Marica II. : „Slovenki" in Slovenkam za novo leto.
„Slovenki" in Slovenkam za novo leto !
Poslavljajo se od starega leta, poklonimo mu jeden dolg pogled, ki bo segal nazaj do njegovega začetka... Če se v nas Slovencili ločita dva znanca, izroknjeta se in običajno so pri slovesu poslednjo besedo: „Pozabi, kar je bilo med nama neprijetnega!" Dobro, ])ozabimo i me Slovenke, kar nam je leto 1897. prineslo slabega, kajti samo jedno dobro — to je naše glasilo ,.Slovenka" — ki smo prejele od njega, je tako važno, znamenito in imenitno za nas, da če bi nam tudi usoda minolega leta ne bi bila naklonila nič druzega, nego samo ta dar, zadoščal bi in nas bogato odškodoval na vseh drugih nezgodah !.. .
Sedaj pa k tebi, vrla „Slovenka" ! Borno detešce si bilo ob svojem začetku ! Stala je sicer ob tvojej zibki imenitna hčerka majke Slave, ki je materinski skrbela za tvoj obstanek in razvoj, a čestokrat se dogaja naj-skrbnejej materi, da jokajo sloni nad zibko svojega deteta, ker ne ve, ali bo kaj iz njega ali nič. Znanci in znanke hodijo zdaleka gledat in odhajajo tolaže jo nezaupno in z glavo kimovaje, češ, iz to moke bo težko kaj kruha. Drugi spet prihajajo in tolažijo po lastni izkušnji, mene : „Po-skusi to in ono, morebiti bode možno ! Sicer je dete slabo, a negovanje in skrb delata čuda !" Tretji pa pomagajo in navdušujejo mater z besedo in dejanjem.
Ravno tako je imela tvoja urednica, draga ,,Slovenka", troje prijateljev, ki so delaU tako, kakor sem zgoraj omenila. To pa še ni vse ! Vsaka dobra reč ima svoje sovražnike in tako si jih imela i ti „Slovenka" ! Sosebno nekateri moški so javkali :
„Kaj pa je tebe treba bilo", Dete mlado, dete ... „ljubo" ? ...
Vsaka zavedna Slovenka pa je dejala :
,,Ar te je treba bilo al' ne". Vendar naročim takoj se na te !..
Da, dea, a vsaka ni bila tako zavedna. Joj, celo knjige bi se dale napisati o odgovorih in celo razžaljivih opombah, koje smo moralo požirati agitatorice za le „Slovenka" ! Tukaj le nekaj drastičnih, kajti če me razzali kodo kot privatno osebo, ne prime se me, a če me razzali kedo kot zastopnico narodovih idej, tega ne zabim nikoli !
Neka gospodičina mi je torej rekla : „Kaj na „Slovenke" naj se naročim ? Koliko pa stane ?" „Tri gold, na leto. Glej, če shraniš vsak dan samo jeden krajcar — tega si človek nevedoma tehko odtrga — boš imela kup pred letom gotov.
Glej, sosebno za učiteljico je to malenkost. „Tn kakšen je bil odgovor ? . . . „Kaj meniš, da bi jaz dala tri gold, za list ? Za to svoto dobim že  lepo bluzo". Nisem izgubljala nobene besede več,  a toliko
Vida ; V samoti. a
dična „Slovenka", no žaluj, da te gospodičine ni med tvojimi naročnicami, nič nisi izgubila na njoj. Di-uga iu žalibog spet učiteljica na Štajerskem se je odrezala: ,,Ah kaj, jaz se ne čntim obvezane, podpirati vsak nov slovenski list. Naročena som na ,.Popotnika", „Slov. svet" (čudno !) in radi politiko na . . . „Tagcspošto", mcnim, da je to dovolj za mene". Dobro', vsak človek ve kvaliteto in kvantiteto duševnega živeža za svoje potrebe !
Nekega slovenskega akademika sem vprašala ' ako'jo žo citai „Slo-vcnko" in kaj mi je odgovoril na moje slovensko vprašanje ? „Neiii, inušs so ein recliter Quark sein ! Ich lese übeiiiaupt nichts slovenisch'es !"„'rcpec", scm si mislila v svojem svetem srdu prav brez rokavic in ga zaniČevalho' prezirala in maščevala sem se tudi pozneje. Kako, to pa ti „Slnveuka" sama veš, ker se je to zgodilo v tvojih cenjenih prcdahh.
\ziic temu pa, da nisi imela toliko podpore kolikor jc zaslužiš irf kakor bi bilo ti'eba, soscbno kar so tiče duševne podpore, katera večiniiiTia sloni vsa na ramah tvoje urednice, ob in uredniško žrelo, videla sem je, kako je grozno nenasitno in čutila že celo, vzlic temu pa si se razvila V. prvej vrsti na vso čast vrle tvoje urednice, v drugoj vrsti na Čnst tvojilt sotrudnic iu sotrudnikov in sploh so loliko ponosne na tebe vse Slovenko prav za prav ves slovenski svet !
liazvijnj se naprej in budi po domovini okrog slovensko ženštvo 1 To pa je le možno, dokler ostaneš v rokah spretno urednice. Želimo urednici soglasno iz vsega siva za novo loto čvrstega zdravja in obljubimo jej, da jo hočemo resno podjiirati z duševnim gradiv(nn za jiro'speh „Slovenke* !
Slovensko ženstvo, ti pa se zl)eri okoli „Slovenke", pod[nrajö jb gmotno in duševno ! Zavedajmo so nc samo svojih pravic, ampak izpoF nujmo i svoje dolžnosti ! ' ¦
Končno še nekaj gospodičinam učiteljicam ! ' Urednica je naša tova*^ risica, večina sotrudnic so učiteljice ali liivše' ali delujoče. Oklenite -se ,,Slovenke', katera bo rada sprejemala v svoje prodale vaše'želje iu "za^ govarjala vaše težnje. V slogi je moč ! Smo ženske, a smo ljudje ! Naprej z združenimi močmi,
„Da vzredimo narod p'oštenjakov, Narod vrlih mož ! . . . "
V imenu slovenskega ženstva : Marica 11.