LETO IV.
5
maj 1978 glasilo szdl občine logatec
NA PRVI SEJI LE VOLILNA OPRAVILA
■
Na prvi seji vseh zborov novoizvoljene skupščine občine Logatec, 12. aprila, so zbrani delegati opravili le številna volilna opravila in imenovanja. Najprej so razrešili prejšnje funkcionarje skupščinskih teles. Ob tej priložnosti je predsednik občinske konference socialistične zveze Tone Truden izrazil priznanje za opravljeno delo v minulem štiriletnem mandatu vsem, še zlasti pa dotedanjemu predsedniku skupščine občini Dušanu de Gleriji in predsednikom zborov Silvu Tratniku, Ivanu Čanžku in Tatjani Stirnovi.
V nadaljevanju seje so opravili naslednje volitve m imenovanja: za predsednika skupščine občine Logatec so izvolili Franca Godino, dipl. inženirja, za namestnika predsednika pa Tilko Truden; za predsednika zbora združenega dela je bil izvohen Silvo Tratnik, za namestnika predsednika Franc Trček; za predsednika zbora krajevnih skupnosti je bil izvoljen Janez Slabe, za namestnika predsednika Marija Albreht; za predsednika družbenopolitičnega zbora je bila izvoljena Tatjana Stirn, za namestnika predsednika Štefan Juršič.
Izvršni svet bo tudi v prihodnje vodil Jože K upnik, dipl. inženir, za člane tega sveta pa so izvolili inženirja Petra Petkovška, dipl. inženirja Sama Oblaka, inženirja Janeza Frica, dipl. inženirja Rafaela Usenika, Miloša Maurija, Andreja Logarja in Jožeta Selana. Nadalje so izvolili komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, v njej pa so: Štefan Juršič, Marjan Lapajne, Anton Sparemblek, Anton Vladič, Vilma Meze, Marjan Lenarčič, Marjan Jernej-čič in Miloš Maun.
Za organsko povezanost v delegatskem sistemu izven občine je bilo potrebnoi izvoliti tudi določeno število občanov iz vrst delegatov. Tako so odslej v skupini delegatov, ki delegirajo delegate v zbor občin skupščine Slovenije naslednji: Franc Godina, ki je bil hkrati določen tudi za prvega delegata, ilaljc Marjan Skubic, Tatjana Stirn, Silvo Tratnik, Valerija Mugcrli, Milic Čalić, Ivan Canžek, Janez Slabe in Mirko Žust. Znatno več je bilo določenih
O upokojencih premalo vemo
Menda še nikoli ni bilo v Logaških novicah brati o najstarejših občanih iz Logatca - upokojencih. In vendar so zelo številni, saj živi v Logaški občini 825 upokojencev. Od tega števila je organiziranih v Društvu upokojencev preko 600 članov, a izven organizacije jih je še ena četrtina, ki še ni našla potrebe za svojo zadnjo organizacijo. V kolikor pa je organiziranih, pa so zelo delavni. Imajo svoj Dom na Stari cesti, „Bife" Stara postaje njihovo samostojno podjetje. Od drugih dejavnostih so organizirani - balinarji -vendar so brez svojega balinišča. Potreba pa kliče še po šahovski sekciji in pevskem zboru.
Dne 23. aprila so imeli letno konferenco po delegatskem sistemu, a dne 5. maja organizirajo srečanje organiziranih upokojencev starih nad 80 let, ki jih je 75 članov. Za to srečanje so prispevala sredstva tudi logaška podjetja, za to humanost jim izrekamo toplo zahvalo. Organizirali so tudi proslavo 8. marec — dan žena, na proslavi so sodelovale tudi mladinke iz Logatca.
Iz vsega tega razvidimo, da naši upokojenci niso samo „Pogrebni zavod" ampak so živa dejavnost v naši družbenopolitični stvarnosti.
Ivan Toman
Napotila za naše akcije
delegatov v posamezne medobčinske skupine, ki bodo delegirale delegate v zbor združenega dela republiške skupščine, in sicer: za skupino gospodarskega področja Jože Kreč, Miro Rupnik, Gregor Meze, Milan Možina in Marija Petkovšek; za skupino prosvetnokulturnega področja: Bogdan Comino in Vilma Meze; za skupino socialno zdravstvenega področja: Ivanka Urbas in Jože Stirn; za skupino področja kmetijske dejavnosti Jože Semrov in Ivan Gladek; za skupino področja obrtnih dejavnosti Rezka Bizjak in Franc Mihevc; za skupino področja delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev Jožica Nagode in Lerka Omerzu.
Na predlog koordinacijskega odbora pri OK SZDL, ki je pripravil tudi druge predloge za to sejo, so pooblastili za sklepanje zakonskih zvez v logaški občini delegate Franca Godino, Silva Tratnika in Ivana Čanžka.
Na tej seji so imenovali za vodjo strokovnih služb skupščine in izvršnega sveta občine Nika Glavatoviča, medtem ko so za načelnike posameznih upravnih organov imenovali: Petra Petkovška za načelnika oddelka za gospodarstvo in finance, Maksa Adamiča za načelnika oddelka za notranje zadeve, Emila Rokavca za načelnika davčne uprave, Andreja Logarja za načelnika oddelka za ljudsko obrambo, Vinka Urbasa za načelnika geodetske uprave in Tilko Truden za vršilko dolžnosti načelnika oddelka za občo upravo in družbene službe.
Vrh tega so delegati na skupni in ločenih sejah glasovali tudi o listah kandidatov, in sicer: za predsednika in člane predsedstva Socialistične republike Slovenije, za delegate za zvezni zbor skupščine SFRJ Jugoslavije in za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine Socialistične republike Slovenije.
Na tej seji so pooblastili predsedstvo skupščine občine Logatec, da opravlja funkcijo delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti slovenskih občin, skupščino Skupnosti ljubljanske regije in v druge skupščine in organe. _
Minuli kongres slovenskih komunistov je sicer zadolžil predvsem njih same, kar pa ne pomeni, da je njihova družbena usmerjenost in prizadetost drugačna od usmerjenosti in prizadetosti delovnih ljudi To pomeni, da so ugotovitve in zaključki tega kongresa enako pomembni tudi za vse, saj zadevajo nadaljnji razvoj vseh temeljev naše samoupravne socialistične stvarnosti.
Delegati so na kongresu obravnavali in sklepali o svoji nadaljnji dejavnosti, se pravi, o določnem akcijskem programu v prihodnjem obdobju. Iz njega povzemamo nekaj temeljnih postavk:
- nadaljevati s spreminjanjem družbenih odnosov v vsakem življenjskem okolju na podlagi že oblikovanih prvih zasnov dohodkovnih odnosov; zlasti prizadevno spreminjajmo tiste odnose v družbeni reprodukciji in družbi, v katerih se še najbolj kaže trdoživost zastarelih družbenih sil za ohranitev družbenega odtujevanja;
- pri spreminjanju družbenih odnosov ne smemo čakati na kakršenkoli predpis ali formulo, temveč moramo sami iskati lastno določno rešitev;
- utrjujmo zavest, da je nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja in dohodkovnih odnosov organsko povezan s položajem delavca v družbeni reprodukciji in v družbi nasploh. V razvijanju te organske povezanosti je tudi ključ za stalno rast proizvodnosti, s tem pa tudi vseh oblik materialnega in duhovnega bogastva naše družbe;
- kongres je posebej poudaril potrebo po hitrejšem zboljševanju razmer za razvoj kulturnega, socialnega, političnega in duhovnega življenja delovnega človeka; le tako bodo zagotovljene tudi večje možnosti za razvoj svobodne osebnosti združenega dela
Kongresna napotila so zagotovo koristna tudi za našo občinsko stvarnost; kajpada, z njimi se bomo morali seznanjati in jih tudi uporabljati v naši občinski družbeni stvarnosti
Rudi Vogrič
velik pomen Obračun Smučarji družbenega       mladih    KLI so
, F^SS^?!^ A  za nazaj tekmovali
Po nekajmesečni prekinitvi je na Vrhniki ponovno pričel opravljati delo družbeni pravobranilec samoupravljanja. Njegova temeljna naloga je stalno spremljanje družbenih odnosov in pojavov, ki so pomembni za družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Pri opravljanju teh dolžnosti daje družbeni pravobranilec samoupravljanja svoje mnenje o pojavih in problemih, prav tako pa tudi pobude in predloge, kako širše ukrepati in delovati pri preprečevanju kršitev samoupravnih pravic delovnih ljudi in varovanju družbene lastnine.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja deluje na lastno pobudo, na pobudo delavcev, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Zakon ga usmerja, da deluje neposredno predvsem v organizacijah združenega dela. Zato pri svojem delu sodeluje predvsem s samoupravnimi organi v organizacijah združenega dela in uresničuje načelo Zakona o združenem delu v smislu zahteve, da so delovni ljudje v delovnih sredinah neposredno seznanjeni z vsem, kar je pomembnega za uresničevanje njihovih samoupravnih pravic in varstva družbene lastnine.
Občini Logatec in Vrhnika sta imenovali za družbenega pravobranilca samoupravljanja Franca Jerina, dipl. pravnika. Družbeni pravobranilec samoupravljanja ima svoj sedež na Vrhniki, Cankarjev trgi 8 (v I. nadstropju poleg Občinskega sodišča), uradne ure pa so vsak dan od 7. do 15. ure, v sredah pa od 7. do 17. ure (tel. št. 70-190).
Kdo v Logatcu bo odgovoril?
Ker se čutim do neke mere prikrajšanega, pišem o stanju na šolskem športnem igrišču.
Ko so gradili novo šolo, so mislili tudi na potrebe telesne vzgoje mladih in zgradili sicer skromno, a vendar dobrodošlo igrišče. Sprva je kar dobro služilo svojemu namenu, odkar pa zidajo otroški vrtec, pa čedalje manj. Na igrišče so nanesli gradbeni material, razen tega pa po njemu vozijo težki tovornjaki z blatnimi kolesi. Dogaja se celo, da na igrišču tudi parkirajo. V zadnjem času so zvozili na igrišče kup železa in nekakšen okovan lesen valj.
Sprašujem se, ali so osnovni namen igrišča spremenili in kdo
je dal pristanek za to? Ne smemo se čuditi, če nam nekateri uhajajo v gostinske prostore, saj še tiste skromne, ki smo jih zgradili za potrebe mladih, kaj hitro spremenimo za druge namene. Vedeti je treba, da v sedanjih razmerah nihče ne terja velikega in sodobnega športnega objekta, toda radi pa bi imeli tisto, kar je bilo prav za to pomembno dejavnost mladih že zgrajeno. Prav nesmiselno se mi zdi početje, da z gradnjo novih objektov podiramo in uničujemo druge. Zato pričakujem, da bo nekdo, ki se čuti dolžnega za objavo ustreznega pojasnila v Logašnih novicah, to tudi storil.     Marjan Geohelli
Prvo nedeljo v aprilu so imeli mladi krajevne skupnosti Naklo v prostorih doma na Griču volilno konferenco. Preden so izvolili novo vodstvo, so dokaj kritično presodili vso dejavnost v zadnjem času. Hkrati, ko so ugotavljali tudi uspehe v povezovanju mladine v osnovno mladinsko organizacijo, ki danes šteje že nekaj več kot 70 članov, pa so menili, da je bila njihova organizacijska dejavnost še prešibka. Nekaj krivde je bilo tudi v pomanjkanju prostorov, kar pa so zdaj že bolj ali manj uredili s prostorom v domu na Griču. Gmotno pomoč pri teh njihovih prizadevanjih je pokazal kolektiv kmetijske zadruge, za kar so mu vsi mladinci zelo hvaležni.
Novo vodstvo te osnovne mladinske organizacije je bilo zadolženo s precejšnjimi nalogami, ki jih pa kajpada ne bo moglo uresničiti, če ne bo znak) s posluhom navdušiti članstva za izpolnitev nalog, ki so si jih na tej konferenci določili.
Branka Kum
V soboto, 1. 4. 1978, smo se v zgodnjih jutranjih urah zbrali smučarji KLI (skupno 13) in se odpeljali na sindikalno smučarsko tekmovanje za pokal SOZD Slovenijales na Soriški planini.
Na Soriški planini smo se tehnično pripravili na tekmovanje, pričelo se je „mazanje dilc".
Da je bilo mazanje dilc uspešno, govorijo rezultati:
Ženske - veleslalom - od 26 do 35 let (skupno 19 tekmovalk) 6. mesto KORENC Ivanka, 10. mesto CERNE Marinka, 16. mesto PODOBNIK Nada.
Moški - veleslalom - od 35 do 45 let (skupno 32 tekmovalcev) 15. mesto ALBREHT Štefan, 17. mesto TOLLAZZI Andrej
Moški - veleslalom - od 26 do 35 let (skupno 30 tekmovalcev) 4. mesto GODINA Janez, 11. mesto ZUPANČIČ Ciril, 19. mesto ZE-LENC Janez
Moški - veleslalom - do 25 let (skupno 34 tekmovalcev) 1. mesto ARHAR Drago, 29. mesto VIDMAR Srečko.
Prvič so letos nastopili, bile so že 3 tekme SOZD, tudi tekači, katerih uvrstitev pa se ni štela v skupni seštevek točk. V ekipnem plasmanu, prijavljenih je bilo 12 delovnih organizacij, smo smučarji KLI zasedli 3. mesto za ALPLESOM ter SLOVE-NIJALES - trgovina.
Smučarji KLI smo se tudi dogovorili, da bi organizirali 4. smučarsko tekmovanje za pokal SOZD Slovenijales v letu 1979 mi v tehnični izvedbi Smučarskega kluba Logatec.
Ivko
Kam potujejo vreče zasmeti?
Odgovor je jasen in enostaven: na smetišče, kam pa naj bi drugam šle Pa ste se te kdaj vprašali, kje v Logatcu končajo svojo pot odsluženi čevlji, prazne konzerve, razni odpadki in še tisoč drugih neuporabnih odpadkov?
V ustavo smo jasno zapisali, da ima vsak človek pravico do zdravega življenjskega okolja in da je vsakdo dolžan varovati naravo in njene dobrine.
V želji, da bi imeli čimbolj čisto mesto, smo pri nas problem rešili kar se da sodobno. Vsaka hiša zbere neuporabne predmete v vrečo, jih zaupa komunalni službi in s tem je problem rešen. Do tu je vse lepo in prav.
Prav in lepo pa ni videti, kje in na kakšen način uničujemo odpadke sodobne civilizacije. Naj bo stvar bolj določna. Na cesti proti Rovtam se na Logaškem polju cesta odcepi proti Zaplani Že po nekaj ovinkih pridemo do spornega smetišča. Odpadki skoraj zapirajo cesto in dajejo s svojim kadečim se smradom kaj čuden vtis. Divjad in veter so opravili svoje, tako da si smetišče iz dneva v dan širi življenjski prostor.
Ne bi rad govoril o umestnosti smetišča na tem kraju, čeprav bi se dalo tudi o tem kaj reči Dejstvo pa je, da mora biti tovrstno smetišče obvezno ograjeno in zaščiteno ter opremljeno z opazovali Odveč je skoraj pisati, da tudi lovcem in ostalim ljubiteljem čiste narave ob tem ni vseeno. Nazadnje gre tudi za zaščito divjadi.
Pričujoč prispevek naj ne izzveni le kot očitek, ampak bolj kot opozorilo, da se ne bomo čez leta jezili na sebe, kako mačehovski smo bili do narave in okolja. Hkrati pa upajmo, da se bo o smetišču zanimal tudi kdo, ki je za to bolj pristojen, recimo - sanitarni inšpektor.
TOMAŽ SMRTNIK
O socialistični moralni zavesti
„V boju za uveljavitev socialističnih samoupravnih odnosov hi a njihovo vse bolj humano vsebino na vseh področjih in v vseh celicah družbenega dela in osebnega življenja dobiva vse večji pomen in težo socialistična moralna zavest in praksa, Id raste iz socialističnih in samoupravnih osnov. Brez razvite socialistične samoupravne moralne zavesti in ustrezajoče moralne prakse tudi ne more biti razvite socialistične samoupravne demokracije. Se posebej pomembna postaja vlog« moralne zavesti na tistih področjih, kjer je potrebno usklajevanje osebnih in teh z družbenimi interesi, kjer sta potrebni vzajemnost in solidarnost, kjer so odločitve ljudi odvisne predvsem od stopnje njihove moralnopolitične zavesti in osebne kulture."
(France Popit na 8. kongresu ZKS)
Stoti zbor logaških gasilcev
Gasilsko društvo Dol. Logatec je imelo 26. 2. 1978 svoj stoti občni zbor. Udeležilo se ga je 76 % članov društva in 11 gostov.
Predsednik društva Franc Jesenovec je otvoril jubilejni občni zbor, toplo pozdravil vse navzoče in še posebno goste iz družbenopolitičnih skupnosti in delovnih organizacij. Po otvoritvi občnega zbora, pozdravu in izvolitvi organov občnega zbora je prešel na slavnostno poročilo. Iz slavnostnega poročila smo lahko razbrali zakaj je bilo društvo ustanovljeno pred tolikimi leti in s kakšnimi težavami se je srečevalo, kako je društvo vsemu temu kljubovalo in se naprej razvijalo ter tudi nepristransko delovalo s svojimi humanimi načeli vse do danes.
Društvo se je v letu 1977 udeležilo večih gasilskih vaj, ki jih je organiziralo društvo in pa meddruštvenih vaj. V mesecu maju sta se tekmovanja v gasil-sko-športnih disciplinah udeležili dve desetini pionirjev-gasil-cev. V hudi konkurenci (tekmovanja se je udeležilo 14 desetin iz treh ObGZ) sta osvojili prvo in četrto mesto. Vendar se niso zadovoljili s tem uspehom. V mesecu septembru so vsi tekmovali za značko „Prepre-čujemo požare" in jo tudi osvo-jih.
Posnetek je iz leta 1928, ko so logaški gasilci praznovali 50-letnico svojega društva; na posnetku so le
trije ustanovni člani iz leta 1878
V mesecu septembru se je tekmovanja v gasilskih tekmovalnih disciplinah pod vodstvom poveljnika Jožeta Albrehta udeležila tudi desetina članov. Tekmovanje je bilo v Cerknici. Desetina je zasedla šesto mesto. Najstarejši član naše desetine Jože Gorjanc je bil obenem tudi najstarejši udeleženec tekmovanja.
V preteklem letu so naši operativci sedemkrat stopili v akcijo, in to v treh gozdnih, dveh cestnih požarih in v vseh požarih na gospodarskih poslopjih.
Zastavili smo si tudi program dela za leto 1978. Glavna naloga v letošnjem letu je proslavitev stoletnice društva, druga
naloga je strokovno usposabljanje članov (tečaj za gasilske podčastnike je že v teku, tečaj za gasilske strojnike bo v aprilu), tretja naloga pa je organiziranje tekmovanja za pionirje-gasilce in priprave za to tekmovanje in priprava članov za tekmovanje na Vrhniki. Poleg teh nalog pa bo potrebno opraviti še vrsto tekočih nalog in opravil. Sledilo je finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. Ker ni bilo razprav na podana poročila, smo prešli na podelitev značk za dolgoletno službovanje v društvu. Te značke je prejelo 53 članov. Za 60 let službovanja je prejel značko Josip Javornik, za 50 let: Jože Istenič, Avgust Jerina,
Ignacij Leskovec, Franc Jerina, Andrej Mihevc, Jakob Masle in Ivan Molk; za 40 let: Jože Albreht, Jože Gorjanc in Josip Pečkaj; za 30 let 12 članov; za 20 let 10 članov; za 10 let 20 članov. Značke sta jim podelila predsednik SIS za varstvo pred požarom in predsednik ObGZ Logatec, ki je v svojem govoru poudaril, da tovariši, ki so te značke prejeli, še v naprej delajo v gasilski organizaciji in svoje bogate izkušnje prenašajo na mlajše člane.
Po končanem občnem zboru so se vsi zadržali še nekaj časa v sproščenem pogovoru.
M. Pompe-Turk
Stoletni jubilant
Ivan Černe
Saj že vsi vemo, kdo je ta jubilant: Gasilsko društvo Dolenji Logatec! Svečanosti v okviru 100-letnice so se začele že 26. 2. 1978, ko je imelo društvo svoj stoti občni zbor, glavna zaključna slovesnost pa je določena za dan 18. 6. 1978. Potek jubilejnega občnega zbora je bil dokaj svečan in
Xšen, saj je potekal ob udeležbi nad 85 % vseh članov, razen tega pa je tudi udeležba predstavnikov družbe no-političnih in gospodarskih organizacij zelo zadovoljiva.
Predsednik občinske gasilske zveze Logatec Viktor KRMAVNAR je podelil 53 članom gasilskega društva zaslužena priznanja za dolgoletno službovanje. Posebna delegacija je ponesla priznanja na dom vsem starejšim in onemoglim članom, ki se zbora niso mogli udeležiti. Predsednik društva Franc JESENOVEC je podal kratko zgodovino 100-letnega dela naše gasilske organizacije, iz katere je razvidna velika prizadevnost in požrtvovalnost naših pokojnih ustanovnih in drugih članov ter še živečih veteranov -gasilcev. V poročilu je tudi prikazal najnovejše dosežke našega društva, ki so sad nesebičnega dela zavednega članstva, razumevanja občanov ter pomoči družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij skratka, medsebojne povezanosti, ki je glavna odlika naše socialistične družbe.
V programu za leto 1978 si je društvo zadalo nalogo, da na čimbolj dostojen način izvede proslavo 100-letnice, v začetku drugega stoletja pa si je društvo zadalo nalogo, da prvenstveno polaga pozornost vzgoji mladine in članstva v okviru strokovnega usposabljanja, kakor tudi nabavi in spopolnitvi sodobne tehnične opreme, ker to zahteva nenehni napredek naše socialistične družbe.
Sedaj pa si na kratko oglejmo zgodovino 100-letnega dela našega gasilskega društva, ki jo posredujemo na podlagi pisanih virov, kakor tudi iz našega dolgoletnega dela v gasilski organizaciji. Ze revolucija v letu 1848, še bolj pa zgraditev nov« železnice skozi Logatec v 1. 1855, je zelo vplivala na gospo-
darski razvoj Logatca. Začel se je razvoj trgovine in prometa, gradili so tovarne ter obrtne delavnice. Z razvojem gospodarstva se je vzporedno pokazala potreba po organizirani obliki varstva pred požarom. V tem času so se že pojavljala gasilske organizacije po večjih krajih naše domovine. Nepričakovano pa je zadeva dozorela v letu 1876, ko je velikanski požar uničil skoro polovico Logatca, saj je tačas zgorelo 176 hiš in gospodarskih poslopij ter 3 cerkve. Gospodarska škoda je bila ogromna, saj si ljudje več let niso mogli pomagati, dasiravno je priskočila na pomoč deželna vlada in celo takratna avstroogrska država. Napredni Logačani so začeli zbirati prve prostovoljce za obrambo pred požarom. Po enem letu priprav je bil v letu 1878 ustanovni sestanek, na katerem so ustanovili POŽARNO STRAŽO, ki je štela 49 članov. V naslednjem letu je bila ta prva gasilska organizacija tudi registrirana na okrajnem igla varstvu. Ta gasilska organizacija je bla prva na Notranjskem od Ljubljane do Postojne in se je morala že tako) v začetku boriti z raznimi težavami pri nabavi opreme. Prva shramba gasilskega orodja je bila na Brodu, v hiši, kjer je sedaj Drago Tršar. Največ članov Je bilo iz tedanje Dolenje vasi (sedaj Dol. Logatec) nekaj pa tudi iz Cerkovtke vasi (sedaj Gor. Logatec,)
Z mnogimi nabiralnimi akcijami ter s pomočjo takratne deželne vlade, delno tudi s prispevkom Južne železnice, si je v letu 1880 ta mlada gasilska formacija nabavila ročno gasilsko brizgamo MIDROFOR, ki je bila za takratne razmere zelo dobra in moderna. Ta brizgalna je služila zelo koristno in uspešno skoro 50 let svojemu namenu!
Leta 1896 so ustanovili gasilsko društvo v Gor. Logatu, člani našega društva pa so si zgradili na Čevici leseno shrambo gasilnega orodja, in sicer na mestu, kjer je danes gasilski dom. Čez dve leti, 1.1898 pa so si z nabiralnimi akcijami in prostovoljnim delom zgradili zidano orodišče.
V razdobju do 1. svetovne vojne 1. 1914, je bilo društvo zelo delavno. Ze v letu 1898 si je nabavilo nov prapor, nabavili so si novo osebno opremo, cevi in druge pripomočke za gašenje. Veliko pozornost se je ta čas polagalo tudi na strokovno usposobljenost.
V prvi svetovni vojni so mobilizirali večino mladih članov; tako da je društvo le životarilo, vendar še vedno delovalo in tudi sodelovalo na raznih požarnih akcijah. Po prvi svetovni vojni si je društvo le počasi opomoglo. Sele po umiku italijanskih okupatorjev se je začelo ponovno razvijati.
(Nadaljevanja prihodnjič)
Samoupravna stanovanjska skupnost Logatec, ki združuje sredstva po določilih 13. člena Zakona o programiranju in finansiranju graditve stanovanj, razpisuje
V. NATEČAJ
1. Za posojila organizacijam združenega dela
za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj 1,434.000,00 din
2. Za posojila delavcem za nakup stanovanj
v etažni lastnini 200.000,00 din
3. Za posojila delavcem za gradnjo
individualnih stanovanjskih hiš 1,100.000,00 din
2,734.000,00 din
Razpisni pogoji:
AD 1
Posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za delavce lahko najamejo temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti, državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev po 13. členu družbenega dogovora pri LB, stanovanjsko-komunalna banka.
V natečaju za posojilo za nakup ali graditev najemnih stanovanj lahko sodelujejo organizacije, ki bodo pridobile ali zgradile v okviru občinskega programa stanovanjske graditve ali stanovanjskega standarda stanovanja, sposobna za vselitev v letu 1979.
Cena m2 neto stanovanjske površine ne sme presegati družbeno dogovorjene cene, ki velja za sosesko S-l 1 v Logatcu.
K vlogi (obrazec 1/1) na natečaj za najem posojila za nakup ali graditev najemnih stanovanj morajo organizacije priložiti:
- sklep samoupravnega organa o najetju posojila in zagotovitvi sredstev za plačilo lastne udeležbe,
- povzetek ZR za leto 1977 (sredstva za stanovanjsko graditev)
- kupoprodajna pogodba za nakup najemnih stanovanj ali investicijsko tehnično dokumentacijo pri gradnji najemnin stanovanj (gradbeno in lokacijsko dovoljenje, načrt s predračunom in dokaz o pravici uporabe zemljišča).
Pri nakupu ali gradnji najemnih stanovanj mora organizacija iz gospodarstva, ki sodeluje na natečaju, prispevati najmanj 20 % lastne udeležbe.
Prednost pri natečaju imajo organizacije, ki bodo rešile z nakupom ali z gradnjo najemnih stanovanj povprečno več stanovanjskih problemov svojih delavcev, ki imajo nižji poprečni mesečni dohodek na zaposlenega in bodo kupovale stanovanja v soseski S-l 1, ki je določena za usmerjeno stanovanjsko graditev.
Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti prosilca za posojilo, vendar ne more biti daljša kot 25 let.
Obrestna mera za posojilo je 23,5 %letn0. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila, se obrestna mera za neodplačani del
Cosojila poveča za 5,5 % letno. Posojilo vrača organizacija v pol-!tnih anuitetah.
Posojilo začne vračati organizacija takoj po porabi. Posojilo pa mora biti porabljeno najkasneje do 31. 3. 19/9.
AD 2
Posojilo za nakup stanovanja v etažni lastnini lahko dobi delavec, ki združuje svoje delo pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva v banki po določbah družbenega dogovora, delavec, ki nima lastnega stanovanja ali ima premajhno stanovanje in kupuje stanovanje v okviru programa stanovanjske graditve SSS Logatec. Cena za m2 neto stanovanjske površine ne sme presegati družbeno dogovorjene cene, ki velja za sosesko S-l I. Stanovanje mora biti dograjeno in vseljivo v letu 1978.
K vlogi na natečaj (obrazec 3) za najem posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini mora delavec priložiti:
— izjavo organizacije, pri kateri združuje svoje delo, da organizacija združuje svoja sredstva po 13. členu družbenega dogovora o vezavi sredstev pri LB, podružnici za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva za kreditiranje stanovanjske graditve in soglasje organa samoupravljanja, da delavec lahko najame posojilo iz združenih sredstev (obrazec 4),
— izjavo organizacije o stanovanjskih razmerah delavca, potrdilo o njegovem poprečnem mesečnem dohodku v zadnjem tro-mesečju in njegovih dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih iz osebnega dohodka (z navedbo stanja posojil - obrazec 4) in enako potrdilo organizacije, pri kateri je zaposlen prosilcev zakonec (obrazec 6)
— kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini z navedbo objekta, v katerem kupuje stanovanje, neto stanovanjsko površino, ceno za m2 neto stanovanjske površine, ceno stanovanja in rok dograditve oz. vselitve v stanovanje;
— fotokopije varčevalnih pogodb, če delavec ali člani njegove družine namensko varčujejo v banki in na varčevanje še niso dobili stanovanjskega posojila;
— fotokopije posojilnih pogodb za posojila, za katera delavec ali člani njegove družine še nimajo upravno izplačilnih prepovedi na osebne dohodke.
Pri nakupu stanovanja v etažni lastnini mora delavec, ki sodeluje na natečaju, prispevati lastno udeležbo.
Za lastno udeležbo šteje tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi namenskega varčevanja v banki, in posojilo delovne organizacije, pri kateri je prosilec zaposlen. Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz združenih sredstev za nakup stanovanja v etažni lastnini in to največ do 100.000,00 din. Odplačilna doba posojila znaša največ 25 let. Obrestna mera za posojilo je 3,5 % letno. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 %. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi. Posojilo mora biti porabljeno najkasneje do 31. 12. 1978. Delavec vrača posojilo v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete.
AD 3
Posojilo za gradnjo individualne stanovanjske hiše dobi delavec, ki združuje svoje delo pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva v LB, stanovanjsko-komunalna banka po določbah družbenega dogovora, delavec, ki nima lastnega stanovanja in gradi stanovanjsko hišo.
Stanovanjska hiša, za katero prosilec prosi posojilo, mora biti dograjena in sposobna za vselitev najkasneje do 31. 12. 1978.
PREDNOST pri natečaju imajo delavci, ki gradijo individualne stanovanjske hiše v organizirani stanovanjski graditvi, ki bodo z dograditvijo izpraznili družbeno stanovanje, in tisti, ki namensko varčujejo pri LB za stanovanjsko graditev in delavci z najnižjimi mesečnimi dohodki na člana družine.
K vlogi na natečaj (obrazec 5) za najem posojila za gradnjo individualne stanovanjske hiše mora delavec predložiti:
- izjavo organizacije, pri kateri združuje svoje delo, da združuje organizacija sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve po 13. členu družbenega dogovora o vezavi sredstev pri LB, stanovanj-sko-komunalna banka in soglasje organa samoupravljanja, da delavec lahko najame posojilo iz družbenih sredstev (obrazec 4),
- izjavo organizacije o stanovanjskih razmerah delavca, potrdilo o njegovem poprečnem mesečnem osebnem dohodku v zadnjem tromesečju in njegovih dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih iz osebnega dohodka (z navedbo stanja posojil - obrazec 4) in enako potrdilo organizacije, pri kateri je zaposlen prosilcev zakonec (obrazec 6),
- fotokopijo varčevalnih pogodb, če delavec ali člani njegove družine namensko varčujejo v banki in še niso dobili stanovanjskega posojila,
- fotokopijo posojilnih pogodb, za posojila, za katera delavec ali člani njegove družine še nimajo upravno izplačilnih prepovedi na osebne dohodke,
- fotokopijo ali overjeni prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo individualne stanovanjske hiše, zemljiškoknjižni izpisek ali potrdilo organizacije za urejanje zemljišč o neurejenosti zemljišča.
Pri gradnji mora delavec sodelovati z lastno udeležbo.
Namensko privarčevana sredstva v banki in posojilo na namensko privarčevana sredstva, ki jih je ali jih bo delavec vložil v gradnjo stanovanjske hiše, štejejo tudi za lastno udeležbo. V lastno udeležbo sodi tudi posojilo, ki ga delavcu daje delovna organizacija.
Na natečaju lahko sodelujejo samo delavci, ki so zgradili stanovanjsko hišo do zaključne IV. gradbene faze (hiša mora biti pokrita, ometi, instalacija).
Pri določanju vrstnega reda za posojila bo upoštevana gradbena faza individualne stahovanjske hiše, za katero je zaprošeno posojilo.
Posojilo se ne bo odobrilo prosilcem, ki imajo stanovanjsko hišo znotraj že izdelano in imajo namen koristiti posojilo za izdelavo fasade in zunanjo ureditev hiše in njene okolice.
,Za odobritev posojila bo stanovanjska skupnost upoštevala tudi še število članov družine, ki se bo vselila v novo zgrajeno hišo ter njeno stanovanjsko površino.
Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz združenih sredstev za gradnjo individualne stanovanjske hiše in to največ do 100.000,00 din.
Odplačilna doba znaša lahko največ 25 let.
Obrestna mera za posojilo je 3,5 % letno. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % letno. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi, posojilo pa mora biti porabljeno najkasneje do 31. 12. 1978. Delavec vrača posojilo v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete.
KONČNE DOLOČBE:
Natečaj za posojila traja do 19. maja 1978. Ponudbe na natečaj, dospele po tem datumu, ne bodo upoštevane.
Vloge za priglasitev na natečaj sprejema Samoupravna stanovanjska skupnost Logatec, kjer lahko udeleženci natečaja dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem in potrebne obrazce za prijavo k natečaju.
Sklepe o odobritvi oz. zavrnitvi posojila bo sporočila vsem prosilcem Ljubljanska banka, s katero bodo uspeli prosilci sklepati posojilne pogodbe.
V primeru, da sredstva Samoupravne stanovanjske skupnosti iz posameznih namenov natečaja ne bi bila angažirana, jih lahko razporedi za drug, s tem natečajem razpisan namen.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
LOGATEC
Predsedniki in
namestniki
Hkrati z volitvami delegatov v delegacije smo izvolili tudi delegate v organih upravljanja KLI. Izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata so izmed njih predlagali najprimernejše, delegati so predloge potrdili in tako izvolili predsednike in namestnike delavskih svetov: v tozdu Žaga Ivana Bogataja in Alojza Škrubeja, v tozdu Drobno pohištvo Antona Bovha in Dominika Brenčiča, v tozdu Stavbno pohištvo Tomaža Dolenca in Milana Ržka. Za predsednika del. sveta delovne organizacije je bil izbran Miroslav Rupnik.
Jago
Občani in delovne organizacije, skrbimo za snažnost kraja in varujmo naravno okolje!
LOGAŠKA MLADINSKA BRIGADA
Tudi letos bomo imeli v naši občini mladinsko delovno brigado. Gradili bomo osnovni vodovod v občini Ptuj. Odšli bomo na mladinsko delovno akcijo „Slovenske gorice 78" v Dornavo pri Ptuju. Čas bivanja nase brigade na tej akciji je od 16. 6. do 6. 7. 1978. Kogar zanima udeležba na tej akciji, se lahko še prijavi v svoji osnovni organizaciji do 15. maja 1978.
Mladinci in mladinke, pridružite se nam pri razvijanju manj razvitih območij!
Janez Arhar
Razstava ročnih del
Uredniški odbor šolskega glasila „Naši dnevi" je v začetku marca pripravil razstavo ročnih del učenk in učencev, k sodelovanju pa so povabili tudi nekaj starejših občank. Razstavo, na kateri so pokazali nad 70 različnih ročnih izdelkov, je obiskalo okoli dvesto ljudi.
Lado Korenč
OBVESTILO
Strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti Logatec, Notranjska 14, obvešča javnost, da so uradne ure vsako sredo od 7. do 12. in od 13. do 16. ure.
Tajnik Samoupravne stanovanjske skupnosti Boris Pogačnik
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame
MARIJE VERBIČ
Jačka 40
sc zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki so ji poklonili vence in šopke. Zahvaljujemo sc tudi dr. Skvarča Jožetu za trud, ki ga je imel v času njene bolezni.
Hvala tudi tistim, ki so jo obiskovali na domu v času njene
bolezni.
Hvala vsem.
Vsi njeni
25 let
POUK NA BLEDU
Koordinacijski svet ZSM SOZD Slovenijales je priredil v dneh 7., 8. in 9. aprila izobraže-valno-delovni seminar za člane koordinacijskega sveta SOZD Slovenijales ter predsednika in člane 00 ZSM temeljnih in delovnih organizacij, ki sestavljajo SOZD Slovenijales. Zaradi obširnega programa in velike udeležbe (preko sto mladincev) je bil seminar v prostorih hotela Golf na Bledu.
V petek popoldan je dipl. inž. Franc Razdevšek začel in obravnaval temo, ki je bila usmerjena na problematiko SOZD s posebnim poudarkom na gospodarsko situacijo. Razprava, ki se je razvila po predavanju, je bila dokaz, da se tudi mladi z vso odgovornostjo in resnostjo lotevamo skupnega reševanja gospodarskih problemov.
V soboto, dne 8. aprila, nam je prof. Pavel Gantar na zelo neposreden način približal študijo Edvarda Kardelja „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja".
V popoldanskem času je stekel dogovor o akciji „najboljša 00 ZSM v SOZD Slovenijales". Istočasno je bila podelitev priznanj trem najbolj uspešnim in aktivnim 00 ZSM.
V nedeljo je tov. Sitar obrazložil potek priprav na kongres ZSMS in kongres ZSMJ. Se poudarek je dal pripravam na programsko in volilno konferenco koordinacijskega sveta ZSM SOZD Slovenijales.
Seminar se je nadaljeval v smeri dogovarjanja o 4. tradicionalnem srečanju mladih SOZD Slovenijales, ki bo 26., 27. in 28. maja v Brežicah. To srečanje bo potekalo v športnem duhuj Športnih tekmovanj se bodo udeležile tudi 00 ZSM temeljnih organizacij KLI Logatec.
Čeprav smo imeli zahtevne teme pogovorov in predavanj, nismo pozabili na zabavo. V soboto zvečer smo priredili spoznavni večer, ki smo ga popestrili s plesom in pesmijo.
Gabor
Reorganizacija ZSM v KLI
V obdobju kongresov (partije in mladine) smo tudi v KLI končno uredili stanje mladinske organizacije. Zelo slabo stanje se je vleklo od 1974. leta, koje bil kongres ZSMS. Takrat smo potrdili novi statut, kjer med drugim navaja, da so osnovne organizacije v tozdih. To pa se je zgodilo med 9. 2. in 15. 2. 1978. Sedaj imamo pri 4 tozdih tri mladinske organizacije (v tozdu Žaga je premalo mladincev, zato so se povezali z mladinci v tozdu Drobno pohištvo).
V vseh treh 00 ZSM je po pet članov v predsedstvu. Predsedniki so tozd ESO: Šparem-blek Tone, tozd DP: Dakič Va-selja, tozd SP: Celarc Marko; v DO pa je koordinacijski svet. Namen tega sveta je usklajevanje skupnih akcij, kajti nesmiselno bi bilo, da delajo vse tri organizacije zase. KO se sestoji iz dveh delegatov iz vsake organizacije. Vodi ga pa Alojz Verbic. Trenutno se povezujemo tudi v KS SOZD Slovenijales, po načelu dva iz vsake 00.
Trenutno zato, ker bodo po kongresu   mladine nekatere
spremembe. Domenili smo se, da bomo delali v vseh sredinah našega samoupravnega sistema v KLI in izven njega.
O delovnih razmerjih
V tozdih in delovni skupnosti je že izzvenela javna razprava o osnutkih pravilnikov o delovnih razmerjih. Pravilniki so usklajeni z zakonom o delovnih razmerjih, ki je začel veljati letos. Pravilnike bodo sprejeli delavski sveti, brž ko bo pripravljen čistopis predloga. Zal se kdaj zatakne tudi pri administrativnih opravilih; v tem primeru je okvara pisalnega in razmnoževalnega stroja zavrla ritem dela.
Ko bomo sprejeli te pravilnike, bomo imeli trdno osnovo za uresničevanje pravic in obveznosti delavcev. Po tem moramo sprejeti še pravilnik o odgovornosti, osnutek je že pripravljen, da bomo lahko zaokrožili to, dokaj občutljivo, področje urejanja naših vsakdanjih razmerij, v katerih delavci delamo, ustvarjamo, upravljamo.
Jago
Vtisi z 8. kongresa ZKS
Na 8. kongresu ZKS smo bili tudi štirje delegati iz Logatca, od teh dve iz KLI. Že sama predkongresna aktivnost je potekala v skladu s sprejetim programom; predvsem smo obravnavali kongresno gradivo. Največ razprave je bilo pri obravnavi predloga statuta in resolucije. Statut ZK nam namreč prinaša vrsto sprememb. Omenim naj samo primer nove organiziranosti ZK. Ukinjajo se namreč tovarniški komiteji. Vsa dejavnost članov ZK se izraža v osnovni organizaciji ZK, ki se povezuje neposredno z občinskim komitejem. Statut je bil na kongresu sprejet, zato bo treba našo organiziranost čimprej uskladiti s tem, čeprav je bil naš komite ZK v KLI šele nedavno izvoren. Pri obravnavi resolucije smo se ustavili najdlje pri temi: družbeno ekonomski odnosi. Izhajali smo iz vsakdanjih problemov, s katerimi se srečujemo v sredini, kjer delamo. Vemo, da zakon o združenem delu prepočasi uresničujemo v praksi, predvsem v pogledu dohodkovnih odnosov. Imamo sprejete samoupravne sporazume, ki pa so V praksi pokazali, da bo treba marsikateri člen v niih spremeniti, oz. dopolniti, ker ob sestavljanju in sprejemanju nismo bili do tega dovolj pozorni. Zadolžena sem bila, da o problemih, s katerimi se srečujemo v delovnih organizacijah, razpravljam na kongresu.
3. aprila smo odšli na kongres. 2e na začetku takrat zares čiste Ljubljane, nas je pozdravilo morje plapujočih zastav. Slike našega dragega Tita, nešteto odlomkov in kitic iz del naših pisateljev in pesnikov Cankarja, Župančiča, Prešerna, Prežihovega Voranca, so krasile izložbe ljubganskih trgovin. Tudi ogromna kongresna dvorana je bila za to še posebej svečano pripravljena. Pod ogromnimi slikami Engelsa, Marxa, Lenina in Tita je bil dobesedno razprostrt vrt z več sto cvetlic. Od slik naprej pa je bila preko celotne stene rdeča zastava z znakom in napisom „8. kongres ZKS."
Nadvse je bil veličasten začetek kongresa; otvoril ga je predsednik CK ZKS, nato pa je v dvorani zadonela internacionala, katere besedilo in borbenost melodije človeka prevzame. Vzbudila mi je misel, spoštovanje in občudovanje tistih tovarišev, ki so pričeli boj, se borili in umirali za ta naš lepši dan, ki ga živimo danes.
Po počastitvi spomina na umrle člane ZK med 7. in 8. kongresom ter izvolitvi organov kongresa, smo poslušali referat predsednika CK ZK/. V imenu predsednika Tita je kongres pozdravil tovariš Grličkov.
V popoldanskih urah in naslednji dan je delo kongresa potekalo v posameznih komisijah. Jaz sem bila v komisiji za družbeno ekonomske odnose. Takoj sem se prijavila za razpravo in bila sem še isti dan pozvana. Imela sem temo: URESNIČEVANJE POLITIKE GOSPODARSKE STABILIZACIJE. V razpravi sem opozarjala na problem, ki ni le naš, temveč celotne družbenopolitične skupnosti, in sicer upadanje akumulacije v naših temeljnih organizacijah. S konkretnimi primeri sem pokazala, kako stroški proizvodnje naraščajo hitreje kot pa cene našim proizvodov, predvsem tistih, kijih izvažamo. Sredstev za razširitev materialne osnove je vedno manj in nismo več sposobni obnavljati zastarelih strojev. Tudi indeks porasta družbenih dajatev je previsok, zato bi morale tudi družbene in samoupravne interesne skupnosti sprejemati stabilizacijske programe in jih usklajevati z našimi. Zavzemala sem se tudi za poenostavitev administrativnega poslovanja, saj bi se s tem zmanjšala družbena režija. Naši delegati bodo morali imeti v bodoče večji vpliv in glasovati samo za tisto, za kar imajo pooblastilo. V naši komisiji je bilo nad 130 razpravljalccv; obravnavane so bue vse pomembnejše teme, kot npr. utrjevanje razredne vloge TOZD, združevanje dela med proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami, svobodna menjava dela, pomen družbenega planiranja, ustvarjanje in razpored dohodka m osebnih dohodkov, prioritetne razvojne naloge, utrjevanje socialne varnosti delavcev. Naj-bojj me je pritegnila razprava Aleša Beblerja, ki je prepričljivo in preprosto govoril o skrbi za Človekovo zdravo okolje. Zelo me je navdušilo tudi veliko delegatov - kmetov, ki so zelo zavzeto in kritično razpravljali o vlogi in položaju kmeta v naši družbi.
Zadnji dan smo bili zopet vsi skupaj. Poslušali in sprejeli smo zaključke ki so jih predlagali predsedniki posameznih komisij. Nato so sledile še volitve, zaključni govori in zopet je zadonela internacionala, tokrat za slovo.
Odšli smo vsak v svojo sredino, kjer živimo In delamo; tja, kjer bomo morali konkretno izvaiati naloge, ki smo jih sprejeli. Aktivno se bomo morali vključevati v vse akcije pokongresnega dela, kajti zaupanje, da so nas izvolili za delegata, moramo opravičiti predvsem s svojim delom.       Tatjana Stkn
vabimo vas
Prijetno koncertno doživetje
Ne samo lepo, razveseljivo ali še celo več kot to je bilo v tistem zadnjeaprilskem večeru, ko je Moški pevski zbor iz Dolnjega Logatca pripravil dopadljiv koncertni dogodek z lastnim nastopom in s prav prijetnimi gosti z Brij na Vipavskem.
Pravzaprav kar dvoje izjemnosti hkrati: skoraj je težko komu pomniti, kdaj se je domači zbor nazadnje predstavil v celovečernem koncertu, in drugo: dobrih deset let je sploh preteklo, kar smo v Logatcu zadnjič poskušali mešani pevski zbor, s katerim so se sicer to pot prepričljivo predstavili gostje - Brjani.
Mešani pevski zbor „Anton Možina" je pripeljal na oder zborovodjoStanka BenkcOsmero pesmi je odpel zbor, ki se mu pozna dobršno upetost, kar je gotovo posledica trdega dela, mnogih nastopov in kajpak prizadevnosti temperamentnega zborovodje.
Poslušalci so bili s pozornostjo zvesti celotnemu programu, kije bil vse prej kot lahak, bržčas pa sta ostala v nepozabnem spominu °ba speva čudovite sopranistke Marte Cebron iz Aljaževe skladbe Oj, zbogom, ti planinski svet ter iz Adamičeve pesmi Dekle na vrtu.
Domači pevci so prav tako odpeli osem pesmi. Zborovodja Janez Gostišča je pač opravil veliko delo, da je s koncertnim programom dostojno predstavil svoj zbor, pa bodisi, da je šlo za lažji ali težji del sporeda. Veliko volje so izpeli pevci in veliko
Obletnica šolskega glasila
Z izdajanjem šolskega glasila »Naši dnevi" smo začeli v aprilu 1977. Učenci takratnega 7. c razreda smo se o tem pogovorili in obvestili šolsko vodstvo. Le-to nam je takoj ponudilo pomoč in nabavilo potrebno gradivo. Ob koncu aprila smo že izdali prvo številko v nakladi 70 izvodov. Sledila je v maju druga številka s tematiko Partijski jubileji, za kar smo dobili priznanje tudi od republiškega zavoda za šolstvo. Zatem sta do kraja šolskega leta ugledali beli dan še številka s tematiko Narava - Zdravje - Lepota ln zadnja z zabavno vsebino. Pri našem delu nam pomagajo tudi nekatera logaška podjetja, kar občutno olajša breme urejevanja in izdajanja glasila, *i sloni le na uredniškem odboru.
Lado Korenč
pevskega veselja, prav gotovo imenitni obeti za prihodnost logaškega pevstva. Tudi v tem delu koncerta je veljala posebna naklonjenost številnega poslušalstva solistoma Karlu Isteniču v Krekovi pesmi Snoči sem pa u nmu kraju biv in izjemnem baritonu Alojza Mačka v Kernja-kovi pesmi Tja gor bi rad.
Koncertni spored, ki je bil posvečen letošnjim praznovanjem Župančičeve stoletnice, je spretno povezovala prikupna Sanda Benko. Za uspešnost dela obeh zborov je izrekel priznanje podpredsednik ZKO Logatec Albin Čuk. _
Pevci MPZ Tabor so zborovali
V soboto, 18. 3.1978, smo imeli pevci MPZ Tabor Logatec občni zbor. Od zadnjega zbora smo po dveh pevskih sezonah kritično ocenili delo in si zastavili nove cilje.
Občni zbor je minil v obdelavi minulih in tekočih problemov. Bolj zanimiv je program dela za novo sezono. Iz tega programa je razvidno, da bo zbor več nastopal. Med drugim bo posnel nastop za RTV, kot vsako leto bo pel v Šentvidu pri Stični in seveda bo veliko nastopal po Logatcu.
V kratkem času petih let, se pravi, odkar je zbor pod vodstvom tovariša Stefančiča, smo naredili velik napredek v kvaliteti. Razširili smo si tudi repertoar, saj nas je dirigent v tem času naučil 48 pesmi, veliko pa smo jih ponovili še od prejšnjih let.
Zbor se otepa tudi s kadrovskimi problemi, po domače, želimo si sodelovanja novih pevcev. Ni ga zbora, ki bi se branil pevcev in tudi mi bi bili veseli, če bi k nam prišlo nekaj mladih grl. Pevski zbor ima trenutno 27 pevcev in resno bo treba razmisliti o razširitvi naših vrst.
Zanimivo je, da zbor v svoji dolgoletni karieri do sedaj še nikoli ni bil v enakih oblekah. Prav letos pa se nam nasmiha možnost, da dobimo enake obleke.
Zbor obstaja že preko 50 let. Za potrditev te številke imam seveda tudi argumente. Najmočnejši je Marinko Franc, ki poje že 58 let, se pravi, od svojega 18. leta dalje nepretrgano. Za svojo pevsko dejavnost je prejel v letu 1976 zlato Gallusovo značko. Med zlatimi so bili še naš bivši pevec Jurij Lampret, Anton Arh in Ivan Turk. Takrat so bile podeljene še 4 srebrne in 6 bronastih. Skupaj 14 značk, se pravi polovica zbora.
Ob koncu naj velja zahvala za požrtvovalno, vestno in predvsem natančno delo z našim zborom tovarišu Marcelu Stefančiču. Vsi pevci namreč želimo, da bi nas še dolgo vodil in nas kvalitetno še bolj izpopolnil. Tako bomo dostojno zastopali naš kraj, kjerkoli bomo nastopali. Marko Arh
V mesecu maju, upajmo v pravem spomladanskem mesecu, si bomo lahko na sporedu logaškega Kina ogledah sveže filme, obenem pa nikakor ne smemo pozabiti datumov, ki so vezani na našo revolucijo in na tovariša Tita. Tako si bomo lahko ogledali 9. 5. jugoslovanski film SVATBA, vojno dramo, v kateri se krvavi časi prepletajo z radostjo mladosti in veselja. Učencem obeh logaških osnovnih šol pa bomo zavrteli SALAS V MALEM RITU, ki ga sicer ne bo na javni predstavi, a je prav, da obvestimo šolarje o filmu, ki je pripravljen za njih na Dan mladosti. - Po dolgem času se bomo srečah spet z viteškim filmom CRNI SClT FAL-WORTHA, ki nas vrača v čas viteških dvobojev. V glavni vlogi bomo videli Tonvja Curtisa in Janet Leigh. Čeprav je film nekoliko starejšega datuma, si ga oglejmo kot posebnost. Film je na sporedu 12. in 14.5. - Otroci bodo zagotovo pogledali film WINETOU IN APANACl, romantično zgodbo z divjega zahoda, kjer srečamo spet znane junake povesti Karla Maya. Film je na sporedu 19. in 21. 5. - Posebej bi vas rad, dragi obiskovalci, opozoril na film 16. 5. Z ONE STRANI PLANINE. Ta nežna melodrama govori o talentiranem dekletu, ki si z nesrečnim padcem prepreči sodelovanje na zimski olimpijadi in mora najti nov smisel svojega življenja. Lep film, poln pretresljivih scen. -Seveda nikakor ne smemo spregledati izvrstnega avanturističnega filma 26. in 28. 5. PROTI VSEM ZASTAVAM z odličnim Erro-lom Flvnnom in Anthonyjem Ouinnom v glavnih vlogah. Mlado in staro se bo lahko v tem filmu navduševalo nad vrtolomnuni scenami gusarjev in nad napeto zgodbo. Toplo priporočamo tudi v spomin na že umrlega igralca Errola Flynna, ki ga poznamo iz premnogih vlog. Odrasle gledalce bi rad za konec obvestil še o dveh zanimivih filmih: najprej MESTECE V TEXASU, ki govori o povratku človeka, ki je bil po krivem obtožen, v mesto iskat pravice; drugi film pa je francoska kriminalka ZBOGOM, KI-FELIC! z Linom Venturo. Film govori o mračni politični povezavi francoske policije z vlado in podzemljem. Od političnega umora do razkrinkavanja posameznih odgovornih oseb na policiji - z vsem tem nam bo postregel ta odlični francoski film, ki je prav zaradi svoje politične aktualnosti eden najbolj obiskanih filmov v Franciji.
Upam, da boste našli dovolj razvedrila in veselja pri gledanju programa Kina Logatec. Vsak mesec poskušamo zadovoljiti večino gledalcev. K temu nam lahko pomagate prav vsi. Zato s predlogi na plan, na uredništvo Logaških novic.        Primož Sark
VRH: uspehi prosvete
Oglašamo se mladi z Vrha nad Rovtami. V nekaj stavkih bi vam radi prikazali, s čim vse se ukvarjamo, kaj delamo in kako živimo. Kljub temu, da smo vsi kar precej oddaljeni od središča našega političnega, kulturnega in družabnega življenja, osnovne šole, se tu zelo radi in še kar pogosto srečujemo; v glavnem ob sobotah in nedeljah, ko smo doma. - Med nami mladimi je še vedno največ zanimanja za kulturno prosvetno dejavnost in šport. Kot lansko leto in še leto prej, smo tudi letos skozi celo zimo pripravljali igro. Le da smo letos imeli precej več težav. Kljub vsem neprijetnostim pa smo igro le uprizorili koncem februarja in to še kar uspešno. Zaradi takrat zelo slabega vremena smo igro še enkrat ponavljali v začetku aprila.
Tudi za 8. marec, praznik žena, smo se spomnili naših kmečkih mater in žena. V sodelovanju s pionirji osnovne šole smo pripravili skromnejšo proslavo, pri kateri je sodelovala tudi organizacija Rdečega križa Vrh. Le-ta je nekatere naj-
starejše občanke obdarila z lepimi in koristnimi darili. Po proslavi in obdaritvi pa smo mladinci vse prisotne, predvsem pa žene povabili na zabavo.
Za uspešno izvedbo igre in tudi proslave, pa gre zahvala predvsem našemu novemu učitelju Jakobu Kokalju. Ko smo sredi vaj za igro ostali brez režiserja, je to precej zahtevno, a nehvaležno vlogo prevzel tovariš Kokalj. Bil je tudi glavni duhovni vodja pri pripravi in izvedbi proslave. Veseli smo, ker toliko prostega časa preživi prav med nami mladimi. Zato je z njegovim prihodom delo mladinske organizacije kar nekako zaživelo.
Pa ne mislite, da mladinci tu na Vrhu mislimo samo nase, na svojo zabavo. Aktivno sodelujemo v raznih društvih v KS, sodelovali smo pri pripravi na volitve in na samih volitvah. Upamo in želimo, da bomo tudi v bodoče koristni člani naše družbe in da bomo še naprej složno in uspešno delali.
Kristina Mivšek Hlevni vrh 7
Kl LTURN \ KRONIKA
hotedrsica v pesmi. -Marca letos so hotenjski pevci z vso svojo marljivostjo in prizadevnostjo že v tretje zapored pripravili svojim navdušenim poslušalcem celovečerni koncert. To pot je domači moški pevski zbor povabil v goste Logaški oktet, pa je tako hotenjski zbor odpel pol koncertnega programa, druga polovica pa je pripadala gostom Medtem ko je logaških osem opravilo svoje delo z ustaljeno rutino ob umetniškem vodji Tomažu Tozonu, je domači zbor izpričeval tisto zagnanost, ki vodi pevce iz leta v leto k večjim uspehom, k boljši pevski izraznosti, za kar gre priznanje zboru, in seveda, njegovemu marljivemu vodji Matiju Logarju. Oboji pevci so bili deležni priznanja tudi Zveze kulturnih organizacij Logatec.
Dvorana v obnavhajočem se kulturnem domu je odmevala od gromkih aplavzov, ki so nastopajoče spodbujali in nagrajevali.
logaški oktet v gosteh. - v začetku aprila je Logaški oktet gostoval v Domžalah, kamor se je odzval ljubeznivemu vabilu Vokalnega okteta bratov pirnat iz Jarš. v počastitev 100-letnice rojstva velikega slovenskega pesnika Otona Župančiča sta okteta pripravila celovečerni koncertni program. Poleg štirih skupnih pesmi sta okteta odpela po osem pesmi. Polna dvorana kulturnega doma v Domžalah (med poslušalci je bil tudi imenitni slovenski skladatelj Matija Tome) je izkazovala nedvomno priznanje obema oktetoma.
Predsednik Zveze kulturnih organizacij Domžale ni mogel prikriti svojega navdušenja ugotavljajoč, da lepota pesmi naj postaja močna vez trajnega prijateljstva.
koledar proslav. - v prvem aprilskem tednu se je sestal koordinacijski odbor za proslave pri krajevni konferenci SZDL „Naklo" Logatec s predstavniki kulturnih društev in sprejel program letošnjih proslavljanj. Proslavo dneva OF in 1. maja organizira OK SZDL in Občinski svet ZSS. Dan mladosti slavi šolska mladina, ZKO Logatec pa bo v ta namen priredila revijo pevskih zborov. Dan borca in dan vstaje bomo proslavili v organizaciji ZZB NOV, ŽRVS, tabornikov, planincev. Komemoracijo ob dnevu mrtvih bo organiziral koordinacijski odbor, ZZB NOV in društvo upokojencev. Za praznovanje dneva republike bo spet poskrbela OK SZDL Logatec, za proslavitev dneva JLA pa ŽRVS in mladina.
Osrednjo prireditev v počastitev 100-letnice rojstva Otona Župančiča bo organizirala Zveza kulturnih organizacij Logatec v oktobru.
VOLILNE KORAČNICE. - V jutru volilnega dne so zakorakali godbeniki logaškega pihalnega orkestra domala po vseh krajih naše občine in ob zvokih slovesnih koračnic vabili občane k volitvam. Pa kako veselo in praznično razpoloženje je zajelo Logatec, Laze, Hotedr-šico, Medvedje brdo, Rovte in prvič tudi Ložansko dolino.
Maš
Bralcem Logaških novic
Komisija za pripravo posebne priloge Logaških novic in izvedbo razstave ob praznovanju 70-letnice telesne kulture v občini Logatec prosi vse občane, ki so bili člani Sokolskega društva ali kako drugače sodelovali v njem, da prispevajo pismene podatke o svoji udeležbi v tem društvu, zlasti še fotografsko gradivo z opisom posnetkov; vse fotografije ali druge podobne prispevke bomo vrnili. To velja še zlasti za razna priznanja. Gradivo pošljite na naslov: Viktor Premk, 61370 Logatec, Tovarniška 12-7 (p.p. 21)
Filmski program
2. 5: franc. politična drama ATENTAT
5. 5. - 7. 5. ameriški vvestern ODDALJENA TROBENTA
6. 5. - 7. 5. jugoslovanska drama POSEBNA VZGOJA
9.5. jugoslovanska vojna drama SVATBA
12. - 14. 5. amer. zgod. spek-takel CRNI SClT FALV/ORT-HA
13. - 14. 5. ameriška grozljivka PREROKBA
16. 5. ameriška melodrama Z ONE STRANI PLANINE
19. - 21. 5. nemški western V/INETOU IN APANACl
20. - 21. 5. francoska kriminalka ZBOGOM KIFELJC
23. 5. ameriška politična drama POSLEDNJI ŽAREK
26. - 28. 5. amer. pustolovka PROTI VSEM ZASTAVAM
27. - 28. 5. ameriški avantar. MESTECE V TEXASU
30. 5. ameriški pustolovski KALIFORNIJSKI POKER
Logaške novice - glasilo SZDL, občine Logatec. Ureja uredniški odbor: Albin Cuk, delegat KLI, Franc Korenč, delegat OK ZKS, Marcel Stefančič, delegat KSP, Tatjana Stirn, delegat KLI, in Rudi Vogrič, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Tlak tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije k. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
V':'
e^dje oktetov
(esneindustnje
UM
1:1!
mm
irifiti
Logatec, 13. 5.1978 — v narodnem domu ob 20. uri
M. KLI KU KLI
w1
klT ' -
Srečanja pevstva in prijateljstva
V počastitev 25-letnice Kombinata lesne industrije Logatec bo 13. maja srečanje lesarskih oktetov. Oktet KLI Logatec bo imel v gosteh vokalni oktet TRO s Prevalj, oktet „Javor" iz Pivke, oktet „Jelovica" iz Škofje Loke, zbor „TRISO" iz Slovenj Gradca ter oktet „ MARLES" iz Maribora. Slavnostni koncert bo ob 20. uri v Narodnem domu Logatec. Vseh šest oktetov bo zapelo kot pevski zbor lesarjev Slovenije pod vodstvom Tomaža To zona.
Maš
Trije zimski pohodi
Tudi letos so se logaški planinci udeležili spominskega pohoda na Stol. Pohod je bil 18. marca v razmeroma ugodnem vremenu, vendar ob dokaj zahtevnih pogojih, saj smo morali kar dvakrat prečkati že sproženi plaz. Na vrhu smo že ob pol osmih zjutraj zadovoljno uživali; dva sta bila še posebno zadovoljna ob priznanju za petkratni vzpon, in sicer Janez Cimerman in Viktor Premk, ki sta dobila tudi zlato značko.
Že naslednjega dne se je osem logaških planincev spopadlo z drugim zimskim in spominskim vzponom, tokrat na Snežnik. Sprva je bilo vreme še
kar dobro, pozneje pa se je pre-vrglo v nič kaj prijeten snežni metež. Kljub temu smo ga dobro zaključili v zadovoljstvo vseh udeležencev. Pravi junaček tega pohoda pa je bil hkrati tudi najmlajši planinec, Matjaž Premk, star nekaj nad štiri leta.
Le teden dni pozneje se je kar 42 .logaških planincev odpravilo na spominski pohod na Porezen. Seveda tudi tokrat je na vrhu vršalo tako hudo, daje običajno spominsko slavje minilo kar mimogrede. Viharni veter, ki je noseč ledene kristale ostro bičal v obraze, nas je kaj hitro prisilil k vrnitvi.
Viktor Premk