljskega pevskega zbora in profesor zagrebške glasbene akademije. Srečko Kumar, zbirko mladinskih pesmi. S skladbami so prispevali Taičevič. Pozaj;č, Adamič. Gr-bec. Zivkovič. Marinkovič in Stolcer-Sla-venski. Pesmi so stavljene deloma a capH-la, deloma s spremljavo klaviria ter bodo gotovo dobro došle našim šolskim mladin- skim zborom. V literarni prilogi otvarja izdajatelj anketo o petju po notah v osnovnih šolah, prinaša biografije skladateljev, zastopanih v tem zvezku, apologetično in s sliko opremljeno skico o »Trboveljskem slavčku«, daljšo uvodno besedo in popis skladb zvezka. Želeti je. da bi se ta revija obdržala ter tako redno prispevala k mu-zikalni izobrazbi naših šol. L. M. Š. Smrt skladatelja Blagoja Berse. V Zagrebu je umrl v starosti 60 let znani skladatelj Blagoja Bersa, čigar dela so se večkrat pojavljala tudi na naših koncertnih programih. Po rodu je bil iz starega Dubrovnika, glasbo je študiral v Zagrebu in na Dunaju, po prevratu je postal profesor na glasbeni akademiji v Zagrebu. Kot skladatelj se je poizkusil v operah (»Oganj«, »Postolar od Delfa«), v glavnem pa je pisal večje orkestralne skladbe. Cikla 12 simfoničnih pesmi »Tz moje domovine«, ki je v njem videl svoje življenjsko delo, ni dovršil. Kot profesor glasbene akademije je z vnemo vzgajal naš glasbeni naraSčaj in ostane v svetlem spominu pri vseh, ki so ga poznali,. ftrstoeaetletnlca Josefa Suka. Na Češkoslovaškem so se že v novembru vršile prve prireditve v počast skladatelja Josefa Suka, ki je dne 4. t. m. dopolnil šestdeset let. Suk sodi med najpomembnejše češke skladatelje Povzpel se je na tisto višino, kjer stoje nesmrtni liki Smetane, Dvofaka. Janačka. Kakor J. B. Foerster, reprezentira tudi Suk današnjo češko glasbo, nje tradicionalno razvojno linijo in njena zrela novotarska stremljenja. Suk je avtor cikla velikih simfoničnih skladb Asrael — Poletna pravljica — Zorenje — Epilog. Njegov Epilog je veličastna krona temu mogočnemu delu, čigar posamezne simfonije so dosegle svetoven sloves. Največji učenec in najboljši in-terprpt mojstra Suka je Vaclav T al i c h; pod njegovo taktirko smo slišali Suka tudi v Ljubljani. Tslich je zanesel Sukovo delo zlest' v skandinavske dežele in v Rusijo. j Sest desetletnici Josefa Suka vidi češki narod zoper veliKi praznik svoje nacionalne glasbe. Temu mojstru češke glasbene umetnoiti je pred tedni podelila Ma-sarykova univerza v Brnu častni doktorat filozofije. Teza, ki jo je spisal, so debele partiture njegovih skladb, in ti dokazi izjemnega duha utegnejo veljati tudi tedaj, ko bo že zdavnaj pozabljenih stotine doktorskih disertacij. Tako so bile v svobodni domovini mojstru Suku prihranjene težke izkušnje, ki jih je imel njegov genialni predhodnik Smetana, in priznanju brnske Almae matris se je pridružil ves narod s številnimi slavnostmi in koncerti. Muzifki slamnik je pravkar zakljjfil šjfeti letnik z 9.—10- številko, ki prinaša mtd drucim članke v Cajko6kem in Verdiju, polemiko Milenka Zivkoviča z dramskim režiserjem Kulundžiaem glede operne režije, pregled židovske glaebe v 19. in ?0 6tol?tju in prevod razprave Georgesa Cunel lija »O neuspehu empiričnih metod pri po uku petja«. »Mjzički glasnik« je službam glasilo Jugoslovanske pevske zvezie in !2la.= benega društva »Stankovič« v Beogradu. >JUTRO« Bt. 5 4 Torek, 9. L 193J XIV. SLOVANSKI VEČER e, TABOR 13. JANUARJA ce vesti ♦ Dve obletnici. Včeraj je poteklo 115 let, odkar je v LJubljani umrl naš prvi pevski vodnik — Valentin Vodnik. Počastimo njegov spomin, da pridobimo nove naročnike družbi, ki se ponosno diči z nje-govim imenom. Na današnji dan leta 1855. pa se je v Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton Aškerc. ♦ Vodja sirskih Arabcev, Arslan-bej, ki Je, kakor znano že drugič obiskal Banjalu-ko in Sarajevo, se je po 16 dnevnem bivanju v naših krajih spet vrnil v ženevo. Svojim prijateljem je obljubil, da bo v svojem listu, ki izhaja v ženevi, spet poročal o muslimanskem življu v Jugoslaviji. ♦ Združenje trgovskih potnikov je imelo v soboto v Zagrebu redno letno zborovanje. Bilo je ustanovljeno leta 1924. in prehaja tako v 10. leto svojega obstoja. Doslej so imeli člani sedeže svoje organizacije v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu, Izrazili pa so željo, naj se v Zagrebu organizira centrala. Z ureditvijo osrednje upra-»e bo znatno povečal delokrog, dvignila pa se bo tudi kompetenca organizacije trgovskih potnikov, ki šteje preko 600 članov. ZA DAMSKE ŽEJIPERJS (i^andska volna TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1 ♦ Narodna knjižnica In čitalnica v Za. grebu, Gunduličeva ulica 29, priredi v sredo 10. t. m. društveni sestanek s predavanjem g. vseuč. asist. dr. Karla Lušickega »Neredno utripanje srca« (s projekcijami) Začetek predavanja ob 9. uri zvečer. Gostje dobrodošli. ♦ Smrt blage gospe. Ji Poljčan nam pišejo: Te dni je smrt nenadno stopila v ugledno družino Drassalovih. Umrla jim je ljubljena mati, stara mamica, ugledna 71 letna gospa, vdova po carinskem reviden-tu Elizabeta Drassalova. Pokojnica, Ljubljančanka, se je pred nekaj leti priselila v Poljčane k svoji hčeri, učiteljici, da v krogu svojih najdražjih preživi leta, ki so ji še namenjena. Kronika njenega življenja beleži tudi mnogo bridkega. V najhujšem času pred več leti, ko so bili otroci še majhni, večina niti šoli dorasli, je izgubila svojega ljubljenega moža. Hud udarec je s težavo prebolela; le v neizmerni ljubezni do ostalih otrok je našla utehe. Vse življenje je bilo odslej posvečeno le njim in ie tako je bilo mogoče, da jih je pokojnica vzor matere, spravila vse do zelo uglednih poklicev. Bila je sploh prijateljica otrok. Se na etošnjo tepežnico je bila za mladež vsa radodarna. Ko je še lani okrog svojih najljubših obhajala čvrsta 70 letnico, pač nihče ni slutil, da je zapisana grobu. V teku kratkega bivanja med nami se je prijazna gospa vsem priljubila in je uživala visoko spoštovanje. V četrtek jo je na njeni zadnji poti spremilo veliko prijateljev in znancev, med njimi tudi šolska mladina, domače in okoliško učitel.istvo, pevci pa so ji zapeli »Vigred« in »Blaeor ji«. Bodi blagi pokojnici ohranjen svetel spomin, preostalim naše sožalje! ♦ Kuharska šola v Gostilniškem domu v Ljubljani bo končala svoj tečaj s koncem meseca januarja. Priredi pa z ozirom na nove prijave nov trimesečni tečaj s počet-'kom meseca februarja. Šola sprejme še nekaj novih udeležencev, ki naj takoj obvezno prijavijo svojo udeležbo na tečaju. Informacije se dote v pisarni Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani, Privoz 11, telefon 25-75. ♦ Dar CM družbi. Krajevni Solslci odbor v Teznu pri Mariboru je daroval Ciril Metodovi družbi namesto venca na srob bivšega šolskega upravitelja Antona Brum. na 300 Din. Srčna hvala! še Elite nakazali naročnine za zadnji kvartal? Dokler ne plačate, niste zavarovani za slučaj nezgode pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI«. splošni zavarovalni družbi v Ljubljani, Tyrševa cesta 15. Nakažite še danes! Naša številka čekovnega računa je 11.842. ♦ Popravek. Pri zahvali Ivan Lavrič, objavljeni v soboto 6. t. m., se mora pravilno glasiti: zahvaljujeva se gg. zdravnikom in ne gg. zdravnikoma, kakor je bilo pomotoma objavljeno ♦ Pogrešana mladenka. V Zalogu pri LJubljani pogrešajo že nekaj dni mladenko, ki je pred svojim odhodom govorila o samomoru. Pogrešanka je stara 20 let, čr-nolasa in oblečena v modro obleko. Vesti o njej naj se sporočijo orožniški postaji v Vevčah pri Ljubljani. -a železnega mostu preko Une zahtevajo gospodarski interesi seve-rozapadne Bosne in Like. V Bihaču vodi preko reke Une velik lesen most in se vrši preko njega ves promet iz severozapad-ne Bosne. V Bihač vodi glavna cesta od Drvara, Ključa In Bos. Petrovca, nadalje od Bosanskega Novega ln Krupe ter Cazi-na, kakor tudi železniška proga Bos. Novi -Bihač. Ves promet teh komunikacij vodi preko tega mostu na vse strani Like in je gotovo, da toliko bremen za dolgo ne bo več mogoče zaupati lesenemu mostu. Zgraditev velikega železnega mostu, ki bi po mnenju strokovnjakov stal okrog 4 milijone Din, je nujno potrebna. Bihačka občina s svojimi pičlimi sredstvi ne more priti v poštev; zaradi velikih gospodarskih interesov velikega dela Bosne in Like upajo, da bo zgradbo izvedla država. ♦ Nepravo štedenje je prav za prav razsipanje. O tem nam pišejo iz Dobove. Del sreske ceste med Dobovo In Rigoncami, kjer poteka ob vsakoletnih povodnjih voda iz prepolne Sotline struge, je bil in ostane menda še dolgo odprta rana v sre-skem cestnem gospodarstvu. Ni dolgo tega ko je bilo sklenjeno cesto dvigniti In urediti miren odtok. Toda do stvarne izvedbe še ni prišlo. Predlanskim je bil sicer položen pod najnižji del ceste kanal, a so bile cevi tako ozke, da je mogel vsak nestrokovnjak videti, da ne bodo ustrezale namenu. Vrhu tega je bilo delo nadvse površno, saj so zakopali celo pokvarjene cevi. Povodenj, ki je pred nekaj dnevi na stopila, je končno vse skupaj razdrla ln ii izkopala v cesto veliko jamo. še dobro, da ni bilo druge nesreče. Očitno tedaj, da je štedenje na nepravernim estu razsipanje denarja. Cesta, kakor so jo sedaj zakrpali, gotovo ne bo smela ostati taka, .e pa bo popravljena na isti način kakor prvič, bo pa tudi drugič denar zavržen. Očividno je treba vso cesto dvigniti, pod njo pa na več mestih napraviti obsežne požiralnike tako, da ne bo imela voda časa nabirati se in potem trgati ceste, temveč bo odtekala mirno dalje. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah In plisira tovarna JOS. REICH. h LimMIane u— Ljubljanskemu meščanstvu! Danes 9. t. m. slavimo rojstni dan Nj. Vel. naše kraljice Marije. Pozivam meščanstvo, da v proslavo tega visokega dne razobesi državne zastave._Mestni načelnik in župan: dr. Dinko Puc. u_ Pri današnji službi božji v stolnici v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljice bodo izvajali Gollerjevo sv. mašo in fco pel solistične vložke baritonist g. Jože Likovič. u— 70 letnica vrle napredne žene. Danes praznuje v krogu svojih nabližjih 70 letnico rojstva na Poljanski c. (Predovičeva hiša) _ gospa Nežka Ropičeva, vdova po poštnem poduradniku Jubilantka je sicer po rodu iz Siska toda vzrasla je v Ljubljani. Kljub letom in velikim družinskim skrbem je ohranila vso svežost in duševno čilost, pa tudi mnogo humorja. »Imela je 12 otrok, od katerih jih živi še šest; vsi so dorasli, dobro preskrbljeni, vzgojeni v odločno narodnem duhu. Vsi trije sinovi so navdušeni Sokoli, enako hčere, ki so vse že poročene. Vzgledni materi zatorej lepo čestitamo In ji želimo še dolgo in zlato jesen življenja. u— 14. slovanski večer JNAD Jadrana pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. bo v soboto 13. t. m. na Taboru. Pri koncertnih točkah sodelujejo čl. kr. opere ga Thierry-Kavčnikova, g. Primožič Robert in pevski zbor akademikov. Vabila so razposlana. Replamacije na JNAD Jadran, Tomanova ulica 3. Tel. 29-74. u— Predavanje SPD o Montblaneu ln Materhornu. Opozarjamo planince ln ostale prijatelje naših prireditev na predavanje gdč. Francke Mohorčičeve in g. Kopin-ška, ki bosta v petek 12. t. m. ob 20. pripovedovala v Delavski zbornici o svojih turah in doživljajih na teh dveh alpskih velikanih, Gospodični Mohorčičevi sta prvi Slovenki, ki sta bili na Montblaneu in Materhornu in zanimivo bo poslušati, kako doživlja žena ture nad 4000 m. G. Kopin-še.k je po svojih šaljivoresnih člankih v 14 dni termoSorov (gumastih ogrevalcev) SVETOVNO ZNANE TOVARNE WIMPASSING Drogerija Kane (v nebotičniku in 2idovskl ulici 1) >Jutru< in »Planinskem Vestniku« že dobro znan, tokrat ga bomo prvič čuli v Ljubljani kot predavatelja. Obeta se nam prijeten večer, zato pridite vsi! u_ ZKD pripravlja za predpustni kino spored nekaj jako zabavnih filmov. Prvi teh filmov se bo predvajal že v petek ob pol 15. v Elitnem kinu Matici. Za vse te predstave bo ZKD znižala cene na 3 in 5 Din. Epidemija pri otrocih šolske otroke varujejo infekcijskih bolezni, ki nastanejo s prihodom klic v duplino ust in grla, priljubljene Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malemu zavojčku Din —, velikemu zavojčku pa Din 15.—. 354 u_ Tajfun na Japonskem Je povzročil že mnogo škode. Vihar, ki se mu ne zoper-stavi nobena sila. Hujše od te elementarne katastrofe je, ako razsaja tajfun v duši sinov dežele vzhajajočega soLnca. Posledice in dejanja lahko vidimo v prekrasnem filmu »Tajfun«, ki se bo predvajal danes v Eiitnem kinu Matici. V tem delu nastopa slavni ruski filmski igralec Inkišinov, njegova partnerica je Liane Haid in Viktor de Kowa. u_ Anton Hajdrlh, Josip KocJančlč, Av. gust Leben in Hrabroslav Volarič so bili skladatelji, ki so naš narod budili in mu s svojimi domorodnimi pesmimi krepili narodno zavest. Njihove skladbe so bile vsepovsod zelo priljubljene, pela so jih vsa naša pevska društva z največjim navdušenjem. Ko pa je naša nova zborovska glasba začela korakati z duhom časa, so te romantične cvetke slovenske zborovske glaste ovenele, vendar pa zaslužijo, da nanje osvežimo spomin. To hvalevredno nalogo si je nadelo pevsko dru?„vo Ljubljanski Zvon, ki hoče v ponedeljek 15. t. m. ob 20. v dvorani Filharmonlčne družbe priredit' zgodovinski koncert skladb omenjenih skladateljev. Publika, ki se ga bo udeležila, bo brez dvoma imela lep umetniški užitek. Pevski zbor Ljubljanskega Zvona in društveni oktet se trudita, da bodo z izvajanjem teh starih pesmi vsi navzoči zadovoljni. Vstopnice so naprodaj po nizkih koncertnih cenah v Matični knjigami na Kongresnem trgu. Preskrbite si jih pravočasno, ker jih bo drugače zmanjkalo. Besedilo skladb so na razpoago istotam. u_ Jadranska straža (krajevni odbor) priredi 20. t. m. v Unionski dvorani svoj tradicionalni zimski večer v narodnih nošah. Nastopijo naše najlepše jugoslovenske in slovanske narodne noše. Gostje bodo sedeli pod brajdami, v ozadju se bodo poigravali valovi morja ob Rabu. Stolpi našega starega Raba vas bodo pozdravljali. Iz velike daljave vas bo božala pomorska godba. Vsak obiskovalec bo imel vtis, da je ob morju. ?.>-s°WlSKIDOri Telefon 33-87 FEUK BRESSART sloviti komik Vas bo zabaval v filmu MODRI MADEŽ Marion Taal, Georg Aleksander Predstave v torek, sredo in-četrtek ob %7. in uri Dopolnilo nov zvočni tednik cclne- i ao. 8, 6,5,-x dim _ PRIDE! HREPENENJE! PRIDE! u— Akademija Pomladk« Jadranska atraže L dri. realne gimnazije t LJubljani bo dne 14. t. m. ob 16.30 t Trgovskem domu. Na sporedu »o: Nagovor, deklama- cije, pevske in glasbene točke ter mladinski orkester na orglice in harmoniko. Vstopnina za člane 8 Din, za nečlane 10 Din. Ples do 11. ure. u_ K. o. JNS za kolezljakl okraj priredi 11. t. m. ob 20. pod okriljem ZKD predavanje o oceanskem paraiku. Predaval bo g. Vladimir Kravos. u_ Sokol II. prične zopet % rednim streljanjem na Prulah v četrtek 11. t. m. u— šižkarji! Redni občni zbor podrnlnl-ce Sadjarskega in vrtnarskega društva se bo vršil ob priliki predavanja 16. t. m. ob pol 8. zvečer v šoli. Pobirala se bo tudi članarina. Udeležite se v obilnem številu! u_ Narodna čitalnica Dravlje. Dne 11. t. m. ob 20. bo predaval pod okriljem ZKD Stepišnik Drago o temi: Povojna Evropa. u— Vojni invalidi in vdove, dospel le premog, član, ki si ga želi nabaviti, naj pride od 9. do vključno 11. t. m. v društveno pisarno med uradnimi urami od 9. do 14. S seboj naj prinese člansko knjižico in vreče. u_ Dva ponesrečenca. V tovarni za klej zaposleni kurjač Valentin Jerneje je včeraj padel doma v kuhinji ln se precej pobil na glavi, Jože Jeras, strojnik v tobačni tovarni, je včeraj na ulici tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. Oba ponesrečenca sta v bonici. u_ Zapeljana dekleta. Policiji Je prišlo na uho več primerov zapeljevanja mladostnih deklic, ki jih je zvabljal v svoje stanovanje že starejši možak. Dekleta je lovil na ulici ter pod raznimi pretvezami sklepal ž njimi znanstva. Na početje tega človeka so bili opozorjeni starši zapeljanih deklet, ki so zadevo prijavili in sedaj teče preiskava. u_ Spet malo snega. Po mokrih zimskih dnevih je pričelo v nedeljo zmrzovatl. Ceste in ulice so se osušile in spet se Je lotilo ljudi veselje do pešačenja. Iz Ljubljane so odhajali zategadelj v nedeljo številni izetniki, ki so se podali na okoliške hribe ali celo dalje proti Gorenjski. Tudi smučarji so prišli zaradi spremenjenih vremenskih prilik na račun vsaj do neke mere. Včeraj zjutraj je pričelo Po nastopu mraza snežiti. Sneg pa se ni mogel povsem uveljaviti in je popoldne temperatura ponovno padla. Na cestah ln ulicah je spet nastala brozga. u_ Zveza združenj gostilnlčar«klh obrti dravske banovine je preselila svojo pisarno v šubičevo ulico št. 3 pritličje levo. •Istotam se nahaja tudi pisarna »Gostilni-čarske Samopomoči.« u_ Plesno športni klub Ima drevi svoj plesni večer v Kazini. Novi dlani se vabijo. u_ Plesni odsek društva »Krke« vljudno sporoča, da prične z rednimi plesnimi vajami 10. t. m. v sredo ob 8. zvečer. Da se izpopolnite v noveli plesov se zanesljivo udeležite. Iz Celja e— Popravljanje volilnih imenikov. Mestno načelstvo mora v dobi od 1. do 31. januarja izvršiti uradno popravke stalnih volilnih imenikov. Pri tem vpiše v voliine imenike s svojim sklepom vse osebe, ki imajo volilno pravico, pa še niso vpisane, ter izpusti na isti na.in one, kb so izgubili to pravico. Vojaki, ki so odslužili, ali ki v letu 1934 odslužijo svoj rok, se vpišejo uradno. Vse osebe, ki imajo pravico do vpisa, pa v imenikih še niso vpisane, naj se zglasijo v času od 8. do vključno 27. t m. med 9. in 12. dopoldne v sob: št 2 mestnega nače-lstva. S seboj naj prinesejo krstni list. uradno potrdilo o državljanstvu in uradno potrdilo o predpisanem bivanju v mestu Celju. V navedenem času naj se zaradi popravkov v imenikih zglase tudi oni, katerih .mena, poklic, službeni in drugi na^ živi ter bivališča niso vpisana. e— Pozor, hišni posestniki! Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico opozarja svoje člane na poziv, kj se nahaia danes med celjskimi vestmi! e_ Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico naznanja svojim članom: Ker so plačilni nalogi r eredno izšli, ni mogoče da bi g. predsednik pokrajinske zveze ▼ Ljubljani pregledal plačilne naloge glede predpisane zgradarine. Zato priporočamo, naj vsakdo, ki je mnenja, da je previsoko obdavčen, osebno vloži rekurz. Rok za vložitev priziva je pri davčni upravi v Celju samo 30 dni od prejema plačilnega naloga. e_ Zanimivo predavanje V društvenih prostorih celjske »Soče, v Narodnem domn bo predavala v petek 12. t. m. ob 20. gd^ Zorka Potratova o trpljenju primorske žene in o italijanskih ženah e— Za Frankovo dramo »Karel In Ana< ki jo bodo uprizorili celjski Igrale! pod vodstvom režiserja g. Milana Košiča v če-trtok 11. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču, se še dobe vstopnice v knjigarni K Goričarja vdove e_ Kino Union. Danes ob 16.30. ln 20.30 zvočni velefilm »Champ« in dve zvočni predigri. Drobne vesti. Igor Stravinskij je spisal novo opero na osnovi Gideovega spisa. Imenuje s? »Persephone«. — Richard Strausg dovruje po besedilu Štefana Zwei-ga novo opero »Molčeča ženska«. — Letošnje slavnosti v VVagnerjevem Bavrfnithu so določene na čas od 22. julija do 23. avgusta. Repertoar obsega šest predstav »Parsi-fala<. štiri predstave J-Mnjstrov pevcev« in tri popoln? predstave »Nibelunškega prstana«. »Parsifala« bo tudi letos dirigiral Richard StraMjss — V Neworku nameravajo postaviti spomenik Richardu Wagnerju, v Los Angelci so odkrili spomenik Beethovnu. — Aleksandra Cerspnina opero >01-01«. ki io ie v tekoči sezoni uprizorilo tudi ljubljansko gledališče. pravkar daje pariška riska opera v Theatre des Champs Eiy-sčes. — B 3>la Bartok ie dovršil ciklus »Madžarske kmečke pesmi«. Nekaj Cankarjevih pisem |e priobčil prof. dr. Anton Dolar v optrti številki »Trigla-vanskih li?tov< (Maribor) V isti številki so v izvlečku dr. Strmška objavljana številna Aškerčeva pisma dr. Turnerju. Iz lokalne zgodovine Maribora prinaša leto za letom »Mariborski koledar« (ureja N. I. Vrabl, izdaja Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev) gradivo znanstvene vrednosti. V letošnjem koledarju je objavljen prispevek pref. Franja B a š a »Pivnici na Rotovškem trgu«, skrbno sestavljena zgodovina dveh mariborskih hiš s spomini na prvo polovico 19. stoletja in zgodnja leta Slovanske čitalnice. Karel Kraus. znani dunajski satirični pisatelj, avtor mogočne knjige o svetovni voj ni »Poslednji dnevi človeštva«, je povabljen v Zagreb, kjer priridi serijo predavanj. Jana Hajšmana »Cesk^ Mafie«. prva knjiga, ki jo je založila »Sfinx«. izid? v d r a s i izdaji pri založništvu »Orbis«, izdajatelju druge knjige tega pomembnega memoar-ekega spisa o svetovni vojni. — Avtor je medtem dovršil že nov spis, in sicer spomi nie na odličnega češkega slikarja - kubista Emila Fillo, ki je med vojno sodeloval s češko mafijo in iz Holandske vzdrževal bti-ke 9 podzemno revolucionarno Prago- V znamenju Zmajeve stoletnice. Uredništvo »Letopisa Matice Srpske« je posvetilo že drugi obsežni zvezek spominu Jovana Jovanoviča Zmaja. V pravkar izišli 338. knjigi je objavljenih 18 daljših člankov, ki se tičejo bodisi Zmaja bodisi Polita-Desan-čiča. 256 strani obsegajoči zvezek vsebuje vse polno interesantnega gradiva za slovstveno, kulturno in politično zgodovino. Pogebej je omeniti razpravo drja Jovana Radoviča o Zmaju, Trivunčev prispevek »Naš narodni bard«, Parmačevičev donesek »Zmaj i Hrvati« In drja šurmina »Moje uspomene na Mihaila Polita-Desančiča«. Med drobnimi prispevki je zopet vse polno gradiva k biografiji in bibliografiji obeh vojvodinskih velmož. Med drugim Je tu natisnjena daljša beležka drja Ivana L a-h a »Cika Jova Zmaj medju Slovencima«. Moderna mistika. L. 1929. v Parizu umrli" Eduard S c h u r 6 je bil svojevrsten pojav. V ožjih krogih je zaslovel po svojih muzikoloških, književno-zgodovinskib in estetskih razpravah, pisal pa je tudi pesmi, drame in romane. Najbolj so razširili njegovo ime okultistični spisi, ki so jih pred vojno mnogo prevajali v tuje jezike in komentirali širom sveta. Njegov najpomembnejši spir s-L' Evolution divine«, ki je izšel 1. 1912, smo pravkar dobili v srbskohrva-škem prevodu dr. Ive Hergešiča (Zagreb 1933, 286 str.). Tudi prevajalec ni Schurš-jev vernik. Bolj kakor objektivna vrednost njegovih nazorov so ga mikale subjektivne vrline tega spisa: predvsem originalnost Schurčjeve mudroslovne koncepcije, ki se sicer približuje Steinerjevim antropozof-skim naukom, vendar pa hodi v bistvu samostojna pota. Schurčjeva »Evolucija božanstva« je knjiga sodobne mistike, ki si vzlic vsemu tehnično-gospodarskemu, torej pretežno materialno usmerjenemu značaju našega časa glasno prisvaja mesto med miselnimi sostavi, ponujajočimi se današnjemu človeku na njegovih številnih razpotjih. Schurč je s pesniško vidovitostjo zgradil mogočen sistem verovanja, segajoč od začetkov vesoljstva preko postanka človeka do misterijev in mističnih razodetij, pa vse do sodobne religiozne in modroslov-ne krize. Rojen pesnik je svoje privide in modroslovne fantazije opisal v bleščečem slogu in ustvaril delo, v katerem se evolucijska teorija 19 stoletja združuje z najbolj razkošno orientalsko in srednjeveško mi- stično tvornostjo. Schurčjeva knjiga bo pač samo »izvoljene« čitatelje napolnila s hipnozo svoje vere in jim dala tisto gotovost, ki jo zaman iščejo v znanosti in v akade-mični filozofiji; čitatelja, ki se tako zlahka ne vdaja vonju mističnih rož, pa bo zanimala mogočna igra piščeve fantazije in obsežnega znanja. Iz nje bo občutil svojevrsten protest zoper materialistično mo-droslovje, čigar vloga Je nemara za dalje časa odigrana in ki danes rabi le še kot netivo k slepilnemu ognju boljševizma. Prevod se bere prav gladko. —o. »Venac«, najboljši književni mladinski list v Jugoslaviji, ki ga izdaja in ur*ja Jeremija Z i v a n o v i 6. priobbčuje v najnovejšem (4.-5.) zvezku daljši članek Gjorgja Zivanoviča o poliski literarni aikadenrii. prispevek S. V- Ristanoviča o religiozno-fi-lozofeki poeziji Petra Preradoviča, zanimivo razpravo Aleksandre M. Serdjukove o ženskih likih Ivana Turgenieva in preglid sodobne francoske književnosti iz peresa Alek-sa Stanojeviča. M?d članki ie tudi prispevek slovenskega sotrjdnika dr. Pavla Breznika »Jedan Božič« z reminiscencami na leto 1918. Vrh tega je v tem skrbno urejev«-n?m mesečniku obilno zastopano pesništvo in pripovedništvo. Pristopajte k »Jadranski straži"! 6VEDSKO KARTOTEKO Clgrippa in po&Covne fcttjtge vseh vrst nudi M. TIČAR, LJUBLJANA e_ žrtve nesreč. Na praznik 6. L m. je padel 24 letni kočar Franc Kolar na Dobrni v napadu božjastl doma na vroč štedilnik in se močno opekel po levi roki. V soboto zvečer se je 62 letni brezposelni krojač Jože Jeranko z Dečkove ceste št. 3, pri padcu po stopnicah potolkel po vsem telesu. V nedeljo zjutraj si je 30 letna služkinja Helena Martikova iz Velenja pri padcu po stopnicah zlomila desno nogo. Na praznik zvečer je padla 61 letna kuharica Marija črešnikova iz Celja na zamrzlem hodniku pred neko hišo v Gaberju tako nesrečno, da si je zlomila desnico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. BUFFET • RESTAVRACIJA NA 99 V CELJU se ugodna odda v najem, e— Sokolsko društvo v Celju bo Imelo »rJUTRO« St 3 Gospodarstvo Državne finance v novembra Glavne podatke o naših državnih financah v novembru pret. leta smo objavili že v zadnji Številki »Jjtrac. Za november je finančno ministrstvo prvič objavilo svoji običajno mesečno poročilo o gibanju izdatkov in dohodkov v »Službenih Novinahc (od 5. t m.)- Pričakovati je, da bo odslej finančno ministrstvo te mesečna poročila na isti način redno objavljalo, tako da bodo tudi podrobni podatki dostopni širši javnosti. Kakor smo že omenili, so dohodki državna administracije v tem mesecu znašaii 627.6 milijona Din ali 107.8 9/o proračunske dvanaistine (]• 1932. v novembru 624.7 milijona Din); izdatki državne administracija pa eo znušali 560 2 milijona Din ali 96.2 f/o proračunske dvanaistine (1. 1932. v novembru 569.8 milijona Din). Skupaj 90 znašali izdatki državni administracije v prvih 8 mesecih proračunskega 1933./34 (april - november) 3699.7 milijona Din nasproti 3981 4 milijona Din v istem razdobju predhodnega leta. Izdatki so bili torej manjši za skoro 300 milijonov. Večji izdatki so zabeleženi predvsem pri pokojninah (za 49 3 milijona Din), mani izdatkov nego v predhodnem leti pa je bikj predvsem za ministrstvo za vOisko in mornarico (214 milijonov) in za. državne dolgove (— 136 milijonov). Dohodki od splošnih »eiposrednib davkov so znašali v novembru 213.2 milijona Din (1. 1932. v novembru 186.9). od posebnih davkov 440 miliiog* Din (39.5). od dolgo vanih davkov It.5 milijona Din (13.5); «Scu-F«i so znašali dohodki od neposrednih davkov 268.8 mitfjona Din nasproti 239.8 milijona Din v novembru 1932 (za 29.0 mili'> r;a več nego v novembru 1932.). Dohodki od trošarin so znašali 52.7 milijona Din (novembra 1932 66.2). od taks 67.9 (82.5), Gospodarsko zborovanje v Ptuju Odbor »a splošno in strokovpo naobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja v Ptuju si je nadel važno nalogo, da skliče vsako liega šolstva. Zbornica ie lani priredila številne strokovniaške te?aie. za katere je žrtvovala nad 280.000 Din. Tečaje je obiskalo 2000 poslušalcev. Obrtno nadaljevalne šole oosj?n sedaj nad 50"0 vajencev Zbornica za TOT stremi za tem. da te šole vzdrži težko pa ie s taki mi šolami na deželi Govoril ie tudi o zaščiti kmeta ter izrazil željo, tla bi se ta zakon raztegnil tudi na male trgovce in obrtništvo. Končno se dotaknil tudi novele k obrtniškem.-, zakonu, v ka+eri naf se uredi zlasti vprašanje pobijanja Sušmarstva- Po končanih referatih se ie razvila živahna debata, v katero ie poseglo več obrtnikov in trgovcev. G. Milko Spnčar ie zlasti apeliral na narodnega poslanca, da se izposliie za ptujski srez cenejša jedilna sol. Ptuiski srez Ima v razprodaji najdražjo, uvoženo jodirano ">I. in je razumljivo, da mora naš reven Ha- • od carin 56.2 (60.2), in od monopolov 147.9 (139.8). V prvih 8 mesecih tek. proračunskega leta (april . november 1932) je znašal donos davkov v primeri z istim razdobjem leta 1932. (v milijonih ^ neposred. davki 1418.7 1127-0 + 291.7 trošarine 395.8 519.5 —123.7 takse 529.9 582.9 — 53.0 carine 424.9 494.1 — 69.2 monopoli 1063.8 1023-1 + 40.7 3833.1 3746.6 + S6.5 Dav&ri dohodki so znašali v celoti v prvih 8 mesecih tek. prorač. leta 3833.1 milijona Din. to te za 86.5 milijona Din več nego v predhodnem letu. Ti večji dohodki izvirajo pretežno od večjega donosa neposre linh davkov v zvezi e strožjo davčno prakso, d>r čim je bil v ostalem le še čisti donos monopolov nekoliko večii nego leto prej. Od državnih podjetij so imele v prvih 3 mesecih tek. proračunskega leta. to je v razdobju aoril - november 1933 državne železnice 1271.1 milijona Din dohodkov (— 74.7 milijona Din nasproti v istem razdobju leta 1932), direkcija rečne plovbe 63.2 milijona Din (+ 7-3). poštna uprava 276.4 milijona Din (— 0-9). gozdovi 55.2 milijona Din (+ 10-7), iudniki 145.4 milijona Din (- 16.4). Končno so še zanimivi podatki o »eipla-čanih računih. Ob koncu novembra je bilo v državni administraciji za 140.6 milijona Din likvidnih a neplačanih računov, dočim je ta vsota ob koncu novembra 1932 znašala 297.2 milijona Din. Pri državnih podjetjih je bilo ob koncu novembra za 208 milijona nenlačanih računov (za konec novembra 1932 ta številka ni znana). ložan, ki dostikrat nima niti denarja za živinsko sol, pogosto uživati to živinsko sol, ker si druge ne more kupiti. — Ob zaključku se je g. Milko Senčar še enkrat toplo zahvalil g. poslancu za njegovo izčrpno poročilo, kakor tudi ostalima referentoma gg. Žagarju in Zadravcu. Gospodarske vesti = Narodna banka je kupila drugi komad zlata iz rudnika v Peku. Kakor smo že poročali, je tik pred božičnimi prazniki Narodna banka kupila prvi komad zlata, ki je bil pridobljen v nedavno otvor.ienem zlatem rudniku v Peku, ki ga eksploatira neka francoska družba. Dne 4. t. m. je Narodna banka kupila drug tak komad zlata v teži 8.5 kg. Prvi komad je tehtal 7.5 kg. _ Milijonski dohodki v Jugoslaviji. Beograjsko »Vreme« 6. t. m. objavlja zanimive podatke iz statistike finančnega ministrstva o največjih dohodkih posameznikov v naši državi. Ministrstvo je to statistiko sestavilo na podlagi davčnih prijav za posamezne vrste davka. Seveda pa ta statistika ne more biti popolna in kakor so več ali manj popolne slične statistike v drugih državah, ker se pri nas davki odmerjajo posebej za vsako davčno vrsto in nimamo dohodnine, kakor v drugih državah, ki skupaj zajame in obdavči ves dohodek posameznika, ne glede na to, od kje Izvira. Zato ta statistika ne more obsegati onih ljudi, pri katerih se dohodek v pretežni meri steka od rent n. pr. od vrednostnih papirjev ali hranilnih vlog, ker se rentci davek od te vrste dohodkov odteguje pri Izplačilih ne glede na osebo. Po podatkih, ki jih ima zbrane finančno ministrstvo in ki so očividno sestavljeni na podlagi prijav dohodkov od zemljišč, zgradb ln pridobitnega dela, imamo v naši državi 143 oseb, ki zaslužijo na leto več kakor 1 milijon Din in Lmajo premoženje, ki vsekakor presega 30 milijonov. Od tega skupnega števila oseb z *več kakor 1 milijona dohodkov od-pade na območje dravske finančne direkcije razmeroma malo, namreč 18. Največ oseb z več kakor 1 milijon letnih dohodsov ima Beograd namreč 41, potem pride zagrebška finančna direkcija, kjer je 32 takih oseb, v sarajevski finančni direkciji jih je 17, v novosadski 11, v splitski 9, niški in banjaluški po 5, v skopeljski 4 in v podgo-riškl 1 oseba. V primeri z drugimi državami je število oseb z dohodki preko 1 milijon dinarjev pri nas razmeroma majhno, kajti v sosedni Avstriji, ki ima polovico manj prebivalstva kakor Jugoslavija Je nad 2000 oseb z dohodki, ki presegajo ustrezajoči znesek 1 milijon dinarjev. = Francosko-srbska industrija cementa ln premoga d. (L, ki ima tvormco cementa v Popovcu in premogovni rudnik v Sisev-cu, in spada v koncem Francosko-srbske banke v Beogradu, bo povišala svojo delniško glavnico od 30 na 50 milijonov dinarjev, in sicer z izdajo novih prioritetnih delnic. Družba je zadnjikrat zvišala svojo glavnico leta 1930 od 20 na 30 milijonov. Izredni občni zbor se bo vršili 13. t m. = Vinskj sejem v Ivanlkovcih. Vinarska zadruga Jeruza emčan je te dni- v Ivanj-kovcih priredila 9. vinski sejem ormoško-ljutomerskih vin. Glede na okolnost. da lani nismo imeli preveč dobre vinske letine, kakor tudi giede na to, da je bilo že precej vina v jeseni prodanega, se je tetos za sejem prijavilo manj vinogradnikov. Navzlic temu je 38 vinogradnikov razstavilo 88 vrst vina v skupni množin: 1600 hI letnika 1933 in 800 hI vina starejših letnikov. Predsednik zadruge narodni poslanec g. Lovro Petovar je s posebnim zadovoljstvom pozdravil lepo Število interesentov iz dravske in savske banovine in celo iz Avstrije, nakar je razstavo otvorjl podnačelnik dr. Levič-nik, ki je zastopal tudi bana dravske banovine. Prireditev je lepo uspela in je pokazala, da so tudi nova vina prav dobra, vsekakor mnogo boljša kakor je marsikdo pričakoval. Prodanih je blilo nekaj sto hektolitrov. Cene so znašale za novo vino 4.50 do 6.50 Din, stara vina pa so bila prodana po 6 do 8 Din liter. Neka partija je bila prodana v Avstrijo. Pričakovati je. da bodo na podlagi sejma in ogleda sklenjene še mnoge druge kupčije. Prireditev je pokazala, da so vinski sejmi v Ivanjkovcih priljubljeni tako pri kupcih, kakor tudi pri -vinogradnikih. Borze 8. januarja. Na ljubljanski borzi sta se devizi New-7ork in London danes nekoliko okrepili. Avstrijski šiling se ie trgoval v privatnem kliringu po 9.12 (v Zagrebu se ie tečaj dvignil in w bili zaključki po 9.15 in 9.14) Grški boni so se na zagrebški borzi trgovali po 34. Na zagrebškem efektnem tržišJu je Vo|na škoda dalje zelo stabilna in je bil danes zabeležen promet za kaeo po 297. Nekaj več prometa je bilo v 6%> begluških obveznicah, in sioer po 42. 38 50 in 40. Končno je bil zabeležen zaključek v delnicah Priv. agrarne banke po 235. Devize. Ljubljana Amsterdam 23n0.96 — 2312.32. Berlin 1359.03 — 1369.83, Bruselj 796.35 — 800.29, Curih 1108.35 — 1113.85, London 186.19 — 187.89, Newvork 3619.38—3647.64, Pariz 224.18 — 225.30, Praga 170.06 — 170.92, Trst 300.35 — 302.75 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kli-ringu 9.12. Curih. Pariz 20 21:30. London 16.83. New vork 329.75. Bruselj 71.85. Milan 27.13, Madrid 42-5750, Amsterdam 207.60. Berlin 122.80. Dunaj 58. Stockholm 86.80, Oslo S4.6">. Kober.havn 75.25. Praga 15.34, Varšava 58.03. Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 10.96. London 29 69 Milan 47.59, Nevvcrk 578.71, Pariz 35.53. Praiga 25.79, Curih 175.36, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 296.50 den., 7*/o investicijsko 55 den., 4°/« agrarne 28.50 den., 6°/« begluške 38.50 den., 7°/» Blair 36 den.. 8®/o Blair 38 den.. 7°/o Drž- hipotekama banka 52 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 296.50—297, za februar 2S8-n291, za marc 288—;290, za april 285 den., 77o investicijsko 55 den., agrarne 28—29. 6% beg'u-Ske 39—40. 8% Blair 39—40. 1% Blair 36 do 37.50, 7% Drž. hip. banka 54 den.; bančne vrednote: PAB 235—237; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 127.50—132.50, Trbovlje 120—130. Dunaj. Državne železn;ce 16, Trboveljska 12.25, Alpine - Montan. 9.37. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 8. ianuarja. Začetni tečaii: Pšenica: za mai 84.50. za jjlij 83.125, za senteimber 84.25; koruza: za maj 51.875, za julij 53.125. -f Winnipeg. 8. iamiarja. Začetni tečaii: Pšenica: za marc 66, za maj 66. -f Ljubljanska borza (8. L m.) Tendenca mirna. — Nudijo se (vse za slovansko postajo, plačljivo v 80 dneh): pš°ni (no mtpveki tnr;fi) baška 79 SO k" r>o 140 — 142 50: srem«ka in baraniska. 78-79 kilogramov po 137.50—140; koruza (po navadni tarifi): promptna no 125 — 127.50. nova sušena 115 — 117.50 nova sušena za januar 122 50 — 125: moka: baška >0c po 240 — 245. banatska po 250 — 255. Reorganizacija gasilstva je dovršena v Jusroslaviii Ljubljana, 8. januarja. Po zakonu o gasilstvu in po odredbi ministra za fizično vzgojo o ustanovitvi gasilskih organizacij je reorganizacija ju-goslovenskega gasilstva končana. V nekaterih banovinah so bili z zakonom o gasMstvu položeni šele temelji gasilstva, dočim so bile drugod že obstoječe močne gasilske organizacije reorganizirane po določilih zakona. Tako se je Jugoslovanska gasilska zveza v dravski banovini prekrstila v Gasilsko zvezo dravske banovine in vse ostale gasilske organizacije so bile preurejene po določilih zakona Dravska banovina je imela že poprej najmočnejše gasilske organizacije in prednjači tudi po reorganizaciji med ostalimi banovinami. V savsiki banovini se je že prej pretvorila nekdanja Hrvatsko-slavonska gasilska zveza v Gasilsko zvezo savske banovine. Po zakonu je preostalo samo še organiziranje čet po občinah, ki imajo nad 2000 prebivalcev in v katerih poprej ni bilo gasilskih organizacij. V dunavski banovini sta bili dve gasilski zvezi in sicer v Senti in v Pančevu. Ob reorganizaciji sta se obe zvezi združili, pridružile pa so se jim tudi gasilske čete iz Srema, ki doslej niso bile včlanjene v nobeni gasilski zvezi. V vardarski banovini so bile takrat, ko je bil sprejet zakon o gasilstvu, samo tri gasilske čete in sicer v Skoplju, Leskovcu in Kumanovem V zelo kratkem času Je bilo ustanovljeno v tej banovini okrog 50 novih gasilskih čet Največ jih je v Skoplju in sicer 9, v Bitolju sta 2, dočim odpadejo ostale na posamezne večje kraje. V tej banovini ni gasilskih žup. V osrednji odbor so prišli mladi ljudje, izraziti nacionalni delavci, ki jamčijo s svojo agilnostjo, da bo tudi v vardarski banovini gasilstvo lepo napredovalo. V moravski banovini je bilo po zakonu o gasilstvu ustanovljenih 230 gasilskih čet, tako da so vsa sreska mesta in tudi večje občine zastopane z gasilskimi četami. Ta banovina je imela prej samo dve gasilski četi in sicer v Nišu in Cupriji Z ustanovitvijo svojih mnogoštevilnih gasilskih čet pa stopa moravska banovina na četrto mesto v razmerju s številom gasilskih čet v drugih banovinah Tudi moravska banovina nima gasilskih žup. V zetski banovini je malo gasilskih čet, komaj okrog 10. Zaradi prometnih in gospodarskih razmer ima organizacija velike težave, gasilske organizacije pa se bodo močno razvile v večjih obmorskih mestih. V primorski banovini je bila gasilska organizacija že poprej in šteje sedt-j 9 ga.s Iskih čet. V zetski in primorski banovini seveda tudi ni gasilskih žup Gasilci Ir:ns;ce banovine so imeli poprej svoje središče v Brčkem Zborovanje 7.1 izvedbo reorganizai ;je gas lstva se je vr? lo v Sarajevt in sc mu prsostvovib predstavniki vseh gasilskih organizacij na področju bivše Bos»i« gasilci / nekdanje ca srbskega podrsčia pa se zborovmi.i n.so mogl; udeležit' zaradi snežnih viharjev (n zain^ov Gf«ilska župa je samo v srezu UžišVa Požec* na področju hivše Sr; i je. ki« so ustanovili tudi večje Sofija ima 300.000 prebivalcev Nekateri sofijski listi so objavili statistiko, po kateri šteje bolgarsko glavno me. sto, ki je imelo še pred 20 leti 100.000 duš, danes 300 000 prebivalcev L.e polovica teh je pravih domačinov, kakšnih 100.000 p3 je priseljencev lz Makedonije in Dobrudže. Med ostalimi narodnostmi je največ Zidov, ki govore staro španščino (26.000), 5000 Rusov. 4000 ciganov, 2u00 Armencev, 1700 Nemcev in 1300 čehoslovakov. Ta kuščarica, 'ki so jo pripeljali lz Nizozemske Indije, je živela v newyorškem zoološkem vrta samo mesec dni. Preden Je poginila* Je tehtala 185 kg in merila v dolžino 5 m Konkubinat po ssnrti V Parizu Je umrl te dni bogat tovarnar, ki je živel v precej nesrečnem zakonu s svojo ženo. V oporoki je določil, da naj eno njegovih prijateljic, ki mu je zlatila zadnja leta, nekoč pokopljejo ob njegovi levi strani, v družinski grobnici. Njegova žena pa je vložila proti tej določbi priziv, češ da bi izpolnitev takšne želje pomenila »Konkubinat po smrti« in očitno nemoralnost. Sodišče se je res priključilo temu naziranju in je tovarnarjevo oporoko v tem oziru razveljavilo. latarescu, trgovinski minister v vladi pokojnega Dtice, je imenovan za ministrskega predsednika Constantlnescn, član organizacije s hitlerjevsko tendenco, M je umoril ministrskega predsednika Dnc< V romunski pravoslavni cerkvi v Parizu se je vršila zadušnica za pokojnim roanmddm ministrskim predsednikom maj v eiocftnešfiem je$etu (po&a&t be bfcxiva p\cd tepetietji in fotografi Del jezera Loch Ness, kjer »e prikazuje pošast Poročevalec nekega lista opisuje svoj obisk Lochneškega jezera takole: Da tja ga je na ozki, razriti in naravnost nevarni goreki poti popeljal staromoden najemni avto. Jezero je dolgo kakšnih 30 kilometrov, a tem manj široko. Voda mu je težka in motna, mestoma polna divjih tokov in vrtincev. Čedalje več je videl iz avtomobila oseb ki so nosile kukalo na jermenu in strmele z očmi, ki so spominjale že na blaznost, v vodo. Seveda vzbuja to že samo na sebi v obiskovalcu napeto pričakovanje. A šofer zatrjuje, da nestvora danes, žal, ne bo na spregled. Glavni stan »armade«, ki straži in opazuje Lochneško jezero, je hotel »Foyere«. Gruče mož stoje z velikimi daljnogleda filmskimi kamerami, fotografskimi aparati pred hotelom in pazno motrijo jezersko gladino. Hotel stoji na nekakšnem rtu in ie zavoljo dobrega razgleda kakor naiašč za takšna opazovanja. »Tudi vi »te si prišla ogledat našo pošast? Stopite v gostilniško sobo, tam dobite druge gospode,« je mi-stress Crantonova, lastnica hotela, pozdravila novodošleca. »Dnifi fospodje« so bfr Moi poročrrafot velikih angleSkih. Ok^tskih in drug h listov. Nekateri lis«! »o rrneH t« ck> osem poročevalcev. Vsi so govoriU ob 6aSi whiskyja istočasno, seroda izključno o »maju. UgibaH »o, a* kakšen način bi po iast ujek. Eden j« predlagal, da bi ga privabili i grmenjem tromb (?). drugi je priporočal močno mrežo, tretji velik kavelj namesru trnka, na njem pa za vabo telečie stegno. Vmes so » izmenja vali novico. Včeraj )e zmaj« opazi* baje neki Smith, dane« dopoldne pa ga je nekdo cek) fotografiral. Trkšne vesti so seveda naravnost dvigale človeka, da bi si še! položaj ogledati od blizu. Naš poročevalec je »©del na ▼oz in dal popeljati do Dumnadrochits, od koder se »puščajo »navtične« e kap edicije na jezero. »Ta domnevana morska kača vam je pripravila gotovo že kup denarja,« je dejal poročevalec pristaniškemu mojstru, okroglemu, joviahiemu gospodu, ki je sedel na Sristajakiem mostu in kadil rvojo pipo* lož ga je pogledal z neprijaznim pogledom. »Ta kača ekstotšm, videl »em to te yo lahko čutim. Treba je, da samo porotam Po zraku in že vem, kdaj se bo prikazala.« ovohal je in dodal zvitka: »Danes ie ne Kužne bolezni Radio v službi za obrambo človeštva bo!« Časnikar mu rseeno iri verjel ki je stopil r čoln, da se da popeljati po jezeru. Ker »e je ie bližal večer, se >e opremil tudi s plamenicami. Veslač ga je vozil že nekaj ur, toda zmaj« ni bilo od nikoder. Pač pa so se polagoma na gladini zasvetile neštevilne lučke. To so bile druge Ladjice. ki »o iskale zmaja. Ali luč privablja nestvor? Grozno, če bi priplava! na površje in sredi te druščine že samo kihnil! Toda zmaja ni od nikoder in jezero leži kojno. V daljavi »e svetijo luči mesta nvernessa in hišic na gorskih pobočjih. Lu5i na jezeru so postajale bolj redke. Hočeš nočeš se je moral tudi naš junak odločiti, da se vrne v hotel ge. Crantono-re in se potolaži ob čaši vvhiskvja z« neuspeh prvega dne ... no Irn Društvo narodov je ustanovilo v Singa-poru »Vzhodnoazijski zdravstveni urad«, ki je v stalni zvezd z radio postajami Daljnega vzhoda. Te postaje prenašajo dnevno uradno »lavstveno poročilo, ki obsega 163 pristaniških mest — od Vladivostoka čez ves Tihi ocean do Sandwiških otokov — ln ki ga sprejemajo vse ladje na odprtem morju kakor tudi meddržavni zdravstveni urad v ženevi. Ta poročila so velike važnosti za ladje, ki tako izvedo, v katerih pristaniščih vladajo kužne bolezni. Tudi holandsko-indska radio postaja v Malabaru oddaja dnevno zdravstveno poročilo Društvu narodov. Prav tako oddaja radio postaja v Saigonu (Franc. Indoki-na) vsak petek zjutraj poročila o kužnih boleznik, ki ga sprejme francoska radio postaja Antanarivo na Madagaskarju in ga odda dalje radio postajam na afriški obali ln ladjam. Zadevna poročila oddajajo tudi radio postaje Tokio, Hongkong, Karahi, Madras in šanghaj. Kakor hitro ugotovi zdravstveni urad v Singaporu resne primere kake kužne bolezni, odda takoj poročilo ženevi in Parizu; odkoder so potem obveščeni vsi zdravstveni uradi na svetu. Tako se dandanes v dobi moderne tehnike človeštvo lahko pravočasno zavaruje pred strašnimi epidemiiami, ki še zmerom ogražajo dežele na Daljnem vzhodu m ki so nekoč obiskovale tudi naše kraje. Saj je bilo v 17. stoletju samo v Sloveniji nad 80 kužnih let, ki so povzročila ogromno gorje med našim ljudstvom. O kugi so poročali že mnogi naši pisatelji, toda njihova dela so često pomanjkljiva in težko dostopna. Tako nima povprečen Slovenec pravega pojma, kaj pomeni kuga v naši preteklosti. Tedenska revija »življenje in svet« si je pridobila temeljito delo dr. Vlad. Travnerja »Kuga na Slovenskem«, v našem jeziku prvo delo, ki obravnava ta izredno komplicirani problem sistematično iz vseh vidikov in v skladu z najnovejšimi izsledki vede. Naročniki revije dobe to velezanimlvo delo z mnogimi slikami v obliki posebne knjige trajne vrednosti, »življenje in svet« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane mesečno 8 Din, polletno (nad 700 strani) pa samo 40 Din. ČE BEREŠ TO, IZVEŠ: da je prevzel novi župan Newyorka, La_ guardia, svojo službo in da mu je pri tem izročil ključe newyorškega magistrata dosedanji podžupan 0'Brien, ki je bil pri občinskih volitvah njegov protikandidat; da so v Moskvi sežgali truplo pokojnega Lunačarskega in shranili žaro z njegovim pepelom v neko vdolbino v Kremlju. ANEKDOTA Na nekem angleškem volilnem shodu, je dejal volilni kandidat: »Rodil sem sc kot Anglež, živel sem kot Anglež in upam, da bom kot Anglež tudi umrl!« »Človek!« se je oglasil v ozadju nekdo x značilnim škotskim naglasom: »Ali ni ▼ vas nobenega častihlepja, da bi v življenju nekaj dosegli?« VSAK DAN ENA »Zakaj pa je pevec tako strašno zmerjal v garderobi?« »Ker je dobil samo 11 vencev!« »Mar to ni zadosti?« »Prav za prav že — toda on si jih je kupol 12!« <*Vart Hem«)J P O R T Nedeljske smučarske prireditve , 2e ponedeljsko »Jutro« je priobčilo reč poročil o nedeljskih smučarskih prireditvah. Danes dodamo še tri poročila z Gorenjskega. Tekma Smučarskega kluba Ljubljana na Pokljuki Zaradi slabih sncw^:h razmer v okolici Ljubljane je bil Smučarski klub Ljubljana prisiljen, da se s svojim klubskim dnem preseli na Pokljuko. Ta zamena je bila bogato poplačana. Idealne snežne razmere (pršič) in krasno zimsko solnce je razpoloženje tekmovalcev še povečalo. S tekmo je bil obenem zaključen tudi drugi tečaj, ki ?a je vodil trener g. Stehlik. V obeh tečajih se je udeleževalo treninga 28 klubo-vih tekmovalcev. Tek ma ie bila izredno težka in je zahtevala od tekmovalca popolno tehnično obvladanje smu"H in palic. T">sirana proga je bila popolnoma v norveškem stilu ter jo je pripravi! trener g. Stehlik. Spoh nudi Pokljuka idealen in pri nas edinstven teren za izvedbo smuških tekov. Oba trenerja Stehlik in Jahr sta bila nad tereni žari i vi jena. Proga za seniorje je bik dolga dobrih 20 km, za juniorje pa S km. Seniorska je imela veliko višinsko diferenco in strme ?puste. Rezultati: Senlorjl: 1. Jakopič Avgust 1:47.20, 2. Baebler Leo 1:51.30, 3. Sramel Bogo 1:52.10, 4. Dečman Tone 1:53.52, 5. Tavčar 1:54.27. 6. Kočnik Cveto 1:57.52. Juniorji: 1. Mihalek 51.50. 2. Močnik Zlato 52, 3. Švigeli Jože 53.30. 4. Ješe Raiko 55.23, 6. Podkraišek Dinko 5659. Pri seni-orjih je tekmovalo 13, pri juniorjih pa 12 tekmovalcev. Stehlik je presmučal progo v 139. S tem je prvi del klubskega prvenstva končan. Drugi del. t. j. skoki (klubsko prvenstvo se vrši vedno kombinirano) se bo izvede' kasneje. Smučarski klubski dan v Mojstrani Ob krasnem vremenu in idealnih snežnih razmerah sta se vršili v nedeljo tekmi na daljavo, in sicer člani nad 20 let na 14 in mlajši na 10 km precej težki, skozi gozdove speljani nrogi, ki je zahtevala celega smučarja. Tudi letos si je priboril prvenstvo kluba Jakopič Albin v času 47.16: drugo mesto je zasedel Lakota Čiri s 53.52, tretji Dovžan Stanko 56.4, četr-* Klančnik Gregor 57.12; ostali so prihajal' na cilj drug za drugim z malo časovno n* z! i ko. Pri miajših se ie plasiral na prvo mesto Klančnik Karol 48.5, drugi Kotnik Zdrav-ko 51.23. tretji L'chteneger Ferdo 54 in če-trai Košir Joško 54.2. Med ostalimi je mvbna razlika. Mnogo prijateljev belega športa je z zanimanjem sledilo poteku tekem: proga je bila dedoma vidna od vasi in je bilo mogoče opazovati tekmovalce, kako so se borili. Xa žuiost lcfns ni bilo vojakov graničar-iev. k; so se do seda j polnoštevilno udeleževali t°kc;n. — Ker pričakujemo norve-'■^effa trensris, ki ho uril naše smučarje-kakuce v sk-jkih. se skakalna tekma preloži Tudi v Ratečah-Planici so tekmovali SK. Rateče—P!anrog'„ je prispe! prvi Kopavnik Alojz v 20, drugi Konavnik Davorin 37.53, tretji Zirru karol 3S.40. Drsalno prvenstvo Jugoslavije Letošnje tekme v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije namerava izvesti JZSS v velikem stilu in z udeležbo rcno-miranih drsalcev in drsalk iz Češkoslovaške in Avstrije. V to svrho se je včlanil -avez zopet v internacionalno drsalno federacijo in stopil v stike s češkoslovaškim in avstrijskim savezom. Prireditev se bo vršila ali v Ljubljani na drsališču Ilirije a'! pa iz propagandnih razlogov v Celju na drsališču Ceiia. V naslednjem prinašamo savezni razpis: Tekma seniorjev za prvenstvo Jugoslavije za 1934 je otvorjena za vse pri JZSS verificirane drsalce, event. za drsal-ce-amaterje klubov internacionalne drsalne federacije. Zmagovalec dobi naslov prvaka Jugoslavije v umetnem drsanju za 1934. častno darilo in diplomo Nadaljnje nagrade se podelijo v smislu § 7. tekm pravilnika Prvak za leto 1932 je g Pavel Schwab (Ilirija. Ljubljana), lam se prvenstvo ni izvedlo Prijavmna znaša 50 Din. Dosegljivo število točk: za obvezne vaje 120. za prosto drsanje 84 (faktor 7), skupaj 204 Obvezne vaje: zanka št. 16 in 17 nz n — nkret št 31 in 32 np v — — protiokret št 37 m 38 np n - vijuga — dvojna trojka št. 57 in 5« nz v —— protitrojka — vijuga — protitrojka št 87 in 88 np v. Prosta drsanje 4 minute Tekma dam za prvenstvo Jugoslavije za 1934 je otvorjena za verificirane član'ce vseh saveznih klubov, event članic vseh klubov IDF Zmagovalka dobi naslov prvakinje Jugoslavije v umetnem drsanju za 1934. častno darilo in d:t>lomo. Nadaljnja darila se podelijo v smislu § 7 tekm pravilnika Prvakmia za 1932 je gospa Gizela Kadrnka (HASK, Zagreb), lani se prvenstvo ni izvedlo Prijavrrina znaša 50 Din Dosegljivo število točk: za obvezne like 96. za prosto drsanje 60 (faktor 5), skupaj 156. Obvezne vaje: loki št. 2 np n in št. 3 nz v - troika št 11 in 12 no n - protiokret št. 35 d np v in št.^ 37 d np n - vijuga — dvojna trojka št 55 in 56 np v — Prosto drsanje 3 minute. Tekma tuniorfev za prvenstvo Jugoslavije za 1934 je otvorjena za juniorske drsalce vseh saveznih k1"hov. event juni-orskih drsalcev v«seh v rDF včlanjenih klubov. t } drsalcev ki so v dosedanjih cavez-nih (event. internacionalnih) juniorskih tekmah do 1. oktobra 1933 še niso dosegli prvega mesta. Prijavnim 20 Din. Zmagovalcu pritiče naslov juniorskega prvaka Jugoslavije v umetnem drsanju za 1934 in diploma, nadaljnja darila se podelijo po določilih § 7 tekm pravilnika. Obvezne vaje: loki št. 4 nz n - vijuga št. 20 in 21 nz v - zanka št. 15 np n- vijuga — dvojna trojka št. 55 in 56 np v ---protitrojka št. 27 in 28 np v -. Prosto drsanje 3 minute. Dosegljive točke: za obvezne like 96, ia prosto drsanje 60 (faktor 5), skupaj 156. Splošne določbe: Tekme se bodo vršile na drsališču Celja v Celju ali na drsališču Ilirije v Ljubljani, in sicer obvezne vaje dne 1. februarja ob 14. uri (v primeru slabega ledu 2. februarja ob 8. uri), prosto drsanje 2. februarja ob 10 30. Za primer neugodnega vremena si pridržuje JZSS od-goditev na kasnejši termin. Prijave potom klubov sprejema JZSS. Ljubljana, p. predal: navesti ie treba v prijavi: tekmo in ime svojega kluba ter priložiti prijavnino. Prijavni rok je do 31. januarja onoldne. Tekmovalci startajo na lastno odgovornost. JZSS in klub prired;telj ne prevzameta za primer kake nezgode nobene odgovornosti. Odločitev glede mesta tekmovanja bo objavi iena do 20. t. m., isto tako tudi ali bo tekmovanje nacionalno ali internacionalno. Službene obfave l NP (Seja k. o. 4. januarja 1934.) Navzoči gg.: dr. Kosti. Logar, Tomšič, dr. Dougan, Ga-lof in Buc'k. Upravičeno odsoten g. doktor Dolenc. Kaznujejo se igralci Šuln, Kos-man, Razboršek (vsi Trbovlje) zaradi prestopka po 5 15 ka.z. prav. pri tekmi (lokalni) 6. avgusta 1933. s 4 mesečno zabrano pranja, igralec Vozelj TRetie) z dvomesečno zabrano igre, igralci Čebin. K'-men, Tomse (v?" Retie) pa z enomesečno z^b^a-no igrania. Kazen -poteče igralcem: Šulnu, Kašmanu in Razboršku 6. maja 1934, igralcu Vozi iu 6. marca 1934, čebinu K'emenu 'n Tomšetu 6. februarja 1934. Demisiia dr. Dolenca se prečita in odstopi u. b. Kaznuješ se no 31 in 32 starten kazenskega pravilnika, upošteva ioč obtežilne okolnr,-sti ;gralci: Svetic Ignac s 14 mesečno. Jug Fr*ric s 13 mesečno in Slapar Franc *nlv<"iv potrebna. ASI? Primer ie (centralni odbor). Seja centralnega odbora se vrši danes ob 20. v klubskem tajništvu Zaradi važnosti prosim noln"Stevi1ne udeležbe. A9K Pri mor je (nogometna seketia). Strogo obvezen trening za litino ?n prvo moštvo danes točno ob 18. Zb;ra1:šče p^ Delavskim donr^m (Gosposvetska c.). Prinesite copate seboj. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 19. uri v telovadnici osnovne šole na Grabnu (Cojzova cesta) gimnastični trening pod vodstvom trenerja g. Do bovška. Udeležite se polnoštevilno! — Seja načel-stva drevi ob 19. v klubski sobi. Zanesljivo in točno! — Smučarska sekcija. Danes ob 18. seja prireditvenega odbora za stadion-sko prireditev. Gotovo naj priaejo dr. Kor-bar, Vučak, Mahkovec, Vidic. Baltezar, Rosshoupe, Karba, Banko, Jenko, Melicar, Neret. — Hazenska sekcija. Danes ob 18.15 prvi gimnastični trening v telovadnici na Ledini. Udeležba je za vse članice strogo obvezna. Opozarjajo se posebno Hefner, Nika, Marta, Lidija, Ivica in Babi. Vsaka naj prinese s seboj mehke copate in običajno obleko za trening. Ker je čas v telovadnici odmerjen, je točnost absolutno potrebna. — Jutri ob 17.45 v posebni sobi kavarne »Evrope« seja sekcljskega načei-stvi, ŽSK Hermes (nogometna sekcija tn upr. igrišča. Danes ob 20. pri Beliču seja obeh odborov. Vabi se tudi g. Maver. Zaradi zaključkov vsi. ŽSK Hermes (table-tenis sekcija) ima danes ob IS. sejo pri načelniku. Na sejo naj se prinese obračun Zagreba. Točno in vsi. SK Mars. Danes ob 20. redna odborova seja pri predsedniku. Smuči ki odsek SPD Trbovlje priredi 14. t. m. med klubsko slalom tekmo na Mrzlici. Start na Mrzlici pri planinskem domu ob 10. Zato je potrebno, da prispejo tekmovalci že v soboto. Prenočnina za tekmovalce je v zakurjeni sobi na skupnem ležišču brezplačna. Pravico udeležbe imajo vsi tekmovalci verificirani v JZSS. Pri-javnina 10 Din. Prvi trije tekmovalci prejmejo lepa darila, in sicer I. poseben znak dr. Baumgartena, n. srebrno, m. bronasto plaketo, darilo SPD. Opozarjamo, da se posebna vabila klubom ne bodo dostavila. Prijave ln vsa pojasnila so na razpolago pri tajniku šipu Gustavu. Trbovlje. Smučarski odsek podružnice SPD v Prevaljab priredi 14. t m. propagandno skakamo telemo na novi skakalnici v Mre-valjah Skaka'niui je odlična, zgrajena pj najnovejših predpisih za skoke do 15. t m Za najlepše skoke gosta in domačina sta razpisani nagradi. Prijave za tekmo je poslati najkasneje do 12. L m. odseku s prijavnino 10 Din Tekmovanje prične cb 14. Za prireditev vlada veliko zan;manje. Vremensko poročilo s Kofc od 8 t. m. —10, starega snega 1.30 m, suhega 5 cm. Smuka prav dobra. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo; 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, ,1. temperatura, 4. relativna vlasa v %, K smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1_10. 7 padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenilo nal. viSjo, druge najnižjo temperaturo 8. januarja Ljubljana 7, 773.0, _2.0, 90, mirno, 10. O.S sneg; Ljubljana 13, 773..0, 1.2, 89, mimo. —, sneg; Zagreb 7, 772.3, _0.1, 90, E2, 9 Beograd 7, 773.1, —2.0, 90. ENE2 megla 10, Sarajevo 7, 772.2, —3.0, 85. mira« 10, Skoplje 7, 771.3, _1.0, 90, mirno 10, 1.0, sneg; Split 7, 768.2. 3.0. NE6. II. _ Kumbor 7, 766.4, 8.0. 55, ENE3, 9,__ Rab 7, 770.0, 4.0, 45, ENE3, 2, _. _ . Temperatura: Ljubljana 5.0, 1.7. _: Zagreb —, _0.3: Beograd —, _3 0; Sar*. jevo _, —5.0; Skoplje _1.0; Split 7.0. 2.0; Kumbor 10.0 6 0; Rab 9.0. 2.0. Solnce vzhaja ob 7 3S, zahaja ob 16.33. Sokol Dr. Antonin švehla kot Sokol Pokojni češkoslovaški politik in dolgoletni ministrski predsednik Antonin Svehla ni bil samo velik državnik in spreten politik, temveč tudi dober Sokol. 2e kot 25-letni mladenič je postal v Bvojem rojstnem kraju v Hostivaržu starešina tamoS-njega Sokola in Je nato 27 let nepretrgoma vodil svoje društvo vse dotlej, dokler ni bil poklican na še bolj odgovorna mesta. Med njegovim starostovanjem je društvo dobilo prav lepe telovadne prostore v hostivarški šoli vse do leta 1932., ko se je preselilo v lastno telovadnico. Br. dr. Antonin švehla je bil nad 13 let tudi član društvenega prednjaškega zbora ter je vodil svoje društvo tudi v tehničnem pogledu. Udeleževal pa se je kot vaditelj dela v okrožju, največjo ljubezen je posvetil naraščaju v društvu in okrožju. Na njegov predlog na veliki glavni skupščini je bil osnovan prosvetni odsek COS. švehla je bil poleg dr. šajnerja. Karla Vanič-ka, Klenke, Maška, Zvke in drugih član zveznega prosvetnega odbora. V Srednječeški župi je bil dr. švehla namestnik v župnem starešinstvu. Tudi tam se je povsod pokazal kot zelo vestnega ln marljivega sokolskega delavca, ki je, kjerkoli je bilo treba, prijel za delo in svojo nalogo vedno tudi vestno izvršil. Bolgarski Junaki Zveza bolgarskih Junakov, ki je prijavila vstop v Zvezo slovanskega Sokolstva, je v zadnjih letih svoj delokrog precej razširila po vsej Bolgariji. Ustanovljena je bila 1. 1898., potem ko je pričelo delovati nekoliko junaških društev po večjih mestih; v Sofiji, Plovdivu, Varni, Vidinu itd., kjer so sedaj sedeži žup. Prvo junaško društvo je bilo osnovano 1. 1895. v Sofiji. Sedaj je včlanjenih v zvezi okrog 190 junaških društev, ki se dele v sedem zup. Od njih je okrog 90 društev po večjih in manjših mestih, ostala pa delujejo po večjih vaseh. Seveda se odpira organizaciji tukaj še zelo široko polje delovanja. V Sofiji sami so tri društva, zveza pa ima tam tudi svoj sedež v lepi hiši, ki jo je podaril Junakom neki mecen. Lastni sokolski dom ima 15 društev, zveza sama pa ima poleg tega še lepo urejeno letno telovadišče, velik štadion za zlete v Sofiji, ki je permanentno zgrajen in kjer se je že vršil zadnji junaški zlet. prihodnji zlet bo 1. 1935. v Sofiji. Organizaciji načeluje br. dr. Dimitrije Lazov, ki mu je uspelo, da premosti ovire za vstop Junakov v Sokolstvo. Kot načelnik zveze mu stoji ob strani br. Josef Bu-reš, češkoslovaški rojak, ki si je prizadeval zelo mnogo, da urvede v junaško organizacijo sokolskega duha. Sam gojenec trde sokolske šole v domovini, Je tudi med Junaki po izvolitvi za načelnika pričel prirejati vaditeljske tečaje, da pridobi društvom potrebne vodnike in prednjake. Nedavno je bil v Sofiji zaključen trimesečni prednjaški tečaj za društvene načelnike, ki se ga je udeležilo 85 telovadcev, ter tečaj za lahko atletiko s 54 slušatelji. Po jugoslovenskem sokolskem vzorcu so pričeli Junaki ustanavljati tudi junaške čete in so izdelali tudi posebne pravilnike za njihovo delovanje. Zadnja skupščina v Cu-stendilu je dala Junaški organizaciji še trdnejšo podlago za delovanje. Predsedni-štvo ln načelništvo je izdelalo vse potrebne pravilnike m poslovnike za društva, župe ta odseke, tudi v statistiki se javlja večja točnost. Iz 71 druStev je dosedaj prijavljenih 4332 telovadcev, 702 telovadki, 3224 naraščajnikov, 2567 naraščajnic ter 3230 moške in 2881 ženske dece. Sokol I. na Taboru bo imel 26. redno glavno skupščino v sredo 17. t. m. ob pol 20. v mali dvorani. Dnevni red je na društveni deski. Sokolsko druStvo t Brežicah vabi k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v četrtek 11. t. m. ob 20. v dvorani Narodnega doma v Brežicah. Vse brate in sestre ter prijatelje društva vabimo k udeležbi, ki je zrcalo zanimanja članstva za društvene zadeve. Vstop bolgarskih Junakov v SSS. Sestanek jugoslovenskih Sokolov z bolgarskimi Junaki v Beogradu, ki se je vršil pred katoliškimi božičnimi prazniki, registrirajo z velikim veseljem tudi češkoslovaški listi. Brnske »Lidove Novini« prinašajo na uvodnem mestu svoje telesnovzgojne rubrike članek br. Kr., ki z veliko radostjo pozdravlja trenutek, ko so si segli zopet v bratske roke zastopniki obeh južnosloven-skih telesno vzgojnih organizacij. Zanimiv je zaključni stavek tega članka: S tem ne bo pojačana samo Zveza slovanskega Sokolstva, temveč bo omogočena tudi globo-kejša in močnejša delavnost v izvrševanju zveznega programa, ki je tako potrebna v interesu celokupnega slovanskega Sokolstva in sokolske misli. 501etnica češkega Sokola Dunaj X. Poleti smo poročali, da je dunajsko sokolsko društvo Videnj X. otvorilo svojo lastno telovadnico, ki si jo je pribavUo po dolgem šteaenju s pomočjo ČOS v Pragi. Omenjeno društvo je bilo ustanovljeno 1. 1883. kot odsek prvega češkega sokolskega društva na Dunaju, Videnjskega Sokola za deseti dunajski okraj in se Je po devetih letih osamosvojilo. Telovadilo je od ustanovitve pa do poletja 1933 v češki šoli društva Komenski. Sedaj šteje društvo 75 mlajših in 35 starejših telovadcev, 22 naraščajnikov, 90 moške dece in 60 članic telovadk, 30 naraščajnic in 105 deklic ter je središče vsepa češkoslovaškega nacionalnega življenja v X. okraju Dunaja. Pokrajinski ziet češkoslovaškega Sokolstva v Ustih. Poleg pokrajinskega zleta mor&vskih in šlezljskih žup se bo prihodnje leto vršil tudi pokrajinski zlet sever-nočeških žup v Ustih nad Labo, ponem-čenim mestom, ki pa je po svoji legi zelo važna postojanka v prometnem oziru. Seveda je tamkaj tudi močna češkoslovaška sokolska družina, ki se že veseli, kako bo praznovala od 24. junija do 8. julija svoj veliki praznik sokolskega dela, ko bodo prišli v Usti pripadniki vseh za ta zlet obveznih petero žup Krušnogorske, Budeč-ske, Podržipske, Sladkovskega ln Rakov-niške. Seveda ne bodo manjkali tudi gosti iz Prage in od drugod, da pojačijo zlet kolikor mogoče in da mu dado oni sijaj, ki naj pomaga Sokolstvu v Ustih do čim večjega razmaha in zmage. * Iz telovadnega sveta Mednarodne tekme v Budimpešti Dosedaj je gotovo, da se udeleže poleg Madžarov, Cehoslovakov in Jugoslovanov mednarodnih tekem v Budimpešti tudi švicarski ginanasti. To bo prva udeležba Švicarjev na mednarodnih tekmah, ki jih prireja Mednarodna telovadna federacija. Dosedaj so b'"li zastopani samo na onih tekmah, ki so se vršile v okviru mednarodnih olimpiad. Na prvi poziv zveznega tehničnega vodstva se je odzvalo 20 kandidatov, med njimi so znana imen iz olimpiad, tako Miez, Mack, Hengi, Steineman, Pfister itd. Pričele so se vežbe teh kandidatov že 2. decembra in se bodo nadaljevale od 7. januarja dalje z 12 tekmovalci, izločilne tekme pa bodo 6. maja, nakar se sestavi de-finitivna reprezentanca švicarskih gimna-stov za za Budimpešto. V okviru mednarodnih tekem bo priredila madžarska telovadna organizacija tu-de tekme mlajših, do 20 let starih tekmovalcev, ki bodo tekmovali na orodju in nekaterih granah lahke atletike. Udeležiti se smejo teh tekem vse v Mednarodni telovadni zvezi vpisane organizacije s posebno 4 do 6-člansko vrsto, šteli pa se bodo rezultati samo prvih štirih najboljših tekmovalcev. Kdo vse bo sodeloval pri tekmah mlajših, dosedaj še ni znano. Tudi nemški turnerji gTedo v Budimpešto Nemški turnerji so bili pred svetovno vojno člani Mednarodne telovadne zveze kakor danes. Vendar se tedaj niso nikoli udeleževali njenih mednarodnih tekem. Po vojni pa se je dolgo Časa trdilo baš z njihove strani, da so bili po prizadevanju Francozov izključeni iz zveze. Kasneje, za časa predsednikovanja umrlega Cazaleta se je izkazalo, da nemške trditve niso odgovarjale dejstvom in da so dejanski še danes člani MTZ Kakor sporoča ^Deutsche Turn-zeitung«, je skoraj gotovo, da se bodo tekme v Budimpešti udeležili, saj je njihovo vrhovno tehnično vodstvo že razpisalo za 18. februar izbirne tekme za mednarodne tekmovalce po vseh 14 župah turnerstva. Zvezne izločilne tekme za Pešto pa so določene na 18. marca. Iz tega je razvidno, da bo mednarodna tekma v Budimpešti največja dosedanja, saj se je bodo udeležili poleg Madžarov ter češkoslovaških in jugoslovenskih sokol skih vrst tudi Švicarji, dalje najbrž italijanski ginanasti, Francozi in nemški turnerji poleg ostalih manjših orgamzacij, kakor n. pr Belgijcev in Lu-ksemburžanov. Visok nivo tekme je torej zagotovljen z udeležbo višje navedenih vrst. Boi za prvenstvo bo zelo trd, ker se že sedaj vsi z vnemo pripravljajo nanj. Tekme vrhunskih tekmovalcev v Monakovem Pred mesecem so se vršile v Monakovem zanimive tekme vrhunskih telovadcev, ki so se jih udeležili tudi nekateri inozemski tekmovalci, med njimi nekateri mednarodni tekmovalci, kakor Italijan Neri in Madžar Pele. Izmed nemških telovadcev je dobil prvo mesto znan: štutgartski borec Krotsch, ki ga ni dosegel po kakovosti niti eden od njegovih sorojakov. Bil je razred za sebe. Neri je briljiral na bradlji in konju, dočim sta bila i Neri i Pele na drogu in krogih enakovredna tekmovalca. Repertoar NARODNEGA GLEDAI ISCA V LJUBLJAM DRAMA. Začetek ob 20 Torek. 9.: Zaprto. Sreda, 10.: Sonjinkin in njegova sreča. B. Cetretk, 11.: Komedija zmešnjav. Č3trtek. Petek, 12. ob 15.: Cvrč?k za pečio. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. OPEKA. Začetek ob 20. Torelc, 9.: Zaprto. Sreda. 10.: Tičar. Sreda. CMrtek. 11 : Boheme. C-petek, 12: Zadrto. * Opera pripravlja uprizorita op?re >Je- nifa«, ki je polss »Prodane neveste« brez dvoma najmočnejše in najboljše delo č^šk-3 operne literature. Premiera bo v e«oboto 13. t m. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Torek, 9-: Zaprto. S'e*1a, 10.: Mala Floramvs. C. Četrtek, 11.: Scampolo. Premiera. ★ Dve dramski premieri v mariborskem gledališču. V najkrajšem času bo premiera komedije Daria Nicodemija >ScampokK. Dalo zaiadi svoje živahno in duhovito pihane vsebin? splošno miaja ter ga uprizarjajo po-vood vedno znova Režira Vladimir Skrbin-žek. Občinstvo bo zanimalo, da debutira v naslovni ulogi Branka Rasbenrerjeva. ki V* ob nedavnem nastopu v komediji >X. Y. Z.c, ki jo je uprizorila Zveza brezposlenih intelektualcev, pokazala prav kip talent. V >Scampolu< še igrajo Udovičeva. Starčeva Skrbinšek. P. Kovič. Harastovič, Furijan in M^van. — Dnu-ga dramska premiera bo tudi v kratkem- Uprizore češko veseloigro »Okence«. Napisala jo je znamenita igralka praškega Narodnegn divadla Olga Schein-pfljsova. Delo je napisano efektno ter bo izborno zabavalo. V glavni ulogi rae»topi režiser J. Kovič, ki je »Okence« tudi zrežiral. Sicer eo še zaposleni Zakrajskova* Bar bičeva, P. Kovič, Nakrst, Grom, Medvedi. Furijan in Gorin^ek. Torek. 9. januarja- LJUBLJANA 12.15; Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. _ 18: Otroški kotiček. _ 18.30: Plošče. — 19: Francoščina. — 19.30: Nacionalno predavanje. — 20: Ka-dio - orkester igra skladbe nagradnega tekmovanja. — 21.30: Pevski koncert Joža Li-koviča. — 22; Čas, poročila, angleške plašče. Sreda, 10. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: čas, plošče. — 18: Komorna glasba radio - kvinteta. — 18.30: Radio-orkester. — 19: 0 narodni vzgoji (dr. Go-gala). _ 19.30: Literarna ura. — 20: Prenos opere iz gledališča, v odmora napoved časa in poročila. BEOGRAD 16.30: Plošč3. — 19; Narodna glasba. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — Lahka in plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz Ljubljane. _ PRAGA 19.25: Zabaven program. — 20.05: Prenos iz Brna- — 21.15: Komorna glasba. — BRNO 19.25: Pevski kvintet. — 20.05: Godba na pihala. — 20.50: prenos iz Prage. — 21.05: Nove čeiške pesmi. — 21.25: Violinski koncert. _ VARŠAVA 20: Simfoničen koncert. — 21.15: Violinske skladbe. — 22.20; Plesna glasba. — DUNAJ 12: Plošče. — 17.25: Moderna glasba. — 18-55: Plesni večer na Tirolskem. — 20-05: Simfoničen koncert. — 22 30: Dunajski simfoniki. — BERLIN 20.05: Graški večer. — 21: Melodije in pesmi z gora. — 22.30: Plesna glasba. — KONTGSBERG 20.05: Program kakor v Berlinu. — MCHLACKER 20.10: Koncert avstrijske glasbe. — 23: Koncert Dvof-akove glasbe. _ 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Klavir. — 18.30: Jazz. — 19.50; Pevski koncert. — 20.40: F>renoe koncerta s konsefvatorija. — 22.45: Pesmi. — RIM 17.30: Orkester. — 21: Prenos c^ere iz gledališča. Sodnika A KORŠIČA vM-V ni več. Nehalo je biti blago srce, zagrnil Je grob zemske ostanke nepozabnega očeta, soproga, sina, brata. Vsem tistim, ki so ga prišli kropit, ki so mu poklonili cvetja, ki so mu tako nepopisno lepo zapeli žalostno prekrasni naši pesmi v slovo, ki so ga spremili na zadnji poti in so nam na katerikoli prisrčen način izrazili svoje sočutje — iskrena hvala. Maša zadušnica bo v četrtek 11. t. m. ob %8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. 1221 Družina Koršičeva. ->-»"v ..''S ■ --.. v - -'•mr, . SfftifcS -•V.' ■ - , . • • .i . . " j * * V zakup oddamo hotel Soldatovič v Vrnjački laisf Uprava imetja Srbske kraljevske akademije odda v zakup počenši s 1. marcem 1934. 1. hotel Soldatovič v Vrnjački Banji. Hotel ima 66 popolnoma opremljenih sob, centralno Kurjavo, toplo in hladno vodo, kopelji. Restoran z veliko dvorano s potrebno opremo. Dvorana za bioskop. Velika terasa. Hotel je sredi kopališča, na najlepšem mestu poleg parka, v neposredni bližini kopališča in izvira. Pismene ponudbe nasloviti na Upravo imanja Srpske kraljevske akademije Knez Mihajlova 35, Beograd, najdalje do 1. februarja 1934. L Za vsa pojasnila se obrnite na isti naslov. 1220 INSEmJ&ATFF V ..JUTRU" m gggiBjg|agBigs ZAHVALA v -v*-"- .' ■* j? ■ . — Ob težki Izgubi iskreno ljubljene matere, gospe AtlA pAQf C n AfTOt* Ane Lgersuorier izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem vencev in vsem, ki so jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. , -v 'i \ Celje, dne 7. januarja 1934. «* > p 1223 žalujoči ostali. »JUTRO« it 5 8 Torek, 9. L 1951 A. Cbristi; 22 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Razloga ne vidite?« je vzkliknil komisar. »Pač, madame! Zatrjujem vam, da je tak razlog.« »Tedaj bi bili morda tako prijazni in bi mi ga povedali.« Komisar si je zamišljeno drgnil podbradek. »Madame,« je rekel nato, »ta razlog )e zelo tragičen. Damo, ki govoriva o njej, so davi našli mrtvo v njenem oddelku.« »Mrtvo!« je vzkliknila Katarina. »Kaj ji je bilo? Ali jo je srčra kap?« »Ne,« je z zamišljenim, sanjavim glasom odvrnil komisar. »Ne — umorili so jo.« »Umorili?« je zavpila Katarina. »Izprevideli boste, madame, da ni neosnovano, če vas prosim natančnejših podatkov.« »A njena spletična je morala vendar...« »Spletična je izginila.« »Moj Bog!« Katarina je obmolknila, da bi zbrala svoje misli. =Uslužbenec je videl, kako ste govorili z damo v njenem oddelku, in je seveda sporočil to dejstvo policiji. Iz tega razloga srno vas zadržali, madame, ker upamo dobiti od vas kako pojasnilo.« »Neizrekljivo mi je žal,« je rekla Katarina. »Saj niti njenega imena ne vem.« »Njeno ime je ,Kettering\ kakor posnemamo iz potnega lista in napisov na prtljagi. Ce bi —« Potrkalo ie. Caux je nagrbančil čelo. Stopil je k vratom in jih odpri za ped. , »Kaj je? Nikar me ne motite!« Jajčasta glava Katarminega sobesednika v jedilnem vozu »e je pokazala izza vrat. Siiioč smehljaj je bil na njegovem obrazu. »Mo.e ime je Hercule Poirot,« je dejal. »Pa menda ne —« je zajecljal komisar, »pa menda ne pravi Hercule Poirot?« »Pač. pravi,« je rekel Hercule Poirot. »Spominjam se, da tem vas nekoč že srečal, gospod Caux: na policijskem ravnateljstvu v Parizu. Kakopak, bržkone ste me pozabili.« »Nikakor nc, monsieur, nikakor ne,« je prisrčno odvrnil komisar. »Le noter, prosim. Menda že veste —« »Da, vem,« je odvrnil Poirot. »Hotel sem le vpraJati, aH vam morem s čim pomagati..« »Čast mi bo,« je hitro dejal komisar. »Prosim, gospod Poirot, dovolite, da vas —« tako govoreč je pogledal v potni list, ki ga je še držal v roki — »da vas predstavim gospe — pardon gospodični Greyevi?« Poirot se je nasmehnil Katarini. »Ali ni čudno, da so se moje besede tako hitro izpolnile?« )e zamrmral. »Mademoiselle nam na žalost ne ve dosti povedati,« )e menil komisar. »Gospodu komisarju sem pravkar rekla, da mi je Wia ta uboga gospa popolnoma neznana,« je dejala Katarina. »A govorila je z vami vendarle, kaj ne da?« je mehko rekel Poirot. »Nekakšen vtis ste dobili o njej — ali ne?« »Da,« je zamišljeno dejala Katarina. »In kakšen je bil ta vtis?« »Tako je, mademoiselle —« komisar je skočil v ospredje — »povejte nam, kakšen vtis ste dobili.« Katarina je ugibala na vse strani. Cuvstvo v njej se je upiralo misli, da naj prevari pokoinačino zaupanje, ali beseda »umor« ji je toli strašno zvenela v ušesih, da se ni upala ničesar utajiti. Kdo ve, kaj je bilo odvisno od tega! Zato je kar najnatančneje ponovila razgovor, ki ga je bila imela s pokojnico. »Zelo zanimivo,« je rekel komisar. »Jelite, gospod Poirot, zelo zanimivo? Ali je to v kaki zvezi z zločinom —« Preden je dokončal, je umoknil. »O samomoru menda ni govora?« je rekla Kaitarina. »•Ne,« je dejal komisar. »To je popolnoma izključeno. Zadavili so Jo s kosom črne vrvice.« »Grozno!« Katarina se je zdrznila. Caux je iztegnil roke. kakor da bi jo prosil oproščenja. »Seveda, to niso prijetne reči. Mislim, da so železniški umori pri nas sirovejši kakor v vaši deželi.« »Strašno!« »Da. da« — jo je izkušal pomiriti. »A saj ste pogumni, mademoi" selle. Na prvi pogled sem si dejal: .Mademoiselle ima pogum'. Zato se vas upam prositi za nekaj zelo mučnega, kar je pa na žalost potrebno.« Katarina ga je tesnobno pogledala. »Prosil bi vas, mademoiselle, da bi bili tako prijazni m ba me spremili v sosednji oddelek.« »Ali moram?« je tiho vprašala Katarina. »Nekdo mora izpričati istovetnost,« je rekel komisar, »in ker je spletična izginila« — pri teh besedah je pomembno zakašljal — »ste menda vi tisti, ki ste bili med vožnjo največ v njeni družbi.« »Nu prav,« je mimo dejala Katarina, »ako je res potreba —« Vstala je. Poirot ji je pomirjajoče pokimal. Cene malim oglasom Ženitve fn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spada jo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto* »Kapital«, »V najem*, »Posest*. »Lokali*. »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*, »■Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek*. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor st pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I.— M besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali M dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za hfro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vseko besedo, znata Din 3.—. Najmanj* znesek pri ogieeih po 50 par za beeedo. je Din —, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse prMojbine za male oglate fe plačati pri predaji naročile, ali l* U jajije naslova S Din (4) Prikrojevalnl tečaj «■ damake ln moške obleke m Trti od 16. januarja do 1. februarja 1H04 v pri mane atrokovnn šoli. Ta tečaj je priporočljiv tudi M priv a t,n-o uporabo, ker rrk točno po novo-itdanš knjig: »toale ta«, kate-ra je v vseh kujigar nah in T M« na razpolago Prijave sprejema in pojas re'» d«;e lastnik *oi« T. Kun«- t,ii»Mi.'r»na. Sv. Petra <**•■»" 4/U. 45^06-4 Dekle k< popoln o m« «> m-o«"t oj.no kuhi in opravlja ostala gospodinjska deli. »prejme takoj tričla.n*ka družina. Ponudbe n» o^'ae. oddelfk »Jutra« pod Šifro »1934«. 718-1 Francoščino in klavir poučire srtrokovna učite-Htj A. Fotočnik, Wo'fovi »lir* 10TI. 713-4 Citre poučuje po metodi G-Unwald Emil Meego.m, Ju rtič ev ti g i n. Dadstr. 775-4 Oglasi trg značaja p*. 1 Din beseda; da ■»ti j* n*«]««® ».h ,n Mro 5 Din. — Og!a«» •*>«ia!nega in«?-* i« pa i v»ika be* lanvfco kapelo. — Savko RaAkaj. poštno leieče. Kra.nj. sei-i Dekle tndii i dežeie. i>ridtM). mlado, pošteno in mo6no. ra jen-o vseb hipnih de! v sprejme takoj T"ber. B^eareka f!. -?.1). 759 1 Služkinja za vse Oniharie«) pridni i« polena, z letnimi »pričevali dobi »itiEbo na Mirju v Vnsrov^kovi ulici itenr. 2T. 747-1 Tajnika humanhamo droitro. Prednost imajo upokojenci s kavcijo. — Ponudbe na oddeVk »Jutri« pod iftne obitelji boljio ori»»t vi »Inf.^nčad ta Beograd ootranfoKt 44S281 Hotelsko sobarico z d^b^m*! fipr!čeva!i, veščo a»mS{i!>e in zmof.no kavcije. a p ' * j m e kot p-to moč hoteH Štru.kri. 778-1 Dekle *a r«« hiina dela. ne H-pod 20 let. »ii>re:m-m t 15. 'a.ivna-Vm ali 1. februarjem. Zna H m o»a popiprav-Ijati <^be in gerrirati. za-željeno je tudi znanje ▼ kuhanju. Govoriti in razumeti mora tudi nemščino pn t>odrn^nici »Jutra« v Celju. 7S8 1 G. Th. Rotman: Bil!, Eobijev sin Tisti trenutek je pritekel gospod Solat-nik iz hiše. Zmerjal je kakor obseden. »Aha! Tak ti si ml j0 nagodil!« je vzklik, nil ob pogledu na zaboj, ki je stal na dveh nogah. In ne sluteč, da v njem ne tiči na vaden zločinec, ampak redar, je je| z brcam) in bunksmi porivati zaboj proti naj. bližji stražnici. Brivski pomočnik ml-a^i. dob' tabo j službo. Poduna ec. Polzeia, Savjnj tia dolina.. 787-1 Brivskega vajenca prejme >a.koj J o r d « o. Verrce, D. M. v Poij-u. 767-44 Prodani: Offtui tcg. tnačaja po 1 Di» beaeda; trn da janje na«km aH n > Jtfra i D1b. — Ogla« j i tociatoegm toa^aja vsa ' j ka twwi> SO par; ta I j dajanj« saalo^a aia aa i | Mfro S Din. f«) j Železen štedilnik dobro o-hranjen. ugodno proda Podlogar. baraka pri K o!Kitki to v. Jtev. 15 56S-6 Brlzgalnl aparat m »lika oje, dobro ohranjen, na električni pogon, pocem proda A. Šinkovec. Celje. 305-6 3 komate dot>r» obra.ajeme. elamo-re»nico in £ iabka voia prodam. Ponve m v Ka.m niški U'!ici 13. 2«-« K narodni noši avto« ia brok. »p'»nik naprodaj r Beethovnovi al. &t. 9/U. 736-6 Od jutri naprej vsak dan na trgu velika predaj« go<>k, puranov, rac kokoši, piščancev, gosjega eala. gosje mae.ti m goej:h jeter, tndi na kose. Z« blaspo jamčim. S spoštovanjem Feldman. 7U-6 Ročni voziček proda MofcoSek, St. Petra ceet« 43. 755-6 j 'JglaM trg. nagaja ik< i 1 Dia keMda; t« tU. ] .»nj« aasiova ali ta J *ifro 5 Di« — Ogla* ® »ocialoeg, eo*ča.> m f j ka beteda 50 w; ; j iajaeje »asloora aH za , j Aifro pa 8 Din. (7; Železno blagajno rabije-no. kupimo. — Ponudbe t navedbo cene in dimenzij na Upravo občinske klavnice, Trbovlje. 646-7 Sode «nn IHrov, kup«! Produkt«. Ljubljana. Tvrševa cesta. 508-7 Modroc (»pod-nji — »Fedennodroc«) v dobrem »tanjn kupim. Vaeiov v oglaanem odde'kti »Jutra«. 749-7 Spalno otomano earanti-ano čieto. kupim. poT oudeiek »Jirtra«. 631-7 ogia&ni Foto povečevalni aparat za film 3X4 lrop;m. — Foto-avtomat. Vioo »Id»al« 753-7 Službe išče I Vaaka (x>a« "I>odu. Ponudbe na og as oddelek »Jtttra« pod šifro • Pridno in zadovoljno«. 729-č Slaščičar, pomočnik išče službo. \aslo'V pove oglasm oddelek »Jutra«. 730-2 Samostojna periektna kuhaHca ki govori nem Ako in madžarsko. išče sužbo v boljši hi^i — najraje r Zagrebu. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Čimprej«.__743-2 Gospodična iz učena Šivilja, z znaflvom nemščine, vajena bolj-ših hiš.n:h d"4. želi f^iJbo v Mariboru kot Šivilja ali sobfl.rico. Ponudbe na o?!, oddelek »Jutra« pod šif-o »Takoj nastopim«. 772-2 Korespondent mVSi. poročen, perfekten nemški, »lovensalri in srbski »t en otip i *t. verzira-n v vseh p-'s«rn.iških pos-Vh ma nnfakturne. g-adbe.ne in kovi-notopilne stroke, išče namočen ;e NTudi kavcijo 10—15.000 Din v gotovim ali kn.'iž'CO Poš'ne h-anil-n:ce. Ponudbe n,a r>odruž-nico »Jutra« t Maribom pod »15.000«. 7S5-2 Hranilno knjižico z vlogo 8000 Din Mesene h,ram'n:ce v Kamniku — ugodmo prodam. Ponudbe na og asini oddelek Jutra pod »8000«. 754-16 Hranilno knjigo t vlogo 45.000 Din, hranilnice t Celju ali Ljubic ni. kupim. Ponudbe pod »Vloga 45« z navedbo cene na podružnico »Jutna« t Celju. 740-16 j v*aka ( p^,, , ' t» iajanje ru«lova al i* #ifi* na 5 Di« na ! Naikulantnejša posojila dajemo na vse vloee ve lebank. vrednostne papirje vojno škodo dr-tavne bone. Blalrova posojila ln na kurantno olago Naloge lz provln :e promtno izvršujemo (»učka štediona. Zagreb. VTcdnlf^eva br. 31 Telefon 90-03 Na? zastopnik z« dravsko banovino ]e Rudolf Zore. Llub-i.iana. Gledališka ulica U 12. na katerega se ie obrniti. 62-16 Hranilno knjižico Km»'ske posojilnice, z vlogo 10.000 Din. prodam najboljšemu ponudniku. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Ugodno. 717-16 i Vsak« beaeda 1 [Kaj. ta dajajija oaaiova aH ta šifra pa 5 Dim (dl- Dvostanovanj. vilo eno nadstropno — e parke- ti. vodo'vodom m elektriko, v bližini nove cerkve v giš.ki proaam. Cfcrnetovi ulica 32/L 745-20 Mh :>«»- j Majhen lokal ' ;irimeren za unarja. takoj i oddam. Vprašati v Kolo dvorski uiioi štev. SVI. I 758-19 Bukovih stoječih debel m c«a 300 m' drv, naprodaj. L-fpa leaa v bi-žlni Ljuibljane ob fiavni cesr.i. — Reflekianij« naj pošljejo svoje naslove na oglas, oddeiek »J m ra« pod »Bukova drva«, nakar dobe nataučoa pojasnila. 760-15 Vsaka bmotia 50 pat. m dajajije naat^va aH ta Hfro 8 Din. (22. Dijakinji nudim ^tano-vanje ia zajtrk. če mi instrnira fantka. ki obiskuje V. razred ljudske ?o'e. Nasov pove oglasni oddelek »Jirtra«. 735-22 Dijaka finjo) v kabinet t vpo oskrbo wir« me Jožica Kumelj v G'eda'iški u.lioi 7. pri rt tč je — desno. 770-22 Dva dijaka sprejmem po nizki ceni ra stano\an:e v zrač p»r; j j aa dA.ie.nja nabora ali } j sa irfra t t.«. (»', ' Sostanovalca sprejmem v prjazn« hi topio sobo k m!ajš-mo dijaku. v ceioiiuo zelo dobro oskrbo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 7(6-23 pragova Ekonomsko Odelenje Generalne Direkcije Državnih železnica (Beograd — Nemanjina ulica — Palata Ministarstva Saobračaja) prikupljače do 15 januara 1934 godine ponude za otkup direktnom pogodbom železničkih pragova svih vrsta i dimenzija, u svemu prema propisima Zakona o Državnom Računovodstvu i uslovima za nabavku pragova G. D. Br. 39.563-33, kao i po opStim uslovima Generalne Direkcije Državnih železnica ukoliko se ovi odnose na nabavke kratkim putem; rok isporuke ponudenih hrastovih i borovih pragova treba navesti u ponudi, a bukovi pragovi treba da budu isporučeni do konca maja mes 1934 godine. Pozivaju se reflektanti da svoje ponude, taksirane sa Din 5.— taks. markom, do označenog roka podnesu. I najmanji producenti mogu kod ove nabavke uzeti učešča. 1219 IZ KANCELARIJE EKONOMSKOG ODELENJA GENERALNE DIREKCIJE DRŽAVNIH ŽELEZNICA G. D. Br. 100.173-33. Lepo, veliko sobo z balkonom takoj od dam prazno ali mobll rano v Dtiklievem bloku. Polzve se pri Baraga. Gajeva 3. 599.23 Sobico odda m>;:dn.i osebi Ku*a-. Bieivreisofa cesta S1. 15TTI 746-23 Opremljeno sobo z'ačno. * po«ebn'm vhodom oddam 1 a'i i osebama. Naslov v og!asnem odd»'ku »Jutra«. 742« Opremljeno sobo kakor tudi enosob. stanovanle oddam takoj t Rotn: do-lini, ce«a VI/4. 756 2S Sobo z 2 posteljama oddam v iredini mesta za 240 Din mesečno. Naslov » oglasnem oddelku Jut-a 738 28 Sobo eve»t. s hran« oddam. Na slov pove oglasni oddeVk »Jutra«. 763 23 Gospodično m^eTni-m po nizki cervi kot so«tanovalko v sredini mesta, v sobo * pro»tim vhodom. Naslov t og'as. odde'ku »Jutra«. 766-23 Odč. aH gospod Vko Vam 5e na tem leže če. 1a imate zelo poceni lef>» zračno 'n »nh« si^V-z novo opremo, elektriko pa-k">om ln p;iiiima«ohine) "nk oj kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« r*xl šifro »G-otovir* 100«. 7SO-2<> Državni uradnik poroči značajno gr«^>oi d-frivmi »iulfei. x lastir.o hi&o. želi vs ed po-m.mjianja zm&.nja tem po-, tom spoznati poltenega i dobrega gospoda, v staro- sti 35 —15 let. D>opise ra oglas, oddelek »Jutra« pod »Držovni u-adnolk 19P.4«. 748-25 VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim BERMET• VINOM Dobi ga že v sodčkih od 50 1 naprej pri MARINKO V, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gora ■■BMBMMMBMBHUMJIJIlPPIIIIIliBIIMItil I DAMSKI KROJNI TEČAJ združen s strokovno pomočjo ob izdelovanju garderobe udeleženk, otvarja SPECIJALNA PRIKROJEVALNICA JOŽICA KUMELJ, LJUBLJANA Gledališka ulica 7 1224 Prijave se sprejemajo do 15. januarja. t Umrl je naS LEON STEEMECKI abs. pravnik Pogreb bo v torek popoldne ob 143. url pri Sv. Križu v Ljubljani. Istotako nas Je prejšnji teden zapustil neutolažljive naš preljubi oče IGNACU SOTMECKI učitelj v pokoju Globoko hvaležnost vsem, ki so jima pomagali! Radmirjp ob Savinji, dne 8. januarja 1934. 1222 Stermecki. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za koonzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratru del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.