Poštnina plačam ▼ potovtaL Leto LXV., št. 47 Ljubljana, sobota 17. februarja 1932 Cena Din i.— LOVENSKI t^iittja vsaK aan popoione. izvzemSi nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji taserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< veija mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica št. 5 Telefon Št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 POUKI 2MD E : MARIBOR, Grajski trg št 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — M. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c. Tel. št. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101---- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. General Ludendorf — vrhovni poveljnik kitajskih čet? Kitajska vlada je ponudila bivšemu nemškemu generalu mesto vrhovnega poveljnika — Po londonskih informacijah je Ludendorf ponudbo sprejek London, 27. februarja. V tukajšnjih diplomatskih krogih je razširjena senzacijom^]na vest, da je kitajska vlada ponudila bivšemu l.ji-škemu generalu Ludendoriu mesto vrhovnega vojaškega svetovalca Kitajske. »Dailv Express«, ki ima svojega posebnega poročevalca v Šanghaju, pa poroča, da je kitajska vlada ponudila Ludendorfu vrhovno poveljstvo nad vsemi kitajskimi vojnimi silami ter da je Ludendorf to ponudbo v načelu že sprejel. Vrše se samo še pogajanja glede finančne strani, dočim je kitajska vlada sprejela vse Ludendorfove zahteve glede njegoveea vojaškega položaja. Ludendorf je zahteval neomejeno pravico razpolaganja z vsemi vojnimi silami. šanghaj, 27. februarja. Kitajci še vedno drže Kiangvan, dasiravno je ta kraj po večdnevnem obstreljevanju samo še kup razvalin. Japonci so si včeraj ves dan zaman prizadevali pregnati kitajsko posadko. Uspelo jim je samo, da so na severni strani prodrli kitajsko fronto, vendar pa so se morali pozneje s težkimi izgubami zopet umakniti. Tudi Kitajci včeraj niso imeli večjega uspeha. Poskušali so prodreti japonsko fronto, vendar pa so bili zavrnjeni. Samo v zadnjih dveh dneh znašajo kitajske izgube nad 300 mrtvih in ranjenih. Čete generala Cangkajšeka, ki so bile že sijno utrujene, so se v noči umaknile iz prve linije ter so jih nadomestile novodošle Čete, ki jih je poslala nankingška vlada. Davi se je zopet začelo silno obstreljevanje Capeja in Kiangvana. šanghaj, 27. febr. g. Po zadnjih vesteh s fronte so po hudih bojih Japonci zavzeli vas Jenčančan, vzhodno od Kiangvana. Japonska letala so pred tem izvedla uspešen napad. Nekaj bomb je eksplodiralo v blizini poveljnika kitajske garnizije. Več poslopij v Lnanghu je bilo razdejanih. Kitajski arzenal za izdelovanje orožja in municije je ostal nepoškodovan. Pri obmetavanni z bombami je bilo ubitih več civilnih oseb. Nov protest velesil v Tokiju Tokio, 27. februarja. AA. Včeraj so zunanjega ministra Jošizavo obiskali veleposlaniki Italije, Francije, Velike Britanije in Zedinjenih držav in prote- stirali proti kršenju nevtralnosti mednarodnih koncesij. Nemški oficirji v kitajski armadi Berlin. 27. februarja. \i Tokija poročajo, da vlada na Japonskem veliko razburjenje zaradi ugotovitve, da se bore na kitajski *»trani mnogoštevilni ameriški in nemški oficirji. Po podatkih japonskega vrhovnega poveljstva, je pri kitajskih tetah nad 204M) Nemcev in Američanov. Japonski poveljnik pri Šanghaju je objavil, da bodo na mestu ustrelili vsakega tujca, ki ga bodo ujeli na strani kitajskih čet. V berlinskih krogih je izzvala ta napoved veliko razburjenje in jo smatrajo za grobo kršitev mednarodnega prava. Ameriški Kitafci za svojo domovino Newyork, 27. februarja, g. V Ameriki živeči Kitajci so zbrali stotisoč dolarjev za boj proti Japoncem. Del vsote' so že odposlali na Kitajsko, ostanek pa bodo porabili za izvežbanje 23 letalcev za kitajsko službo. Nove japonske čete šanghaj, 27. februarja, g. Danes je prispela semkaj 11. japonska divizija, ki je bila takoj odpravljena dalje na fronto. Na Japonskem so pripravljene še štiri divizije za transport na Kitajsko. Marinković o razorožitvi Francoski razorožirverri predlog pr Škodljive posledice Ho Pariz, 27. febr. AA. Na vprašanje urednika lista »Figaro« o razorožitveni konferenci je jugoslovenski zunanji minister dr. Marinković izjavil, da jugo-slovenska vlada ' popolnoma odobrava francoski predlog o razorožitvi. Kar se tiče razlike, ki jo omenja francoski predlog, med napadalnim orožjem in orožjem, ki je sicer lahko agresivno, vendar pa potrebno za obrambo države, je dr. Marinković dejal, da smatra ta predlog za zelo srečno rešitev. Če bi se ukinilo sploh vsako napadalno orožje v poljedelski državah, kakor je n. pr. Jugoslavija, potem bi te države v primeru, da jih napade kaka industrijska država, bile v slabšem položaju. Će bi se pa težka artiljerija dala v uporabo Društvu narodov, potem bi se poljedelske države mogle poslužiti te artiljerije v obrambo. Francoski predlog, je zaključil dr. Marinković, dopušča, da se zmanjšajo agresivna sredstva, pri tem pa ostanejo obrambna sredstva nedotaknjena. Odgovarjajoč na vprašanie, ali bodo rezultati konference povzročili kake izpremembe v odnosa jih Male an- avičen zlasti za agrarne države — ovrovega moratorija tante, je dr. Marinković odgovoril negativno. Glede na reperkusije, ki so nastale v Jugoslaviji v zvezi s Hoovrovim moratorijem, je dr. Marinković izjavil, da je ta moratorij zadel Jugoslavijo močneje kakor katerokoli drugo državo. Mi smo se morali zateči k posojilom, je dejal dr. Marinković, da odložimo del naših plačil, za kar smo dali kot jamstvo državne bone, ki jih bomo morali pozneje plačati. Hoovrov moratorij nam je vzel gotove dohodke, pri tem pa nas ni oprostil odgovarjajočih obveznosti. Hoovrov moratorij nas je spravil v težak položaj in mi bomo tudi dalje delali na to, da se sklene pravičnejša rešitev. Objavljajoč razgovor z dr. Marin-kovićem ugotavlja list »Figaro«, da ima jugoslovenski narod najlepše vojaške vrline in ima poleg tega srečo, da mu vlada kralj, ki je velik državnik, na če-gar strani se nahaja minister za zunanje zadeve, za katerega je mogoče reči, da je med najpreudarnejšimi in najod-ličnejšimi duhovi sploh. Seja vlade Beograd, 27. februarja. AA. Snoči je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta Petra živkovića v ministrski sobi narodne skupščine seja ministrskega sveta. Na njej so razpravljali o am a n cimanih finančnega zakona. Tragedija mlade Mariborčanke Hčerka bogatega tovarnarja z najboljšo vzgojo aretirana kot tatica Beograd, 27. februarja, p. Beograjska policija je danes izročila sodišču pred par dnevi v Nisu aretirano služkinjo Marijo Š. rodom iz Maribora. Š. je izvršila v Beogradu drzno tatvino. Kot služkinja je vstopila v službo pri inšpektorju pravosodnega ministrstva Milošu Markoviću, ga nato okradla rn pobegnila v Niš, kjer so jo aretirali. V teku preiskave so ugotovili, da je aretirana služkinja poznala v svojih dekliških letih lepše čase. Marija š. je hčerka bogatega tovarnarja v Mariboru, ki je pred leti umrl in zapustil veliko premoženje. V Mariboru je dokončala šest razredov gimnazije, nato pa je bila v nekem internata, kjer je imela najboljšo vzgojo. Učila se je tujih jezikov, glasbe itd. Vrnivši se iz ti-ternata je živela nekaj časa v Maribor i. Tam se je zaljubila v mladega letalskega oficirja, ki pa je bil kmalu za tem preme š^en v Split. Par dni po njegovem odhodu je Marija brez sledu izginila. Sprva so mislili, da ie zaradi narečne ljubezni šla v smrt. Pozneje pa so ugotovili, da je odpotovala v Split. Njen zaročenec se je ob priliki neke letalske nesreče smrtno ponesrečil. Marija je tako ostala brez vseh sredstev, ker si na upala domov. Sla je v Zagreb, kjer je izvršila več tatvin, pobegnila od tam v Ljubljano, *udi tu prišla navskriž z zakonom in končno odpotovala v Beograd, kjer se je udinjala kot služkinja. Težko delo. ki ga ni bila vajena, jo Je kmalu spra-ilo zopet na stran pota in okradla je svojega gospodarja ter tako prišla v zapor. Na policiji je resignirano izjavila: »Kaj naj storim? Vajena sem bila epega m udobnega življenja, denarja nisem imela, domov nisem smela Zato sem začela krasti. Kesam se. toda zdaj je že prepozno . . .« Odobritev angleških uvoznih carin London, 27 februarja AA. Britaki parlament je v tretjem čitanju sprejel s 442 rr1 asovi proti 62 glasovom zakonski načrt uvoznih carinah. Nesreča italijanskega letala Rim, 27. febr. g. V pristanišču Gae-ti 6e je pripetila danes težka leta'ska nezgoda. Iz neznanega vzroka je padlo tz neznatna višine talijansko vojaško letalo v morje, pri čemer sta se ubila dva vojaška pilota. Letalo se je potopilo. Pred proračunsko debato v Narodni skupščino Beograd, 27. februarja. AA. Snoči je bila seja poslanskega kluba. Razpravljali so o proračunski debati, ki bo otvorjena v Narodni skupščini v ponedeljek 29. t. m. Zatem se je razpravljalo o neposrednih davkih in o trošarinah. Ta dva zakonska načrta je finančni minister že predložil Narodni skupščini, na seji poslanskega kluba pa je poročal še o drugih zakonskih predlogih. Podal je tudi referat o razpravi, ki je bila v finančnem odboru o proračunskem načrtu za leto 1932/33. Odbor za nadzorstvo izvoza živine Beograd, 27. februarja. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča, da se je včeraj sestal strokovni odbor urada za nadzorstvo nad izvozom živine. Člane tega odbora je imenoval minister za trgovino in industrijo sklicujoč se na § 4. zakona o organizaciji in nadzorstvu nad izvozom živine, živinskih proizvodov in predelav. Sejo je otvoril načelnik ministrstva za trgovino in industrijo Milivoje Pilja. Pojasnil je razloge za ustanovitev te ustanove in pozval člane odbora, naj zaradi nujnih in važnih interesov našega gospodarstva takoj pricno z delom. Strokovni odbor je nato pregledal prijave, ki jih je prejel Urad za nadzorstvo nad izvozom živine zaradi registracije. Upokojitev Beograd, 27. febr. Ž ukazom Nj. Vel. kralja sta na predlog predsednika ministrskega sveta upokojena dr. Oton Frangeš rn Ilija Trifunovič, minister na razpoloženju. Polom velike italijanske banke Rim, 27. febr. s. »Unione Bancaria Na-zionaie« v Bresciji. ki nma v zgornji „taliji 170 podružnic, je zašla v plačane težave. Delniška glavnica znaša 25 mili ionov Irr. depoziti pa 296 milijonov. Uprnik* imajo tirjati nad 290 milijonov. Banka je predlagala sodno poravnalno postopanje. Zavod je najel 20 krat več tujega denarja, kakor je imel lastne glavnice. Akademska mladina za neokrnjeno univerzo Izredna skupščina Zveze slušateljev Aleksandrove univerze Ljubljana, 27. februarja. Davi ob 11. je bila v slavnostni zbornici naše univerze dostojanstvena manifestacij? ko je naša akademska mladina na izredni skupščini Zveze slušateljev Aleksandrove univerze protestirala proti okrnitvi našega vseučilišča. Dvorano so zasedli delegati in predsednik g. Jože Vilfan je s kratkim nagovorom pozdravil rektorja in senat ter se jima zahvalil, da s svojo udeležbo prt manifestaciji izražajo svojo solidarnost mladini v boju za neokrnjeno univerzo. Že leta 1&4S. ko smo Slovenci postavili svoj program, smo zahtevali že tudi svojo univerzo. Boj za pravice našega jezika in za našo kulturo je bil grandijozen, dosleden m vztrajen tja do prevrata, ko se nam je s svobodo uresničila tudi ta vitalna zahteva našega naroda. Naša univerza je jugoslo-venska in univerza vse države, saj na njej študirajo bratje tudi iz drugih banovin in po dovršenih študijah stopajo v javno življenje. Očitek hiperprodukcije inteligence nikakor ne velja, saj subotiška pravna fakulteta pravkar v svoji spomenici navaja pomanjkanje juristov, enako je pa tudi s filozofi, ker samo v Sloveniji rabimo še polovico toliko profesorjev, kakor jih imamo danes. Prav tako je seveda tudi z drugimi strokami, kar nam dokazuje statistika v primeri z drugimi državami. Kar se izgovora na gospodarsko krizo tiče, je brez pomena, pac je pa pomembnejša kriza zaupanja našu mladine v obstoj univerze, ki jo vedno vznemirja, namesto da bi mirno končala svoje študije. Ko bo dvom v obstoj fakultet odpravljen, bo izginila tudi zadnja sonca mira in nezaupanja naše mladine. Brzojavka Nj. Vel. kralju Po teh besedah je predsednik prečila 1 naslednjo brzojavko, ki jo naša mladina pošlje Nj. Vel. kralju Aleksandru: ljubljanska akademska mladina, »bn-na zaradi re*ti o okrnitvi na isredni s* d glavne skupščine Zveze slušatelje? iltfctM drove univerze, pošilja izraie vdanosti Vašemu Veličanstvu. Trdno veruje, da bo ljubljanska univerza o-uala neokrnjena koc davni ideal vseh Slovencev, simbol oevobo-jenja, središče slovenske kulture ta in onstran meja, vzgajališee generaeije, ki naj prosvetno in gospodarsko dvigne Jugoslavijo. Zveza slušateljev Aleksandrove »ni-verze.c Tudi resolucija je Kila sprejeta • •oglasnom odobravanjem. I>dojjat g. Uršič je predlagal, naj odbor da resolucijo v pod-pLs tudi vsem strokovnim m kulturnim drutštvom na. univerzi, a po izjavi predsednika g. Vilfana tega ni potreba, ker »o etro-kovna društva že zastopana v Zvezi, pač naj pa kulturna društva nase univerze Izjavijo svojo solidarnost z resolucijo ▼ dodatni izjavi Končno se je pa predsednik zopet zahvalil rektorju in senatu ter tova-rišicam in to varivom za udeležbo ter zn- Iklj-učil izredni občni zbor, ki je popok>oma mirno potekeL Bolgarska trgovska mornarica Sofija, 11. februarja. AA. Bolgarska meja ob Dunavu je dolga 400 km. Navzlic temu Bolgari nimajo svojega lastnega dunav-skega brodovja. Poljedelski minister Gičev je zato imenoval komisijo, ki naj prouči možnost la&tnega trgovinskega brodarstva. Bolgarska Zemljodelska banka bo v kratkem nabavila štiri motorne vlačilce. Namenjeni bodo prevozu sadja, jajc, mesa, živine in drugega bolgarskega blaga srednjeevropske države. Prevelika romarska vtietost Bombav, 27. febr. c. V Patni je med romarji prišlo do tragičnega incidenta. Velika množica rcinanskifa procesij se je zgrnila pred svetiščem in vdrla vanj. Pri tem je nastala panika in nered. Ko 60 trg pred svetiščem romarji zapustili, so našli na tleh 17 mrtvih in večje število ranjenih ljudi. Inozemski delava na Bolgarskem Sofija, 27. febr. AA. Popis tujih delavcev na Bolgarskem je dognal, da je na Bolgarskem vsega 8000 tujih delavcev. Od tega števila je ruskih beguncev z Nansc-novim potnim listom 4800, Armencev z Nansenovim potni mlistom 1100. Ćehoslo-vakov 250, Grkov 100. Nemcev 300. Ru-munov 55, Poljakov 35, Spancev 35, Albancev 35, Avstrijcev 150, Madžarov 120, Turkov 95, Francozov 75, Švicarjev 30, Italijanov 300 in Jugoslovenov 350 itd. Tu niso vračunani tuji delodajalci. Smatrajo, da živi v Sofiji do 40.000 tujcev, v Plovdi-vu okrog 18.000. Bolgarski obrtniki za svoje pravice Sofija, 27. februarja. AA. >Vreme« poroča,, da bodo na današnji dan v 20. bolgarskih mestih zborovanja obrtnikov. Na teh zborovanjih bodo bolgarski obrtniki razpravljali med drugim o zakonskem načrtu za podpiranje obrtnikov, o ustanovitvi državne obrtne banke, o velikih najemninah itd. Med bolgarskimi obrtniki vlada veliko nezadovoljstvo. Naraščanje brezposelnosti v Franciji Pariz, 27. febr. s. Število brezposelnih ki dobivajo uradne podpore se je po radujem tedenskem poročilu zvišalo na 83.000 Land ob Istem času so steM 36.000 brezposelnih. Na Pariz in seinski derpartememt odpade 51.400 napram 30.000 brezposelnih v prejšnjem letu. Zopet revolucija v Argentini Buenos Aires, 26. febr. g. Včeraj popoldne je prišlo tukaj do težkih nemirov, ki so trajali pozno v noč. Sele proti polnoči je bil vzpostavljen red in mir. Vzrok za nemire je bil povratek bivšega ministrskega predsednika Irigoena Iz ječe. Njegovi pristaši so priredili manifestacije, ki so jih motili nasprotniki Irigoena. Policija je morala intervenirati. PriSlo je do spopada in končno do bitke na cestah. Več oseb je bilo več ali manj težko ranjenih. Oboroževanje Madžarske Praga, 27. teb*-. AA. *N«. Lasty« p»>-ročajo iz Budimpešte, da se je zadnje dm vršila v madžarskem generalnem štabu konferenca pod prodsedstvoan vojnega trt nisrtra Gombosa, na kateri so ugotovili, da je madžarski obrambni načrt gotov m dto se prične sedaj izdelovati madžarski orfeav-zivni načrt ki bo gotov meseca meja. V svojem po noč rlii j« minister Gomb«>s posvečal posebno pozornost letalstvu n\ varnostnim odredbam, ki jih je treba iz ves M pred letaL&kimi napadi Nadalje je sporočil, da je Madžarska dobila topove, ki ji bodo služili za obrambo pred tetaJi, in v»R reflektorjev za obrambo Budimpešte m Kaaba pred letalskimi bombardrniand. Topovi so spravljeni v Budimpešti v vojašnici v Halerjevi ulici, kjer je bila doslej budimpeštanska policija. Razan tega grade madžarske vojive oblasti v B'udimpc*fj velike hangarje za. vojaška letsula. Pred sestankom Društva narodov ženeva, 27. februarja. AA. Za predsednika skupščine I>N. ki se bo sestala 3. marca 1932t bo po vsej priliki Jzvolj m belgijski delegat Hvmans. Vodja madžarske delegacije grof Aponnv, čeprav n -prožen z raznih strani, se ni umaknil svoje kandidature. Sedaj so pogajanja v teku o sodelovanju v skupščini Orustva narodov tudi s strani takih držav, ki Se niso članice Društva narodov. Zaenkrat so odklonili predlog, naj bi pri tem sodelovale vse države-nečlanice. Pač pa bo imenovana komisija pri skupščini DN, ki bo se-stojala iz opazovalcev in predstavnikov Zedinjenih držav, Sovjetske Rusije ta Brazilije. Nadomestne volitve v AngBji London, 27. febr. e. Pri nadomestnih voli bv a h v Henlevu je bil i-zvoljen proti iibe-ralneanu kandidatu konservativni kandidat * večino 9434 glasov. Situacija se potemtakem ne bo dzpr^menila. 70 ljudi utonilo Kalkuta, 27. febr. g. Pri prevozu čez reko Hoogfilv se je razbil velik splav, na katerem se je vozilo nad 100 oseb. 70 potnikov je utonilo, ostali pa so se resili s plavanjem. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA danes ni poslovala V prostem prometu so notirali: Devize: Amsterdam 2269.92_ 2281.28. Berrtn 1336.35—1347.15. Bruselj 783.74—787 68. Curin 1^96.15—1101.65 London 195.79—197.39. Newyork ček 5602.54 — 5630.80, Pariz 221.58—222.70. Praga 166.60 —167.46, Trst 291 98—294.38. INOZZEMSKE BORZE Curi h 27. febr. Beograd 9.05. Pariz 20.27. London 17.95, Newyork 515, Bruselj 71.655, MIlan 26.77Vj Madrid 39.70, Amsterdam 207.60. Berlin 122.50. Sofija 3.71. Praga 15.21, Varšava 57.50, Bukarešta 3.06. Stran 2. >SLOVENSKI NAROD«, dne 27. februarja 1932 Stev. 47 Počastitev naših vojnih žrtev v Izubijani — Globoka pieteta Rtumtnov do naših vojnih žrtev Ljubljana, 27. februarja. Koliko tisoče v aašib mož in fantov leži po bojni h poljanah svetovne vojne, menda še nikdo ni izračunal. Njih imena so zapisana na spomenikih, ki jih je narod postavil vojnim žrtvam zvečine ob cerkvah po naših vaseh in mestih, vendar je pa še dosti župnij, kjer še nimajo ruti takega skromnega spomenika. Le ▼ krvavečih srcih mater, žena in sirot so vrezana njih imena, ki so Sli in jih nikdar več ne bo nazaj. Za mnoge Biti ne vemo, kje »o ostali, da bi jim mogli prižgati sveče na daljnjih grobovih; prav redki so pa taki, ki so bili njih svojci tako premožni, da so jih poiskali in prepeljali v domačo zemljo. Povsod počivajo kosti oa-ših rojakov, kjerkoli je divjala vojna furija. Premnogo je v tujini pozabljenih, vendar pa na grobiščih vseh dežela pričajo naša ims-na, kob'ko krvi je tedaj naš narod moral preliti za koristi svojega zatiralca. Ljubljana ima tudi pri Sv. Križu že skromen spomenik vojnim žrtvam, vendar so f»a že pripravljeni načrti mojstra Plečnika fca spomenik, ki bo veličasten po svoji velikosti, še veličastnejši pa po svoji zamisli. V eredisču Slovenije naj pri Sv. Križu zraste monument tako mogočen, kakor je bila mogočna žrtev našega naroda v svetovni vojni. Ta spomenik je dolžnost našega ugleda, da se nam ne bo treba sramovati pri Sv. Križu ob pogledu na impozantno grobišče, ki ga je kraljevina Italija iz kamna in brona zgradila svojim podanikom. Ljubljanska občina prav mnogo investira za modernizacijo in aa olepšanje mesta, da je v kratkih povojnih letih, zlasti pa zadnja štiri leta dobila prikupno lice, ki zadovoljuje tudi največje estetske zahteve, zato pa občinstvo že težko Čaka, kdaj bo zadostila tudi dolžnosti pijetete in realizirala Plečnikov načrt spomenika vojnim Žrtvam. Genijalnost »lavnega umetnika je s tem projektom dosegla višek, a z načrti je mojster tudi na najočividnejši način odkril, kako globoko segajo njegove umetnosti v domaČo zemljo. Simbol vseh bojev našega naroda za ozke meje naše domovine nam hoče Plečnik postaviti tako veličasten spomenik vsem žrtvam za domovino, kakor ho.veličastne piramide egiptskih faraonov. V primeri z mogočnostjo spomenika je pa proračun za spomenik uprav malenkosten, da nam navzUe gospodarski krizi ni treba z gradbo odlašati prav nič več. Pomlad se naznanja In. če hočemo spomenik imeti do Vseh svetih, moramo lopato zasaditi takoj, ko skopne Sneg. Vsa Ljubljana in tudi vsa dežela bo načrt sprejela z največjim zadovoljstvom, mestna občina naj ga pa predloži že na prihodnji seji. Več nam o spomeniku ni treba pisali, ker smo preverjeni, da bodo načrt pohvalili tudi taki, kj mislijo, da morajo zabavljati. Kar se pa našib vojnih žrtev tiče, je pa še drugo važno vprašanje. Mi smo namreč taki. da prav radi organiziramo velike izlete, da svojim sosedom in tudi oddaljenim prijateljem pokažemo, kaj smo in kaj znamo. Večina teh izletov je bilo zelo potrebnih in koristnih, saj nas je šele na njih svet spoznal in nas pričel ceniti. Res smo že precej pokazali, kaj premoremo, le naše pijetete do vojnih žrtev svetu še nismo pokazali. Pravkar dr. Ivan Lah piše o naših žrtvah v Rumuniji. Ali bi ne bilo prav, če bi šil tudi tja pogledat in počastit naše grobove? Rumunski konzulat v Zagrebu se že dolgu zanima za to akcijo in ponuja vso ugodnosti, samo nikogar ni, ki bi vzel stvar v roke. Akcija je prav lahko izvedljiva, saj imajo svojci naših fantov in mož, ki leže na častnem pokopališču >Poiaoa lui Frunza< pn Putni, kljub slabim časom še vedno pripravljene rezerve za počastite«v svojih -Ira-gih rajnih. Rumunske oblasti zagotavljajo tudi podporo svoje zveze bojevnikov, polovično vožnjo ee-lo za prevoz pokojnih, zaio je pa treba samo, da se poprimejo dela naše organizacije. Opozoriti moramo, da so rumunske oblasti celo tako uslužne, da svojce v Rumuniji padlih naših rojakov celo pismeno vprašujejo za dovoljenje, če naš*1 žrtve svetovne vojne dovolimo pokopati na Častnem pokopališču ^Poiana lui Frunzac, zato je pa tudi naša dolžnost, da se čimprej lotimo tudi te lepe pijetetn** akcije. va ve\_ _ f •• ttast cttaiteh* Še o rabi krajevnih imen Kakor se morda se spominjaš, prijatelj, ie bil »Slov. Narod« za pust prinesel članek o pravilna rabi krajevnih imen. ki pa je obravnaval le eno varijanto napačne izgovorjave to je one, po zgledu grablje. Ti pa. ki imaš za izgovarjanje takih imen drugačen okus. pa ne rečeš: s Trebenj, z Grosupelj. ampak si si izbral drugo varijanto ter praviš: s T rebrn ja. z Grosuplja. in v Trebnju, v Grosuplju i. t d. Ampak, prijatelj, le verjemi mi, da je tudi tvoja izreka ravno tako napačna, kakor or.ih. ki ta imeoa sklanjajo po vzgledu grablje. Ti niti ne veš, kako nakazna je rudi tvoja izreka. Ker ti okus ne dopušča, da hi posnemal grabljevce, si si vzel za vzgled brezje, polje, kajne. Res. pri teb imenih moreš reč>: le: z Brezja, s Poija, nič drugače; ali ta dva imena sta izpeljana « brezja in rz polja m ju je nemogoče kako drugače sklanjati. Če po tem zgledu sklanjaš Trebnje, Grosuplje i. t. d., je prav tako napak, kakor Če rečeš: z Okrogla, s Trnova m tako naprej. Kajti vsa tu imena na o in e, ki jih imamo po Sloveniji rtebroj. so pridevniške oblike, zsto jUi moramo tuda tako sklanjati kot prave pnde^fiiirr. Pa vkljub temu, čeprav tega morda ne veš ali se ne spomniš, se pri imen K, ki se končavajo na o, ne zmotiš tako rad. ampak le imena na e, ta ti vedno delajo preglavico. Pa si njih sklamjo ra*vno *ako lahko zapomniš, kakor onih, ki se končujejo na o. samo poslušaj, kako jih domačini izgovarjajo, pa se bos hntro privadil. Tudi sem zapazil, da pri izreki teh imen vendarle nisi Čisto dosleden, ampak padaš včasih iz enega ekstrema v drugega Tako praviš pri imenih Trebnje. Grosuplje vselej: s Trebnja, z Grosuplja pri Tr-bovljem pa: v Trbovljah, s Trbov>'-i. Ka ko hudo se motaš povsod. Kakor je prav le: v Trebnjem, na Grosupljem, 6 Trebnjega, z Grosupljega tako se rno-a reči tudi: v Trbovljem. s Trbovljega, tajti se pravi: to je Trbovlje, ne pa: to so Trbovlje; zakij tudi Trbovlje je prvi v» išk« oblika. Pa se tudi še prav dobro sam spominjam, da sem že ču4 izgovarjati, ko sem bil se prav majhen otrok: »Jc v Trbovljem pri knapih,« m: »J« prišel s Trbovljega.* Tako so rekla. G. Badjura tudi tako piše v svojem »Zasavju*. Ia ima čisto prav. Res je. da so naši slovnifcarji pozabila tem imenom d od oči ti spol ki število, pa to naj te nikar ne moti. saj vemo, da je to srednji spol ednine. Da ti bo stvar popolnoma jasna, ti hočem obrazložiti veo to stvar, zate tako komplicirano zadevo prav po domače. Levstikovo »Gadje gnezdo« si gotovo že Čital, kajneda; zato mislim, da je to ime najbolj primerno, da ti ga podam za vzgled. Pri tej razlagi d enem gnezdo v oklepaj, da bo vsa stvar še bolj vidna. Pravimo: to je Gad je (gnezdo); kje je: v Gad jem (gnezdu); >dkod: iz Gadjega f gnezda). Tedaj: Gad je. iz Gadjega; tako pa tudi: Trbovlje, v Trbovljem, s Trbovljega. Kako nazorno in lah- ko, ni res? Vidiš, na tak in podoben način so nam naši pradedje ustvarili toliko teh krasnih pridevniških imen in jih takole sklanjali že v sivi davnina, čeprav so bili sami nepismeni kmetje. Pa ti, današnji inteligent? Niti se nc potrudiš, da bi vsaj pnkrat nastavil ušesa naši prelepi kmečki govorici, da bi jo prav razumel, kaj Šele, da bi ti prišlo na misel raziskovat- spol. število ali celo rzvor naših krajevnih imen. Vrhu tega si pa še tako nepreudaren, da z največjo brezskrbnost jo priorjčuješ Članke v bste. kjer pačiš naša krajevna imena, da je groza. Pa če bi se le količkaj zavedal, kako gorostas tnost napišeš pri tem, bi gotovo sramu zardel, kajti pomisliti moraš, da to, kar napišeš za list, bere na tisoče ljudi. Zato moraš biti zelo previden, da se nc osmešiš pred svetom. Tako. prijatelj. Ako me boš sedaj ubogal, stavim, da se v izreki ki pisavi krajevnih imen ne bos nikoli več pregrešil. Pa brez zamere! Srečko Podfoukovfcki. Zakaj sovražijo Shavva Bernard Shawa pozna ves svet. »eveda vse prej, kot od dobrih strasM. Nihče mu sicer ne more odrekati, da je umetnik, duhovit dramatik m res zasluženo slaven. Ne morejo mu pa oprostiti, da zasmehuje vse, kar so si ljudje nekoč postavljali za ideale in, kar je žc zdavnaj popolnoma razočaralo človeštvo «1 ruda vse zastopnice tega ideali-zma, čeprav tega nočejo priznati. Razumljivo je, da jih Shawov sarkazem kruto žali, saj z njim popolnoma in. kot se zdi idealistom, ernJeno razgalja bedno čl v veSko notiran j ost ter se posmehu/je smešnim iluzijam domišljavega človeka. Nihče še ni tako prepričevalno pokazal človeka v resnični hiči. nagonsko bitje, ka ga je kultura popačila, rztimernič'Ja ter napravila iz njega domišljavo lutko, češ če pa tudi MifmFrano zver. Shavr je dokazal, da človek mora biti relativrst. če hoče ljub'ti resnico, kajti za resnico se je treba vedno boriti, jo iskat! m doživljati, ne pa samo verovori, da je resnica to m takšna, kar in kakršna pri j a človeški domišljavosti m kar ga naj dviga nekam višje iz življenja — v nekakšen eldorado tepčkov, kjer je vse povesel jeno — a neotipljivo — o čemer sanjajo sentimentalni prenapet oži Shaw ie torej realist to če se posmehuje idealistom, ki žive na eni strani še vedno v meglenem, namišljenem svetu in ki na drugi v tem sveto ne morejo priznati nikogar in ničesar drugega, kar je nasprotno njihovim, nič več idealnim mtere-rom. se jim posmehuje popolnoma upravičeno. Ta relativizem pa ni le neka preli vela in okostenela doktrina, >mveč je vedno bolj uveljavljajoči se svetovni nazor nastopajoče generacije, ki jo je nonoteoma razočarala starejša s svojo larrlrulhrro, ki je rodfVa v svetovni vojni tako strasne sadove, česar človeštvo ne bo moglo in ne sme nikdar pozabiti. Toda Shaw je starec ne vročekrven rnladenič. zastopnik starejše generacije, generacije takosrv. idealizma ter baš zaradi tega najbrž smatrajo tega največjega sodobnega misleca za zastopni- ka nekega preživelega relativizma. Pa se bridko motijo! Shaw je res nezvest stan generaciji, sprevidel je pač, kam vodijo njene zgrešene poti ter je predhodnik svoje dobe. Ta relativizem ni nič starejša od Einsteinovega m svetovnega nazora sodobne generacije. Sha\v ni ostal s svojim nazi-ranjam sam, pač pa si jc prvi utrl pot v javnost z nazori, ki po svoji odkritosrčnost tako presenečajo in mučijo nekatere stairejše generacije. Njegovo odkritosrčnost smatrajo za drznost, češće celo za perfiden cinizem ki zali takozv. ruda tako relativno človeško dostojanstvo. Da njegova odkritosrčnost tako preseneča, nri čuda, saj je prvi, ki si je drznil povedati vsemu svetu v ob* z ne glede na vse »svete« forme in konvenciarnost človeške družbe, da se človeštvo ne more ponašati s svojo kulturo. Shaw govor: vedno brez strahu kot pravi borec za resnico in ga v tem pogledu lahko nekoliko primerjamo z Voltaire jem. Zato je tudi razumljivo. 6e poznamo vsaj nekoliko Sha\vov značaj, da vidi on povsod v človeški družbi slabosti, najsi so šc tako olepšane ali poveričaue pod okriljem ter gesli idealov. Neizprosno trga raz vsega krinke, zoper laž -in lažnjivce nc pozna nobenega obzira. Prav tako pa vid: Shav* rudi slabosti ne le v družbi kot celoti, temveč kot globok psiholog pri posameznih stanovih in posameznikih, kot nam kaže prav drast"čno »Zdravnik na razpotju«. Razumeti je pa treba njegove udarce tako, da padajo gotovo vedno zasluženo, a ne, da pri opisovanju n_ pr. zdra\Tii»ka-posameznika generalizira. Će pokaže enega slabega zdravnri-ka. s tem nikakor ni rečeno, da so vsi zdravniki komjederc:. Pač pa hoče naglasiti, da je med:crna res najtežja veda, zdravniški poklic pa najbolj odgovoren, cesar se gotovo zdravniki tudi zavedajo, s tem pa tudi ni rečeno, da med klenim zrnjem ni plevela. Saj so tudi zdravniki ljudje. Marsikdo bi mislil, da Shaw dosega na odru takšen uspeh, ker je izvrsten oderski praktik, toda s taksno trditvijo ne bo prepričal nikogar. Moral bo še vsekakor priznati, da je S ha v* vel*k umetnik in psiholog, ki mu je težko najti enakega. Njegovi oderski liki ;n drame trapi rajo tako gledalca, ker njegov teater ni teater, temveč na oder presajeno življenje, ki bolj preseneča in se dojmi kot vse komedije, ki j.ih mrcvarsijo šc tako rutini ran i kome-dijografL Motijo se tud: ona. ki trde. da Sfaavr podira brez izjeme vse, kar se rmi poljubi odnosno, kar je najbolj trdno zasidrano v življenju. Pač pa podira in zavrača ter ponižuje vse, kar je zgradil človeški napuh v zgolj minljivo svoj« smešno po veličan je, ponižuje vse, kar prav za prav ponižuje čk»veka v resnici, a ne da bi ga povzd «r> vak) kot se zdi konservativcem. On podira to, kar bi sploh ne smelo biti nikdar zgrajeno, m ▼ tem se ne kažejo noben« njegove muhe. kar ie jasno vsakemu, ki mu je resnica ljubša od idealov. Prav za prav je maleofcostno m nepotrebno zagovarjati Shawa. saj ga ne more nihče obsoditi, najsi ga obsoja še tako, na njegovi strani je življenje, ki gre preko vsega, kar hočejo braniti konservativni idealisti, m podira to. kar obsoja Shaw. Vendar pa menda ne bodo te vrstice hujši greh od katerihkoli drugih, kajti napisane so samo resnici na ljubo. Prij&teij resnice. Velenapeta premiera Predstave danes ob 4., 8. in 9. zvečer — jutri v nedeljo ob 3.. Ji 5., 6., *A 8. in 9. uri zvečer Cene 4 in 6 Din Telefon 2730 §jfc Ljubljanski dvor A d Izkoriščanje fotoamaterjev Marsikomu je fotografiranje edina m vtsa zabava v teh težkih časih. Vendar pa vsakomur iz raznih vzrokov ni mogoče razvijati in kopirati doma in je zato prisiljen oddajati svoje negative v kopiranje in razvijanje fotografom m foto-trgovcem, ki pa to panogo obrti temeljito izkoriščajo s pretiranimi cenam:. Nič ne ba protestiral, če se zasluži pri takem delu čistih 50 odst.. vendar je pa ta njihov zaslutTek visoko pretiran, če si računajo za razvitje n. pr. filma velikosti 5 krat 8 polnih 8 Din, medtem, ko stane razvitje tega filma docna kvečjemu 1 Din. K temu pripominjam še, da oni ItJiku kemikalije še temeljiteje izrabijo, radi večjih naročil, dočim dobe kemikalije tudi po nižji, to je nabavni ceni rz tovarne ter lahko na ta način krijejo s to razliko stroške kot so: zamuda časa. davki, lokal itd., ker sem trdjio prepričan, da kemikalij ne prodajajo brez dobička. Pa tudi cena za kopiranje n. pr. gornjega formata je odločno previsoka, najm. nje pa za 50 odst. Ni mi sicer znano, kolik dobiček je dovoljen v tej stroki, vendar pa pribijem, da bi ae moralo napraviti temu stanju na vsak način konec in smatram, da ta tihi kartel, ki se je ustanovil v zadnjem času, se nikakor ne more biti podlag *^ko pretirano izkoriščanje. Svetovat )>v stočasno novo ustanov' jen emu Fot« ntufciv, da si skuše na ka!: način pridobi " ■ : ico za izvrševanje teh del m če /reducira cene vsaj na polovico sedanjih, si bo v najkrajšem času lahko temeljito opomogel, tako finančno kakor moralno. Fotoamater. Lep jubilej Ljubljana. 27. februarja. Daoei praznujeta v krogu svojih otrok in domaeib 40-leinico skupnega zakonskega življenja nas zavedni narodnjak. Sokol in naa stari naročnik našega lista, član ugledne ljubljanske rodbine gosp. Rudolf Laket, sodni uradnik v pokoju, dobro znan sirom Slovenije, s svojo soprogo go-* spo Margareto Lukež roj. Pojjanec, rojakinjo z lepe Gorenjske in znane Škofjeloške rodbine, kjer je bila svoje čase staro znana dobra gostilna na glavnem trgu »Pri Primožu«. Slavljenca sta imela 7 otrok, od katerih, so živi še trije sinovi in dve hčerki. S skromnimi dohodki ai dobrim gospodinjstvom sta si slavljenca znala pomagati v najhujših časih, tako da sta svoje otroke vzgojila v narodnem duhu in vsem preskrbela sigurno eksistenco. Vsi trije sinovi, od katerih je eden častnik naše vojske, so bili na raznih evropskih bojiščih med svetovno vojno, toda vsem je bila sreča naklonjena, da so se zdravi in čili vrnili in danes z radostjo slave 40-letnico svojih roditeljev. Slavljencema želimo tudi v bodoče obilo sreče in jima kMčerno: Se mnoga leta! Vremensko poročilo Borovnica: 2b. febr. Temperatura —5° C. jasno, snega 25 do 30 cm, smuka še dobra. Izgledi za nedeljo dobri; izgleda za smruške ture v okolici: Pokoj išče. Za vrh. Padež, proti Kožljeku čez Vinji vrh dobri. Sostro: (za Lipoglav in okolico) 3b. februarja. Temperatura —8° C veter sev. vzh.. jasno, snega 5 do 20 cm, smuka manj ugodna. Izgledi za nedeljo manj ugodni. Planica pod Krimom 26. febr. Temperatura — 10° C. ajsno, veter sev. vzh., 25 cm snega (pršić), smuka dobra. Izgleda za nedeljo dobri. Izgleda za smuške ture v okolici Jezero, Sv. Lovrenc, dobri (za začetnike!) Postaja Notranje Gorice, Vrhnika: 26. febr. Temperatura —5° C, jasno, mirno, snega 34 on (srenj), smuka dobra. Izgledi za nedeljo dobri; na Struci m Zuplan1 smuka idealna. Cerknica: 25. febr. Temperatura —4** C, oblačno z lahko burjo, snega 30 ©m. (srenj), smuka na Slivnici. Kož jeku. Vi-njem vrhu. Gornje Otave, Sv. Vid, prav dobra. Izgledi za nedeljo prav dobri. Višnja gora; 25. febr. Temperatura —1° C, oblačno, burja, snega 30 cm (srež), smuka dobra, Brezovica pri Ljubljani: 2b. tekr. Temperatura —7° C, jasno, v>eter vzhodni!, snega 15 cm (srenj zmrznjen), smuka dobra. Izgledi dobri za Sv. Jakob. Logatec: 25. febr. Temperatura —3P C. oblačno, severovzhodnik, sneg auh, samica dobra. Izgledi za okolico ^Sek rica, Rovtc. Žiji, Sv. Trije taralji) ugodim. Sv. Katarina, Topol, Osovntk: 35. fefer Temperatura — 6° C vreme oblačno, bur ja, snega 3Q cm (srenj), »muka dobra Podnart: 25. febr. Tem pora t ur a —1* C. vneži, severozap. veter, snega 21 cm južen. Be&inje pri Cerknici: Menešija. Tempe ratuta —3° C. b irja. oblačno, sneg« 3f) dx> 25 om (srenji. Kranjska gora, Rateče - Planicac —12, battonetBsko stanje nei'/premenjeno, brez vetra, 33 om sreža. saninec in smuka zek> ugodna. Bistrica-Bohinj^ko jezero: —10, 35 om pršiča, smuke prav dobra. Bled — jezero: —12, jasno, brez vetra, J8 pršiča, led na jezeru gladek. Nova vas- Bloke: temperatura —JS, jas no, veter vzhodni, •">© ejn Itigl. smuka dobra, tagleol za jutri dobri. Grosuplje: —11. jasno, veter v*ho4n\ 30 cm snega nrez podlage, srenj, amaka dobra, izgledi za nedeljo dobri, za »mnške tn re v okolici Kucolj. Polk-a. Stara vaa, P!<=-s.' ten. žalna ugodo i. Rakitna: —12. veter vnhsfhr. 25 ean ane sa. mestoma kopno, srenj, smuka dobra. izglHdi za nedeljo dobri. Tržič: _10. jasno, serer. 30 do 50 cm snega, pršič, smuka dobra, rzgjedi za nedeljo zelo dobrf. Sv- Križ nad Jesenicami: —6, sever, 30 cap snega. r«j tega 10 cm svežega, pr&ič. -sjimka :dealna, izgledi za nodeljo prav do bri. za »muške ture v okolioi naj-holjAi. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20 Sobota. 27.: Zdravnik na razpotju. Red E. Nedelja. 28. ob 20. uri: Nekdo, laven. Znižane cene. Ponedeljek. 2V>.: Vzrok. Red C. Opozarjamo na nocojftnjo preu>tavo v ljubljanski drami. Uprizori se drama ang-leškega pisatelja Shawa »Zdravnik na razpotju« v režiji g. Debevca. Zasedba ista kakor pri premijeri. Delo je veleinte-resantno rn se igra v prevodu Otona Zupančiča Predstava se vrši za red E. Jutri uprizori naša drama v režiji prof. Šesta jako učinkovito Mornarjevo trodejansko rgro >Nekdo< v premijerski zasedbi. Delo je imelo pri vseh doaedanjih uprizoritvah velik uspeh ter je vzbudilo zanimanje pri navzočem občinstvu. Nova premijera v ljubljanski drami. V soboto 5. marca bo v naSi drami premijera izvirne srbske drame »Jubilej«, ki jo je napisal dramatik Momčflo MlloSević Premijero nr-pravlja prof. Seat. Delo je bilo v letošnji sezoni izvajano v Beogradu in v Zagrebu. OPERA Začetek ob 20 Sobota 27.: Medea Maska rdeče smrti. Dandin v vicah Premijera Red D. Nedelja, 28.: ob 15. Trtje mušketirji. Izven. Znižane cene. — Ob 20. Seviljski brivec. Gostuje Josip Križa i. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 39.: Zaprto. Drevi on 20. bc v operi premijera treh Osterčevih enodejank. Uprizore se: Medea. Maska rdeče smrti in Dandin v vicah. Zasedbo posameznih del smo že priobčili. Za premijero je iasla kakor običaj- no posebna Številka Gledališkega lista, na kar prav posebno opozarjamo vse poset-nike. Premijera se vrsi za red D Trije mušketirji. Jutri popoldne ob 15. se uprizore v operi Trije mušketirji v običajni zasedbi. Izvrstna režija, kakor tudi zasedba in izvedba dela v celoti priporočajo obiak. Veljajo znižane operne cene. »Brivec seviljski«. Pri jutrišnji predstavi ob 20. zvečer gostuje odlični basist g. Joaip Križaj v vlogi dona Barilija. Naslovno vlogo Seviljakega bnvca poje g. Janko. Rosino ga. Obenvalderjeva. grofa Almavivo g. Banovec In zdravnika Bartola g. Rumpel. Predstava jc izven. Veljajo znižane operne cene. Koledar. Danes: Sobota. 27. februarja ka t ol-runi: Aleksander, Nikna, Matilda. Vladko: pravoslavni 144. februarja: Avk^entije. Jutri: Nedelja: 2& februarja ka'olua ni: Leaindcr. InosUiv: pravoslavni 13. februarja: Onisinu. Današnje prireditve Kino Matica: Nc veruj več v ljubezen! Kino DvOr; Nasprotnik, Kino ideal: Mi rožo v. ZKD: Tauberjev zovčni film *Nc verujem več nobeni ženski« ob 14.30 v kinu Maticu SJSU »Preporod« poučno predavanje g. Verija Svaj^arja ob 16. Pogrebno in podporno društvo državnih uslužbencev člansko zborovanja ob 19. pri »Levu«. Šentjakobski gledališki oder »Zadeva Kaiser« ob 20.15. Ćiskoslovenska Obec oboni zbor ob 20. v Zvezdi. Dancig v hotelu Tivoli Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Ne veruj več v ljubezen! Kino Dvor: Nasprotnik, Kino Ideal: Mirozov. ZKD: Taubcrjov zvočni film »Ne verujem več nobeni ženski« ob 11. dop. ▼ kinu Matici. Zadruga cevi jar jev, oooni zbor ob pol 9. v Mestnem domu. Pevsko društvo »Slavec« oboni /bor ob 14. pri Lozarju. Udruženje tobačnih trafikantov, cbčn zbor ob 16. pri Llovdu. TKS »Slovan« občni zbor ob zjutraj v lovski sobi pri Sokolu. Akademija ob 20. v Delavski zbornici. Lutkarski odsek Ce»ko*lovenske Obcc ob 16, v Narodnem domu »Hudiča na gradu.« Šentjakobski gledališki oder »Zadeva Kaiser«. Gostovanje v SokoJjskem domu tja Viču. Lutkovno gledalište na Taboru, ob 15. »Čarobna skrinjica ari Ga&percek na Atlantskem oceanu.« Dancig v hotelo Tivoli. Sport SK Svoboda : SK Železničar, Maribor ob 15.45 na igrišču AS K Priniorja. ASK Primorje : ZSK Hermes ob 14. na igrišču ASK Primorja. SK Ilirija mladinske tekme ob 9. dop nri ribniku poleg strelišča pod Rožiukoiu IL hokejska tekma na ledu: Villacher SV : Ilirija na drsaliaću Ilirije ob 10. dop. Tekma v umetnem drsanju za mladino ob 9. dop. L propagandni table tenis turnir v areni Narodnega doma ob 10. dop. m 15. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Trnkoczv. Mestni trg 4. m RamoT. Miklošičeva cesta 20. Esperanto Zoam španski kirurg, strokovni pr^a-telj in |»opagat©r ev^anike dr. D. Madra-zo v Santaderu je hnel nedavno wvno predavanje o esperentu, ki ga priporoča ljudskim šolam kot obvezni predmet — Znani ameriški novinar J. R. Scherer, ki potuje okrog »veta in ai poma?a z esperantom, je posetil tudi Bolgarijo, kier cja je sprejel prosvetni rmnistea- iti mu »javil, da namerava uvesti esperanto v srednje soJe. Prosvetno ministrstvo je poslalo vsem šolam okrožnico z opozorilom na Schererjeva preda'nja, ki jih dijaštvu toplo priporoča, Scherer predava ▼ esperantu. — Mesečnik flanderske ruristione Jige »Toerisme* v Belgiji priobčuje te£aj esperanta za svoje članstvo. Liga Šteje 113.000 članov. — V Lrverpoolu imajo tečaj esperanta za kandidate mestnega učiteljskega pedagogija. V angleškem mestu Paislev se uči esperanta šest skavtskih redov. 8. januarja se je pričel nov tečai esperanta zopet v Londonu. — Mestna knjižnic« v Checnnitzu ima dva esperantska Hsta in mnogo esperantskih knjig. — Budimrieštanski velesejem je založil H razpošilja esperantski koledar z reklamo* — Lani v decembru so se pričeli novi tečaji esperanta v nekaterih italijanskih mestih, med drugim tudi v Brescii. Italijanski duhovnik Bianchini pripravlja posebno učno knjigo esperanta za duhovščino. Fašistična organizacija »Dopo lavore« v Rimu je sprejela v svoj letošnji program tudi pouk esperanta. — Ljudska univerza v nizozemskem mestu HKversunu prireja dva esperantska tečaja — V poljskem mestu Bvdgoszczi je predaval profesor Svgnarski javno o pomenu esperanta za poljsko kulturo. Predavanje je prišlo poslušat nad 500 prijateljev esperanta, — Pariški novinarji, me* njimi tudi generalni tajnik mednarodne novinarske federacije Valot, so na informativnem zborovanju obljubili, da bodo podptirali in sodelovali pri propagandi za 24 svetovni kongres esperantistov v Parizu. — V vseh vel'kib mestih Nove Zelandije so organizacije esperantistov in pouk esperanta ie uveden na mnogih šolah Po'eg tega prirejajo novozelandski esperan tisti, pripa dnfki najrazličnejših ras in narodnosti, vsako leto kongres. — Klub malostranskih esperantistov v Pragi pripravlja nov esperantski tečaj za začetnike. »SLOVENSKI NAROD«, dne 27. tomarja 1932 Stran & Proslava Masarvkovega rojstnega dne Jc liga priredi prihodnjo soboto slavnostno akademijo Ljubljana, 27. februarja. Kakor vsako leto, je tudi letos Jugoslo-vensko češkoslovaška liga v Ljubljana sklenila prosUviti rojstni dan prezidenta češkoslovaške republike g. dr. T. G. Masa- ryk«. V ta namer, priredi Jug-oslovensko-cešTcoslovaŠka liga v Ljubljani s»!avnosnto akademijo v soboto dne 5. marca v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Akademija obeta biti prav pestra in zanimiva, kajti sodelovali bosta naši naj-odlrčnejši operni pevki, gospa Zlata Gjun-gjenae - Gavella in gospa Vi'rna Thierry Kavčnikova, skupno z opermim diregintom g. Niko Strrtofom. Zapeli bosta nekaj prekrasnih arij iz najznamenitejših čeških oper. Xadalje sodeluje odlični Slovenski vokalni kvintet in i/vrstni pevski moški z*bor »Grafike«, ki jc imel na svoji turneji po Češkoslovaški republiki velik uspeh. Razen tega sodeluje Ljubljanski komorni trio, sestoječ iz gg. prof Karola Jeraja (gosK), Gustava Miillerja (čelo) in Hcr-berta Svetela (klavir) in s sodelovanjem g. Vinka Šušteršiča (gosli). NTa akademiji se bo projiciral kratek film i/, življenja prezrdenta češkoslovaške republike dr. T. G. Masarvka od početka svetovne vojne dalje. Liga je letos izbrala program za akademijo kar najskrbneje ter se nadeja, da se bodo vsi prijatelji jugoslovensko-češkoslo-vaške vzajemnosti polnoštevilno odzvali njenemu vabilu. Natančen program bo objavljen v prihodnjih dneh. Pri tej priliki apelira Jugoslovensko-če-škoslovaška liga na naše jugoslovensko sokolstvo, na vsa naša prosvetna in kulturna društva, posebno pa tudi na naše akademike in srednješolsko mladino, ter vobče na vso našo zavedno javnost, da se polnoštevilno odzove pozivu lige in manifestira na slavnostni akademiji za visoke cilje, ki jih zasleduje Jugoslovensko - češkoslovaška liga v Ljubljani in za bratsko vzajemnost med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Zanimivo planinsko predavanje Bivši minister dr. Krajač bo predaval pod okriljem SPD o Velebitu Ljubljana, ? "ebr. V petek, 4. marca ob 20 prireui riPD v dvorani Delavske zbornice predavanje dr. Ivana Krajača o Velebitu. Dr Ivan Krajač je odvetnik in javni bilježnik v J as tre barskem pri Zagrebu. Rojen je bil 1. 1877 v Senju v Hrvatskem Primorju. Znan je Ljubljančanom izza časa valutne borbe, ko je nastopil na velikem javnem zborovanju v hotelu Unlonu v Ljubljani skupaj z dr. Ivanom Tavčarjem. Za časa, ko je bila Radičeva stranka v parlamentu, je bil minister trgovine in industrije in je kot tak tudi znan Ljubljanča- nom, ker je otvoril ljubljanski velesejem, Dr. Krajač je spisal celo vrsto brošur in razprav, večinoma gospodarske in finančne vsebine. S prav posebno vnemo pa je gojiJ od mladega, turistiko In je eden prvih turističnih pisateljev na Hrvatskem, in je kot tak utemeljil smernice modernega turizma in alpinizma. Po ujedinjenju Je bil predsednik HPD v Zagrebu. Pod njegovim vodstvom se je društvo začelo naglo razvijati. Njegova zasluga je, da se je ustanovil Savez planinarskih društev v Jugoslaviji in na sestanku v Ljubljani je bil sprejet njegov predlog o asocijaciji slovarskih planinskih društev. Kot minister trgovine in industrije je krepko podpiral turistiko in planinarstvo, posebno je oživel turistiko v področju Dinarskega gorovja in Jadranskega morja. V >Hrvatskem Planinarju« je veliko število njegovih izbornih člankov. Sodeloval je tudi pri Planinskem Vestniku. Posebna njegova zasluga je, da je opozoril na prvega hrvatskega, slovanskega in lahko rečemo tudi evropskega turista v modernem smislu že v prvem polletju XVT. stoletja, Petra Zoranića. Važna so posebno njegova izsledovanja po Velebitu. Dr. Krajač se je tudi zariimaJ za speleologijo ter odkril več podzemeljskih jam. Na njegovo incijativo se je zgradilo več planinskih domov v področju HPD, posebno uspešno je zagovarjal stališče, da morajo stati domovi na krajih, od koder je razgled na morje in jadransko otočje. Kot alpinist je odprl pristope na Rožan-ske Kukove, ki so najbogatejših oblik v Velebitu. Najvišji vrh nosi njegovo ime. L. 1930 je odkril na primorski strani južnega Velebita krasno, skoraj kilometer dolgo podzemeljsko jamo. Dr. Krajač je menda tudi prvi smučar na Hrvatskem od L 1910 naprej. Kot smučar je odkril, da se iz Zavižana na severnem Velebitu pozimi ob vedrem nebu vidijo Savinjske Alpe. Visoke Ture, zahodno od Jadranskega morja pa Rimski in Toskanski A peni n. Dr. Ivan Krajač je napravil tudi več vzponov na orjake švicarskih Alp tako na Monte Rosa 4461 m, Breithorn 4171 m, Jung frau 4166 m in druge vrhove do Savoje ter smuške ture nad Ženevskim jezerom. V domačih Alpah je napravil več prvenstvenih tur, tako pozimi na Staro Planino, Sar Planino do Ljubotena. Najbolj pri srcu pa mu je Velebit, katerega je vsestranski predelal in opisal ter sam na mestu posnel slike. Ima okoli 70 lepih diapozitivov. Dr. Ivan Krajač je znan v gospodarskem svetu. V zadnjem času se trudi, da bi se zgradila avtomobilska cesta, ki bi vezala Zagreb direktno z Liko in Šibenikom. Sla bi čez prelaz Velebita ob 780 m v Obrovac in čez sedlo Velike Kapele 860 m. Vožnja iz Zagreba do Jadranskega morja do Senja bi trajala 2 uri, proga Zagreb - Šibenik pa 5 ur. S tem bi postala Dalmacija pri-stopnejša tudi za Inozemske turiste. Ne dvomimo, da se ljubljansko občinstvo, posebno pa naši plezalci in smučarji, udeleže polnoštevilno predavanja, ki obeta biti zanimivo po vsebini, po osebi predavatelja in nam bo nudilo estetičen užitek s pogledom na najlepše točke Hrvatskega Velebita in Jadrana. Dolžnost nas vseh pa je, da počastimo odličnega moža. Opomini statističnih ugotovitev Kulturni narodi polagajo na znanstvene ugotovitve statistične vede veliko važnost. Zavedajo se, da morejo le take ugotovitve nuditi zanesljivo osnovo za dejanja in ne-hanja v javnem in pa tudi v zasebnem življenju. Pri nas je ta veda šele v razvoju in za marsikaj kar delamo ali ne delamo ne vemo, zakaj tako delamo, ker nimamo realnih podatkov o raznih pojavih, katere hočemo ublažiti ali njih razvoj spraviti v pravo smer. V javnem in privatnem življenju mora zlasti tudi zdravstvena statistika igrati veliko ulogo. Pri tem pa je posebno važna statistika o nevarnih, nalezljivih, ljudskih boleznih, ker je ona barometer za intensi-teto nevarnosti, katera ogroža tuai vsakega posameznika. Med nevarnimi, nalezljivimi boleznimi igra jetika najvažnejšo ulogo, ker je statistika ugotovila, da je odstotek tuberkuloznih bolnikov največji in da je tudi umrljivost za tuberkulozo največja. Nevarnost je dosegla široke meje in krog onih, kateri se gibljejo še izven te nevarnosti, je vedno manjši. V tem statističnem, realnem spoznanju mora ležati tudi že motiv za dejanje in pehanje posameznika in celote: stalno in z vsemi sredstvi se prizadevati, da se nevarnost jetike ne veča, pač pa stalno manjša. V prizadevanjih protituberkuiozne lige bi moralo biti osredotočeno dejanje in ne-hanje posameznikov in celote, ker je le v organizirani borbi moč in jamstvo za uspehe, žal naša javnost premalo zavedno prihaja do tega spoznanja, katero bi se moralo izžarevati v materijelni in moralni pomoči protituberkulozni ligi Res so danes kritični gospodarski časi. Toda ravno to dejstvo nosi v sebi nevarnost se večje razširitve nevarnosti Jetike in s tem poostritve I socialnih in gospodarskih kriz. Cas kriz zahteva intenzivnejšo borbo proti pojavom, kateri so sposobni, da krize še bolj pooštre. Liga je na posameznike in na korporacije razposlala in razpošilja prošnje za materijalno pomoč. Ugoden odziv na te prošnje bo značU samo ukrep za ublažitev krize in bo dokaz za stvarno razumevanje velike socialne in gospodarske važnosti borbe proti jetiki za celoto in za posameznika. Ta ugotovitev gotovo ni beseda radi besede, pač pa globoka resnica! Vsi drugi pa, kateri ne morejo priti materijelno na pomoč, toda so po svojem položaju poklicani, da skrbe za socialno-zdravstven o blagostanje ljudstva, so dolžni, da moralno pridejo na pomoč: z delom v ligah, z ustanavljanjem novih organizacij, z nasveti in s poukom. Kulturno ljudstvo mora razumeti klice in opomine statističnih ugotovitev! Zvočni kino Sport — Mladinske smuearske tekme v Ljubljani za prehodni kip dr. Gradnika priredi SK Ilirija v nedeljo, dne 28. t. m. in sicer v treh skupinah: 1.) Juniorji: 18 in 19 let na 10 km. Start ob 9. uri dopoldne. 2.) Naraščaj: 16 in 17 let na 5 km. Start ob 10. uri dopoldne. 3.) Mladina: do 15. leta na 1 km. Start ob 10. uri dopoldne. Start in cilj je pri ribniku pole<» strelišča pod Rožnikom. Starta jo lahko vsi, tudi neorganizirani, ako niso dosegli že kakega vidnega uspeha v seniorski skupini. Prvi v skupini juniorjev prejme prehodno darilo kip dr. Gradnika, prvi v ostalih dveh skupinah pa darilo. Prvi trije prejmejo priznanice. Prijave se sprejemajo v soboto pri ti t. tvrdkah A. Goreč, palača Ljubljanske kreditne banke in »Alpi-naš palača Grafike, Masarvkova cesta ler v nedeljo pol ure pred pričetkom tekme na startu. Prijavnino L>in 5 je plačati obenem s prijavo. — SK Ilirija. _ Smučarji Ilirije. V svrho uvedbe mladinskih tekem v nedeljo, dne 28. t. m* naj se javijo sledeči gg. ob 8. uri 30 min, pri gostilni >Rožnodoteko jezero< pod Streliščem: Miklavčič Stane, Ulaga Drago, Ilo-var, Oswald, Kos, Zuccato, Rupnik, Rosv hiiupel, Blei\veis Jana, šoštarič, Jamnik, Je-rančič, Rihar, Karba, Senear Polde, Griin-feld Polde. -Fueha. Udeležba obvezna. Tajnik. — Hackey na ledu: Villacher SV - Ilirija. Na drsališču Ilirije pod Cekmoviin gradom se bo jutri vršila druga tekma v hockevu na ledu. Ilirija je povabila v goste ViLlacher SV iz Beljaka, ki že več let goji ta sport in je poleg KAC eden najmočnejših klubov v Avstriji. Baš v zadnjem času so Bel jako včani dosegli prav lepe rezul ta/te. Tekma obeta lep in zanimiv sport, saj je gotovo hockev na ledu ena najzanimivejših iger. Led na drsališču je izboren in gotovo je, da bo tekma nudila gledalcem mnogo užitka. Tekma se prične ob 10. dopoldne, poprsje se bodo pa vršile mladinske tekme v u>metnem dr-samju. — Svoboda - Železničar. Z jutrišnjo ae» deljo bo pri nas tako rekoč oficijelno otvorjena spomLadanska nogometna sezona. Jutri se namreč prčno podsavezna prvenstvena tekmovanja. Kot prva se srečata Svoboda m mariborski Železničarji. Svoboda je jeseni igrala v Mariboru ki posrečijo se ja je priboriti v borbi z Železničarji neodločen rezultat, kar je bil zanjo gotovo vel.k useph. Po tem rezultatu sodeč bi b>la Svoboda za jutrišnjo tekmo favorit, toda pozabiti ne smemo, da so Železničarji moštvo, ki so že marsikoga presenetili Tako so lani v prvenstveni tekmi gladko porazili 1SSK Maribor, ki je bil favorit za pedsavezno prvenstvo. Zato bo jutrišnja tekma gotovo zanimiva, kajti nasprotnika se bosta resno spopriiela. ker jima >e vsaka točka dragocena. Tekma se bo vršila ob 15.30 na igrišču Primorja, v pred tekmi igrata Primorje m Hermes prijateljsko tekmo. — Smuški tečajniki SK Ilirije! Vsd udeleženci smuSkega tečaja naj se udeleže jutri skupnega izleta na Bloke. Odhod iz Ljubljane ob 7.33. povratek ob 21.50. Zbirališče ob 7.30 pred glavnim kolodvorom. PolmoStevimo! Te'esno -zarot;** si**** ~—^vn abnor- -<-»L-n jiečr1"' '—*• na r>Kr-ow rta hrr*f»* nre'S ,Tr»o«rK tU" rrto-eiVolon' Vo viTnj -^-otm.*v; in r»^^ ' «ltm se dobi v v**»v i~i---,„v, droge- **iiqV» i- jrwor^ *~Mli * rfrnvinah. Logično. —■ Je govoril vaš prijatelj sam s seboj, če je bil sam? — Tega ne vem, gospod sodnik, ker nisva bila nikoli skupaj, če je bil sam. Neprevidno. —Gospod doktor, vi lečite mojega strica. Sem edini njegov sorodnik in dedič, povejte mi torej čisto resnico — Ne vem. ali bi vam ustregel, vidim pa. da ste mlad. krepak fant m da lahko veste vse. — O da, gospod doktor, kar povejte. — Vaš stric bo čez teden drti zdrav ko riba. Sosedom ne ustrežeš. Sosedom človek nikoli ne ustreže. Prej so se pritoževali, da se dere otrok, zdaj ko mu žena poje. da je tiho. se pa pritožujejo, da poje žena, češ, naj bi se raje drl otrok. Zaupno povedano: 2obna pasta ne more nikoli nadomestiti zobozdravnika Kdor ima npr zobni kamen je najboljše da gre k zobozdrav-niku kdor pa ima zdrave zo be ta rabi zobno pasto ki služi samo enem namenu čistiti zobe in jih ohrani lepo bele Morete biti prepričani, da ODOL-Zobna pasta temeljite čisti Vase zobe in jih ohrani lepo bele e • 9 Daj potrdilo, da si bil živ Resnična zgodba o možičku, ki mu blagajnik ni hotel verjeti, da je bil prejšnje mesece še živ Ljubljana, 27. februarja. Nikar se ne prenaglite, nihče ne more trditi, da je bil živ, če... Toda to je vražja zadeva, moramo vas previdno seznaniti z njo, kajti lanko vas zadene kap od presenečenja. Nihče se namreč ne more dandanes prldusiti, da je bil živ včeraj, čeprav se danes Se ne more spomniti, pa naj si beli še tako gla»'o, če je že kdaj umrl. Ne smete si pa tudi misliti, da je ta stvar tako strašansko komplicirana. Nič ni enostavnejšega od tega. će si namreč danes živ, se ti prav lahko zgodi, da ti ne bodo verjeli, da si živel že včeraj. Dandanes je treba vse dokazati! Samo pomislite, kaj bi bilo. Če bi ljudje vse brez pomisleka verjeli! In najhujše bi bilo, če bi bil prišel kdo ter bi se pridušil, češ, tukaj sem m hočem, da mi verjamete, da sem pred dnevi že ali Se živel, pa tudi pred tremi meseci sem že jedel žgance. Gotovo bi se mu smejali v obraz, ga nagnali z norcem ter brcnili čez prag. Toda gode se tudi takšne nezaslišane stvari. Zaupati vam moramo neverjetno zgodbo o možičku, ki živi menda Še dandanes, ni živel njega dni, sicer pa moramo biti previdni, kar se tiče sploh njegovega življenja. Kajti ne smeš trditi kar tako, da je nekdo živel, če nimaš neizpodbitnih dokazov v rokah. Toda recimo, da je živel neki možic ek bogu vdano, mirno in zadovoljno ter ga gotovo ni vznemirjal še svoj živ dan ne kakšen problem. V oklepaju pa pripominjamo, da dandanes živi vsak zadovoljno in nima nihče razloga očitati nam, da v to trditev najmanj dvomimo. Zato tudi lahko rečemo, da možičku ni prišlo še nikdar na um, da je na tem božjem svetu kaj narobe in da so lahko ljudje tudi nezadovoljni. Človek pa lahko doživi tudi na stara leta kaj takšnega, da ae mu omaje vera v vesoljno harmonijo, živiš takole skromno v kakšnem kotičku, da nihče ne ve zate, a da si vseeno mnogim napoti. Mnogi nestrpno čakajo, kdaj se posloviš od tega sveta ter prav radi verjamejo, da si še preveč živ in da nisi niti še poskušal umreti. Potem pa nenadoma oblede zlate zarje tvojega večernega življenja in ne veš več, ali si res še živ, ali si že kdaj umrl. Možiček je namreč prišel iz svojega plesnivega kota na dan v neko kulturno mesto, ki ga je nenadoma popolnoma zmešalo. Kaj hočemo, starost je pač starost in včasih so bili vse drugačni časi. Zdaj so pa ljudje čedalje bolj pametni, na vsakem koraku lahko srečaš čudež, star človek ne utegne niti več zapreti ust, tako se mora vsemu neprestano čuditi. Človeštvo strahovito naglo napreduje, edino v tem so še ljudje zaostali, da prepozno umirajo. Toda, kdo bi umiral, ko je tako vražje imenitno živeti! Saj je zato tudi prišel možiček na dan iz plesnivega kota, da se razveseli ter na-vžije blagrov ob zatonu svojega presrečnega in zadovoljnega življenja. Sicer je bil možiček vedno skromen ter ni nikdar silil v ospredje in bi ostal tudi vnaprej v svojem kotu — toda skušnjave napadajo tudi stare ljudi in denar je najhujša skušnjava. Možiček si je dejal, da bi bilo še vseeno dobro nekaj časa živeti in je šel, da prejme nekaj bornih dinarčkov, mimogrede rečeno, ne kot miloščino, nego zaslužene denarce. Denar so mu izplačevali ▼ obrokih, kar seveda ni nič napačnega, saj človek ne sme postati kar čez noč bogat, da se na stara leta ne prevzame. Ce je pa hotel dobiti ta denar, je moral neizpodbitno dokazati, da je živel med tistim časom, se pravi, ves mesec preden je denar dvignil. Takšni so pač predpisi in možiček se je na stara leta sprijaznil tudi s temi predpisi. Toda prejšnje mesece ni dvignil denarja, m mogel priti ponj. ker je bil bolan. Zdaj je hotel dobiti tudi denar za prejšnje mesece in mu nI prišlo niti na misel, da je za to treba kakšnih posebnih ceremonij. Prosil je torej blagajnika še za tiste zaostale pare. — Kaj pa vendar mislite, ali se vam je zmešalo? — ga je vprašal blagajnik. — Saj mi niste predložili potrdil, da ste živeli tudi prejšnje mesece! Možiček je stal pred gospodom poparjen ter pobit in ni vedel, kaj bi odgovoril Dandanes so ljudje pač tako prebrisani ter učeni, da sploh ne znaš z njimi govoriti Blagajnik je zaloputnil okence, možiček je ps še vedno stal pred njim in si belil glavo tako intenzivno kot Se nikdar v življenju. Rad bi bil potrkal na okence, v katerega je upiral o« s svetim strahom pa se ni mogel opogumiti. 2e itak tresoče se roke so se mu še bolj tresle, končno je prišel neki drugi mož ter pobobnal po okencu. Možiček je pristopil bliže in uprl proseče oči v blagajnika. Blagajnik ga je nekaj časa motril strogo uradno ter čaka* nagovora, ker pa možiček le ni spregovoril, je povzdignil dostojanstveno glas on, gospod uradnik: — No, ali ne bo nič? — Gospod, naj mi oprostijo vprašanje, jaz bi tudi rad vprašal, Če ne bo nič. — Kaj pa sploh čenčarite? — Inu, rad bi vedel, če ne zamerijo, ali bom dobil tisti denar za mesece, za katere nimam potrdila, da sem bil še živ? — Ali slišite, tukaj je vendar urad! Kaj pa stresate neumnosti?! Brez potrdila vendar ni ničesar! Ali mislite, da vam bo kdo verjel, da ste bili živi, če nimate za to potrdila?! — Oh. gospod, naj ne zamerijo, res se ne more mspomniti, da sem bfl že umrl! je vzddhnil možiček ves zmeden, ko se j s okence že zaloputnilo. Ne veruj... v ljubezen Glavne arije poje sloviti berlinski komorni pevec MAX HANSEN Kot partnerica priljubljena graška diva JENNY JUGO Najnovejši Foxov zvočni tednik. Predstave danes ob 4., ^4 8 in 9 U uri — jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri. Nedelja, 28. februarja, 8: Ing. Viktor Novak: O gozdarstvu (O sečni); 9: Esperantsko predavanje; 9.30: Cerkvena glasba; 10: P. dr. Tominec: Posebnosti Velikega tedna; 10.30: B. Puše-njak: Razvoj šahovske igre; 11: Salonski kvintet; 12: Cas, poročila, plošče; 15.15: Dekliška ura: 2ena grško-rimske družbe in krščanstvo (gdč. A. Le bar); 15.45: Koncert mandolin s spremljevanjem kitare, vmes poje gdč. Štefka Korenčan otroške in narodne pesmi; 16.30: I. Cankar: >Hlapci«, drama, igra mladinska organizacija j žare. klas. gimn.; 20; Koncert Sattnerjevega pevskega zbora; 21: Dr. Pr. Veber: Poročilo o rezultatih eksperimentalne fonetične študije; 21.15: Muzika 40. p. p. Triglavskega; vmes poročila in časovna napoved; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek. 29. februarja. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Prof. Fr. Pengov: Voda ni kava. — Modernost naše hrane; 19: Dr. L Burian: Ceščina; 19.30: Zdravstvena ura, priman j dr. Gosti: O duševno zaostali mladini; 20: Prenos iz dunajske državne opere >Rosen-kavalir«; 2230: Cas in poročila, napoved programa za naslednji dan. Torek, 1. marca. 11.30: Šolska ura: Koristi in škode divjačine (VI. Kapus); 12.15: Plošče; 12 -13: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17 30: Otroški kotiček (Radio tetka); 1: Salonski kvintet; 19: Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina; 19.30: Dr. Fr. Štele: Glavne razvojne faze v umetnost-i zgodovini; 20: Dr. Fr. Veber: E2csperimeT>'«)no fonetični stu'" ; 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: Cas in poročila, napoved programa za naslednji dan. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 27. februarja 1332 fttev. 47 Dnevne vesti — Z banske uprave. lužbe. Banska uprava moravske banovine razpisuje natečaj za srbskega sanitetnega referenta v Boljevcu. Prošnje je treba vložiti do 10. marca. Banska uprava primorske banovine razpisuje nak-čaj za mesto s reski h sanitetnih referentov v Imotskem, Prozoru, Ljubuskeni in Mostara. Prošnje je treba vložiti do 10. marca, OUZD v Velikem Bečkereku razpisuje na čaj za mesto bolničarke kategorije D, položaja X. Prošnje je treba vložiti do 20. mavca t 1. — Razglas o neizrorljivih postnih pošiljkah za mesec januar 19LJ2. Izšel je razglas o neizročljivih pošiljkah za minuli meseo ter je bil razj>oslan na vse poste v draVikl banovini, kjer je v pro&toni za stranke občinstvu na vpogled. Naslovniki, oziroma pošiljatelji teh pošiljk, uaj pridejo v roku enega leta po nje, ker bo sieer poštna uprava, ko ta rok poteče, te pošiljke na javni dražbi prodala, če so brez vrednosti pa uničila. Izkupiček za prodane pošiljke, oziroma gotovina, ki bi se našla v pošiljkah, je na razpolago upravičencem še nadaljnji 2 leti, potem pa zapade v korist poštni upravi. — Devizne omejitve se nanašajo tudi iia odkupne pošiljke. Uradue odredbe o prometa z devizami in valutami veljajo tudi za odkupne pošiljke iz inozemstva. Ako toiej prejme en naslovnik v ty dneh iz inozemstva odkupne pošiljke, katerih skupna odkupnina presega znesek 3000 Din, mora pv>-šta zahtevati od njega preden mu izroči pošiljko dovoljenje Narodne banke za plačilo odkupnine. Če naslovnik tega dovoljenja ne more predložiti, pošta pošiljko vrne, oziroma jo odjavi kot nedostavljivo, — Poštoinska prostost oficirske zadruge in njenih podružnic. Oficirska zadruga, centrala v Beogradu, se je pritožila, da nekatere pošte zahtevajo plačilo poštnih pristojbin za pošiljke, ki jih pošiljajo vojaška ob-lastva tej zadrugi, posebno dosti sporov pa je zaradi frankiranja čekovnih položnic, s katerimi pošiljajo vojaške blagajne denar oficirski zadruei. Ker so oficirska zadruga in njene podružnice oproščene poštnine za navadna in priporočena pisma, vrednostna pisma in poštne nakaznice v medsebojnem prometu in v prometu z državnimi in vojnimi oblastvi in tudi za čekovna vplačila, je postopanje dotičnih pošt nepravilno. — Paketi za Turčijo ^e ne sprejemajo. Uradno se razglaša: Turška poštna uprava je začasno ustavila uvoz poštnih paketov v Turčijo. Pisemske pošiljke, ki so podvržene carinskemu pregledu, se smejo do teže 1 kg pošiljati v Turčijo brez omejitev, ampak ne sme biti v njih: svileno blago, parfumerije, perje za okras, krzno ali predmeti, izdeiam iz krzna in predmeti sestavljeni iz dragocenih kovin. — Zahvala. Ob priliki Toletnice najine poroke sva prejela toliko čestitk, da nama ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti se. Zato se tem potom prisrčno zahvaljujeva vsem sorodnikom in prijateljem za čestitke. Gorenje. 36. februarja 19;vJ. Ivan in Marija Jurca. — Konferenca o orgajnizaciji zbornic in novem obrtnem zakonu. V ponedeljek se bo vršila v trgovinskem ministrstvu v Beogradu konferenca, ki bo razpravljala o pravilnikih in uredbah, predvidenih v novem obrtnem zakonu. Razprava se bo dotaknila tudi organizacije zbornic. Poedine zbornice so že pripravile svoje predloge, ki se zavzemajo po pretežni večini za skupne zbornice. — Ameriški turisti v Dalmaciji. Naš konzulat v New Yorku je izdal ta mesec 276 vizumov ameriškim izletnikom, ki so se odpeljali danes iz Ne\v Yorka s parnikom Transilvania in ki posetijo Dubrovnik in Kotor. — Dražba lovov. Sresko načelstvo v Logatcu razpisuje avno dražbo občinskih lovov in sicer za občine Planina. Rovte, Cerknica m Begunje na torek 22. marca, za občane Sv V*d. Bloke, Lož in Stari trjr pa na sredo 23. marca, za vse občine pri sre-skem načelstvu ? Logatcu Dražba se prične obafcrat ob 9. in lovi bodo oddani v zakup za Vzeoja stenskih in proatoeto-lečih špalirjev v nadaljnjih letih, po sadi-tvi< (pinciranje, zelena rez, zatiranje zaje-davcev in zimska rez. Popoldne ob 16. un predava za gospodinje in dekleta s. Josip fitrekelj. predsednik podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani o temi -»Gojitev sobnih cvetlic alt lončnic (saditev, enojitev. obrezovanje in zatiranje zaje-davcev. — Drža voznanstvo dr. Frana Osrrina. K tej knjigi izide te dni Dopolnilo v drugi, povečani izdaji. Deli obsegata pregled državne organizacije in zakonskih predpisov z vsemi pravnimi ustanovami (ustava, narodno predstavništvo) do danes. Cena knjigi s Dopolnilom (70-100 format) 28, Dopolnilu j samemu 12 Din. Knjiga, koristna vsakomur in pripravna za urade in kot pomoček za šolski pouk iz te stroke, se dobi v knjigarnah in pri izdajatelju v Kranju. — Smrtna kosa. Danes ponoči je v Ljubljani po daljšem bolehanju preminula gosj>.i Ema More. vdova po pokojnem sodavičar-ju in prvemu načelniku sodavtearske zadruge Ivanu Moretu in tašča g. Ivana Renska, predsednika Zveze obrtnih zadrug. Po kojna je vzgojila več sinov in hčera, bila je znana kot dobra mati in gospodinja. Umrla je v starosti 72 let, pogreb se bo vršil jutri ob IG. iz hiše žalosti v Rečni ulici o na pokopališče pri Sv. Križu. _ Težak udarec je zadel davi tudi uglednega ljubljanskega hišnega posestnika g. Stento v Flor-jaiioki ulici, ki mu je umrla hčerka edinka Marija, poročena Birimisa, soproga uradnika. Pokojnica je bila stara šele okrog 30 let. Bila je prijazna in simpatična gospa. Pogreb bo v ponedeljek ob 14. iz hiše žalosti v Florjanski ulici št. 5 na pokopališče k Sv. Križu. — Bodi pokojnicama ohranjen časten spomin, težko prizadetim družinam iskreno sožalje! = De vime olajšave ta tajski promet > Avstriji. Za olajšanje tujskega prometa glede uu devisno kontrolo je avstrijska zvezna uprava izdala sledeče odredbe: 1. Vsak potnik more ona plačilna sredstva in neavstrijske vrednote (tudi neavstrijske zlate in srebrne novce), ki jih je prinesel s seboj v Avstrijo, v dveh mesecih v polnem znesku zopet iznesti iz Avstrije brez dovo ljenja avstrijske Narodne banke. Neobhodno potrebno pa je. da si potnik da ta plačilna sredstva pri vpotovanju vpisati v potin list od avstrijskih obmejnih kontrolnih or ganov. 2. Vrhu tega se smejo kreditna pisma (akreditivi), izstavljena od denarnih zavodov izven Avstrije, brez dovoljenja av strijske Narodne banke in tudi brez vpisa v potnem listu zoi>et izvoziti iz Avstrije. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in mrzlo. Včeraj je bilo po večini krajev naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani in Skop lin 0, v Mariboru _0.8, v Zagrebu —2 v Sarajevu —4, v Beogradu —T. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.3, teprpe-retnra je znašala —11.1. MATI, TVOJ OTROK hrepeni po slaščicah. Njegov organizem jih potrebuje. Kaj je tečnejsa in redita ejša slaščica kakor »Sad vi ta«, sadje v čokoladi. Vrečica Din 5. — Galeb iz Leningrada v Splitu. Včeraj so ustrelili v Kaštel ih pri Splitu galeba z obročkom na nogi. Na obročku je napis > Leningrad — Leninov institut št. 160«. Te vrste gulebi se pojavijo pri nas samo Čez zimo, spomladi se pa preselijo nazaj v Severno morje. Splitski prirodoslovni muzej bo obvestil o tem omenjeni zavod v Leningradu. — Bogat ribolo\. Splitski ribici &o imeli te dni izredno srečo. Neka ribiška družina iz Omiša je nalovila 1000 kg tunina, neka druga pa tudi nad 1000 kg. — Bukev ga je strla. V gozdu blizu Banjaluke se je pripetila v četrtek težka nesreča. Bukev je padla na lSletnega Ahmedu Katadžiča In ga doslovno strla. Strlo mu Je tudi glavo tako. da So brizgnili možgani na vse strani. Ker ga dolgo ni bilo domov, sta ga šli mati in sestra iskat. Ob pogledu na razmesarjeno sinovo truplo si je hotela mati končati življenje in hfci jo je komaj zn-držala. da tega ni storila. — Samomor osmošolca. V Četrtek zvečer je ViaŠel železniški čuvaj La5ie blizu Splita ob železniški progi truplo neznanega mladeniča. Oblasti so ugotovile, da ie brzovlak povozil nekega osmošolca realne gimnazije.' doma iz Hvara. Pri njem so našli pismo, v katerem pravi, da gre v smrt zaradi nesrečne ljubezni. — Morilec se je sam javil. V Bolčan-skem lugu pri Bjelovaru je bil te dni umorjen Andrija Štipan in umora je bil osumljen njegov pastorek Ignac Gec. ki je po sdociou brez sledu izginil, včeraj dopoldne se je pa sam javil sodišču in priznal umor. — V reko je *koči!. Progovni čuvaj Ivan Markovič, ki je čuval železniško progo blizu Kaknja, je pravil domaČim, da si bo končal življenje. Pred tremi dnevi je brzo-javil svoji tašci v Zenico, naj takoj pride, češ. da mu je žena zbolela. Tašča je prišla in zel jo je prosil, naj skrbi za svojo hčer, ker si hoče končati življenje. Domači so pazili nanj, toda v noči od četrtka na petek je odšel iz hiše in se ni več vrnil. Sela zjutraj so ribiči potegnili njegovo truplo iz Bosne. — »Ljudska samopomoč« v Mariboru daje vsemu našemu cenj. članstvu kaaor tud- vsemu občinstvu Slovenije z ozirom na neprilike pri -Kmetijski eksportni za-ćtrn$ic v Marl-broru in pri »Vzajemni pomoči« v Ljubljani, ki so vzbudile o redu celo d-vome o nadalj»nem obstoju našega društva, v nji a pomirjanje na znanje izvleček iz zapisnika o uspehu revizije s-tanja našesa podpornega društva, ki jo je Izvršilo dne 3. februarja 1932 predstojnicvo mestne policije v Mariboru ob sodelovanju g. dr. Sa.jovic Ladislava, ravnatelja zavarovalne družbe »/Triglav« v Ljubljani in žolger Zvonka, ravnatelja zavarovalne družbe >Fenix« v Ljubljani. O izvršeni reviziji sta podala omenjena gospoda na kratko sledeče široko vnjaško mnenje: >Celotno poslovanje in organizacija napravi na prvi pogled ja«o dober in soliden vtis. Društvu predseduje od ustanovitve notar g. dr Ivo šorli, posle pa vodi upokojeni učitelj g. Zinauer. V pisarni je zaposlenih 17 pisarniških moči z zmernimi mesečnimi plačami Knjigovodstvo je v vzornem redu in to tako glede evidence članov kot denarnega poslovanja. Pri Skontraciji izikazuje blagajna Din 14.985.55, postna hranil-nica Din 64.867__, pri Ljubljanski kreditni banki in desetih rasličnib hranilnicah in denarnih zavodih znaša imovina Din 492 016—, .skupna likvidna sredstva torej Dm 57.888.55. Poleg tega ima društvo za Din 25.000.— karane vrednosti dr žavnih papirjev ter dobro opremljene štiri pisarniške prostore. Poslovanje je orgair- zatorično in manipulativno ja*to pregledno in v vzornem redu.« 140/a — Delo na domu svetla točka v krizi Opozarjamo na ponudbo v inseratnem delu današnjega lista firme Domaća pleskarska industrija Josip KaUa, Maribor, Trubarjeva 2. Pietalnj stroj jRegentin . daje dela-voljnim možnost zasluška. Na željo počijo firma natančne prospekte. VALČKOV VEČER SOKOLA I NA TABORU V SOBOTO DNE 5. MARCA T. L. Iz Ljubljane —lj Za -Pomožno akcijo« so darovali v denarju (naknadno): gg. »Lnž Horvat univ. ;xrofesor v Ljubljani 10.600 Din, LJubljana, Gradbena družba i d. 1000 Din, Razni za kolke vporabna dovoljenja 540, dr. Pegan Vladimir in dr. Krivic Rudolf, odvetnisa v Ljubljani 5O0, Mašiusko odeljenje državnih železnic 506. Delniška tiskarn3 v Ljubljani 500. Sokol n. od dobička predpnstae Pax« 100, Uratnik Zvonko, Ljubljana, Miklošičeva cesta 2-2, 100. Pleiweis Kari, notar Ljubljana, 100, Ješe Janko, tov. čevljev kot |e-vedonsko pristojbino pri sodni abra/vnavi 100, dr. Novak Janže, odvetnik tu, iz neke kaz. poravnave 100, Si vic Ludvik, Lesko-vec pri Krškem 40, Kukman Fran, Ljubljana, JegMčeva ul. 9, 40, Heritsch Ivan dri. žel. upokojenec 50, Inž. Guzelj, tu 30, Ficko Pavel, tu, 30, Poniž Benedikt, tu 10, Maro-sač Fran, hišnik zasilne bomice v Ljubljani 10 Din — Nadalje so darov»ali v blagu: Ivanka šmalc, trgovka Marijin trg. 24 moških klobukov, Jakil A. rodbina, premogovnik št Janž Krme!j 50 ton premoga hi 25 ton drv. Mitnica Tržaška cesta, nabiral-nica za P. A nekaj stare oblese, perila 1 par moških čevljev. Cvetličarna Anton Bajec, Pod Trančo dar. za ^Dobrodelno akadomljo;; 30 nageljnov nekaj narezanih ciklam, šest cjklam v Lončkih, 1 acalejo. —lj Današnji živilski trg. Zadnja sobota v mesecu in živo sreibro je zlezlo davi na 13 stopinj pod ničk>. človek bi misMl, ilu «bo to vplivalo tudi na živilska trg. Pa ni bilo tako. Prav živahno je bilo davi na t.igu in vsega dovolj. Mesarji .so :lobro salo-feii svoje stojnice. Prodaja1! so m»so jo vblčajr.m cenah: vokovs-ko od 10—12, goveji- od 6 do 10, telečje od 10 do 12, preSič-je od 13 do 16, p.-eko-jeno od 14—IS Din kilogram. Na Vodnikov trg **o kmetje .pripeljali precej jabolfc večinoma gambv>vcev, ki so /ji-fl. prodajaJn od S do 5.50 Din za kg. Zelenjajve je bilo precej, trlaško cvet.tčo prodajajo >po 6 Din Kg, k*lograin rafhča po 2U Din, ljubljansko ledenko (ajserca), Ki smo zasloveli z njo daleč, po svetu, pa 14 do 16 Din kg. Zeliaata glava velja 0.73 do 1.50 Din, istetako tudi glava obrovta. Ki-tagraan kislega ae^ja 3 Din, kisle repe 2.50 Din. Cena jajcem je v zadnjem času na-l^a, prodajali so jah davi po 1 Din komad, nar l |K» no 1.75 Din. Tu»V. z mlečnimi todeiki je bil trg dobro naložen. Prodajali so sirovo in Ifujano masio no 28 Din kg, vrhniški bohinjski sir po 24 Dm kg, sir za kuho no S Din kg itd. Knpčija je biia prav živahna. —lj Umrli so v Ljubljani ođ 19. GK) 25. t, m.: Brezovšek Ivana, roj. Ster, vdov. r a-mernik, 54 let, Komenskega ul. 25, Jevai-Icar Anton, 71 let, đelanrec drž. železuitv . M ran Uničiia C 8-đ, Kovač Apolonija, 82 let, prcdajalka, Cerkvena ulica 5. Ve Lk a vrh Amalija, roj. Jekovec, 66 let, Sv. Petra c 22-1!., Kemc Ivan, 61 let, dimnikarski mojster, Hrenova ulica 18-1, Ocvirk Gregor, let, zvaničnik drž. železnic, Jegličeva c 10, Prijatelj Arne, 22 let, stud. tehnike, Bo-giši-Ceva ui 5, Šuštar Ivana, roj. Dolžan, žena poštnega zvaničnika F-ranceta, Celovška c. 84, AhČan Rudolf. 36 let. mehanik. Vilovdanska c. 9. Pečak Norbert, 66 le*. Alešovčeva ul. 29. Cetin Alojzij, 43 let, zvaničn'k drž. žel. Verovškova ulica 57, Kettner Henrik, 75 let, višji preglednik fin. straže v p. Karlovška ces^a 14, Koeu-van Matija, 84 let, sodni oficija! v p„ Vi-dov.lanska ces>ta 9. Prelo. Ka-šper, 76 let. misijonski brat, Tahor 2. — V ljubljanskih bolnicah so umrli: Fert Ivan, 63 let. pek. pomočnik, Mengeš 68, Bratovž Vid. 39 Ur. trg. potnik, Aleksandrova c. 4. Treven Fr. 14 let, brezposelni delavec. Lan i še 13 pri Poljana.i, Košir Marija, 1 dan. hči delavca, Moste, Tovarniška ul. 2G. Ma-zr Ivan. 66 let užitkar. Podpeč 22. pošta Preserje, Dra-ksler V adko, 4 leta. sm delavca, Straži&č_' 180. Medved Jožef, g mesecev, Aleševčeva urica 35 Winterleitncr Leo, 45 let, natakar Stari trg 21. Pokovec Josip, 5 !e«t, sin cestarja. Rudnik 36, Jerebic Jernej, 55, let, poljski dninar, Vnajnarje 21, Rus Edvard. 16 let. r^estnik, St. Vid 17 pri Domžalaa, Zorman Jožef, 52 let. vlakovodja. Celje, Weiseisen Katarina, 1 leto, 5t. Vid nad Ljubljano. Stevančec Gizela, VI h?t, gospodinja. K'eče št. L, A-damič Ivan, 8 let Bin mizarja. Moste, Zaloška cesta (baraka), Jozovšek Terezija. 4 mesece, šmaTJe pri Jelšah, Krkoč Anton, 4 mesece, »in učitelja, St. Jošt pr? Vrhniki, Lorger Leopold. 5 mesecev Draža, vas pri Poljčanah —lj Redni občni s bor udruženja tobačnih trafikantov sa Slovenijo se bo vršil jutri ob 4. uri v hotelu Llovdu. Sv. Petra cesta St. —lj Redni letni občni zbor Zveze šoferjev dravske banovine se bo vršil v četrtek, dne 5. marca ob 19.90 nri v gostilni Novak Rimska ceata $t 19. Clanf in stanovski tovariši se poživljajo, da se občnega zbora v čimve^em številu udeleže. — Odbor. 142-n —lj Nedeljski popoldanski plesni tečaj Jenkove šole v Kat i ni od 4. do 8. are. Pouk Paso-doble«. . 144-n —lj Občni zbor Spletnega ženskega dru štva in njega odseka Zveze gospodinj bo v sredo, 9. marca ob 16. uri v društvenih prostorih na Rimski cesti 9. Članice in gospodinje vabimo k obilni udeležbi. 143-n —I j V" Člani Podpornega in posmrtnega društva žel. uslužbence* in vpokojeneev se vabijo v svojo in celokupno konit vseh društvenih članov, da se zanesljivo udeleže občnega zbora, ki bo 6. marca ob 8. uri *ju traj v veliki dvorani Okrožnega urada, MJ-k los i iS.-va cesta 20. Predlagali se bodo zelo važni predlogi, predvsem za povišanje po-smrtnine. _ Člani Podpornega in posmrtnega društva. p Da se prepreči širjenje neosnova- □ nih govoric, izjavljajo podpisane H uprave, da se njihova vina točijo v LJubljani edino le v AUTO»L\T BUFFETU NA ALEKSAJVDliOVI CESTI št. 4 (palača »Viktorija«). Telefon 2308 Prihodarstveni urad grofa Herber-q s teina v Ptuju — Upraviteljstvo kne-zočkofijskih posestev v Betnavi pri Mariboru — Upraviteljstvo posestev □ gTofa Merana na Janeževem vrhu, r Pekre pri Limbuiu — Oskrbnistvo posestev kneza VVindischgraetza v Konjicah. iDcoonnrif11: tinTo: —Ij Podporno društvo ielezniškib u^lui-benecv in vpokojeurev v Ljubljani ima svoj letošnji občni /.bor dne 6. marca v dvorani UUZD, Miklošičeva cesta 20. Začetek ob b, uri zjutraj. K obilni udeležbi vabi odbor. —lj Pevski ibor Glasbene Matice. Prihodnja vaja v ponedeljek, 29. t. m. ob 18.15 ženski, ob 20. uri moški zbor. —lj Lutkovno gledališče na Taboru igra v nedeljo, 28. t, in. ob 15. uri trodejanko >Carobna skrinjica ali Gašperček na Atlantskem oceanu-«: po znižanih cenah 5, 3, 2 \n l Din. Za obilno udeležbo se priporoča ou-bor. —Ij Od srca se boste nasmejali pri današnji veseloigri »Zadeva KaUer« na Šentjakobskem odru. Veseloigra je polna izrednih komičnih situacij in izvrstne besedne komike. Vodilno moško vlogo kreira priznani komik odra g. Lavrlč, ki igra >ubocega* solicitatorja Kaiserja, vodilno žensko vlogo igra pa gdč. Baranova znana radi svoje Izredne kreacije v >Cerkveni mišic. Veseloigra je šla dosedaj šestkrat preko odra m so bili posetniki naravnost navdušeni. Kdor ljubi tabavo in smeh, naj poseti dana&njo predstavo. Vstopnice se dobe od pol 20 ure pri večerni blagami. Jutri gostuje šentjakobski gledališki oder z isto igro v sokolskom domu na Viču. ELEGANTNA DAMA se poslužuje trajne in vodne omlukuije, stroko vnjaško zvrsene k najmodernejšimi aparati, v frizerskem salonu za dame in gospode: Ante Blažič, Pred Škofijo 10. — Za dame poseben vhod. Cene konkurenčue! —tj Danes Richard Tauberjev prvi film :>Ne ve« ujem već nooeni ženski*. ZKD predvaja d^aes ob pol 3. po© In jutri ob 1L dop. v Elitnem kinu Matici reprizo prvega Tauberjevega filma, v katerem zano-je sloviti tenorist tri lepe nepozabne posmi Vsebina filma samega je tepa ia globoko ganljiva, vzeta is vsakdanjega življenja. Ljubitelji Tauberjevega božanskega glasu bodo imeli s to reprizo velia už'tek Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici ob najnižjih Uudsrih cenah Mladini ionod 16 let je poset filma zabranjen. tj— ZaZ valčkov večer Sokola I., ki bo 5. marca na Taboru, je potrebno, da s malo t »pomin pokličemo vse »tarojSe pi^ae. V ta namen bo za članstvo da.ut-» ob 20 na Taboru predelava češke besede in drugih starej&in plesov. Vbod od severne strani nanovo t * vo J as n ice. —lj Avtopodjetje Pečnikar nazji.snja. da zopet redno obratuje na prosri Ljubi j Srna-Tur jak-Vel Lačče-Nova vas-Bloke in obratno. 146-n — Jutrišnje mladinske in juniorske tekme v Ljubljani se vrše kot polsavesna priredKev v izvodbn SK Ilirije Z* bo pr-re^litav se razpisuje prehol'io virilo k«p amučarja, ai ga ;e po«1arll g dr Gradnik. Darilo prefide v trajno posest fto si ga pribori dvakrat zapoiedouia aH triarat v nra-sledJtlj. — LZSP. — Vetcpnice za mladinske tekane in hokejsko tekmo ia mladico do 14 leta in za imenike pevmanvn. n 'h vato potic 5 Din, za dmate S Din. —lj Huda nesreča. Davi okrog 7. se >e pripetili precej htwla nesreča v Sta-mcev ulici, kjer je neki neprevddni mesar p'>vo>-zil 81Ictnaga mizarskega pomočniika Franca Bučana. Starček je zaox>b.H precej hude poškodbe na glava in po nogah. Reševalni avto ga je prepeljal v boln'oo, od koder nam poročajo, da jc njegovo stani« precej resno. —lj Zaključna akademija po treznoAt-nem kong-resn. Po dobro uspelem trezno^t-nem kongresu bo jutri ob 20. v Delavski zbornici zaključna akademija z zanimivim sporedom. _lj Angleško pranje svet loli kanje ovratnikov ŠIMENC Kolodvorska u. 8. U— DANCING. prvovrstni artisti v hotelu >TIVOLU. Vsako noč odprto do Jutra. Tragedija monterja Franceta Ulage Davi si je pog«al doma kroglo v fflavo in obležal mrtev Ljubljana, 27. februarja, Zacknji teden je v znamenju nesreč in tragedij. Poročali sflk> že o težk: nesreči, ki so je pripetila blazu gorenjskega kolodvora, potem s; je konOala žrtvljeeije neka služkinja v KlecaJj, Jo^im so neki fri&ni oos^t-niol i« Trnovega, v zadnjem hlpn rešili življenje. Tretja irtov samomorilne eipfldemi-je, ki sadnje ča*e zoipet razaala no Ljubljani, je pa davi ipoetaJ 45 letni monter Fr. Ulaga, zaposlen in stanujoč v Strojnij tovarnah in livarnah na Dunajska cesti. TJlagS ie prifiel enoč.i okroe 11- nekam tilajbe volje domov in dejal ženi, k*t je bila že v noetelji: >Zdaj je pa vse končano, ločiti se hočem!« >Nu, se bova že jutri zgo-vorila^:, je naimo odgovoriLa Žena. nakar je tudi mož legel spat. Davi okrog 4. zdutraj je pa odjeknil v stanovanju Ulage strel, U mu je e!edi! zamolkel padec. 2ena in sun France sta (prestrašena planlia Iz postelje in fto je žena prižgala lu»č, je opazila mota na tleh. jz senc mu je tekla kri po obrazu. W.l je v zadnjrh zdibljajih in vsaka pomoč je bila zaman, će« nekaj minut ie Ulaga umrl. žena je obvestila po15cm«ao upravo. Davi sta odšla na stanovanje policijski zdravnik dr. A\Tamov1č 'in dežurni uradutk g. Hauoljaih ni^ui-terjev v Ljub'jan: N: igova trasfčjia smrt je vzbujd-ila nploina ioflnlle Kaj ?a je pognalo v smrt. ni točno znano. Strašna smrt 5 letnega otroka LjuKIJLvna. 27. t obrusi rja. V Knmeiju na D ►lenjsicern se je včeraj popoldne peinolntn tc/iui ocireča, katere žrtev jc posta! Sfetn M-rko Mar'jsn6ič. »t-n-ček delavca in rudarja M h>e Miirenčiča, zaposlenega v krmeljskem rudniku. Otrok je včeraj popoldne doma padel v škaf kropa m dobil hude opekline po vsem telesu. Domača so pozvali zdravnika, Id j« odredil takojšen prevoz v bolnico. D>avi se je oče z otrokom pripeljal v Ljubljano, apo-rma se je pa ustav*! v Klorijanjska ul c* pri nek »orodnici, kjer sta otroka previla. Iz Florijan&ke ulice je otroka otipeljal re-sevaini avto v bolnico, a je nesrečno dete že med prevozim umr'o. Z reševalnim avtom so mulegi Mirka odpeliAli ▼ Morni dom. ^jer jja je pregledni T*radr?i zdr:i\-Tik dr. M:ss, nato s-o pa trupeioc nrip. 11 :vli ▼ mrtvašnico k Sv. K^tofu. Iz Celja —c Lovski družabni večer in ples odgođen. V času. ko je občni zbor podr. Slov. lovskega društva v Celju skleni! prirediti prvo soboto v marcu svojo družabno prireditev s plesom, še ni bila znana namera drugih društev obdržati v istem času svoje prireditve. Oscbito ni Mla znana namera Savinjske podr. Slov. p^ani-ni^kega dri-itvt, da priredi tudi letos svoj planinski sejem in sieer časovno hkrati z nameravano prireditvijo Lovskega dr.ištva. Članom Lovskega društva v Celju, ki so po večini vsi člani Planinskega društva in kot love: ljubitelji narave, so znane veVike zasluge, ki jih ima Savinjska podr. Slov. planinska ga društva za alpinist;ko ter za pospeševanje tujskega premeta. Vsaj je najnovejši dokaz o tem — novi hotel v Logarski dodiri — za to zadostna priča. Znane so lovcem velike gmotne žrtve, ki jih je in iih še mora za to doprinašati planinska orga-ni-acija, Člani Lovskega društva v Celju se zavedajo, da bi Jovska prireditev, tudi če bi se ne vritla hkrati s planinsko, slednjo gmotno prizadela. Radi tega je prireditev lovskega družabnega večera in plesa odgođena in je prireditveni u-dbor Lovskega dru'tva v Celju sklenil mesto istega prirediti v poletnem času večjo lovsko priredite- na prostem. —c Zdravniška vest. ffcvš: sekundarij celjske javne bolnice ^. dr Milan 2-i^a Cervinka je imenovan za vršilca dolžnosti šefa oddelka ženske bolnice v Novem mestu. —c Dežurno lekarniško službo v Ce^/u ima od danes do vključno petka 4. marca lekarna »Pri kH/u« nl.nonvi novo scen ori j o. —• Vsakdo bo mel le>p užitek, zato naj jo zamudi lepe prilike. —c ZMM*o predavanje O svojem potovanju m Sp tzberge v Severnem ledenem morju bo predaval s sr>re»mljevaniem številnih lepih «jciopričn 4i sJik vnenčil8LOVENSKT V A FON, dne 27. februarja 1932 Stiftn ■] šolanje v Sovjetski Rusiji Lani se je Šolalo 11,500.000 otrok — Učenci se sodijo sami in oče v skupinah Brvša madžarska groiica Karolvje-va je lansko poletje v družbi nekaterih francoskih novinarjev potovala po Ru~ siji m je v pariški revija »Vu« oibjavila nekaj vtisov s tega potovanja. Iz njenih izvajanj posnemamo n*kaj odstavkov, ki utegnejo naše čitatelje zanimati. Uvodoma avtorica ugotavlja, da se je današnji narod z isto vnemo oklenil vere v znanost, s kakršno se je nekoč ok'epal v^re v božanstvo. Kbiib izdat" kom, ki jih ima sovjetska vlada za uresničenje svojih gospodarskih načrtov, ne zanemarja narodne prosvete, za katero porabi 20% vseh dohodkov, med tem ko je proračun v L 1913 predvideval le 4%. L. 1914 se je Šolalo S mi" Irjouov otrok. To število je v 1. 1930 poskočilo na 11,790.000 in v 1. 1931 na 13.500.000. Pred vojno je pismenost med ruskimi ženami dosegla bore 2%, danes pa je nepismenih komaj 8% ce" lokupnega števila. L. 1930 ie obvezna šolska doba trajala Štiri leta, toda že *ani so jo zvišali na sedem let. Pomanjkanje učiterjstva je vzrok, da so vsi načrti sovjetske vlade ostali ponekod samo na papirju. štirje glavni prmcrpi vodik) boljševike pri njihovem prosvetnem delu: 1. Nižje, osnovne, kakor višje Studie morajo brti dostopne vsemu rjud" stvu. 2. Šole morajo biti politehnične, to se pravi, pouk mora brti intelektua'en in ročen, tako da dijak obvlada teorido prav tako kakor prakso m narobe. Nobeno od obeh ne sme imeti kaskah prednosti. 3. Odstrarrrti nasprotna med mestom m deželo, ter tako oba elementa zbližati. 4. Vsem narodom SSSR je treba Tiudiiti možnost, da se Šolajo v materinem jeziku. Jasno je, da obstoja velika razlika med klasično evropsko in novo rusko vzgcno. Učenci, k: tam zapuščajo šo~ !o, res ne znajo ničesar citirati iz Cicerona, prav tako ti ne znajo povedati, od kdad do kdai je vladal ta in ta rimski cesar, pač pa ti z vso točnostjo Dovedo, kako je dolg Dnjeprostroi in \al3ko turbin ima; prav tako ti opišejo najnovejši način pridobivanja sovjetskega kavčuka in število traktornih postaj, ki jih predvideva petletni načrt. Sovjetski učni sistem je toliko bolj kompliciran, ter ne predvideva samo šolanša mladine, ampak tudi odraslih. Mladina ima pred seboj tri stopnje šolanja. Po pristanku matere najprej vzgajajo v detskih jaslih in sicer do tretjega leta. Od 3—7 leta obiskuje otroški vrtec, ki prav tako ni obvezen, ampak o tem odloča mati. Pripomniti ie treba, da v Rusiji o otrokovi vzgoji ne odloča oče. ampak izključno le mati. Očetovsko pravo je potemtakem izgubilo vsak pomen. Iz otroškega vrtca gre osemletni otrok v šolo, ki traja kot Francoski ministrski Tardien med d tanjem vladne deklaracije ze rečeno štiri oz. sedem let. Sedemletno šoloobvezno dobo namerava sovjetska viada zvišati na 10 let. Vsaka šola tvori del kake tovarne, kjer se učenci izučijo v praktičnem dehi. Nadarjena "n marljivi učenci odidejo potem na višje učne zavode (Vuze), od koder pridejo kot aiženjirji — specialisti. Zanimiva je razpredelba učnih ur. Od 4700 letnih ur jih odpade 400 na zgodovino in sociološke predmete. 500 na rusko literaturo, 500 na matematiko, 300 na fiziko, 190 na kemijo, prav toii" ko na zemjjeprsju. 890 ur je posvečen Si ročnemu delu, 330 botaniki, zoologiji m geologiji, 200 risanju in arhitekturi, 330 tujtm jezikom. Pouk zgodovine je prav svojevrsten. Imena krajev, datumi in vojne nimajo absolutno nakake važnosti. Važne so gonilne sile zgodovine, veliki duševni in ljudski pokreti, logič" na in vzročna nujnost zaporedoma si sledečih revohucig in gospodarskih transformacij. Razen tega so silno važni Leninovi in Stalinovi govori ter odredbe Centralnega odbora Sovjetske zveze. Tako navaja člankarica naslov šolske naloge lHetnega učenca: »Razlika med fevdalno državno obliko in med državo svobodne treovine.« Kaznovanja in ukorov v našem smislu sovjetska šola ne pozna. Učenec javi lahko učitelja aii roditelja, ki bi ga tepla, tribunahi. Otroci se sodijo sami. Ce se kdo pregreši zoper disciplino, ga sodi šolski sovjet, ki ga učenci iz" volijo izmed sebe. Ta sovjet odpošlje svojega delegata v učiteljski zbor, kadar gre za disciplinarne prestopke. Vsaka šola ima svoj »Sovrod«, t j. sovjet, sestavljen iz učiteljev in roditeljev. Učenci se ne uče vedno v skupinah. Skupina ne more napredovati, če niso snovi predelali vsi učenci. Repetentov torej v Rusiji tudi ni. Vse sloni na ideji kolektivnega dela. Pač pa obstojajo šolarske udarne bri" gade, ki si postavijo za cilj biti vzgled vsem drugim in jih vzpodbujati k delu. Tudi izpiti so odpravljeni. Profesor spremlja svojo skupino ves čas njenega šolanja, pozna torej dobro svoje učence in njihove zmožnosti ter jih temu primemo oceni Za tuberkulozne in bolehne otroke so postavljene šole izven mesta, navadno v gozdu. Grofica Karolvjeva je obiskala tako šolo, nastanjeno v vili bivšega lastnika zlatih polj. V tej šoli je bilo 83% delavskih otrok m 17% državnih funkcijonarjev. Starejši delavci (od 16—48 leta), ki v mladosti niso imeli pnJike za šolanje, obiskujejo takozv. »rabfake« (delavske fakultete). Rabfaki trajajo tri leta in so takisto priključeni kaki tovarni. Absolventom rabfaka je odprta pot na v*šje šole. Dnevni pouk traja 6 ur, tri ure teorije in tri utč prakse. V drugem letu šolama prebijejo učenci en dan v to" vami, dobijo po 38—75 rabljev na mesec Odstotek učencev proletarskega pokolenja je vsako leto večji in je dosegel v i. 1931 povprečno 64%. Število ruskih državljanov, ki obiskujejo kako šolo, pa bodisi »semiletko« (sedemletno obvezno šolo), rabfake ali pa podeželske analfabetske tečaje, znaša 60 milijonov. Značilna je tudi vloga šolske mladine v borbi z nepismenostjo. Tako pogosto črtaš v otroškem vrtcu napis: »Mati, pusti nas, mirno se bomo igrali, ti pa pojdi in likvidiraj svojo nepismenost!« Mladi učitebi so v svoji gorečnosti res občudovanja vredni. Tako grofica Karolyi. V koliko je moči verovati v njčno verodostojnost, je drugo vprašanje, saj bila ona tista, ki je s svojim možem nekdaj izročila svojo domovino na milost in nen#ost madžarskim boljševikom Bele Kubua. ★ Raztreseoost. — Je tvoj mož še vedno tako raztresen? — Uru pa še kako! Oni dan je šel lovit ribe, pa je prinesel domov zajca, včeraj je bil pa na lovu. a domov je prinesel ščuko. Kandidati za prezidenta republike Nemčije Marsa! Lindenburg Podpolkovnik Diisterberg Najvišja in najnižja temperatura Absolutna točka mraza je —273 stopinj C. Temperaturo svetovnega prostranstva ceni profesor A- Eddington na —269.8 C. Na levdenski univerzi na Ho-landskem se je posrečilo doseči —271.9 stopinj mraza. Helij postane tekoč pri —268° C. V Zedinjenih državah se je posrečilo doseči pri izpreminjanju helija v tekočino —270.9 stopinj. Najhujši kli-matični mraz na zemlji imajo v severni Sibiriji, kjer 68 stopinj pod ničlo ni nič posebnega- Najhujšo vročino so doslej ugotovili v Aziziu v Tripolisu. in sicer 58 stopinj. 57 stopinj vročine so imeli tudi Američani v znani dolini smrti v Kaliforniji- Voda vre pri 100° Celzija. Največjo doslej doseženo umetno temperaturo 25.000 stopinj C dosežemo za hip, če spustimo električni tok z napetostjo 50.000 Voltov skozi tenko volframovo žico. Pri tem nastane eksplozija in blisk stokrat močnejše svetlobe, kakor je svetloba enako velikega delca solnca. Zunanja plast solnea, tako zvana hromosfera, ima temperaturo 6000 stopinj. Eksplozija vol-framove žice se pa še ne da izrabiti v praktične svrhe. Modrikasto beli pla-menček oksvacetilenove svetiljke, ki jo rabijo v mnogih tovarnah za varenje, razvija 3000 stopinj temperature. To je nekoliko manj kakor temperatura središča naše zemlje, ki jo cenijo geologi na 3300 stopinj. Najboljša električna peč daje samo 2700 stopinj. Toda to je večinoma več kot dovolj, železo se topi pri 1507 stopinjah, pri 700 stopinjah pa dobi motno rdečkasto barvo. V primeri s temperaturami, ki jih imajo nekatere zelo odaljene zvezde v svoji notranjosti, so temperature na naši zemlji zelo neznatne. Z matematičnimi formulami je prof. Eddington izračunal, da presega temperatura jedra veČine ogromnih stalnic 40.000 stopinj C. Ekstremni hlad pomeni otrplost in vezanost atomov in gmota v takem primeru stalno miruje. Visoka temperatura pa pomeni nemir in živahno gibanje atomov, ki si medsebojno uhajajo, kakor bi se loviti. Ce jim pohaja toplota, se sicer še giblje- Luisn Lucateiii Odpuščanje Doima Paoletta je umirala. A umirala je tako, kakor je živela, obdana z udobstvom m ljubeznijo, srkajoč smrt v majhnih duških. Imela je v vsem srečo: mož. ki je živel vedno samo za njo, ugane že vnaprej vsako njeno željo, ji mehko postilja življenjsko pot, jo obožuje z nežnostjo tistih, ki znajo zatreti svoj lastni jaz in v nobenem trenutku življenja ne pozabijo niti na poljub, niti na sladko besedo, niti na najmanjšo pozornost. Nieeova žena je umirala rx*rnjrje-no. tiho in brez bolečin. Smrt je oblekla novo obleko, ko se je napotila po njo in sam bog pihal skozi odprto okno v ritmičnih valovih kakor dih mehko, svežo sapico, da bi donna Paoletta lažje zatisnila oči. Bolest rodbine ni smela prodreti do nie: otroci, služinčad in n.ož so plakali s sosednih sobah, če je p-* kdo prišel v njeno sobo. se je premagal in držal na smeh, tako vruto se jim zdel^- moriti «H. *r Vi/e: žene Prišel je spovednik. Paoletta mu je naštela vse svoje grehe. B*to jih je za-r .,,a!o. Vpdno i spoštovala ^voie Mižnie. Trubila otroke m ravnala lepo s s!nž*nčadk>. Samo enkrat je odpustila predrzno skižkmjo, ki se je dala za- peljati njenemu sinu, toda podarila ji je za to sto lir, kar se ne pripeta vsak dan. In duhovni oče je dejal: to ni greh, temveč dobro delo. Vedno je delala ljudem dobro in bila pokroviteljica treh dobrodelnih zavodov. Toda najtežji greh je prišel na vrsto zadnji. Sam duhovni oče se ga ni nadejal in sklonil je glavo: ... Zares? ... a s kom? Ime je utonilo v globokem vzdihu. — In vaš mož tega nikoli ni zvedel? — Nikoli! Duhovni oče se je mak) zamislil, potem je pa dejal: — Potrebno je njegovo odpuščanje, sicer vam ne morem dati odveze. Že na je povesila oči in srce jo je zabolelo. To je pomenilo veHko samo-zatajevanje. nepopisno mučen trenutek. Toda če srečno premaga še to zadnjo oviro, se preseli na oni svet kakor v morje svetlobe. —Pa naj bo! — je za šepetala s težkim srcem. In dala je poklicati moža. Njen mož je bil dobro rejen. dobrodušnega obraza. Imel je s krvjo zalite oči in roke so se mu tresle. In Paoletta, držeč ga za roko in govoreč mu s pojemajočim glasom umirajočih, mu je odkrito povedala, kako m kdaj se je bilo zgodilo. Možu je bilo ko da ga je zadela strela iz jasnega. Zdelo se mu je, da mu trgajo srce z razbeljenimi kleščami. Z zobmi je šklepetal, v očeh se mu je stemnilo in končno je bridko zaplakal. — Toda zakaj... je šepetal solznih oči... zakaj mi tega nisi povedala? ... Zakaj si mi vzela iluzijo? ... Zakaj mi zastrupljaš še bolest? Grdo je, da si se tako daleč spozabila, osramotila si me m nobena kazen te ni zadela. Mar ti to ni zadoščalo? — Ne, — je odgovorila sladko. — Ce mi ne odpustiš, ne bom mogla v miru umreti. Ne prišla bi v nebesa, če bi mi ta greh ne bil odpuščen. Mi odpustiš? PraViniaJ je. Seveda ji je odpustil, toda njegovo življenje je bilo uničeno, omadeževano, teh par mirnih trenutkov umirajoče je plačal z mukami vse svoje bodočnosti. In vendar — ko je odgovoril, da ji odpušča, sta se spogledala žena in duhovni oče z izrazom nebeške blaženosti. Dobila je odvezo. Smehljaj nepopisne sreče ji je zaigral na obrazu d očim so se polnile uboge oči nesrečnega moža z neizmerno težko žalostjo, podobno valu. ki se privali iz močviria. In Paoletta je umrla. Odšla je v raj prvega razreda, z ojrrevalnikom m barfunasto blazinico pod no rami Njen mož je plačal vstopnico. Adolf Hitler Vodja komunistov Thalmann jo, čim jim pa vzamemo zadnje ostanke toplote, se jih polasti smrtni mir. To je absolutna točka mraza, ko preneha vsako gibanje atomov. Zdaj je tudi jasno, zakaj ne moremo iti pod absolutno točko mraza. Ce je nekaj mrtvo, ne more biti še bolj mrtvo. Draga pisma V Parizu se je vršila te dni javna dražba pisem in rokopisov slavnih mož. Zbralo se je mnogo ljubiteljev takih raritet in priznati je treba, da so prišli v polni meri na svoj račun. Zelo drago je bilo prodano pismo, ki ga je pisal Napoleon 29. julija 1786. ko je bil še topničarski poročnik. Takrat se je podpisoval še kot Buonaparte na italijanski način, kakor je bila navada na Korziki. Neki tujec je plačal za to pismo 24.000 frankov. Robespierrovo pismo iz 1. 1791 je bilo prodano za 5700 frankov, Wa-shingtoonovo pismo za 6450, a pismo Richarda VVagnerja samo za 1000 frankov. Veliko je bilo tudi zanimanje za Torricellijevo pismo Angelu Ricciju, kd je šlo za 13.600 frankov. Najvišjo ceno je pa doseglo grško-latinsko pismo slavnega francoskega pisatelja Rabe-laisa znanemu hellenistu V. Bude. Pismo je bilo pisano v marcu 1522 in vsebina je zelo važna za poznavanje pisateljevega življenja. Izklicna cena je bila 8000 frankov, prodano je bilo pa pismo za 66.100 frankov. Sam Rabelais bi bil gotovo vesel tega denarja. Pismo je bil kupljeno za barona Rotschilda. Zagoneten umor V neki hiši v dolini Maida blizu Londona so našli v nedeljo popoldne v spalnici umorjeno vdovo Doro Alicio Llovdovo. Bila je zadavljena, usta je imela zamašena in glavo pokrito z blazino. Llovdova je bila lepa, 44-letna vdova, ki se je vedno elegantno oblačila. Govorila je gladko angleško z lahkim tujim naglasom. Popoldne je prišla k nji prijateljica in gospodinja jo je spremljala v sobo. Ko je pa potrkala na vrata, se ni nihče odzval. Odprla je vrata in vsa prestrašena zagledala na postelji mrtvo vdovo. Policija je uvedla preiskavo. Vse kaže, da je morilec vdovin znanec, ki je bil ponoči pri nji. Policija pa nima njegovega točnega opisa in zato ga bo težko izslediti. Vdova je stanovala v hiši šele tri tedne. Policija je našla sicer na toaletni mizici odtise morilčevih prstov, zaslišala je tudi vse vdovine prijatelje, toda o morilcu ni duha ne sluha. Zaroka in slavni dobitek V rum unske m mestu A rad u je podaril ženin svoji nevesti srečko. Čez nekaj dni sta se pa zaročenca sprla in zaroka se je razdrla. Nekega dne je čital fant v novinah seznam izžrebanih srečk. Pa se je spomnil, da je podaril svoji nevesti srečko, ki je bil na njo pozabil, ko sta se z nevesto sprla. Zapomnil si je bil pa številko srečke in ves presenečen je ugotovil, da je zadela ta srečka glavni dobitek, en milijon lej. Hitro se je odpeljal k svoji bivši nevesti, ki je pa ni našel doma. Povedali so mn, da se je odpeljala nakupova" balo, ker je bila že drugič zaročena in bi se morala čez tri dni omožiti. Fant se je odpeljal za njo in kmalu jo je dohitel. Peljala se je v tovornem avtomobilu s svofhn bodoAirn možem Prisilil je šoferja, da je avtomobil ustavil, fn zahteval je oci dekleta, nai mu vrne srečko, ker mu je bila obljubila, da mu vrne vsa darila, ko sta se sprla. Dekle seveda ni slutilo, da je zadela srečka glavni dobitek in mu jo je vrnila, Ko se je pa vrnila domov in zvedela, da je zadela srečka glavni dobitek, je vložila tožbo, češ, da ji je bivši ženin izvabil srečko. Fant je moral srečko deponirati pri sodišču. Prišlo je do razprave in sodnik je svetoval strankama, naj se poravnata in si dobitek pravilno razdelita. Oba sta bila s tem zadovoljna posebno še. ko jima je sodnik pojasnil, da bi w pravdanje zelo zavleklo in bi požrlo velik del dobitka. Prosila sta sodišče, naj jima izroči srečko. Lahko si pa mislimo njuno presenečenje, ko se je izkazalo, da je srečka brez sledu izginila. Sodišče je takoj obvestilo banko, ki je pa odgovorila, da je nekdo dobitek že dvignil. Tako sta ostala fant in dekle brez denarja. Japonske posebnosti Japonci so v marsikaterem pogledu čudni ljudje. Že njihovo življenje, šege in običaji se bistveno razlikujejo od naših, poleg tega imajo pa še svoje posebnosti, ki jih ne najdemo pri nobenem drugem narodu. Hiše začno Japonci graditi od strehe, konje za-pregajo samo v voz. nikoli pa ne v plug. Plug vlečejo vedno samo voli. Japonec odpira knjigo na naši zadnji strani in čila od desne na levo in od spodaj navzgor. Na kuverti uapLše najprej ime in šele potem naslov, torej ne gospod Jošisava, temveč Joši-sava gospod. Trgovec navede na računu najprej znesek in šele potem blago, ki ga naj odjemalec plača. V staji postavi Japonec konja z glavo proti vhodu, da bi tudi konj videl, kdo prihaja in odhaja iz staje. Na Japonskem se vrata ne odpirajo kakor pri nas, temveč se potiskajo na desno ali na levo, kakor pri nas vrata v tramvaju. Pri pojedini čita Japonec svoj govor pred jedjo in pijačo, če kam pride, sezuje Čevlje, klobuk pa obdrži na glavi. Ta navada bd bila priooročljiva tudi pri nas in bi jo gospodinje z veseljem pozdravile, ker bi imele vedno snažne parkete. Najdražje drevo Najdražje drevo na svet« je nedvomno prastara platana, ki raste na og»lu VVoodstjreeta v Londonu, torej v najorometnejšem delu londonske City. Ta platana je bila pred davnimi leti zasajena na kraju, kjer je stala pred katastrofalnim požarom p r okrasna cerkev sv. Petra. Neko stavbno podjetje, ki bi rabilo dotični prostor za zgraditev koristnejših poslopij, je ponudilo londonskemu magistratu za platano celih 40.000 funtov šteriingov, torej celo premoženje. Človek bi ne verjel, da more biti drevo toliko vredno. Sicer pa stara platana v resnici tudi ni toliko vredna: gre le za prostor, ki na njem raste. Vsak kvadratni meter londonske City je treba plačati z zlatom. Londonski magistrat je pa ponudbo stavbnega podjetja gladko odklonil, ker ne dovoli, da bi gradili v bližini zgodovinskega drevesa vidika poslopja, ker bi s tem drevo odrezali od zraka in solnca. Gledališki ravnatelji in kritiki V Parizu se pripravlja majhna gledališka revolucija. Gledališki ravnatelji predlagajo sindikatu pariških kritikov, naj bi kritiki opustili dosedanji način svojega dela. V Parizu se pišejo o premi jerah po javni generalni skušnji obširne kritike ne samo o delu in o uprizoritvi, temveč tudi o tem, kakšne toalete so imele dame, kakšno je bilo občinstvo, kako je bilo gledališče obiskano itd. Gledališki ravnatelji pa menijo, da jim kritiki s tem več škodujejo, nego koristijo. So drame, ki pri premijeri ne dosežejo posebnega uspeha, pač ae pa občinstvo ogreje za nje šele po peti ali šesti reprizi. Ker pa kritiki raztrgajo dramo že po premijeri, trpi gledališče občutno škodo. Gledališki ravnatelji predlagajo kritikom, naj bi pisali kritike šele po 10. reprizi. ko je sodba občinstva že ustaljena in ko lahko pišejo, kar hočejo. Gledališki kritiki pa ugovarjajo, da je malo gledaliških del, ki bi dočakala deseto reprizo, če bi kritiki ne opozarjati občinstvo na nje. Gledališki ravnatelji so pa mnenja, da lahko slaba dela brez škode odpadejo in da se kritikom ni treba truditi, da bi za taka dela zainteresirali občinstvo. Vse kaže, da bodo zmagale premijere in da ostanejo kritiki pri dosedanjem načinu svojega 3T ROŠKE MOGAVtCt Moderna psihologila. — Katera človeška sposobnost zdaj najbolj ceni? —Sposobnost plačevati Stran 6 SLOVENSKI N A R O D«, dne 27. februarja 1933 ^tev 47 A&ert Sorel: 30 čudodelni zdravniic Roman — Gospod, vaš sin mi je pravil o vaši bolezni. Študiral sem tudi oftalmologijo in rad bi vam pomagal. — Posvetoval sem se že z vsemi okultisti, — je odgovoril Mavlian vljudno, toda hladno. — Dovolite, papa, — se je oglasil Andre, — doktor je študiral najnovejše metode in sam je odkril čudovite reči. — Obžalujem, da vas moj sin nadleguje, — je dejal stari. — Ker »te pa ie tu, izvolite pogledati, gospod doktor. — Odložil je očala in Chebskv mu je pregledal oči. — Ali nimate drugih očal? — ga Je vprašal. — Imel sem jih. dokler sem še lahko fital. — Pokažite jih, prosim. Gospa Mavlianova je stopila k omari in Prinesla očala. Chebskv je vzel iz njih leči, ju zložil in podal Mavlianu, rekoč: — Poglejte. Mavlian je nekam nerad dvignil glavo. Kar se je opetekel in prebledel. Žena je kriknila in skočila k njemu. — Andre! Ubogi oče! — je kriknila vse prestrašena. Andre je prebledel in prijel ves prestrašen Chebskega za roko. Zdravnik se je pa samo smehljal. — Vaš oče vidi. Ne bojte se. To je samo posledica silnega presenečenja. Mavlianu je res takoj odleglo. Solze so mu pritekle iz oči. Dvigni! je svojo ženo, ki je bila padla pred njim na koleno napol mrtva od strahu, potem je pa poklical Andrea in ga objel. — Vidim, — je zajecljal. — Oprosti mi, dragi sinko. — Iz Pariza naročim nova očala, — je dejal Chebskv. — Potem boste pa lahko sami čitali.* — Ali bom lahko tudi igral? — Da, tudi igrah boste lahko. Mavlian mu je stisnil desnico in se mu prisrčno zahvalil. Ostati je moral na večerji in zvečer s d se razšli kot najboljši prijatelji Mavlian ni več branil sinu hoditi z zdravnikom na izprehod. Andre mu pa ni povedal, da je bil v Saint-Vigoru. Zdaj se mu seveda ni bi- lo treba več bati. In tako se je Andre tudi z baronom vedno bolj zbliževal. Dogovarjala sta se o lovih. Andre ni nikoli govoril z doktorjem o Km m i in Chebskv tudi ni silil vanj s takimi vprašanji. Nekoč je ostal Andre v Saint-Vigoru do večera, V salon je vstopila Emma vsa vesela in pokazala doktorju preprosto, toda lepo ročno delo. — To je naredila mamica? — je vprašal Chebskv. — Da, po vašem nasvetu, gospod doktor. — No torej, gospodična, moja vloga je doigrana: vaša mamica je zdrava, — je izjavil zdravnik svečano. Rofosse ga je presenečeno pogledal. Athenais se je zaničljivo nasmehnila. Chebskv je pa nadaljeval: — Da vrnili smo ji moči; treba je bilo vrniti življenje in delavnost njenemu duhu. spraviti v red njene misli; to smo storili. Gospa baronica je sposobna paziti na vse, kar se godi okrog nie, pa tudi spomin se ji je povrnil. Vse drugo ps. onravita čas m domača postrežba. Emma je plakala od radosti. Andre jo je ves srečen opazoval. Chebskv se je pa obrnil k Andreu, rekoč; — Zdaj pa lahko greva. Rad bi prišel malo na zrak. Spremim vas. Ko sta bila že na cesti, je vprašal Andre zdravnika: — Ali bo res okrevala: — Da, če ne doživita njen prebujeni razum in spomin novega udarca, — je odgovoril Chebskv. — Proti temu sem pa brez moči. Andre je nekam plaho pripomnil: — Torej je bila ta blaznost... do* cela slučajna... ne pa podedovana? Chebskv mu je pogledal v oči. Andre je zardel. — Že davno sem uganil, kakšne misli vam roje po glavi, — je dejal Chebskv. — V tem pogledu ste lahko brez skrbi. Baronica je zblaznela, ko je bila Emma že na svetu. Njena blaznost je bila posledica groznih udarcev... — To sem slutil. O, ta prokleta usoda!... Študiral sem ta proces in prepričan sem ... Chebskv ga je prijel za roko, re* koč: —Študirali ste ga? — In njegov glas, namenoma miren, je nasprotoval razburjenju, ki mu je odsevalo iz oči. — Da. in prepričan sem. da je ne* dolžen. V tej zadevi je nekaj nepojm* Ijivega, skrivnostnega, nelogičnega, če namreč ta ubožec ni bil blazen... —Ne, ni bil; — je odgovoril Chcb* skv. — Kaj ste ga poznali? — Tako dobro, da lahko trdim, da je bil pri zdravi pameti. — In pri» pomnil je, da bi napravil konec An* dreevemu vpraševanju: — A če je Maurice nedolžen, koga bi mogli obdolžiti? — Ne vem; zaman si prizadevam priti tej tajni do dna... A vi, dok* tore, ne veste ničesar, niste ničesar odkrili? Ah, če bi mogel vsaj za svo« je roditelje dokazati Mauricovo ne» dolžnost! . . . Oni so dobri in pravic* ni, pa bi premagali predsodke ... Chebskv se je ustavil pred njim, rekoč: — Kaj pa ko bi bila resnica še groznejša in če bi bila potrebna še ostudnejša lopovščina, kakor je bil proces sam, da operemo Mauricovo čast? — O, če je tako, bi pa moji rodi* telji pod nobenim pogojem ne privo* lili! — je odgovoril Andre. Počasi sta ubirala svojo pot. An* dre je dejal čez nekaj časa: — Vam je znana moia tajna, dok* tore, meni pa vaša ni Vem samo, da jo imate; ne tajite tega. ker bi vam itak ne verjel. Saj vem, da niste pri* šli sem žrtvovat dragocenega časa iz gole simpatije do te rodbine brez važ* pih razlogov. Mislil sem celo... NAROČAJTE mesečna NAROČNINA din ta- 0b6i rua Ljubljana Mestni >■_-■■:•.> tatoO Naznanjava pretužno vest, da je najina srčno ljubljena in dobra soproga oziroma hčerka Marija Birimiša roj. Stenta soproga uradnika v soboto, dne 27. t. m. po kratki in mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 29. februarja ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Florjana ul. štev. 5, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. februarja 1932. Žalujoča: BIRIMIŠA, soprog in STENTA, oče. Sčetke raznovrstna omela, žimnate metle, čopiče i. t. d. — izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRG ŠTEV. 8 (poleg kina Matice) 29/L Ji/t M AL-DENARJA IDOST Mu zke - mm JOUGURT! Bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, se po naročilu dostavlja tudi na dom ali kamorkoli, v manjšem ali večjem številu. (V večjem Številu popust.) — Isto-tako razpošilja sladko pasterizirano mleko liter a Din 2.50. Mlekarna, Dunajska cesta 17. (Poleg kavarne Evropa). 949 Bra% poeebneg« »bveikila Občina Ljublj«na Mestni pogrebni is. v od Vsemogočni je poklical k sebi našo ljubljeno in vzorno mater, staro mater in prababico, gospo Emo More zasebnico Pogreb blagopokojne se bo vršil v nedeljo, dne Z8. februarja 1932 ob 4« uri popoldne iz hiše žalosti, Rečna ulica štev. 5, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne TJ. februarja 1932« Globoko žalujoče rodbine: MORE — P02ENEL — REBEK — STRESEN >«4#ci?t o£?ast< Vsaka beseda 5« par. Plača so lahko tudi m> znamkah. £o odgovor znamko I — Na vprašanja brca znamko mm * nrtprrtPtjrinmn Najmanj H otfbt* Oi» 5*-— STANOVANJE sobe in kuhinje se odda poleg Remize, Zg. Šiška 176, Kosovo polje. UČENKO staro 15—16 let, z dobrim glasom za petje, iščem za tam-buraško godbo, proti 300 Din mesečne plače, hrani in stanovanju ter prostemu potovanju po naši državi. Peharda, Zagreb, Slovenska ulica br. 7. 1008 Ia ŠTAJERSKA JAJCA od 50 komadov naprej, komad po 80 par razpošilja Franjo Steinbauer, Kapela pri Radencih. Pri večjem odjemu nižje cene. 1007 LAN Z LOKOMOBDLO 22 Ks, v brezhibnem stanju ugodno prodam. Na ogied v obratu v opekarni Feliks Tavčar, Vodice nad Ljubljano. 1006 STROJEPISNI POUK 1, 2 in 3 mesečni večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Začetek 1. marca. Vpisovanje ob torkih in sobotah od 6. do 8. ure zvečer, šolnina zelo nizka. Chrlstofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7/1. 965 MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nr.di najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetsna n sta St. 16 (pri Levu) 25/T KLAVIRJI Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. — VVarbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 966 DIN 125.— 1 m* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 2708 23/T v »Slov. Narodu« so najcenejši način oglaševanja. Vsaka beseda stane samo 50 par brez vsake druge pristojbine. Naroča se lahko tudi v naslednjih podružnicah: MARIBOR, Grajski trg St. 8; CELJE, Kocenova ul. 12; NOVO MESTO, Ljubljanska cesta; JESENICE Ob kolodvoru St. 101. Poslužujte se ugodne prilike! »Slovenski Narod« Je edini slovenski popoldanski dnevnik. MODROCE afrik, vsakovrstne žimnate. otomane, najnovejše couch zofe po ugodnih cenah kupite pri tapet-niku Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2 MKEŽE ZA POSTELJE izdeluje najceneje točno po naročilu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih in železnih okvirjih tvrdka Pavel Strgulec. Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej) poleg skladišča »Alko«. 125/L Nov poklic za dame in gospode z ureditvijo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli Din 1500 mesečno, ker napleteno olago prevzamemo; pla-iamo trud za pletenje it> io bavimo prejo za prede tanje. Pišite po brezplač-oe prospekte fle danes ia: Domača pletarska in-lustrija Nr. 11 Josip Ra tlA, Maribor, Trubarjeva ČEVLJI na obroke »TEMPO«, Gledališka 4 (nasproti opere) 19/T KLAVIRJE PIANINE inozemskih svetovnih znamk vam nudi najugodneje Muzika. Sv. Petra c 40. 18/T MED zajamčeno pristen, bojev za bolne na pljučih, ajdov za pecivo, cvetlični in žajbljev nudi »DrnStvena čebelama«, Ljubljana, Vošnjakova ul. 4, v bližini gostilne >Novi svet«. 2 l/T Najcenejši nakup KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKE R, LJUBLJANA. Sv. Petra c 14. 22rT PARCELA 500 m z leseno hišico naprodaj za 20 tisoč dinarjev. — Metod 2irov-nik, Zgornja Šiška 185 (poleg gostilne Carman). inio Lokal za manufakturo radi izselitve iščem sredi Ljubljane. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod šifro »990«. ~~" ŽEPNO URO kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov Naroda« pod >Dobro idoča/962«. Izdelujejo ae najnovejši modeli o-troakib vozičkov, razna najnovejša tvokolesa, šivalni stroji ln motorji Velika Izbira. Najnižje cena Ceniki franka »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. NajcenejSe vezenje perila, zaves, mono- gramov pri MATEK & MIKEš, Luibljana (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) En t lan je, ažuriranje, p red tis kanje. — Na izbiro krasno predtiskani ortici oo Izredno nizkih cenah. Halo! Halo! Kdor hoče biti dobro ")but, naj se oglasi v trgovini z usnjem na Starem trgu Št 11 a. Za spomladansko sezono sem dobil na zalogo največjo izbiro barvastega usnja po najnižjih cenah kakor tudi vse drugo usnje v trpežni in solidni izdelavi. Med svoje odjemalce bom štel tiste, ki hočejo biti ob sedanji krizi po nizki ceni dobro postreieni. Se priporoča Franc Erfa LJUBLJANA, Stari trg St. 11 a Moro trgovino 3 ŠPECERIJSKIM in DELIKATESNIM BLAGOM sem otvorila v novo urejenem lokalu na RIMSKI CESTI št. 5 (nasproti gostilne Mrak). Prirx>ročam se cenjenim gospodinjam za obisk in jamčim za prvovrstno postrežbo in nizke cene. Krista IiOtrie. i ; % Najboljši češki blagovi Zajamčeno čistovolnene moške in damske blagove zadnjih novosti za pomladno in letno sezijo razpošilja starorenornirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegel - Inihof — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška Največja Izbira. — Najnižje tvorniške cene. — NaJ-solidnejaa izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG domači ln inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe vrst vseh KOVAŠKI PREMOG ITAKC Uvarniški, plav-lXUaV9 jarski in plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI. Miklošičeva cesta št. 151. tiakaroo« Fran Jezeraek, — Za upravo ln inseratzu del Usta: Oton CUrllof, — V«* 9 Ljungam.