XXV—l____________________________________________________ZVONČEK I. L.: Grob sv. Nauma. ajprej moram povedati, kdo je bil sv. Naum. Gotovo ga vsi ne poznate, dasi je eden največjih naših jugo« slovenskih svetnikov. Bil je učenec sv. Metoda. Ko je namreč 1. 863. prišel sv. Metod s svojim bratom Cirilom na Veliko Moravo, da bi po želji kneza Rasti= slava učil narod krščanske vere v slovanskem jeziku, je zbral okolo sebe več učencev, med njimi tudi 50 Slovencev iz Panonije, kjer je vladal naš knez Kocelj. Ti učenci so se naučili pisati glagolico, ki jo je bil izumil sv. Ciril, da so z njo pisali svete knjige, prevod evans gelijev in druge, ki so jih rabili pri službi božji. Kakor veste, je sv. Ciril že 1. 869. v Rimu umrl in Metod je sam nadaljeval veliko delo, da bi podal vsem Slovanom potretone cerkvene knjige. Zato je zbral ob sebi učence in med temi je bil tudi sv. Naum. Toda Nemci so) sovražili Metoda in so pridobili zase Rastislavovega nečaka Sveto* polka, ki je začel preganjati sv. Metoda in njegove učence. Kd je sv. Metod 1. 885. umrl, soi morali njegovi ;učenci zapustiti Veliko Moravo in so šli nazaj na Balkan, od koder sta bila prišla sv. Ciril m Metod, ki sta bila rojena v Sohinu. Tam so našli zavetišče na bolgarskem dvoru in so marljivo širili sy. vero med balkanskimi Slovani. Vsak učenec si je izbral svoj okraj. Med učenci so najbolj znani: Gorazd, Klemen, Sava in Naum. Sv. Naum si je izbral za svoje delovanje okolico Ohridskega jezera. To jezero ni celotno v Jugo* slaviji. Njegov južni del spada k Albaniji, tako da gre meja čez jezero. In prav tam ob meji stoji danes samostan s cerkvico in gro* bom sv. Nauma. Zadnji čas je nastal spor, ali bo ta dragoceni košček zemlje pripadel k nam ali k Albaniji. Sv. Nauma ne časte namrec samo kristjani, ampak tudi Albanoi in Mohamedanci. Na njegov grob prihajajo romarji vseh vrst in vseh ver iz macedonskih, grških in albanskih krajev. Vsi verujejo v njegovo pomoč in pravijo, da se je zgodilo že mnogo čudežev in da sv. Naum vsem enako pomaga. Zato so hoteli Albanci ta kraj zase, mi pa smo ugovarjali, ker je bil sv. Naum Slovan in je učil v slovanskem jeziku in med slovanskim narodom. Okolica ohridskega jezera je znana po svoji krasoti in po svojem milem podnebju. Tu raste južno sadje in dobro vino. V tej okolici je torej deloval sv. Naum in živel v puščavi pobožno življenje. Imel je dva voliča in je z njima obdeloval svoje polje. Nekoč je prišel medved in mu je raztrgal enega voliča. Bog je medveda kaznoval, moral je iti k svetniku in se dal vpreči poleg voliča in tako je svetnik oral z voličem in medvedom. Naum je umrl v visoki starosti, in na njegovem groim so postavili cerkvico in samostan. 21 ZVONČEK______________________________XXV— 1 Lep je ta del naše domovine, ki je postal zopet naš šele po svetovni vojni. Tisoč let je preteklo, odkar je hodil tu sv. Nauin, učeč slovanski narod. Pozneje so se širili tukaj divji Arnauti, ošabni Grki in krvoločtii Turki. Mnoga imena so še slovanska, prebivalstvo pa je tuje... Ako pogledate na zemljevid, vidite na severnem bregu jezera naše mesto Strugo. Tu sedemo v motorni čoln, ki je last naših mor* narjev. Jadramo ob vzhodni strani, kjer leži staro mesto Ohrid. Nad bregom se dviga greben z gozdi zarasle Galičice. Ohridsko jezero je mirno, toda mornarji pripovedujejo, da pride časih v nekaj minutah huda nevihta. Na beli skali se sveti v daljavi samostansko zidovje sv. Nauma. Zadaj za njim je Podgradec, ki je pa že albanski. Na vratth samostana vidimo sliko sv. Nauma, kako orje z voličem in medvedom. Tako ga vedno slikajo. Menih nas povabi v samostan. V sredi je mala cerkvica. Med vojno so bile tu hude bitke in je tudi samostan mnogo trpel. V posebni kapelici je grob. Od tu je krasen razgled na jezero in okolico (690 m). Nekol&o naprej je malo jezero in več potokov, ki prihajajo iz Prespanskega jezera, stoječega tik za Ohridskim in nad Ohridskim jezeram. Tu stojimo na meji treh svetov in treh narodov in na naših starih slovanskih tleh. . ¦¦¦=-----------------: —--------------¦ ----------¦¦¦ 22 XXV— 1 ZVONČEK ^k I |_____ jlisH I