V Blatni Brezovici samoprispevek za kanalizacijo V krajevni skupnosti Blatna Brezovica se pripravljajo še na en samoprispevek. Doslej so namreč imeli že dva, vendar je bilo zbranega vedno premalo denarja, da bi postorili vse kar je v njihovi krajevni skupnosti potrebno. Že vrsto let se trudijo, da bi si uredili kanalizacijo, saj morajo odplake »spraviti« iz vasi. Zavedajo pa se, da je ravno ureditev kanalizacije zaradi same lege vasi izredno zahtevna in tudi draga; zato bodo zbrali denar za dokončanje tudi s samoprispevkom. Računajo, da bodo uredili vse potrebno, da bodo lahko izpeljali referendum že decembra in bi samoprispevek »štartal« že z januarjem 1987. Krajani, zaposleni v združenem delu naj bi prispevali 1,5 odstotka od osebnega dohodka, kmetje pa 5 odstotkov od katastrskega dohodka. Tako bodo zbrali pretežni del finančnih sredstev za investicije, ki po predračunu znašajo 30 milijonov dinarjev (3 stare milijarde). Z denarjem zbranim s samoprispevkom si bodo poleg kanalizacije asfaltirali še nekaj krajevnih cest, obnovili in vzdrževali bodo objekte, ki so last krajevne skupnosti in nabavili hidrantne omarice. Samoprispevek naj bi trajal od 1. januarja 1987 do 31. decembra 1992. Preizkušajo tudi rezervoar v Borovnici Preizkusi pritiska v novem cevovodu in rezervoarjih Delavci VGP delajo tlačne preizkuse na dovodnih cevovodih k obema novima rezervoarjem na Logu in v Borovnici. Ko bodo preizkusi končani, bosta lahko rezervoarja vključena v obstoječo vodovodno omrežje. Verjetno pa bo do zime zmanjkalo časa za dokončanje zemeljskih del, oziroma za zasutje rezervoarjev. Rekonstrukcija cevovoda do Stare Vrhnike teče po terminskem planu, izvajalec del je Komunalno podjetje Vrhnika. Za naslednjo investicijo, to je za rezervoar s cevovodom i n črpališčem za visoko cono v Dragomerju je pridobljena tehnična dokumentacija, zagotovljena so tudi že finančna sredstva. Investitor je Komunalno podjetje Vrhnika, izvajalec del pa SGP Gradbišče — Cerknica. Z deli bodo pričeli še ta mesec. Glede na sprejet terminski plan izgradnje druge faze so že izdelani projekti za objekte, ki jih bomo pričeli graditi prihodnje leto. Predsednik občinske skupščine Herman Bole je bančnikom predstavil našo občino Bančniki na Ulovki Strokovni kolegij bančnikov iz Ljubljanske regije so tokrat organizirali uslužbenci vrhniške enote. Direktorji in vodje poslovnih enot so tako 15. oktobra v gostišču IUV na Ulovki razpravljali o aktualni problematiki v družbi in banki ter o kadrovanju in izobraževanju uslužbencev v banki. O nalogah in aktualnih vprašanjih v poslovanju bank je na kolegiju govoril predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke Leo- pold Maček. Sodelovali so tudi Jože Do-beršek, direktor sektorja za posle z občinami, Jože Kostanjevec, direktor službe za splošne in tehnične posle, in Zvone Cvek, direktor službe za kadrovske zadeve. Tega strokovnega posveta sta se udeležila tudi predsednik naše občinske skupščine Herman Bole in predsednik izvršnega sveta Peter Petkovšek, ki sta predstavila našo občino. S propagandnimi gradivi so se predstavile tudi naše delovne organizacije Liko, Industrija usnja, Fenolit, Iskra Antene in Avtomontaža. Sindikat o stanovanjski gradnji Vprašanje stanovanjske izgradnje v naši občini je bila osrednja točka na prejšnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Podprli so prehod na ekonomske stanarine do leta 1990, seveda pa je bo tem potrebno sočasno zagotavljati delne nadomestitve stanarin, skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialno-varstvenih pravic. Mnenja so bili, da je sistem vzajemnosti treba obnoviti in dati možnost uporabe sredstev vzajemnosti vsem OZD. Podprli so tudi spremembe in dopolnitve stanovanjske zakonodaje predvsem zato, da se zagotovi organizacijam združenega dela ustrezen vpliv na gospodarjenje in razpolaganje s stanovanji, ki so jih zgradile. '-;-v Proslava ob120-letnici Rdečega križa Slovenije Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika prireja ob 120-letnici RKS proslavo, ki bo 14. NOVEMBRA 1986 OB 18. URI V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI. Ob tej priložnosti bodo podeljena jubilejna priznanja krvodajalcem za darovano kri ter aktivistom Rdečega križa in delovnim organizacijam v zahvalo za sodelovanje. Krvodajalska akcija 00 RK Vrhnika vabi vse občane, delovne ljudi in mladino, da se udeleže krvodajalske akcije, ki bo 4. in 5. decembra 1986 v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki od 7. do 13. ure. DARUJ KRI! POMAGAJ SOČLOVEKU! Obrambno in samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov Letos se bomo v okviru obrambno-samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov seznanili z obrambnimi pripravami v KS in OZD. Predpisana tema bo prilagojena aktualnim vprašanjem in nalogam, ki se pojavljajo pri obrambno-samozaščitnem načrtovanju v omenjenih sredinah. Predstavitev problematike bo potekala v mesecu novembru in se zaključila v sredini decembra 1986. Predavanja bodo v vseh KS in večjih OZD ter TOZD, spremljana pa bo tudi z diapozitivi. Po končanih predavanjih bomo prikazali kratek film iz omenjene teme. Predavali bodo predstavniki OK za SLO in DS ter delavci OLO. Pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov je, da se usposabljajo, pripravljajo in organizirajo za obrambo države, s tem pa zagotavljajo ohranitev vseh prvin našega svobodnega, samoupravnega socialističnega sistema, zato vas vabimo, da se usposabljanja udeležite v čim večjem številu. OBČINSKI ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO TERMINSKI RAZPORED PREDAVANJ — OBRAMBNO USPOSABLJANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV KS DATUM URA LOKACIJA Sinja gorica 10. 11. 19.00 Dom KS B. Brezovica 11. 11. 19.00 Gasilski dom BI. Brez. Ligojna 13. 11. 19.00 šola Ligojna Podlipa 10. 11. 19.00 šola Podlipa Zaplana 13. 11. 19.00 šola Zaplana Bevke 17. 11. 19.00 Kulturni dom Bevke Bevke 18. 11. 19.00 Kulturni dom Bevke St. Vrhnika 17. 11. 19.00 Zadružni dom St. Vrh. St. Vrhnika 18. 11. 19.00 Zadružni dom St. Vrh. Log 20. 11. 19.00 Gasilski dom Log 24.11. 19.00 Gasilski dom Verd 20.11. 19.00 Dom KS Verd Verd 24. 11. 19.00 Dom KS Verd Borovnica 25. 11. 19.00 OŠ Borovnica Borovnica 27. 11. 19.00 OŠ Borovnica Borovnica 02. 12. 19.00 Gasilski dom Brezovica Borovnica 02. 12. 19.00 Gostilna Pokojišče Borovnica 04. 12. 19.00 Gasilski dom Breg-Pako Drenov grič 04. 12. 19.00 Gas. dom Drenov grič Drenov grič 08. 12. 19.00 Gas. dom Drenov grič Dragomer 08. 12. 19.00 OŠ Log-Dragomer Dragomer 09. 12. 19.00 OŠ Log-Dragomer Vrhnika-Center 09. 12. 19 00 OŠ Ivan Cankar Vrhnika-Center 11. 12. 19.00 OŠ Ivan Cankar Vrhnik.a-Breg 15. 12. 19.00 OŠ Ivan Cankar Vrhnika-Breg 16. 12. 19.00 OŠ Ivan Cankar Vrhnika-Vas 17. 12. 19.00 OŠ Ivan Cankar Vrhnika-Vas 18. 12. 19.00 OŠ Ivan Cankar NAŠ ČASOPIS OKTOBER IM Devetdeset let Franca Kržiča Na zadhji seji osnovne organizacije ZK Borovnica, ki je bila sredi oktobra so na krajši slovesnosti proslavili visok življenjski jubilej Franca Kržica, ki je pred kratkim praznoval devetdeseti rojstni dan. Franc Kržič, ki je najstarejši član zveze komunistov v naši občini in eden najstarejših v Sloveniji je v svojem plodnem življenju kot predvojni aktivist v delavskem gibanju in kot komunist med vojno in po vojni moral prestati veliko težkih preizkušenj. Ob visokem jubileju sta mu sekretar borovniške osnovne organizacije Andrej Ocepek in sekretar občinskega komiteja Toni Turk izročila skromno darilo. Predsedstvo ZRVS o skupnih nalogah v SZDL Predsedstvo OK ZRVS Vrhnika je ob koncu septembra obravnavalo delovanje ZRVS v frontnem sistemu. V svojih zaključkih predsedstvo ugotavlja, da ima organizacija posebne naloge v SZDL v zvezi s krepitvijo SLO in DS. Poleg tega pa ima naša organizacija tudi pomembne naloge pri uveljavljanju socialističnih samoupravnih odnosov in pri realizciji programa gospodarske stabilizacije. Na področju krepitve SLO in DS, ki ga izvaja Zveza komunistov, niso odgovorni samo člani ZK, temveč moramo doseči, da pri tem aktiviramo vse člane ZRVS. * ZRVS kot družbena organizacija posebnega pomena skrbi za idejnopolitično in voja-ško-strokovno usposabljanje vseh članov ZRVS v skladu z zakonom. Ob tem pa se raznim oblikam izobraževanja in usposabljanja v ZRVS lahko pridružijo tudi ostali občani, še zlasti mladina v KS. Večkrat se KS in KK SZDL znajdejo v nezavidljivem položaju, ko morajo njihovi organi pripravljati programe in dokumente s področja SLO in DS. Pri tem pa pozabljajo na ZRVS kot na strokovno usposobljeno organizacijo in njene člane, ki bi lahko in so tudi dolžni mnogo prispevati ne samo z nasveti in strokovnim delom, pač pa tudi kot izvajalci določenih programov. Tako v marsikaterih KS pozabljajo na to, da je na vodstvene funkcije v narodno in tudi civilno zaščito nujno imenovati rezervne vojaške starešine. Zelo uspešno bi lahko delali tudi predstavniki ZRVS v predsedstvu KK SZDL in Komiteju za SLO in DS, kjer je problematika SLO in DS večkrat na dnevnem redu. ZZB NOV ima pri prenašanju tradicij NOB in ljudske revolucije na mlajše ljudi posebno vlogo, zelo pomembna pa je tudi vloga rezervnih vojaških starešin. Le-ti lahko mladini približajo današnji trenutek v uniformi lažje kot kdo drug. Poleg tega pa bi člani ZRVS lahko mnogo napravili pri imformiranju občanov na področju vojaške tehnike in oborožitve. Ugotovitev, da je bila razširjena seja OK ZRVS potrebna, je jasna. Potrebno pa bo čim prej nadaljevati z načrtnim delom tudi po KS. Naloga naše organizacije je tudi krepiti pridobitve NOB, zlasti bratstva in enotnosti ter vloge politike neuvrščenosti naše domovine. Iz vsega tega sledi, da je potrebno, da vsi, ki delamo v ZRVS, s svoje strani storimo vse, da bi odgovorni politični in obrambni subjekti čim prej in čim popolneje spoznali ter razumeli družbeno moč, ki jo predstavlja več kot petsto članska organizacija ZRVS v naši občini, da bi se ta moč pravilno in koristno uporabljala. M. L. Socialistična zveza bo ocenila svoje delo November je mesec pospešene aktivnosti Socialistične zveze v krajevnih skupnostih. V vseh krajevnih in občinski organizaciji SZDL je do konca leta 1986 potrebno opraviti pregled uspešnosti oziroma neuspešnosti delovanja in sprejeti programska izhodišča za delo v prihodnjem obdobju. Posebej pomembno je to v tem trenutku še zlasti zato, ker je bila Socialistična zveza v preteklem obdobju nosilec izvajanja pomembnih nalog za utrditev in krepitev delovanja našega političnega sistema. Zato je treba celovito oceniti, kako smo vodili naloge, prav tako pa je pred nami nekaj novih konkretnih nalog, ki so pomembne za nadaljnji razvoj in krepitev našega političnega sistema ter v teh okvirih za uveljavitev krajevne skupnosti. V tem obdobju je najpomembnejša naloga izvedba celotnega kandidacijskega postopka in samih volitev v samoupravne organe krajevnih skupnosti, organiziranje razprav in oblikovanje stališč do predlogov sprememb Ustave in Zakona o združenem delu. V pripravah na programske seje bi morle organizacije SZDL priti do temeljite ocene in to s pomočjo analize svojega dela in učinkovitosti le-tega v konkretni praksi. Učinkovitost se mora oceniti predvsem v vplivu naše dejavnosti na spreminjanje razmer, v zaupanju ljudi v Socialistično zvezo, v tem, koliko smo delovnim ljudem in občanom omogočili izražanje različnih interesov in pogledov na reševanje skupnih vprašanj in potreb. Oceniti moramo tudi, ali je Socialistična zveza uspela mobilizirati ljudi za odgovornejše delo, za spoštovanje dogovorjenega in sprejetega za izvajanje programa stabilizacije, za pogoje dela, ki bodo omogočili ustvarjalno politično akcijo. Socialistična zveza je v preteklem obdobju veliko pozornosti namenila delovanju političnega sistema, vendar kljub temu še vedno ugotavljamo, da nam na posameznih področjih ne deluje dovolj učinkovito. Oceno moramo povezati z izvajanjem vseh aktivnosti v KS. Na letnih programskih sejah moramo oceniti tudi, kako je SZDL s svojimi razvejanimi oblikami in metodami dela uspela pri oblikovanju in uresničevanju frontno usklajenih programov dela in ali se je sprotno vključevala v razreševanje aktualne družbene problematike. Zaokrožiti moramo celotno družbeno problematiko in dejavnost na območju posamezne KS in se ne omejevati le na aktivnosti, katerih nosilec je bila Krajevna konferenca SZDL. Pri ocenjevanju učinkovitosti svojega dela moramo posebno skrb posvetiti oceni ustreznosti posameznih kadrovskih rešitev, učinkovitosti kadrovske politike v lastnih vrstah in na vseh tistih dolžnostih, za katere SZDL vodi kadrovske postopke in ne nazadnje, kako SZDL znotraj sebe zagotavlja, da bodo v njenih organih in telesih zbrani tisti, ki imajo med krajani največji ugled in zaupanje. Prav tako je potrebno oceniti, v kolikšni meri je Sociali- stični zvezi uspelo vzpostaviti takšne oblika metode delovanja, ki omogočajo izpostavi in usklajevanje različnih interesov, pobuc mnenj delovnih ljudi in občanov ter ali s njenim delovanjem uresničuje frontni priri pri predlaganju rešitev ali aktivnosti. V zvezi s temi vprašanji naj bi v slehll sredini ugotovili, ali so še možnosti za bolj jI ganizirano delovanje in povezovanje v vfl specifičnostih organiziranosti (ustanavljaj vaških odborov Socialistične zveze, odboi*p SZDL v okviru skupnosti stanovalcev, tore okviru večjih stanovanjskih objektov ali vj zaokroženih stanovanjskih sosesk, poveza med odbori SZDL in hišnimi sveti, neo sredno vključevanje društev v delo krajev organizacije SZDL in sicer z vidika inte| snega povezovanja, zaradi katerega se a na platnu se iz teme in tišine rodi nov svet. neoprijemljiv in - v'iičen. Pripovedovalec ostane v distanci kot pojasnjevalec in \Nanje prepušča toku, v katerega ne posega. ..^a tak način smo odkrili senčno gledališče pri LG PAPILU, Z J'"smo se srečali lev literaturi, saj v Evropi nima nikakršne zgo-uovi sPe ''a 'hske tradicije, v času, ko smo se spoprijeli s svetlobnimi ek-"nenti, pa pri nas ni bilo nobenega gostovanja senčnega tea-c '* tujine. Informacije o senčni tehniki so prišle z vzhoda v sVr°Po šele v 19. stoletju, nekatera takratna lutkovna gledališča H, eVr, 1 povzela v črno beli tehniki in na tipično evropski način — B so bile prisiljene v njim tuj način izražanja s kopico besed in '°9lieno imitacijo realističnih gibov. V zadnjih letih so se tudi po °Pskih festivalih ponovno začela pojavljati senčna gledališča *ačetnik je Pierre Lescot; v svetovnem merilu je uveljavljeno «atQn° kvalitetno in originalno senčno gledališče Giocco Vita, n'mivo pa je tudi belgijsko gledališče Theatre du Tilleui. Senčne lutke izvirajo iz Daljnega Vzhoda, kjer so že tisočletja sredstvo v ritualu komunikacije z bogovi in duhovi prednikov skozi zgodbe iz nacionalne zgodovine — tako se tudi v današnjem času ohranja tradicija in duh naroda. Ob sencah figur, ki so izdelane iz usnja i n prosojnega pobarvanega pergamenta, na poseben način preluknjane, da so čimbolj prosojne, v živo sodeluje orkester tradicionalnih glasbil in animatorji, ki imajo nalogo figuram z gibanjem vdihniti iluzijo življenja. Pripovedovalec je navadno le eden. ki pa ob pripovedovanju imitira glasove vseh figur. Senčne predstave so v Aziji predvsem stvar odraslih, čeprav jim sledijo tudi otroci. Tradicionalne predstave so za naše pojme izredno dolge — tudi po cel dan trajajo — vendar so gledalci z vsebino že od malega seznanjeni in različicam z zanimanjem in užitkom potrpežljivo sledijo. Naše senčne lutke so seveda drugačne. Izhajajo iz nas samih, iz našega eksperimentiranja s svetlobo in odkrivanja magičnosti senc. saj smo se te tehnike lotili takorekoč brez vsake tehnične informacije. Rezultati so nas vedno znova presenečali, figura v snopu svetlobe je že z majhnim premikom povzročala spremembe, ki so bile nad našimi pričakovanji. Lotili smo se naše prve senčne predstave v teh tehniki — Srečnega leva. Za svetilo smo uporabili navaden šolski grafoskop, ki se je pokazal kot izredno praktičen pripomoček — poleg ostro omejenega svetlobnega snopa ima ploščo, na katero se lahko polaga tako figure kot scenske elemente. S kombinacijo dveh grafoskopov smo rešili problem gladkih prehodov iz enega scenskega izreza v drugega. Predstava je opremljena s slikovito glasbo, ki smo jo montirali glede na dramaturški tok predstave. MAJA SOLCE NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI Strokovna literatura: ABC kuhanja Bela krajina Frantar. T.: Stvarno pravo Magcnscnab. H.: Jožef II. Makarovič. J.: Sla po neskončnosti Marc. P.: Prevozne klavzure Pravniki v gospodarstvu včeraj, danes, jutri Predpisi o sanitarnem in higienskem varstvu Radonjič. D.: Osnove marketinškega sistema Rutar. M.: Sodelovati in zmagati Slovenija, te poznam? Statistički godišnjak Jugoslavije Statistični letopis SRS 1985 Torte Trstenjak. A.: Človek in sreča Trstenjak. A.: Ko bi še enkrat živel Zlobec. C: Slovenska samobitnost in pisatelj Žnidaršič. J.: Bohinj LEPOSLOVJE Mladinsko: Adamič. L.: Lucas. kralj Balukov Dahl. R.: Velikanski dobrodušni velikan Jurca. B.: Kdaj so bili partizani veseli Kos. B.: Iz sedmih tri Kovač. P.: Mufijeve sanje Kovač. P.: Težave in sporočila psička Pafija Makarovič. S.: Pekarna Mišmaš Menart-Senica. B.: Žabja šola Pavček. T.: Prave (in neprave) pesmi Radoičić. V.: Veliko potovanje Ravljcn. D.: Grajski vrabec Ravljen. D.: Vdovin sin Zidar. P.: Državica otrok Za odrasle: Babačić. F..: Kavala Fin/gar. F. S.: Zbrano delo Jurinčič. E.: Mladi junci v ritmu jeseni Kolšek. P.: Elegije Partljič. T.: Pepsi ali provincialni Donjuan Poniž, D.: Molk in pisava Princ, F.: Res je Slovenske ljudske pesmi Koroške Raufer, V.: Vodenjaki Žigon, A.: Krt v sedlu Prevodi: Asimov. I.: Golo sonce Daudet. A.: Tart.trin iz Tarascona Doutine. H.: Hit Gomez, E. A.: Canek Jakes, J.: Sever in jug Kirst, H. H.: Dekleta v uniformi Mailer. N.: Nepremagljivi ne plešejo Prevert. J.: Barbara Segal. E.: Oliverjeva zgodba Sevela. E.: Moški pomenek v ruski banji Strugackij. A. N.: Hrošč v mravljišču Verne. J.: Otroka kapitana Granta Verne, J.: Potovanje v sredino zemlje Verne, J.: Skrivnostni otok Vučo. V.: Kako sem nehal sesati prst \Vallace. E.: Svet pravičnih Wells. H. G.: Ljudje kot bogovi VVells. H. G.: Na zvezdah spočeti V srbohrvaškem jeziku: Danojlić M.: Dragi moj Petroviču Kishon. E.: Raj u najam Majdak. Z.: Muška kurva Stojcvić. M.: Orgija za madonu Tribuson, G.: Made in U. S. A. V angleškem jeziku: Ambler. E.: The Light of Day Batcs. H. E.: Love for Lydia Buck. P. S.: The Good Earth Collins. W.: The Moonstone Collins, W.: The Woman in White Debsha. A.: Upgrade Your English Dickens. C: David Copperfield Don Ouixote Doylc. C. A.: Sherlock Holmes Stories Hardy. T.: Far from the Madding Crowd Hawkcsworth. J.: Upstairs. Dovvnstairs Hodlin. S. T.: Writing Lettcrs in English Henry, O.: The Gifts and Other Stories Hill. L. A.: More Funny Stories King Arthur and his Knights Lavvrence. D. H.: The Thimble and Other Stories Maupassant. G. de: A Night of Terror Modern Short Stories More Modern Short Stories Read. P. P.: Alive Saki: The Stalled Ox and Other Stories Sinbad the Sailor Stories from Aesop Verne. J.: Twcnty Thousand Leagues Under trk- Sea NK Usnjar — člani osvojili jesenski del prvenstva v občinski nogometni ligi Rezultati: 7. kolo: BOROVNICA : USNJAR 3 : 0 bb FENOLIT : USNJAR-ČLANI 0:0 DREN:LOG 6:6 8. kolo: FENOLIT : IUV 1:3 USNJAR-ČLANI : DREN 1:1 9. kolo: DREN : IUV 2:1 LOG : USNJAR-ČLANI 1:5 FENOLIT : USNJAR-VETERANI 3:0 LESTVICA: 1. USNJAR-ČLANI 7 4 3 0 11 + 14 2. BOROVNICA 6 4 1 1 9 + 7 3. DRAGOMER 6 3 2 1 8 + 5 4. FENOLIT 7 ■ 3 2 2 8 + 5 5. DREN 7 2 4 1 8 + 4 6. IUV 7 3 0 4 6 - 6 7. LOG 6 0 2 4 2 -14 8. USNJAR-VETERANI 6 0 0 6 0 -17 Prvih pet ekip je zelo izenačenih in imajo še vse možnosti za osvojitev prvenstva. Čeprav moramo poudariti, da je ekipa Usnjar-člani prvi favorit, saj ima najboljše pogoje za delo ter zelo dobro mlado ekipo. Mladinci se dobro držijo Mladinci Usnjarja, ki nastopajo v II. slovenski nogometni ligi, so na lestvici trenutno drugi z 9 točkami iz sedmih tekem. Razveseljuje dobra igra mladih nogometašev na zadnjih tekmah: Triglav so premagali s 4:0, Črnuče s 5:0, Alples spet s 4:0, Belo krajino pa celo s 7:0. Z Utokom so igrali neodločeno 2:2, premagali pa so jih Domžalčani (0:3) in Svoboda-Kisovec (2:7), M. A. Zavzeti balinarji Balinarska sekcija, ki deluje v okviru športnega društva »Partizan«, je bila ustanovljena v letu 1986. Sekcija šteje 30 članov, od katerih je polovica registriranih igralcev. Včlanjenih je tudi nekaj pionirjev. V prejšnjem obdobju smo vsa tekmovanja izvajali preko Društva upokojencev Vrhnika z nemajhnimi uspehi. Tako smo se kvalificirali v Notranjsko ligo, v kateri sodelujejo tudi republiški reprezentanc in je po kvaliteti zelo močna. V Notranjski balinarski zvezi (NBZ) tekmuje 11 klubov: 1. Cerknica 2. Dragomer 3. Drenov grič 4. Horjul 5. Idrija 6. Logatec 7. Loška dolina ' 4 8. Rakek 9. Rovte 10. Sinja gorica 11. Vrhnika Tekmovanja NBZ: 1. sistem tekmovanja za prvaka NBZ je tak, kot ga igrajo v I. in II. zvezni ligi, v republiški ligi. To je sistem vsak z vsakim enokrož-no. Tekmovanje se imenuje tekmovanje — kombinacije. Dvoboj tvori: 1 tekma četvork, 2 tekmi enojk, 2 tekmi dvojk. Prvak NBZ bo imel pravico nastopa na kvalifikacijah za republiško ligo. 2. Sistem tekmovanja enojke in dvojk ter izbijanja je turnirski. 3. Pokalna tekmovanja se igrajo na več igriščih. Sodelujemo tudi na raznih turnirjih, ki jih organizirajo druga balinarska društva. Ker morajo biti igrišča predpisanih dimenzij in edino na takih lahko tekmujemo, tekmujemo na Vrhniki na balinišču IUV. Balinanje je lep spori za tistega, ki ga igra ob popoldanskih urah ali ob nedeljah. Za nas, ki tudi tekmujemo, pa ni samo lep šport, ampak tudi obveznost, ki je pogojena z denarnimi stroški. Tu moramo omeniti, da smo ustanovili balinarsko sekcijo, ki deluje preko ŠD Partizan Vrhnika. Stavek je lepo slišati, vendar ni tako. Kot sekcija smo samo na papirju, druge pomoči od ŠD »Partizan« še nismo dobili — kljub obljubam nekaterih tovarišev, ki vodijo vso to zadevo na Vrhniki. V sekciji imamo izvoljeno vodstvo, ki pa je v ŠD »Partizan« neznano. Vsi člani balinarske sekcije se zavedamo svoje odgovornosti in vemo tudi, da se moramo dokazati s svojim delom. Vendar samo ljubezen do balinanja ne more izboljšati stanja, v katerem se nahajamo. Težave imamo s kroglami za balinanje. Nekaj igralcev namreč tekmuje s svojimi kroglami, ostali pa si morajo krogle izposoditi pri Društvu upokojencev na Vrhniki. Sistem za prvaka NBZ je tak, da se igrajo 2 tekmi enojk in 2 tekmi dvojk, zato mora igralec imeti najmanj 3 oriroma 4 enake krogle. Tu nastanejo težave v igri. Igralec ima po dva para različnih krogel, s tem pa uspeh izostane. Kljub temu, da je v balinarsko sekcijo včlanjenih veliko število ljubiteljev balinarjev. ki s svojim nesebičnim delom pomagajo pri realizaciji tekmovanj, smatramo vsi člani, da brez pomoči ne bomo prišli do boljših pogojev dela, s tem pa tudi ne do boljših rezultatov na tekmovanjih. Da smo se uspešno vključili v sistem tekmovanja NBZ, so nam z denarno pomočjo pomagali: AM Tozd Kovinarska in Droga iz Vrhnike; IUV nam je omogočila, da na Vrhniki tekmujemo na njihovem balinišču; enotne drese, ki jih nosimo na tekmovanjih, nam je podaril Franc Grom iz Stare Vrhnike. Za te, ne majhne pomoči, smo vsi člani balinarske sekcije zelo hvaležni, ker vidimo, da na Vrhniki obstajajo tudi tisti, ki nam na drugačen način pomagajo, s tem pa dokazujejo, da niso samo ljubitelji balinanja, ampak tudi člani naše balinarske sekcije. LAZO KROMPIČ Srečanje športnih prijateljev Nadaljujejo se lepa doživetja. Športniki z Vrhnike in iz pobratenega Gonarsa iščejo in tudi najdejo nove načine in poti sestajanja in menjavanja izkušenj. Seveda je športno srečanje samo finale enodnevnega bivanja. Tokrat so nas obiskali košarkaši in odbojkarice. Košarkarje je gostila Borovnica, odbojkarice pa Vrhničanke. Gostitelji so svojim gostom pripravili res prisrčen sprejem. Popeljali so jih po tu- ristično zanimivih točkah naše občine, skupaj so kčsili in se nato pomerili na igriščih. Čeprav rezultat res ni bil pomemben, le omenimo, da so bile moči izenačene. Košarkaji Borovnice so bili boljši, zato pa so mlade gostje premagale domačo ekipo s 3:2 po vodstvu domačih z 2:0. Ločitev športnih prijateljev je bila hkrati tudi vabilo na ponovno srečanje. Tokrat so se pogovarjali o obogatitvi izmenjave na športnem področju, o novih vsebinah, o še močnejšem povezovanju in prijateljstvu. Tako tudi športniki na svoj način pripomorejo k dobrim odnosom in razumevanju med narodi. M. ARSIĆ Atletska kronika '86 Za letošnjo atletsko sezono je značilen zelo dober začetek, manj uspešen spomladanski del in zopet uspešen jesenski del tekmovanj. Do tega je prišlo zaradi poškodb naših najboljših atletov, ki so zelo uspešno nastopili na dvoranskem prvenstvu SRS za mlajše mladince in pionirje v Ljubljani in v Celju, kjer so osvojili: enp zlato — Kaja Rogel — tek 60m, dve srebrni v skoku v daljavo in višino — Tomaž Mikulan, Simon Japelj in Janko Kek in še eno bronasto v daljini Luka Drašler. V sredini marca smo organizirali prvenstvo v dvorani na Vrhniki ter se udeležili notranjskega prvenstva v Postojni. Na obeh tekmovanjih je bilo doseženih nekaj izredno dobrih rezultatov. Že na tem tekmovanju je moral prenehati Drašler, Mikulan in Kek pa po »partizanski olimpiadi v Foči«, kjer sta tekmovala v izbrani slovenski vrsti. Že v mesecu decembru (1985) se je poškodovala Brigita Buh, Kaja Rogel pa je zaradi ponavljajočih bolečin v stopalih morala večkrat za več dni prekiniti s treningi. Tako smo tudi pred najpomembnejšimi pionirskimi tekmovanji bili v kondiciji, poleg tega pa je na kvalifikacijah za APS za pionirje v Postojni prestopila naša ženska štafeta 4x100m. Na finalu APS za pionirje v Novi Gorici so naši atleti solidno tekmovali, vendar nismo uspeli osvojiti nobene medalje. Še najbližje medalji je bila Kaja Rogel, ki ji je le za las ušlo tretje mesto, toda med starejšimi vrstnicami. Mojca Mlinar je v skoku v daljino zasedla 7. mesto, Brigita Buh 8. mesto v teku na 600m (ni trenirala dva meseca) in edini naš moški predstavnik, Simon Japelj, 5. mesto v skoku v višino. Po tem tekmovanju smo zaradi navedenih vzrokov prenehali tekmovati in nekateri tudi trenirati. S treningi smo začeli ponovno v mesecu avgustu, nekateri tudi že v juliju. V drugi polovici avgusta smo se s tremi atleti udeležili mladinske atletske šole v Postojni (Rogel, Drašler, Buh). Šola je zelo lepo uspela in vse atlete so ob sodobnem treningu in zanimivih predavanjih skrbno prete-stirali in analizirali. Posamičnega prvenstva SRS za pionirje v Celju smo se udeležili le z dekleti. Kaja Rogel je suvereno postala najhitrejša slovenska pionirka z odličnim rezultatom 12.98 — elektronsko merjeno in se zelo približala slovenskemu rekordu. Eno največjih presenečenj tega tekmovanja je bila osvojitev drugega mesta v štafeti 4x100m, v kateri so dekleta Mojca Mlinar, Nina Vogrinc, Alenka Bikar in Kaja Rogel le za slabe pol sekunde zaostale za zmagovito štafeto Kladi-varja, čeprav so tekle v drugi, slabši skupini. Čez teden dni je Kaja kot 5. naš atlet zastopala barve SRS na igrah treh dežel v Čedadu v Italiji in tu dosegla odlično tretje mesto. V začetku septembra sta Mikulan in Drašler tekmovala na kvalifikacijah in v finalu APS z mlajšimi mladinci v Ljubljani in tu zasedla 3. in 7. mesto. V začetku oktobra smo se udeležili odlično pripravljenega atletskega mitinga v Brežicah in tudi tu dosegli lepe rezultate. Za zaključek atletske sezone smo se udeležili občinskega krosa v Borovnici in nato še republiškega tekmovanja Krosa Dela v Kranju, kjer smo skupaj s tekmovalci Smučarskega društva dosegli solidne rezultate. Aleš Gruden (SDV) je osvojil srebrno medaljo, Brigita Buh pa je zopet osvojila nehvaležno 4. mesto, kakršnega je osvojila tudi na posamičnem prvenstvu SRS za pionirje v Celju. Uradni zaključek za nas je bilo prvenstvo Notranjske za ml. pionirje v Postojni, na katerem so naši najmlajši atleti kljub poznemu treningu dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov, LUKA DRAŠLER Od leve na desno: Mojca Mlinar in Kaja Rogel prejemata medalje Najmlajši državni prvak v avto moto športu Še ne 9-letni Vrhničan Tomaž Gorenc je predzadnjo oktobrsko soboto v Kragujevcu postal najmlajši državni prvak v kartingu. To tekmovanje z majhnimi avtomobilčki go-kerti, je bilo nekoč na Vrhniki zelo popularno. Od nekdanjih vrhniških tekmovalcev tekmujeta sedaj samo še Alojz Prek in Drago Gorenc in sicer Prek za AMD Šlander iz Celja in Gorenc za AMD Moste. V letošnji sezoni pa se jima je pridružil še Dragov sin Tomaž. Tako je že v prvi tekmovalni sezoni premagal vse svoje tekmece v razredu N-160. Tomaž Gorenc prejema pokal To je kategorija pionirjev, ki tekmujejo z motorji tomosove izdelave. To so standardni motorji z delovno prostornino 60ccm. Naslov si je Tomaž privozil šele v zadnji dirki v Kragujevcu, kjer je zasedel drugo mesto. Njegov konkurent za naslov prvaka Luka Grbec pa se je na zadnji dirki uvrstil šele na 7. mesto. Tako bo do konca leta, na proglasitvi najboljših, Tomaž stal ob boku naših šampionov Podobniku, Zrnčevi, Živcu, Filipiču in drugih. Ostala dva Vrhničana sta to sezono vozila dobro. Gorenc je zasedel 2. mesto — Prek pa 5. v razredu A-100. Kot vsi slovenski športniki se tudi oba Gorenca ubadata ne samo s športnimi problemi, ampak tudi z velikimi finančnimi težavami, ker je avto moto šport vse prej kakor poceni. Kljub pomoči DO LIKO in Vargalanta z Vrhnike so težave še vedno velike, tako da ni še čisto jasno, kako bo s tekmami drugo sezono. Letošnje naslove državnih prvakov so osvojili: N-160 Tomaž Gorenc, AMD Moste N-260 Matjaž Demojzes, AMD Pinko Tomažič Piran C-90 Igor Vošinek, AMD Pinko Tomažič Piran A-100 Sandi Čeligo, AMD Pinko Tomažič Piran C-125 Mirko Živec, AMD Moste V ekipni razvrstitvi je zmagalo AMD Pinko Tomažič Piran 2 točki pred AMD Moste. Upam, da se bo še kje našel kakšen finančni dobrotnik in da bo lahko Tomaž še vedno vozil in nas razveseljeval s svojimi uspehi, kajti, sodeč po njegovih letih, je pred njim še dolga in mogoče tudi bleščeča kariera. B. T. .!|AŠ ČASOPIS OKTOBER 1986 7 Ocene filmov NASLOV M (j Zajec RTV M. Golja m v M. Lin-die, Kgr. L|. J Marin-šek Vesna f. N. Muiič Vesna f I. Kernel sosvet M. Košir ZKO VRH. TERMINATOR POROČNA ZVEZA XX XXX XX X X XX XXX XX XXX xxxx mojstrovina XXX zelo dobro SOKOL NAPADA X X XX XX dobro VELIKI BELI GOSPODAR • • X povprečno CENA LJUBEZNI XX . X , • slabo NEKOČ JE BILO V AMERIKI xxxx XXXX XXX XXXX XXXX XXXX xxx POLICAJ NA ROBU ZAKONA X X TARZAN IN SIRENE XX X XX XX DVIGALO V OKVARI • XX X XXX XX TEKSAŠKI RANČER MCVVADE X XX X AVANTURE GVVENDOLINE X XX XX XX XX X ZELENA LJUBEZEN • X • PLAVOLASKA IN PECOS KID X X VEČERNI ZVONOVI X XX X X XXX XXX • Spored vrhniškega kina v novembru 6.11. četrtek ob 20.00,8.11. sobota ob 17.00,9.11. nedelja ob 20.00 TERMINATOR — ameriški barvni Režija: James Cameron V gl. vi.: ARNOLD SCHVVARZENEGER, Michael Bienn, Linda Hamilton Film je prejel glavno nagrado na festivalu znan-stveno-fantastičnega in »horor« filma v Avoriazu 1985. Medijska zvezda A. Shvvarzeneger se tokrat predstavlja kot terminator, to je neke vrste ubijalec, ki pride v naš čas iz prihodnosti, da bi ubil Saro Cpnor. Ona bi naj namreč rodila sina, ki bo v prihodnosti organiziral vstajo proti diktaturi. Terminator ni človek, ampak robot z vsemi značilnostmi človeške podobe, le da je skorajda nepremagljiv. Sijajni triki, napeta zgodba in ne nazadnje temačna vizija prihodnosti uvrščajo film med mojstrovine zvrsti, zato ga PRIPOROČAMO, (X-X-X) 8.11. sobota ob 20.00, 9.11. nedelja ob 17.00, 10. 11. ponedeljek 19.00 POROČNA ZVEZA — ameriški barvni Režija: Norman Jevvison Vgl. vi.: Burt Ravnolds, Goldie Hawn, JessicaTandv Življenje v »grehu« je boljše kot življenje v zakonu, saj zakon uničuje »romantiko«. Če pa že morate v zakon, se izogibajte sorodnikov kot kuge, saj uničujejo srečo hitreje kot kar koli drugega. To bi bilo »sporočilo« te komedije o mladem paru filmskih igralcev, ki »grešno« zvezo »legalizirata«. 12. 11. torek ob 19.00, 15. 11. sobota ob 20.00 SOKOL NAPADA — francoska barvna kriminalka. Režija: Paul Boujenah v gl. vi.: Francis Huster, Maruschka Detmers V prometni nesreči se je ubila žena znanega policista, hčer pa je v globoki komi. Po tej nesreči »Sokol« (tako pravijo prizadetemu policaju) dolgo ni sposoben pravega dela. Toda trda resničnost ga prebudi, da s pe večjo vnemo nadaljuje pregon gangsterjev, ki jim je bil na sledi pred nesrečo... Dovolj zanimiv primer francoske kriminalke, kakršne bi bile lahko pogostejši gost naših kinematografov. 13.11. četrtek ob 20.00,15.11. sobota ob 17.00,16. 11. nedelja ob 20.00 VELIKI BELI GOSPODAR — hongkonški barvni CS. Režija: Godfrev Ho v gl. vi.: Jonathan Stierwald, Chan Way Man Steve Daw »Veliki beli gospodar« je gangster, ki bi rad zago-spodaril nad dvema tolpama tako, da bi naščuval ene Proti drugim. Za spremembo tokrat to ni »karate« ali »kung fu«, ampak precej divja in krvava kriminalka, v kateri ni borilnih veščin, ampak veliko streljanja z avtomati in revolverji. 16. 11. nedelja ob 17.00, 17. 11. ponedeljek 19.00 CENA LJUBEZNI — ameriški barvni. Režija: Levvis John Carlino V gl. vi.: Jacqueline Bisset, Bob Low, Andrew McCarthy Dva fanta stanujeta skupaj in se pripravljata na študij. Eden od njiju je naiven in zadržan, drugi je bolj živahen. Oba bi se rada vpisala na ugledno univerzo in zapeljevala dekleta iz sosednjega internata. Prvi pa sreča v nekem klubu prelepo, zrelo ženo, ki ga docela očara... 18. 11. torek ob 19.00 SEKS NA MOTORJU — nizozemski barvni Režija: Paul Verhoeven » gl. vi.: Toon Agferberg, Maarten Spanjer, Hans van •ongeren, Marianne Boyer Pred več kot ednim letom smo imeli predpremiero ,ega zanimivega filma, ki pa ni bila ravno odzivna. Morda bo tokrat zgodba o mladih brez prave življenjske orientacije pritegnila več gledalcev. 20. 11. četrtek ob 20.00, 22. 11. sobota ob 20.00 NEKOČ JE BILO V AMERIKI — ameriški barvni Režija: Sergio Leone » gl. vi.: Robert de- Niro, James Wood, Elisabeth McGovern, Treat VVilliams, Tuesday Weld Zgodba o dveh prijateljih, Maxu in Noodlesu, se °dvija med leti 1922 in 1968. Od njunih otroških let Spremljamo njuno gangstersko kariero. Gledali bomo ^aljšo, 227 minut dolgo originalno (evropsko) verzijo, zanimiva je tudi 144 minut dolga ameriška, bolj preprosto »pripovedovana« zgodba. V obeh variantah je to freska Amerike. Predvajali bomo daljšo verzijo, ker verneje odsli- kava avtorjevo vizijo Amerike. Krajše verzije Leone ne mara, je ne priznava za svojo. Producent jo je skrajšal na svojo roko, v prepričanju, da gledalci tako dolgega filma ne bodo mogli gledati. Film je Leone snemal polnih 13 let in je stal 30 milijonov dolarjev. Prikazovali so ga na festivalih v Benetkah in v Canne-su. Skupni programski svet ga PRIPOROČA (4) za gledalce nad 12 leti. «. 22. 11. sobota ob 17.00, 23. 11. nedelja ob 17.00 TARZAN IN SIRENE — ameriški črnobeli Režija: Robert Forley V gl. vi.: Johny Weissmuller, Brenda Joyce Linda Christian Ker primanjkuje dobrih mladinskih filmov, nam bo tudi ta Tarzan prav dobrodošel, čeprav bi naši distributerji lahko iz te serije z Johnom VVeissmulerjem izbrali še kakšnega... 23. 11. nedelja ob 20.00, 24. 11. ponedeljek 19.00 POLICAJ NA ROBU ZAKONA — francoski barvni Režija: Jacques Deray V gl. vi.: Jean-Paul Belmondo, Henry Silva Priljubljeni Belmondo je tokrat policaj, ki s pomočjo nezakonitih metod prodre v močno organizacijo tihotapcev mamil. Ubije glavnega šefa in uboj prikaže kot obračun dveh tolp. Kot je v filmih z Belmondom že navada, je veliko drznih prizorov streljanja, dirk z avtomobili in helikopterjem, kar Belmondo počne brez du-blerjev, v lastno zadovoljstvo... 25. 11. torek ob 19.00, 29. 11. sobota 20.00 VEČERNI ZVONOVI — jugoslovanski barvni Režija: Lordan Zafranovič V gl. vi.: Rade Šerbeđija, Petar Božovič, Miodrag Kri-vokapić, Neda Arnerić, Ljiljana Blagojevič, Mustafa Nadarevič Film je posnet po motivih romana Vrata drobovja (Vrata od utrobe) Mirka Kovača, nagrajenega z Ni-novo nagrado za roman leta. Zgodba zajema obdobje od 1926—1948 .leta — 22 najpomembnejših let v življenju Tomislava K., saj je to čas pojava nacizma, odpor komunistov proti fašistični nevarnosti. Avtor je zajel preširoko časovno obdobje, da bi lahko uspešno predstavil osebno tragedijo moža, predanega revoluciji. Skupni programski svet SO-GLAČA (3) za gledalce nad 12 letom, čeprav ga del kritike uvršča v sam vrh jugoslovanske filmske produkcije letošnjega leta. 30. 11. nedelja ob 17.00 nemški barvni 27. 11. četrtek ob 20.00 DVIGALO V OKVARI — Režija: Carl Schenkl V g I. VI.: Renee Soutendijk, Gotz George, VVolfgang Kieling, Hannes Jaenicke V petek zvečer se v že skoraj zapuščeni poslovni stolpnici ustavi pokvarjeno dvigalo. V njem ostanejo zaprti štirje zelo različni posamezniki, obsojeni na skupno čakanje in ukrepanje. Režiser kar vešče stopnjuje napetost in zanimive like predstavlja zelo prepričljivo. 29.11. sobota ob 17.00,30.11. nedelja ob 20.00,1. 12. ponedeljek 19.00 TEKSAŠKI RANČER MC WADE — ameriški barvni Režija: Steve Carver V. gl. vi.: Chuck Naris, David Carradine, BarbaraCa-rrera »Mišičnjak« Chuck Norris ali Mc Wade se s celim arzenalom najsodobnejšega orožja spopada s teroristi in trgovci oziroma tihotapci orožja... 2. 12. torek ob 19.00, 6. 12. sobota 20.0 AVANTURE GVVENDOLINE — francoski barvni CS Režija: Just Jaeckin V gl. vi.: Tawny Kitaen, Brent Huff, Zabou, Bernadette Lafont Avtor slavnih EMANUEL in nekdanji soprog Sylve Kristel, je tokrat posnel film po nekdaj popularnem stripu o dekletu, strogo vzgojenem v samostanu, od koder zbeži, da bi našla in rešila očeta, ki je izginil. Skupaj s prijateljico Beth in malopridnežem Willar-dom se odpravi v neznano deželo... iz pustolovščine v pustolovščino... 4.12. četrtek ob 20.00,6.12. sobota ob 17.00,7.12. nedelja ob 20.00 ZELENA LJUBEZEN — ameriški barvni Režija: Boaz Davidson V gl. vi.: Yiftach Katzur, Zachi Noy, Jonathan Segal Znani junaki LIMONINEGA SLADOLEDA in nadaljevanj si spet prizadevajo, kako bi prišli do deklet in kako bi z njimi uživali. 7. 12. nedelja ob 17.00, 8. 12. ponedeljek 19.00 PLAVOLASKA IN PECOS KID — ameriški barvni Režija: Mat Cimber V gl. vi.: Lauren Landon, Ken Robertson VVestern — iskanje azteškega zaklada — obračuni s komančeri in mehiškimi vojaki... 5WB053fl& V redno delovno razmerje sprejmem dekle za delo v strežbi. Pizzerija Borovnica tel. 061 746-166 Televizor Iskra Panorama, črnobel, star 8 let, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 751-188 Na Vrhniki ali kjerkoli v okolici najamem manjše stanovanje. Tel.: 766-092, int. K) v dopoldanskem času ob delavnikih. KEMIČNA ČISTILNICA IVANA GLUŠIČ VRHNIKA TEL. 751-312 OBVESTILO STRANKAM Zaradi kadrovskih sprememb je lokal za stranke odprt vsak dan od 9.00—16.00, ob sobotah zaprto. Cenjene stranke: UOKVIRJAMO slike, gobeline, diplome. Izdelujemo paspartuje in kasiramo (od 17. do 19. ure). Bojan Novak, Tržaška c. 60, Vrhnika, tel. 751-077 Se priporočamo! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža Štefana Mahovliča z Vrbjnike, Opekarska 2 se zahvaljujem za vsa prizadevanja osebju Zdravstvenega doma Vrhnika, krajevni skupnosti Vrh-nika-Bregin SGP Grosuplje za poslovilne besede, sorod nikom, sosedom, znancem in mojim sodelavcem pa za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Še posebej se zahvaljujem družini Ribič, ki mi je vseskozi od začetka moževe bolezni pa do njegove smrti stala ob strani. žena Zdenka ISKRA TOZD tovarna antenskih naprav »ANTENE« VRHNIKA, Idrijska c. 42 RAZPISUJE na podlagi sklepa DS štev. 118 z dne 10. 10. 1986 JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: TELEFONSKA CENTRALA tip SATC 20-200-24-ISKRA sistem EROSBAR — omara s po 50 številkami — 2 kosa Javna licitacija bo v ponedeljek, 10. 11. 1986 ob 8. uri v prostorih podjetja. Ogled je mogoč na dan prodaje, uro pred pričetkom prodaje v prostorih TOZD. Prodaja bo potekala po sistemu »videno-kupljeno«, zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Interesenti morajo pred javno licitacijo plačati varščino v višini 10% od izklicne cene pri blagajni, kupnino pa takoj ob prevzemu. Začetna izklicna cena vsakega osnovnega sredstva je brez obračunanega prometnega davka. Tega plača kupec sam. TOZD GOZDARSTVO VRHNIKA objavlja JAVNO LICITACIJO Za odpisano osnovno sredstvo kombi Zastava 435 K, letnik 1978, št. motorja 005287, št. šasije 468882, izklicna cena brez davka 120.000 din. Ogled je mogoč eno uro pred pričetkom licitacije. Licitacija bo dne 10. 11. 1986 na upravi TOZD, Kolodvorska 14, s pričetkom ob 8. uri. ZAHVALA G. D. Sinja gorica se iskreno zahvaljuje Karlu Mušiču in G. D. Ligojna za delovno pomoč v naši vasi, ki jo je prizadela naravna nesreča. G. D., Sinja gorica ZAHVALA Ob naravni nesreči, ki naju je prizadela, se iz srca zahvaljujeva: Andreju Gutniku, Francetu in Mariji Karba, Vinku Mescu, Ivanki, Stanku in Mariji iz Jagnjenice, Štefanu in Slavki Petkov-šek, Tinetu Gutniku, Francu Ogrinu, Vojku in Andreju, Ivanu Drmoti, Vojku Riku, Miranu Pajsarju, Radu Buhu, Janezu Je-rini, Mirjam Križaj, Marku '/.logarju ml. in gasilcem za prekrivanje shrambe, Bogdanu in Tinki Turk za pomoč in darovani les, sosedi Tereziji Bunjevčevič za darovano opeko ter IUV za denarno pomoč. Hvala tudi družinama Slabe in Skubic iz Škofljice. Jože in Slavka Mesec Sinja gorica 89 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, hčerke, sestre in tete Ingrid Seliškar rojene Pust se zahvaljujemo za vsa ustno in pisno izražena sožalja ter darovalcem lepega cvetja. Najlepša hvala vsem sosedom s Stare Vrhnike za nesebično pomoč. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju NZD Vrhnika, še posebej dr. Piršič-Ko-renovi za humane obiske in lajšanje bolezni. Vsem še enkrat najlepša hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata, strica Franca Furlana po domače Šegovega ata iz Male Ligojne 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem delovnih organizacij IUV Vrhnika, Ščetinama Vrhnika, DO Commerce Ljubljana. Dom upokojencev Vrhnika, Mercator TOZD Dolomiti za izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju NZD Vrhnika, g. dekanu za opravljen lep obred. Vsem. ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Vsi njegovi Tudi naši gozdovi umirajo V letošnjem letu smo lahko prebrali v časopisih vrsto informacij o umiranju slovenskih gozdov. Gozdarji so namreč ugotovili, da kaže zunanje znake umiranja že vsako drugo slovensko drevo. Več kot polovico površine občine Vrhnika pokrivajo gozdovi. V občini razen avtoceste ni nobenega večjega onesnaževalca ozračja; pa kljub temu pravijo gozdarji, da je situacija v v naših gozdovih še nekoliko slabša kot drugje po Sloveniji. Glavna drevesna vrsta v naših gozdovih je jelka. Ta je ogrožena, pogosto pa celo propada. Smreka je ogrožena le ob avtocesti. Bukev in drugi listavci pa zaenkrat še ne kažejo zunanjih znakov umiranja. Pojav umiranja gozdov pa ni povsod enako intenziven. Ponekod ga skoraj ni opaziti. Da z drevesom nekaj ni v redu, lahko opazi le dober opazovalec, drugje pa je ta proces tako silovit, da drevje hitreje umira, kot pa ga gozdarji sploh lahko posekajo. Gozdarji pravijo, da je v občini možno normalno gospodarjenje samo še na 45 odstotkih gozdne površine. Z večjimi ali manjšimi motnjami pri gospodarjenju se srečujejo na 42 hektarih gozdne površine, normalno gospodarjenje pa je onemogočeno na 1215 ha ali 13 odstotkih gozdov. Z največjimi motnjami pri gospodarjenju se srečujejo v gozdovih katastrskih občin Vrhnika, Verd, Borovnica, Zabočevo in Breg. J. V. SINDIKALNE IGRE V LETU 1986 Športne igre v polnem razmahu Tekmovalna komisija je predlagala, da se v letošnjem letu Sindikalne igre odvijajo v naslednjih športnih panogah: moški: 1. Nogomet 2. Kegljanje 3. Streljanje 4. Namizni tenis 5. Balinanje 6. Košarka ženske: 1. Odbojka 2. Kegljanje 3. Namizni tenis 4. Streljanje REZULTATI moški: NOGOMET 1. UO SO VRHNIKA 2. KOMUNALNO PODJETJE 3. AVTOMONTAŽA 4. FENOLIT 5. LIKO VERD 6. DROGA ŽITO BALINANJE: 1. V.P. 1267 2. AVTOMONTAŽA 3. IUV točk 16 12 9 7 6 5 točk 18 14 11 4. DROGA ŽITO 5. ISKRA 6. FENOLIT 7. UO SO VRHNIKA 8. KOMUNALNO PODJETJE NAMIZNI TENIS: 1. LIKO 2. UO SO VRHNIKA 3. NZD VRHNIKA 4. IUV II. 5. ISKRA 6. OŠ IVAN CANKAR 7. IUV I. 8. DROGA ŽITO 9. FENOLIT STRELJANJE: 1. P.M.VRHNIKA 2. LIKO 3. IUV 4. AVTOMONTAŽA 5. UO SO VRHNIKA 6. DROGA ŽITO 7. ISKRA I. 8. ISKRAH. 9. UO SO VRHNIKA II. 10. NZD VRHNIKA KOŠARKA: 1. IUV 2. UO SO VRHNIKA 3. FENOLIT 4. AVTOMONTAŽA 9 8 7 6 5 točk 19 15 12 10 9 8 7 6 5 točk 20 16 13 11 10 9 8 7 6 5 točk 14 10 7 5 Po petih disciplinah je LESTVICA v MOŠKI KONKURENCI NASLEDNJA: nog. bal. n. ten. str. koš. skupno 1. UO SO VRHNIKA 16 6 15 10 10 57 2. IUV — 11 10 13 14 47 3. LIKO 6 — 19 16 — 41 4. AVTOMONTAŽA 9 14 — 11 5 39 5. DROGA-ŽITO 5 8 6 9 — 28 6. FENOLIT 7 7 5 — 7 26 7. ISKRA — 8 9 8 — 25 8. P.M. VRHNIKA — — — 20 — 20 9. V.P. 1267 — 18 — — — 18 10. NZD VRHNIKA — — 12 5 — 17 11. KOMUNALNO PODJETJE 12 5 — — — 17 12. OŠ IVAN CANKAR — — 8 — — 8 Naš časopis ~~ Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniškt odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk. Milorad Borčič, Jakob Su-sman, MIlan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni uradnik), Ivan Žitko tehnični urednik) •— Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — številka žiro računa. 50i 10-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 — *~isk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informa- REZULTATIŽENSKE STRELJANJE 1. IUV 2. UO SO VRHNIKA 3. ISKRA NAMIZNI TENIS: LIKO IUV 12 8 5 točk 9 5 Vsem upokojencem ni dolgčas Marija Turšič se je prišla prijaviti za počitnikovanje v Počitniškem domu upokojencev v Izoli V prostorih vrhniškega društva upokojencev je vedno živahno. V klubskih prostorih se vedno nekaj dogaja. Upokojenci prihajajo, vržejo karte, se pogovore, na balinišču pa je kar težko priti do krogle. Pa tudi mladi prihajajo mednje. Družabnost in rekreacija sta vodilo, ki člane društva pritegnejo. Nedvomno ima precej zaslug za to odbor društva in njegov predsednik Stane Kogovšek. Ko smo bili pri njih, je bilo v pisarni skoraj tako kot v marsikateri drugi, kjer še »delajo«. Predsednik Stane Kogovšek nam je pripovedoval o aktivnostih v društvu: »Organizirani smo tako, da imamo za vsako dejavnost svojo komisijo. Letos smo imeli pet celodnevnih izletov in reči moram, da je na njih vedno dobro razpoloženje in včasih tudi zapleše- Z izleta na Gorenjsko; zapeli so nekaj partizanskih pesmi v Dragi pri Begunjah Na Bazi 20 so si sami spekli kosilo. Bolj prijeten je takle piknik kot kosilo v gostilni Stane Kogovšek: čim več naših članov naj pride k nam in gre z nami na izlete. mo. Imeli smo tudi nekaj kolesarskih izletov, ki jih je vodil Karel Štirn. Izredno aktivni so balinarji, saj je dvostezno balinišče zelo zasedeno. Letos bomo v zimskih dneh organizirali srečanja za vse ljubitelje ročnih del. Seveda pa bodo verjetno šah in družabne igre v klubski sobi pritegnile upokojence. Želimo prisluhniti željam članov, za to bomo pripravili zbor rekreativcev in izletnikov, kjer se bomo pogovorili, kaj bi delali prihodnje leto. V bistvu bo to nekakšno srečanje ob kozarčku v Močilniku, da bo pogovor kar najbolj sproščen. Tako želimo pritegniti v našo dejavnost kar najširši krog upokojencev.« Na rob tega zapisa moramo še nekaj dodati oziroma popraviti napako iz prejšnje številke. Najstarejša člana v vrhniškem društvu sta Marija Resnik (rojena 1891. leta) in Andrej Leskovec (rojen 1892. leta). Ob dnevu varčevanja numizmatična razstava PRIJAVNICA PRIIMEK IME ŽELIM POSTATI ČLAN NDS — Podružnica Borovnica NASLOV TEL. SLUŽBA DOMA Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov Brezovšček Dimitrij, Breg n. h., 61353 Borovnica Ob dnevu varčevanja sta numizmatični društvi Vrhnika in Borovnica pod pokroviteljstvom ekspoziture Ljubljanske banke na Vrhniki pripravili numizmatično razstavo. Prizadevni numizmatiki so na tej razstavi, ki je bila konec okto- bra v domu JLA na Vrhniki razstavili kovance in bankovce, ki so jih našli ali zbrali na področju naše občine. V numizmatičnem društvu so bili z odzivom in ogledom razstave zadovoljni, še posebej, ker je na razstavo prišlo predvsem veliko mladih. Menijo, da je med občani še veliko zbiralcev in Iji biteljev zbiranja starega denarji značk, znamk in ostalih drobni predmetov in zato vabijo vse, | se jim pridružijo in začno v drui tvu načrtno gojiti to IjubiteljsK dejavnost. Zato posredujem prijavnico, da izpolnjeno vrne1 numizmatičnemu društvu. Prišel bo dedek Mraz Jutra so hladna, prišel je mraz, kmalu nas bo pozdravil tudi dedek Mraz. Že mu pripravljamo sprejem. Kot vsako leto ga bomo pričakali na običajnih mestih. Osrednje praznovanje in program bo pred Domom JLA v prednovo-letnih dneh. Postavili bomo tudi stojnice in želimo kar najbolj pestro ponudbo. Vsi, ki ste pripravljeni sodelovati s svojo ponudbo na stojnicah, se javite na Občinski svet ZS Vrhnika, telefon 751-054. Mitja Brezovšček med pionirji na razstavi