Poštnina plačana v gotovini
Cena Din V-
Stev. 117.
V	Ljubljani, ponedeljek 23. maja 1938.
Leto lil
Kardinal Pacelli skozi Slovenijo
Ban dr. Natlačen je papeževega zastopnika v imenu predsednika vlade pozdravil na državni meji
Lepo sporočilo kardinala legata po katoliškem tisku
Nadjkof Msgr. Castellani, apostolski delegat italijanske Vzhodne Afrike s sedežem y Adis Abebi.
■*-*-	Ljubljana, 23. maja.
Papežev odposlanec na evharističnem kongresu v Budimpešti državni tajnik kardinal Pacelli se je s svojim spremstvom, v katerem je Večje število škofov, uradnikov iz papeževega državnega tajništva in drugih odličnikov iz neposredne biližine sv očeta — vseh skupaj 16 Oseb, je prišel z navadnim brzovlakom na drž. Jnejo ob~.22.39. Tamkaj ga je pričakoval ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, ki je jmel od predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča nalog, da kardinala z acelhja pozdravi v imenu vlade in v njegovem osebnem imenu. Ko se je vlak ustavil, so se takoj prikazali pri vhodu v kardinalov posebni vagon, ki mu ga ie do Rima nasproti poslala madžarska vlada, kardinalovi dvorniki, £=„1° P.ovabili g. bana v kardinalov salon. Z nom je.vstopil tudi stolni dekan dr Kimo>
'	ki je imel nalog, da zastopnika sv. očeta
pozdravi v imenu ljubljanskega škofa in ljubljanskega stolnega kapitlja. Oba so peljali v salon, kjer ju je že čakal odet v kardinalski Sijaj papežev legat.
Pozdrav na Rakeku
Ban dr. Natlačen mn je nato v latinskem govoru sporočil pozdrave in dobrodošlico ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča, ter mu izročil izraze vdanosti vsega slovenskega katoliškega prebivalstva dravske banovine.
Za njim sc je knrdinalu-lcgatu poklonil tudi v latinskem Jeziku stolni dekan dr. Kimovec, ki mn je tolmačil vdanost katoliških Slovencev do sv. očeta ter kardinala prosil, naj jih blagoslovi.
Kardinal Pacelli je bil vidno ganjen nad
n®pr*e£ikovanim sprejemom na jugoslovanski državni meji ter nad pozornostjo, ki mn jo Je izkazala jugoslovanska vlada s tem, da mu je poslala nasproti bana dravske banovine. V krasni latinščini se je zahvalil obema gospodoma za sprejem in dobrodošlico.
r
Sporočilo „Slov. domu"
Nato se je obrnil k uredniku »Slove nskega Doma«, ki mu je bil predstavljen, ^ter. smehljajoče se izjavil, da zelo rad >idi časnikarje okrog sebe, saj se tudi v njegovem spremstvu nahajata dva uradnika »Os-servatore Romano«. Dovolil mu je, da naj ob-Javj. ycrno poročilo o poteku sprejema na drž. jneji in da naj sporoči po »Slovenskem Domu« •n »Slovencu«, kako je bil ganljivo presenečen nad Jepim sprejemom in nad pozornostjo, ki •nu je bila izkazana in da je posebej prosil Zastopnika vlade dr. Marka Natlačena, naj sporoči v prestolnico Jugoslavije njegovo prisrčno *ahvalo ter izraze njegovega globokega spoštovanja do kralja, kneza namestnika in kraljevskega doma. ter posebej še svoje pozdrave predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinovičn, ki ga Je imel čast osebno srečati in spoznati v Vatikanu. List naj objavi tudi to, da je po stolnem dekanu dr. Kimovcu izročil svoje spoštljive pozdrave ljubi ionskemu škofu dr. Rožmanu in pa vsemu katoliškemu ljudstvu, ki mu je njegova vdanost do sv. očeta znana in ki mu v njegovem *lvljenjn želi vso srečo.
,	^a*? jc kardinal-legat, ki so ga med tem
dostopili številni dvorniki iz njegovega spremiva. v prisrčnih besedah poslovil od bana dr. stlačena, stolnega dekana dr Kimovca in uredba »Slovenskega Doma« ter jim ob slovesu še nkrat poudari) svoje prisrčno veselje nad po-,'Hjostjn. ki so mu jo državne in cerkvene ob-sti ob vstopu na jugoslovansko državno mejo
-	kazale Ban dr. Natlačen in stolni dekan dr.
movec sta nato Kardinala in njegovo sprem-,Vo spremljevala do Ljubljane.
V Ljubljani
Na ljubljanskem kolodvoru, kamor je brzo-vlak prispel z nekoliko minut zamude, se je med tem zbrala številna množica duhovščine, katoliških žena, zastopniki moških in ženskih redov ter predstavnikov katoliških organizacij. Duhovščino je vodil generalni vikar stolni prošt Ignacij N a d r a h, profesorje bogoslovne fakultete prodekan prelat Slavič. Prisotni so bili vsi župniki ljubljanskih župnij, vsi kateheti, vsi predstojniki moških redov, nadalje skupina katoliških žena, k’ je poslala v kardinalov voz krasen šopek cvetja in posebno pismo, v katerem je papeževemu zastopniku izrekla globoko vdanost katoliškega ženstva, nadalje zastopniki katoliških akademikov in predstavniki številnih katoliških organizacij.
Abesinski nadškof se zahvaljuje v imenu kardfnala-legata
Ker je bilo že zelo pozno čez polnoč,Je kardinal-legat naprosil g. bana dr. Natlačena že na Rakeku, naj ga oprosti v Ljubljani, češ da je njegovo spremstvo že zelo utrujeno in potrebuje nekoliko počitka vsaj do Kotoribe, kjer
bo ob 4 zjutraj sprejem od sfrani madžarskih oblasti. Zato^ se kardinal Pacelli v Ljubljani ni prikazal, pač pa je naročil nadškofu C a s t e l -lani ju, apostolskemu delegatu za vso italijansko vzhodno Afriko, ki se jc vozil z njim v njegovem spremstvu, naj vsem onim. ki ga nameravajo pozdraviti v Ljubljani, sporoči svojo prisrčno zahvalo za ljubeznivo pozornost in jim izreče tudi njegov blagoslov. Množica je nato obkolila voz, v katerem se je vozil visoki cerkveni knez iz Addis Abebe, s katerim se je peljal tudi vrhovni general frančiškanskega reda pater Leonard Mario Bello, ter se z obema odličnikoma do odhoda vlaka razgo-varjala. Nadškof Castellani je v francoskem jeziku tolmačil veselje papeževe delegacije nad ljubeznivim sprejemom ter končno vse prisotne povabil, naj ga pridejo obiskat v Abesini.jo, kjer bo ljubljanskim katoliškim ženam z velikim veseljem vrnil cvetje. Vlak se je nato ob spoštljivih pozdravih vseh prisotnili odpeljal dalje proti madžarski meji. Tamkaj je bil kardinal-legat sprejet od zastopnikov regenta, vlade, Cerkve in predstojništva evharističnega kongresa. Sestavljen je bil poseben vlak. ki je kardinala-legata odpeljal dalje proti Budimpešti, kjer je bil nato slovesen sprejem papeževega odposlanca ob 10 dopoldne.
Mirne volitve na Češkoslovaškem
Henlefnovci so se nekoliko okrepili Mirna presofa zunanje političnega položaja
Praga, 34 maja. p. Občinske volitve so, kakor je bilo že pričakovati vsled izrednih varnostnih ukrepov praške vlade, potekle po vseh 250 mestih brez vsakega večjega nereda. Hujskači, ki so še v soboto popoldne [»nekod hoteli povzročati nemire, so se ob nastopu vojske, ki je v močnih oddelkih zasedla vse kraje, kjer so bile volitve, takoj poskrili. Tudi vsi zunanji znaki poklicnih agitatorjev, ki so ošabno nosili razne trakove po rokavih, predvsem pa bele dokolenske nogavice, so vee_ te oznake takoj slekli, ali po so se poskrili. Odločen nastop vlade in oborožene sile, ki je po nalogu predsednika republike imela skrbeti^ za ohranitev miru in reda, je napravil po vsej državi zelo odličen in pomirjevalen vtis. Brez dvoma je tudi preprečil izgrede, ki bi lahko bili izzvali nove mednarodne napetosti. Izidi volitev samih do zdaj še niso popolnoma znani. V kolikor pa so že zbrani v notranjem ministrstvu, je iz njih razviden precejšen porast -Henleinove stranke in sicer na škodo nemških socialnih demokratov. Henleinova stranka je skupno dobila 406 odborniških mest, med tepi ko so jilj socialni demokrati zasedli samo 42 (proti 110, ki so jih imeli pri prejšnjih volitvah). Med češkimi strankami je najmočnejša češka narodno socialistična stranka (dr. Beneš), za njo pride nacionalna demokratska stranka in končno komunistična. Hlinkova slovaška ljudska stranka je močno nazadovala. Posebno pa je presenetilo njeno nazadovanje v Ružomberku, kjer stoluje sam predsednik 6tranke prelat Hlinka, in kjer je slovaška ljudska stranka dobila 18 odborniških mest od 36. Prej jih je imela 21. Stranka je tako izgubila eno svojih najmočnejših trdnjav.
Praga, 23. maja. AA ČTK. Ob 23 je bilo objavljeno, da je pri občinskih volitvah v 48 nemških občinah na Češkem in Moravskem sudeUka nemška stranka dobila skoraj 90% glasov.
Izidi v Pragi
Praga, 23. maja, m. Kakor doznavamo, je končni rezultat včerajšnjih občinskih volitev v Pragi tale:
Češka narodno-socialistična stranka je dobila 142.000 glasov (leta 1935 je ta stranka dobila 107.200 glasov), komunisti 89.539 glasov (leta 1935 jih je imela 69.762), socialnodemokratska stranka 77.000 (79.779), Narodna zedinjena stranka 64.600 (leta 1935 jih je skupno,z Zvezo Stfibrnya dobila 140.107). Zveza Stfi-bmya 29.480, Henleinova stranka sudetskih Nemcev 15.350, agrarci 19.556 glasov, Judje 9000 glasov, če-Jkoslovažka ljudska stranka (katoliška) 37.500, Češkoslovaška obrtna stranka 33.859.
V	Angliji nervoznost ponehava
London, 24. maja. o. Reuterjeva poročila iz Berlina pravijo, da je tamkaj napetost z ozirom na dogodke na Češkoslovaškem precej ponehala. Mnogo angleških družin, ki so hotele zapustiti Nemčijo iz strahu pred izbruhom vojne, se je premislilo in so na nasvet angleškega poslaništva ostale v Nemčiji. Mogočen vtis je v Berlinu napravil odločen nastop češkoslovaške vojske v vsem obmejnem ozemlju, ker se je izkazalo, da je že samo pojav vojaštva povsod ohladil strasti in pomiril živce.
Sinoči se je sestala tudi angleška vlada, ki je presojala položaj na Češkoslovaškem in stališče, ki ga bo angleška vlada v bodoče zavzela. Ministrski svet je sklenil, da bo Anglija vse storila, da prepreči nemški napad na Češkoslovaško. Dosedanja posredovanja angleških poslanikov v Pragi in v Berlinu so bila uspešna v toliko, ker so Nemcem odvzela tudi najrahlejši razlog ga to. da bi nasilno nastopila proti češkoslovaški. Po seji vlade je nemški poslanik Dirksen obiskal zunanjega ministra lorda Halifaxa ter mu sporočil, da Nemčija ni porivuela nikakih vojaških ukrepov na češkoslovaški meji in mn je obljubila, da bo tudi nemški tisk zaviel milejše stališče do raznih neredov, ki so se pripetili v petek in v soboto na
Češkoslovaškem. Istočasno je nemški poslanik prosil angleškega. zunanjega ministra, naj pomirjevalno posreduje v Pragi, kajti Praga je mobilizirala in ne Nemčija.
»»Napaka Anglije 1.1914 se 1. 1938 ne bo ponovila"
Pariz, 24. maja. o. V Parizu presojajo položaj že mnogo bolj ugodno, posebno, ker včerajšnji volivni dan ni dodal nobenih vzrokov za prelivanje političnih strasti in ni nikjer povzročil kakšnih neredov. Pač pa imajo v francoskem zunanjem ministrstvu vtis, da Nemčija za enkrat angleškemu poslaniku Hendersonu ni ničesar obljubila razen tega, da bo od svoje strani preprečila vse, kar bi -moglo napetost povečati. Toda glede bodočega zadržanja se nemška vlada ni v ničemer obvezala. V francoskih političnih krogih so sedaj prepričani, da tolikšna delavnost angleške vlade pomeni, da bo Anglija brez vsakega dvoma šla na pomoč Češkoslovaški, ako bi bila napadena od strani Nemčije. Usodna napaka, ki jo je napravila Anglija leta 1914, se v letu 1938 ne bo več ponovila. Nemčija to ve in tudi ne bo ponovila tega, kar je storila pred 24 leti.
Odmev na Poljskem
^ Varšava. 24. tr.tija o. Varšavska vlada je naročila svojem poslaniku v Pragi, naj vpraša češko vlado, kaj pomeni premikanje čet na poljski meji. Praška vlada je dala pomirljiv odgovor, ki je Poljsko vlado v polnem obsegu zadovoljil, tako da je v Varšavi prenehala vsa zaskrbljenost, ki je obstojala ie v soboto popoldne. Tudi bivanje ro-rnunskega ministrskega predsednika patriarha Mirona v Varšavi, je dokaz, da ee ni treba bati nobenih hujših zapletljajev, kajti Romunija je zaveznica Češkoslovaške in bi njeni državniki ne delali obiskov na Poljskem, ako bi med Poljsko in Češkoslovaško obstojali napeti odnošaji.
Usodni posvet pri Hitlerju
Pariz, 24. maja. o. Tukajšnji jutranji listi poročajo, da jo bil včeraj sestanek med Heiilcinom •n Hitlerjem v Bcrchtesgadenu. Sestanku so prisostvovali zunanji minister Ribbentrop, vrhovni poveljnik nemške oborožene sile general Keitel, vrhovni poveljnik suhozemske vojske general Brauchisrh in še nekaj drugih voditeljev narodno-socialistične stranke. Sicer ni nič snanega, kaj so na. sestanku sklepali, toda skoraj se sme z gotovostjo reči, da topot v Berchtesgadenu ne bodo Sklenili kakšnega takojšnjega nasilnega nastopa, ampak da bodo Henleinu ponudili pomoč, da v skviru češkoslovaške države in * notranjepolitičnimi sredstvi doseže svoje pravice.
Vesti 23. maja
Italijanski cesar se je včeraj udeležil vojaških vaj v Libiji Vaje so se začete z letalskim bombardiranjem. Pri tej priložnosti so napravili prvi poskus z izkrcanjem vojaških oddelkov s pomočjo padobranov.
Angleški ministrski predsednik bo popoldne v spodnji zbornici dal izjavo o političnem položaju v Evropi.
Na mandžnrski meji je prišlo do krvavega spopada med sovjetskimi in mandžurskimi četami. Na obeh straneh je več mrtvih.
Ladja »Tarapaca« je sprejela od angleške ladje »Hermanter«, ki ima 5600 ton, poziv po radiu na pomoč. Angleška ladja je zadela na čeri pri Pingvinskih otokih. Moštvo se je rešilo v rešilne čolne.
Vsa Evropa je razburjena, piše pariški dnevnik »Pariš Soir« radi občinskih volitev na Češkem.
V	vsakem primeru so sedanji dnevi zelo nevarni za mir.
Dejstvo, da je Češkoslovaška poklicala pod orožje en letnik rezervistov, je izzvalo precejšnjo zaskrbljenost v Varšavi. Poljski uradni krogi pa, so nasprotno temu zelo rezervirani v svojih izjavah, ter edino poudarjajo, da se je položaj po njihovem prepričanju poslabšal in da zahteva bolj kot kdaj prej največjo hladnokrvnost pri odgovornih činiteljib zainteresiranih držav.
Angleško časopisje prinaša pod velikimi naslovi poročila o uboju dveh sudetskih Nemcev v Hebu ter o pozivu enega letnika rezervistov na Češkoslovaškem pod zastavo. Nič manjše pozornosti pa ni izzval v čerajšnjem angleškem časopisju povratek angleškega zun. ministra v London.
Konrad Henlein na Dunaju. Kakor poročajo z Dunaja se je tam mudil v spremstvu svoje žene vodja sudetskih Nemcev Konrad Henlein.
Angleški potniki, ki žele potovati v Nemčijo, morajo imeti od 6edaj naprej nemške vizume, ki jih izdajajo konzularne oblasti nemškega rajha.
Uprava praške policije je v soglasju z odlokom ministrskega sveta v Pragi prepovedala vsa javna zborovanja in poulične sprevode. Niso pa prepovedana zborovanja in podobne manifestacije v zaprtih prostorih.
Reuter poroča iz Mehike, da je bilo izdano uradno poročilo, v katerem 6e zatrjuje, da je preteklo noč general Cedilla poskušal izvesti državni udar z namenom, da odstrani predsednika Carde-nasa.
Venec na spomenik padlim vojakom v Tripolisu je položil sinoči italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel v spremstvu maršala Balba, Ljudstvo je italijanskega kralja in cesarja navdušeno pozdravljalo.	.	.
Romunska agencija Rador najodločneje zanikuje si nočno vest neke tuje agencije o zbiranju romunskih čet na češkoslovaški meji. Ta vest je povsem netočna in nima nikake podlage. Romunsko vlada ter vse romunsko javno mnenje spremljata dogodke z največjo mirnostjo in hladnokrvnostjo.
Poljski poslanik v Pragi je dobil od svoje vlade v Varšavi naročilo, da vpraša češkoslovaško vlado, kaj pomenijo oni vojašiki ukrepi, ki jih je Češkoslovaška podvzela na češko-poljski meji.
Potres je zabeležila sinoči opazovalnica v Fi-renzi. Potres je trajal kake četrt ure in je epicenter oddaljen kakih 1150 km.
Notranje posojilo v znesku 10 milijonov funtov
bo razpisala irsika vlado. Kakor je znano, določa pred kratkim sklenjeni trgovinski dogovor med Anglijo in Irsko izplačilo 10 milijonov funtov Veliki Britaniji. S tem zneskom bo Irska poravnala Veliki Britaniji vse finančne obveznosti, ki izvirajo še z prejšnjih let.
„ V zvezi z zadržanjem sudetskih Nemcev, ki se nočejo pogajati, dokler ne dobe raznih poroštev, misli britanska vlada, da pomeni takšno zadržanje upreganje pluga pred vole. Ta poroštva morajo biti namreč ravno del pogajanj, ki se bodo vršila.
Za 200 ton zlata in srebra je glavno carinsko francosko ravnateljstvo dovolilo prost prevoz čez francosko mejo. Tovor z zlatom In srebrom je preteklo noč prispel iz Katalonije.
V	navzočnosti italijanskega kralja in cesarja so , * včeraj popoldne veliki vojaški manevri v Libiji. Italijanski kralj in cesar ter maršal Balbo sta te manevre opazovala z opazovališča sredi polja, kjer se vrše manevri.
, yes^ek iz Buenos Airesa je predsednik republike izdal dekret, s katerim prepoveduje poučevanje v šolah na podlagi rasne teorije ali kake druge 6lične ideologije.
Predlog o vprašanju varnosti otrok za primer voine jc stavil delegat Romunije v odboru Zveze narodov. V tem predlogu mora vsaka vojskujoča stranka urediti nevtralen pas za svoje otroke. Romunski predlog je priporočil tudi francoski delegat, na čigar zahtevo je ta predlog odstopljen mednarodnemu Rdečemu križu.
Temeljni kamen za novo podzemsko železnico
v Monakovem so položili včeraj v navzočnosti Hitlerja.
Za častnega predsednika stalnega mednarodnega odbora bivših bojevnikov je bil izvoljen vodja italijanske delegacije Del Croix. Londonski župan je sinoči priredil na čast vsem delegacijam slavnostno večerjo.
Revolucija v Mehiki
General Cedillo gospodar države San Luis
San Luis, 24. maja. o. Upor generala Cedillo se Po vladnih vesteh hitro bliža svojemu koncu. Tako so včeraj vladne {ete pod poveljstvom generala Jose Beltrana zasedle kraj Las Palma«, ki ga je moral general Cedillo v begu izprazniti Predsednik Cardenas je prišel v San Luis, kjer je sprejel čestitke od tamošnjega prebivalstva. Predsednik bo ostal v mestu, dokler ta upor generala Cedillo ne bo popolnoma zadušen. Včeraj so vladna letala bombardirala nekatere utrjene postojanke geaera-la Cedillo. Nasprotno pa so bombnikj upornega generala skušali napasti mesto Villahermosa, toda vladni letalci so jih odgnali. Vladne Čete so pri prodiranju dobile v roke tudi proglas upornega generala. ki obtožuje predsednika Cardenasa, da je bolj-
ševik, Istočasno zahteva v proglasu, da je treba inozemskim petrolejskim družbam vrniti njihovo lastnino, odnosno dogovorno z njim urediti to vpra-
11 £enerHn’ računa, da ima general Cedillo, ki se nahaja v gorovju Husteca, okrog sebe samo kakšnih 3000 dobro oboroženih upornikov.
.. ,.sFT0ln? P.a Pravijo posebni dopisniki ameriških listov, da ima general Cedillos v svojih rokih večji del države San Luis Potosi in da se nahajajo vladne čete v veliki stiski pri Antiguomorelo«. tudi v prestolnici sami vlada velika zaskrbljenost, da se ne bi §c druge posadke pridružile upornemu generalu, ki razpolaga sedaj že s 57 bombniki nemškega porekla. Drugi bombniki so na potu iz Ame-rike.
Zmagoslavni prodor slovenske pesmi
v Kočevju
Kočevje, 23. maja.
I’o, kar so včeraj doživeli pevci Akademskega pevskega zbora, je brez dvoma najlepše, kar je kdaj doživel kak slovenski zbor, ki je ves predan svoji misiji za vzbujanje zavesti, za druženje narodnih sil in za kulturno prebujanje naroda. Delo, ki je leta in leta v premočrtni liniji brez_zahtev po priznanju hodilo to strmo, težavno in nesebično, pot v službi slovenskega naroda, je včeraj doživelo svoj triumf in dobilo polno priznanje, zadoščenje ter sija jni pečat svoje pravilnosti. Slovenska pesem je v tem našem dvojezičnem kraju v teh težkih časih združila z datumom, ki je vprav historičen, vse slovenske elemente brez razlike po družabni pripadnosti in prepričanju. Nikdar doslej, tako so pevcem zatrjevali ljudje, se še niso kočevski Slovenci našli v tako strumni, odločni in bratovski slogi, nikdar niso tako jasno, pogumno in silno začutili, da so sinov in člani prečudovito trdnega slovenskega naroda, ki ga niso mogli nikoli doslej upogniti ne viharji tujih naletov, ne nasilnosti tujega gospostva, začutili so, da so dejansko vedno lepše zeleneči listi na mogočnem drevesu silnega slovanstva. Mrtva tišina je vladala po hišah, kjer ljudje ne čutijo slovensko, bnrno veselje pa je prekipevalo tam, kjer domujejo naši ljudje, ob času, ko je šel siini sprevod med petjem slovenskih in slovanskih narodnih budnic skozi vse mesto. Z oken so ganjeni ljudje mahali z robci, navdušeno klicali in pozdravljali, množice so se zgrinjale od povsod v ponosni sprevod, ki je šel
So mestnih ulicah na kolodvor. Iz vseh grl je onela »Naprej zastava slavec, »Hej Slovani« in druge budnice, višek pa je bil dosežen, ko se je pred cerkvijo sprevod ustavil in je zabučala iz stotih grl in src udarna »Od Urala do Triglav^« in ob slovesu na kolodvoru, ko se je oglasila sijajna Adamičeva »Zdravica« s prelepim kora-lom »Zemlja naša«. Množice so se poslavljale in pozdravljale pevce, ki so jim prinesli v Kočevje slovensko pesem, z nepopisnim navdušenjem in borno zantevale, da se mora poslej zbor tod oglašati redno in kadar le more. Še dolgo, ko je vlak že odvozil, so ljudje mahali z robci in pozdravljali.
Ves dan je potekel kot neprekinjena, prekrasna manifestacija narodne misli. Po sprejemu na kolodvoru so pevci peli pri cerkveni maši, nato pa so odšli na kosilo. Med kosilom [jih je v izbranem govoru pozdravil banovinski svetnik g. dr. Sajovic, ki je živo orisal izredni pomen tega pevskega obiska. Zadonela je »Zdravica« in v najlepšem razpoloženju je minil čas do tretje ure. Vsakemu pevcu so dekleta pripela na prsi šopek pomladnega cvetja. Nekoliko pred tretjo uro pa je pričel koncert pred dvorano kočevskega kina, ki je bila nabito polna prav do zadnjega kotička. Vsi slovenski družabni sloji so bili zastopani, od odličnikov do kmetov in delavcev. Med krajevnimi odličniki smo opazili okrajnega glavarja g. dr. Brezigarja, kočevskega dekana, kanonika g._ Erkerja, banovinskega svetnika g. dr. Sajovica, župarna g. Lovšina, ravnatelja gimnazije g. Burgerja, ravnatelja rudnika g. inž. Lipuziča, šefa sumske uprave g. inž. Štiglica in številne druge. Navzoče je bilo tudi vse uradništvo in učiteljstvo. Koncerta se je udeležilo tudi nekaj kočevskih Nemcev, odnosno pol-Nemcev (saj so skoraj vsa nemška imena v Kočevju dejansko le popačena pristno slovenska) kljub temu, da je znani (sicer demi-nutivni) »fiihrer« kočevskih Nemcev, neki dr. Hans Arko (kako sploh utegne biti Arko — Hans in ne Janez; Arko je izrazito kranjsko ime!) baje izjavil, da se te prireditve principi-elno ne’ bo udeležil Burno so bili pozdravljeni pevci, še večjega navdušenja pa je bil deležen dirigent Akademskega pevskega zbora, g. Fr. Marolt. In potem je zadonela iz mladih grl po ,vprav izredno akustični dvorani slovenska pesem v taki čistosti in lepoti, da je presenečenim poslušalcem od pozornosti zastal dih. Nato pa se je utrgal vihar navdnšenja, frenetično ploskanje se je kakor mogočen tok razlilo po dvorani. Nikdar in nikjer se še ni navezal med izvajalci in poslušalstvom tako intimen, tako spontan in 'iako čudovito lep neposredni stik. Od točke do točke je rasla viharna navdušenost, atmosfera je bila prežeta z vzbujeno in — tod morda prvič — živo občuteno zavestjo, kako potrebna je iv teh težkih časih slovenska složnost. Med prisotnimi smo opazili tndi posebno, zelo številno deputacijo iz Ribnice, dalje častno zastopano
duhovščino, zastopstvo čč. sester usmiljenk, skratka prav vse stanove, ki delujejo v Kočevju. Prav posebne pozornosti pa so bili deležni ubogi slepci, ki so v svoji nesrečni zapuščenosti z vso svojo dušo prisluhnili zanje novemu, živo sijajnemu svetu prelepe slovenske pesmi. V tem krasnem razpoloženju so morali pevci ponavljati, kar sicer ne store nikdar. Pred drugim delom je zastopstvo kočevskih Slovencev predalo g. dirigentu Maroltu krasen venec. Pri tej priliki je član deputacije v lepem govoru podčrtal pomen kulturnega in narodnostnega dela, ki ga vrši in ki ga je danes z zmagoslavno prodornostjo uveljavil tudi v Kočevju. Za konec je — po končanem programu — spet zadonela Adamičeva »Zdravica« Navzoči so se dvignili in jo poslušali stoje. Še dolgo so trajale ovacije, ki se kar niso mogle poleči. Navdušenje ni hotelo ponehati.
Po koncertu so pevci odšli na večerjo, med katero jih je še enkrat pozdravil v lepem govoru ter se jim zahvalil ravnatelj kočevske gimnazije, g. Burger. Nato pa se je razvil sprevod, ki je ob slednjem koraku naraščal ter se nazadnje kakor nezadržana reka pomikal med petjem narodnih budnic proti kolodvoru. Težko je bilo slovo od slovenskega Kočevja, tešil pa ga je odhodni pozdrav »Na svidenje čimprej!«
Akademski pevski zbor je včeraj pokazal Kočevju vso lepoto slovenske pesmi, postavil
£ a je bkratu neprecenljiv historičen mejnik, o je vse slovensko Kočevje ponosno zadihalo prvič v neposredni bratovski povezanosti z ostalo slovensko zemljo. Obisk Akademskega pevskega zbora na tem perečem kosu slovenske zemlje je dokazal; kako pomembno je narodno-stno-kulturno stremljenje in delo tega našega mojstrskega zbora. Akademski pevski zbor zasluži polno priznanje za to svojo pot, ki je rodila tako bogat uspeh in odnesla iz Kočevja hvaležnost vsega tamkajšnjega slovenskega življa, v dnu srca potrebnega, da iz ugodnejših slovenskih krajev in razmer poteko čvrste niti, ki ga bodo živeje povezale v prelepi bratovski sestav slovenske skupnosti in nedeljivosti.
Strahotne povodnji na Štajerskem
kakršnih še ni bilo od leta 1916
Maribor, 24. maja.
Že včeraj je začela Mura pri Gornji Radgoni in v Apaški kotlini sumljivo naraščati, tako da je bilo prebivalstvo v neprestanem strahu, kdaj se bo voda razlila čez bregove. Obenem pa so tndi že prihajala iz Avstrije vznemirljiva poročila o velikih poplavah. Spričo tega je bilo vse prebivalstvo že trdno prepričano, da bo gotovo v kratkem prišlo do večje povodnji. Vendar pa ni
Apaški kotlini. Ljudje pravijo, da takšnih v teh krajih še ni bilo od leta 1916 naprej.
Apače so popolnoma zalite i vodo in odrezane od Gornje Radgone. Ceste prekriva več metrov visoka voda. Prav tabo je vsa pod vodo Gornja Radgona. Promet se ves vrši samo s pomočjo čolnov. Najhujše so prizadeti kraji, ki leže med Gornjo Radgono in Ljutomerom. Vsa pokrajina je podobna ogromnemu jezeru, ki sega skoraj tja
nihče slutil, da bo ta povodenj tako strašna. Že I do Murske Sobote. Voda pa še vedno narašča ter ponoči so se začele strahotne povodnji po vsej * se je bati usodne katastrofe.
Železniška nesreča v Dravski dolini
Hudournik zalil progo - Lokomotiva in dva vagona večernega
posebnega vlaka skočili iz tira
da bi bila nesreča zahtevala nad 100 življenj.
Ko je lokomotiva zadela ob oviro na progi, je presenetil potnike^ v vlaku strahovit sunek, ki jih je pometal 6 sedežev. Mnogi so dobili hude bunke in manjše poškodbe od udarcev ob klopi ali pa od prtljage, ki jim je padla na glavo. V Vlaku je nastal za hip strašna panika, ljudje pa so ee takoj zopet pomirili, ko so videli, da je vlak obstal in da ni več nevarnosti. Poskakali so iz vagonov ter hiteli naprej na pomoč, meneč da je nesreča v prednjih vagonih zahtevala žrtve. S prevrnjene lokomotive so prihajali klici na pomoč. Tam sta ee nahajala kurjač Franc Flis in strojevodja Franc Oman. Kurjača^ Flisa je para močno opekla, poleg tega je dobil še hude notranje poškodbe. Strojevodja Oman je bil le lažje poškodovan. Z veliko težavo in po več kakor uro trajajočem delu 60 ju oba osvobodili z lokomotive ter ju prenesli nazaj v vagon. Tudi v postnem vozu, ki je bil poveznjen na lokomotivo, so iskali žrtve. Na klicanje pa se je poštni uradnik v vozu oglasil, da ni poškodovan, samo na prosto ne more. Tudi njega so osvobodili iz prevrnjenega vagona. Med tem pa je že prišla fe Maribora reševalna kompozicija železniških delavnic, pripeljal se je tudi zdravnik, ki je preskrbel za ranjenega kurjača in strojevodjo, kmalu nato je prispel tudi vlak z osebnimi vagoni, v katere so potniki prestopili ter 60 potem nadaljevali vožnjo naprej. Delavci so z reševalno kompozicijo ostali na progi vso noč in tudi danes ves dan, vendar ovire *e niso zamogli odstraniti s tračnic. Promet se še sedaj vrši e prestopanjem na ta način, da vozijo vlaki iz Maribora do mesta nesreče, na drugi strani pa prihaja Vlak iz Koroškega ter se vrača zopet nazaj. Nesreča je zahtevala znatno materialno škodo.
Maribor, 22. maja.
Sinoči ee je v Mariboru bliskovito raznesla vest, da je iztiril večerni koroški vlak, ki prihaja na mariborski glavni kolodvor ob pol 21. Govorilo se je skraja, da je katastrofa izredno velika, da je vlak vrglo v Dravo in da je veliko potnikov mrtvih. Med ljudmi, ki so zvečer na koroškem in glavnem kolodvoru čakali pri1 vlaku na svojce, je nastala zaradi teh vesti strahovita panika, vse je bilo prepadeno in ženske so jokale. Končno se je železniškemu osebju posrečilo razburjene ljudi pomiriti z zagotovilom, da nesreča le ni tako huda in da sta ranjena samo dva človeka, strojevodja in kurjač. Iz Maribora so takoj poslali na koroško progo rešilni vlak in rezervno osebno kompozicijo, ki je pripeljal pozno ponoči prestrašene potnike ponesrečenega Vlaka. Od njih so se izvedele tudi podrobnosti vse nesreče, ki se je pripetila na sledeč način:
Včeraj popoldne je vihralo nad Mariborom in Poharjem strahovito deževje. Zlasti zvečer okrog 7 je bil naliv silovit. S 6trmih pohorsikih pobočij 60 drveli v dolino hudourniki, ki so nosili e seboj grušč in zemljo, na strminah pa so se premikale zemeljske plasti ter so se vdirali plazovi. Ti plazovi so povzročili tudi katastrofo na progi med postajam Sv. Lovrenc in Ribnica na Pohorju. Ko je vozil med omenjenima postajama osebni vlak iz Maribora, je bila proga še prosta. Ta vlak ee križa na postaji Ribnica na Pohorju s koroškim osebnim vlakom, ki prihaja v Maribor ob pol devetih. Koroški vlak je odpeljal iz po&taje Ribnica nekaj minut po prihodu mariborskega vlaka. Med tem časom pa se je vdrl plaz kmalu za Ribnico ter je progo zasuL Strojevodja, ki v temi in dežju ni videl proge pred seboj, je mirno vozil z normalno brzino, meneč, da je pot pač prosta. Naenkrat pa je nastal strahovit sunek, lokomotivo je dvignilo v zrak ter jo je povprek in z navzgor obrnjenimi kolesi treščilo na progo. Za lokomotivo priključeni po&toi voz pa je dvignilo ter ga pognalo naprej, da je stroj takorekoč zajahal ter je obstal na lokomotivi. Naslednji voz — službeni železniški vagon je tudi iztiril ter se je zaril v breg. Osebni vagoni pa so stali vsi k sreči na progi. Velika sreča je tudi, da se je vdrl plaz na progo na dotičnem mestu, kjer je izpeljana na ravnem svetu. Kakih 50 metrov naprej pada pobočje čisto od proge v Dravo, pa bi bila tukaj nesreča mnogo usodnejša ter bi bil morda vea vlak zdrvel v narastlo reko, tako
Podaljšanje krajevnih vlakov do, oziroma od Podnarta
Pričeoši od ponedeljka 23. maja dalje vozijo lokalni potniški vlaki Jesenice-Lesce Bled do in od Podnarta Krope. Vlak, ki odhaja sedaj iz Lesc Bleda ob 5.13, bo odhajal iz Podnarta Krope ob 4.47, iz Otoč ob 4.52, iz Radovljice ob 5.05. Vlak, ki odhaja sedaj iz Jesenic ob 6.25, bo prihajal v Radovljico ob 6.58, v Otoče ob 7.07 in v Podnart Kropo ob 7.12. Vlak, ki odhaja sedaj iz Jesenic ob 22.30, bo prihajal v Radovljico ob 22.59 v Otoče ob 23.10 in v Podnart Kropo ob 23.16.
1 Proti drugi uri popoldne sem bil V Square Latfarde pred hišo profesorja G&rarda. Šel «em po stopnicah gor in pozvonil.
»Pogledala bom, če je gospod pro-lesor doma,« je dejala deklica in vzela mojo vizitko.
Ah, da ga ne bi bilo doma. Toda ne, bolje je »tvar urediti čimprej mogoče.
Delde je priilo ie nazaj.
»Prosim, vstopite.«
Profesorjeva delovna soba je bila temna. Mislim, da bi si sploh ne upal 'govoriti, če bi bila čisto svetla.
Moje pripovedovanje je trajalo ka-(kih deset minut. Brez dvoma sem se že nekaj dni pripravljal, kaj bom moral v danem trenutku govoriti, kajti brez mnogo truda tem nalel besede, ki sem jih rabil. Samo moj vrat je bil nekam trd.
Končal sem celo r. neko gotovo neprisiljenostjo.
»Vi, gospod profesor, ne bi te zgodbe nikidar izvedeli, če «c ne bi prišel obtožit sam. Toda moje vedenje bi bilo potem res neopravičljivo. Videl in slišal sem stvari, ki ne smejo biti ne-
Iiozabljene. Imam dober spomin in po-eg tega sem si še beležil. Sem vam popolnoma na razpolago, če ...«
Medtem, ko sem govoril, je vrtil med palcem in kazalcem desne roke svoj ščipalnik. Niti enkrat me ni prekinil: bilo je gotovo, aa je moje početje brez nadaljnega obsojal. Toda opazil sem vendar več začudenja kot pa strogosti.
Umolknil sem, da bi on lahko sploh kaj rekel. Toda molčal je naprej.
Začel sem igubljati svojo gotovost.
»Razlogi,« sem rekel, »ki so me silili v to pustolovščino so...«
Zamahnil je z roko.
»Nepotrebno,« je menil, »morda te razloge poznam.«
Medtem, ko je to govoril, je odprl predal svoje pisalne mize in brskal med papirji.
Plerre Bžnoit:
VELIKI JEZ
Roman Iz Irskih boiev za svobodo
63
»Tukaj sta dve pismi na vaš naslov.«
»Pismi na moj naslov?«
»No, da,« je menil s trohico posmeha v svojem pogledu. »Saj je čisto naravno, da je bil del vaše korespondence poslan na College de France. Prosim, da mi oprostite, ker sem obe pismi odprl. Toda, saj nisem mogel slutiti, ali ne .,.«
Dvignil se je s tola.
»Oprostite, prosim, toda oditi moram.«
Tudi jaz sem vstal. Spremljal me je do vrat na hodniku.
»Na svidenje, gospod Gčrerd. Ob tem času sem vsak dan doma. Ne dajte mi preveč dolgo čakati na vaš drugi obisk. Najbrž bom moral računati na informacije, katere ste v svftji prijaznosti zbirali namesto mene.«
Bilo je štiri. Kopica otrok, ki 60 se prerivali, je prišla iz šole. Počasi sem šel po Claude-Bemardovi cesti in zavil na cesto Grey-Luscac. Pismi sem tiščal v roki in iskal prostora, kjer bi mogel sesti in čitati.
Bil je čudovito poln majski dan, topel in jasen. Moč sonca se je ie blagodejno čutila.
Na vogalu ulice Soufflot in Boulc-vard Saint Michel sem sedel v restavraciji Pantheon na teraso, Odpl sem prvo pismo. •
. Bila je elegantna naslovnica iz debelega papirja, V levem kotu je bila vtisnjena mala zlata krona. Prebral sem nekai vnstic, ki so gotovo morale zbegati glavo profesorja Gerarda:
Chelsea, 14. maja 1916.
»Z resničnim veseljem sem zvedela, dragi prijatelj, da ste se vrnili zdravi in veseli od vsega, česar ste se malo nepremišljeno udeležili. Morda se niste vedli do mene povsem pravilno, toda vseeno se veselim, da bi Vas videla. V petnajstih dneh pridem v Pariz, da si ogledam poletno modo. Izkažite mi svoje prijateljstvo in obedujte pri Ri-tzu z Vašo
Floro Arbiikle,
P. S. Reginald, ki se Vas rad spominja, mi naroča, naj Vam povem, da bi ga zelo veselilo, dobiti od Va6 povabilo k enemu Vaših predavanj na College de France.«
Vtaknil sem pismo v žep. Tresoč »e sem odprl drugo: spoznal sem An-tiopino pisavo.
Bila je navadna, siromašna in črtana pola papirja. V levem kotu, kjer je imela elegantna vizitka lady Flore vtisnjeno zlato krono, je imelo to pismo številko. Nedvomno številko jetnice: Zapor v Portlandu, 15. maja 1916.
Zvedela sem, da ste zdaj na varnem in rešeni. Neki moj prijatelj se je zavezal, da bo pismo oddal. Upam, da ga boste prejeli.
Najbrž veste, da me je vojaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo. Ne pritožujem se, imam pogum. Toda, da ga bom imela še več, se moram do Vas razbremeniti krivde, ki sem jo prevzela prostovoljno nase.
Gotovo se še spominjate: Pred tremi tedni, ko sva ee vrnila od obale s sprehoda, ki sva ga naredila skupno,
sem Vas prosila, da se ne jezite name, če bi nekega dne o meni kaj izvedeli. Izpovedati se Vam hočem sama;
Bili ste varani. Jaz nisem tista deklica, ki ste jo nekoč spoznali v Franciji. Jaz nisem grofica Kendalska. Grofica Antiopa je umrla 6. junija 1914, tedaj, ko se je ponesrečil tudi njen mož. Grofica Antiopa počiva na pokopališču v Dunmoreju, kjer ste, kakor sem zvedela, pred nedavnim molili na njenem grobu, ne da bi to slutili.
Sem ubogo dekle, ki je moralo po nesreči svoje gospodarice stopiti na njeno mesto. Zapustili smo Dunmore_, kjer so nas poznali. Misliti smo morali na Donegalovo prerokbo. Morda Vam bo zdaj jasna marsikatera stvar, ki Vam je bila zagonetna.
Bila sem ubogljiva. Do Vašega prihoda v K^ndale 6em vse delala brez težav. Od onega trenutka dalje sem mislila, da bom zblaznela. Če Vam pišem pismo, je to samo zato, da Vara povem resnico: mislim, da sem Vas ljubila. Toda hkratu sem čutila, da bi Vi ljubili edino grofico Kendalsko, V meni ste skušali najti samo spomin nanjo. Zelo sem trpela.
Zdaj je vse končano. Nič več ne bom prišla iz ječe, če se pa to vendar nekega dne zgodi, tedaj bom postala žena Ralpha Mac Gregorja, s katerim sem se zaročila leta 1914, ko se je zgodila ona nesreča. Vi veste, da je dober in pošten. Ljubi me, in jaz mislim, da ga bom nekega dne tudi zopet vzljubila,
Z Bogom
Edith Stevrard.«
Počasi sem pismo zgrnil. Kakor v megli sem videl pešce, ki so korakali pred menoj sem in tja: delavke, študentje in vojaki na dopustu.
Nasproti mene je umiralo večerno sonce v zelenkastem in rdečkastem sijaju dreves v Luksemburškem vrtu.
KONEC.
Filmi
»Vedna prevana« (Kino Matica). »Fran Sylve-lin« je originalni nemški naslov tega filma. Tokrat pa ga »poslovenjevalci« niso polomili, kajti v resnici je »vedna prevara«, ko človek hodi s skromno nado v srcu gledat nemške filme, češ, morda bo pa tale dober. P aga noče biti in nej res vedna prevara. Inter arma silent »Musae«; morda je to tudi indirektni dokaz, da so Nemci vedno »inter arma«, kajti tam Muze vztrajno molče. Kaj hočemo. Iz »Vedne prevare» bi morali izrezati vse prve tri četrtine, snov, ki bi bila filmsko vredna obravnavanja, se začenja razkazovati šele četrt ure pred koncem predvajanja. Ta snov ni nehvaležna, čeprav je bila problematika obravnavanega razkrita in prikazana že neštetokrat. Francoz bi moral imeti stvar v rokah, pa bi se bržčas dalo še kaj znosnega in prebavljivega iztisniti iz nje. Tako pa 60 Nemci zgradili prečudno piramido iz samih psiholoških ne-možnosti, vrtoglavih neverjetnosti in neznosnih nelogičnosti ter so to piramido ob koncu enako zmagoslavno tudi zašiljali v konico in krono (»Fini« coronat opus« pravijo, kajne?). Zanimivo je, da dandanašnji pri nemški filmski tvornosti ne morejo uspevati niti igralci tako velikega formata, kakor 6ta Heinrich George in Maria von Tasnadyi ampak postajajo na Prokrustovi postelji vitezi žalostne postave. Drugi glavni junaki so odvratni, humor reven in prismojen, edino lepo, kar danes začuda vedno vidimo v nemških filmih, pa so bogato obložene mize, ob katerih 6i z najmikavnejšimi^ jedmi ob hlastni naglici hitijo polniti želodce važnejše nastopajoče osebe. »Vedna prevara« ali »Fran Sylvelin« je nov dokaz, da je nemška filmska produkcija danes kvalitativno povprek tako nizka, da ne zasluži obiska.
Velik požar v Teznu
Maribor, 24. maja.
Sinoči okoli četrt na 11 je opazil železniški uradnik, ki je zaposlen v prometni oisarni na kolodvoru v Taznu, sumljiv sij iz nekega objekta tekstilne tovarne >Texa< d. d. v Teznu. V tem poslopju je bil tudi mal svinjak, v katerem je imel zelezniški delavec Žagar par prašičev. Nad svinjakom je bilo shranjeno nekaj volne. Tu je izbruhnil požar, katerega sij je opazil omenjeni zelezniški uradnik iz kolodvorske pisarne v Teznem. Ta uradnik je takoj obvestil o tem sumljivem siju vodstvo tovarne, ki je odhitelo na omenjeni kraj. Obveščeni so bili tudi gasilci iz Maribora, Peker, Hoč, Razvanja, Pobrežja in nekaterih drugih krajev. Zaradi slabega pritiska vode v hidrantu je moral stopiti v akcijo tudi mariborski škropilni voz. Morali so namreč s tem vozom dovažati vodo, s čemer je bilo gašenje zelo otež-kočeno. Poleg tega pa je bilo vreme tudi precej vetrovno in je tako obstojala nevarnost, da požar ne bo uničil samo tovarniških poslopij, pač pa da 6e bo razširil tudi na sosednja poslopja, škoda, ki jo je povzročil požar na sami omenjeni zgradbi, znaša nad 100.000 din, škoda na strojih pa nad pol milijona din. Lastniki tovarne so Ljubljanska kreditna banka in Jugoslovanska banka d. d. iz Zagreba. Lani je v ta objekt udarila strela, ki je napravila sicer malo škode. — Včerajšnji požar je po vsej verjetnosti povzročil kratek stik.
Železniška nesreča v Hrastniku
V soboto popoldne med 18 in 19 se je na do-vlačilnem tiru Kemične tovarne v Hrastniku primerila železniška nesreča, ki je povzročila znatno materialno škodo. Tir je precej napet. Od tovarne so vozili tovodne vlake, ki eo bili naloženi s steklenicami raznih kislin. Vlak pa je začel drčati nizdol proti hrastniški postaji. Vsi vozovi so prileteli v zatirnik in tam iztirili. Materialna škoda, ki jo trpi tovarna, je znatna. Vagoni so bili deloma poškodovani. Mnogo velikih steklnic s kislinami pa je bilo razbitih. Železniške uprave ne zadene nobena krivda.
Novi pevelinik dravske div. oblasti se je poslovil od N ia
Belgrad, 24. maja. m. Novo imenovanemu poveljniku dravske divizijske oblasti gosp. generalu Gjorgju Lukoviču je snoči priredil tukajšnji častniški zbor poslovilni večer. General Lukovič je bil do zdaj poveljnik moravske divizijske oblasti. Na večerji so posamezni povabljeni zastopniki izrekli nekaj zdravic. Prijatelji so generalu Lukoviču zazeleli srečno pot in mnogo uspeha na njegovem novem službenem mestu v Ljubljani.
tfProsimo sočutja za rusko ljudstvo"
, Andrew Smith, ameriški delavec, ki je prebil leta in leta v Rusiji iu napisal potem preprosto, a pretresljivo prepričevalno delo »Bil sem delavec v Sovjetski Rusiji«, piše o namenu svojega dela takole:
»Skušala sva z ženo svoje poročilo omejiti strogo samo na to, kar sva videla sama v dnevnih stikih z ruskimi delavci. Jaz sem bil delavec v tovarni za električne potrebščine v Elek-trozavodu, moja žena pa je bila gospodinja. Pri večini primerov v tem pripovedovanju sva navedla prava imena ljudi in krajev, o katerih govoriva. Izjeme glede tega so utemeljene zaradi nevarnosti, v katero bi utegnile priti osebnosti, o katerih je tu govora.
Nisva si nič prizadevala, da bi v bralcih vzbujala vtis, da sva tam doli doživela veliko hudega. JNajm namen ni, da bi vzbujala sočutje do sebe. Prav nasprotno: Priznati morava, <Ia sva uživala zelo nenavadne ugodnosti, ker so z mano ravnali ko s specialistom iz tujine. Prav te pravice in ugodnosti, ki sem jih užival skupno s sovjetskim uradnjakarstvom, so izzvale v nama globoko razočaranje spričo strahotne rev-ru c£a ljudstva in naju silile, da nisva stedila z nobenim naporom, da bi ameriškemu narodu prikazala položaj v Rusiji tak, kakršen je. Iščeva in prosiva pomoči in sočutja za rusko ljudstvo, obojega tako zelo potrebno nrav zdaj, ko preživlja tako kruto stisko ic trpljenje«.
Listek začne izhajati jutri.
Za Binkošti
posebni vlak v Trst
katerega priredi Zveza *a tujski promet ▼ Sloveniji* Prijave in informacije do 30. maja v
izletni pisarni M. Okorn
Ljubljana — hotel »Slon«. — Telefon 8t- i**®" Vhod h Prešernove ulice.
Pri prijavi so plača samo 20 din za kol. potni list,
ostali znesek i a vožnjo pa najkasneje do 3- junija. Prijavite se čimprej, ker jo Število udeležencev omejena*
Od tu in tam
Pogajanja med zagrebškimi čevljarskimi mojstri in pomočniki, ki so pred 14 dnevi začeli stavkati, §e zdaj niso končana. Čevljarski pomočniki so odpovedali kolektivno pogodbo ter zahtevali, da se spremene nekatere točke te pogodbe. Med drugim so zahtevali tudi, da mora zaslužiti vsak čevljarski pomočnik v Zagrebu od dela pri enem paru čevljev po 120 dinarjev in ne po 80, kakor je bilo doslej. To so bile glavne zahteve čevljarskih pomočnikov, na katere pa mojstri niso pristali. Zato so pomočniki odpovedali delo in začeli stavkati. Začela so se takoj tudi pogajanja med zastopniki delodajalcev in delavcev, ki pa do danes še niso rodila nikakega uspeha. V soboto so čevljarski mojstri, ki so organizirani pri Zvezi hrvatskih obrtnikov, sporočili svojim pomočnikom, da odslej ne bodo vodil nobenih pogajanj več, dokler se ne odločijo, začeti spet z delom. Pozivajo jih tudi, naj gredo takoj na delo, ker smatrajo stavko za končano. Pomočniki pa nameravajo stavkati še naprej, dokler ne bodo dosegli vsaj nekaj tega, kar so zahtevali.
Osrednjo jelniinico sa fakine, ki niso obsojeni več kot na leto dni zapora, bodo zgradili v Kraševcu. Pravosodno ministrstvo je že zaprosilo kraljevsko občino, naj odstopi primerno zemljišče, kjer bo stala nova jetnišnica. Na svoji zadnji seji je kragujevški mestni svet soglasno sklenil, da za zgraditev teh zaporov odstopi državi 16 hektarov zemljišča. To na vse zadnje ne bo tako majhen kazenski zavod. Sicer pa, kaj mi vemo, kakšne so Jam krajevne potrebe.
Advokat Paja Neškov iz Bele Crkve, ki je poneveril 80J000 dinarjev, je bil te dni obsojen. Državni tožilec ga je namreč obtožil, da je ta denar poneveril tedaj, ko je bil župan. Ni dvoma, da je omenjeni odvetnik ta denar res ukradel, kajti pri razpravi ni mogel dokazati, v kakšne občinske stvari bi ga bil porabil. Sodišče se je tako prepričalo, da je bivši župan in odvetnik Paja kriv in ga je obsodilo na dve leti robije in izgubo advokature. Dr. Paja Neškov se bo seveda pritožil proti tej obsodbi.
Po vseh zagrebških hotelih in restavracijah se morajo povišali cene najmanj za 30%, tako 60 sklenili na svojem zadnjem sestanku zagrebški hotelirji in gostilničarji. To povišanje cen utemeljujejo s tem, češ da so se podražila vsa živila. Na tem svojem sestanku so hotelirji in gostilničarji sklenili med drugim tudi, da nihče ne sme v Zagrebu prodajati vina pod 12 dinarjev, žganja pa »e pod 30 din liter Doslej je bila povprečna cena vmu 8 do 10 dinarjev. Dosti manj ga ne bodo prodali tudi če bo najmanj po 12 dinarjev »kila«.
>Nikdar v svojem življenju te nisem še toliko smejal, kakor danes,* je dejal časnikarjem razbojnik Gjorgje Socilj, ko ga je v petek sodišče v Banjaluki obsodilo na smrt zaradi njegovih zverinskih umorov. Poleg njega je bil ta dan obsojen na smrt tudi njegov pajdaš Mihajlo Tomič, na 14 let robije pa Branko Tomič. Ko je odhajal, je dejal: »Tako je zdaj tudi posel končan. Vendar bodo imeli z menoj še opravka, ko me bodo obešalu Vedel sem, da bom obsojen na smrt, saj drugega nisem zaslužil. Pritožil pa se bom nad to obsodbo, ker mislim, da ni človeka, ki bi bil s smrtno obsodbo zadovoljen. Kljub temu, da se zavedam, kako strašne stvari sem počel, vendar upam, da mi bo vrhovno sodišče kazen omililo.« Časnikarje je nato še vprašal, če kdo njih zna 6tenografijo. Zase pravi, da obvlada zelo dobro 6rbohrvatsko stenografijo in da ee je začel učiti tudi nemško. Zal mu je samo — tako je dejal — da tega znanja ne bo mogel izpopolniti. Številno občinstvo, ki ja bilo v sodni dvorani in zunaj, je po razglasitvi smrtne obsodbe priredilo prave demonstracije ter v znak zadovoljstva nad tem, da se
oo	zdaj le rešilo nevarnih zločincev, vzklikalo: ^Živela pravica l Živelo sodišče, pravici je zadoščeno!«
V	mohamedansko vero je lani prestopilo v moravski banovini 169 ljudi, ki so bili v veliki večini prej pravoslavni. Katoličanov je bilo od teh prej samo 22. Med pravoslavnimi, ki so postali moha-medanci, je bilo 65 moških in 82 žensk, od katolikov pa 16 moških in 6 žensk. Pri mešanih zakonih je zanimivo to, da so ženske povečini obdržale isto vero kot so jo imele pred poroko, medtem ko moške ne ovira dosti, da ne bi kar brž prestopili v drugo vero. Prestopanje v mohamedansko vero je bilo nič manjše po deželi kot po mestih. Razlogi za prestop v drugo vero so pri teh ljudeh precej različni, glavno vlogo pa je igralo pri tem še vseeno gospodarsko vprašanje. Med »novimi« muslimani je tudi precejšnje število intelektualcev. Po narodnosti je večina Srbov, nekaj Hrvatov in tudi nekaj Rusov.
Pel »slepih* potnikov se je le dni pripeljalo z nemško potniško ladjo »Mariont v Dubrovnik. Tu so jih prav &a prav šele odkrili. So to na|i državljani, ki so se hoteli poceni prepeljati v Alžir. To pa seveda ne gre kar tako. Vsak ne more biti potnik na takšnih ladjah, kakršna je »Mariont, pa še na kakšnih drugih tudi ne.
Naredil se je za pomočnika narodnega poslanca Ačima Popoviča neki Krsmanovič iz okolice Kraševca, da je laže ociganil preveč lahkoverne ljudi za precejšnjo vsoto denarja. Pobiral je za »intervencije« na »merodajnih mestih«, posebno pri poslancu Popoviču Od nekaterih je izvabil kar po 5000 din, od drugih po 2000, od manj premožnih in seveda »lažje intervencije« po 1000 din, zadovoljen je bil pa tudi za manjšo vsoto. Tako je počasi izvabil od ljudi že kar lepe denarce, uspeha od njegovega »posredovanja« na merodajnih mestih pa ni bilo nikjer opaziti. Ko je Krsmanovič že precej svojega posla opravil, so prišle le goljufije na uho tudi resničnemu poslancu Popoviču Acimu, ki je seveda svojega lažnega tajnika prijel in ga zdaj toži pred sodiščem. Iz njega Krsmanovič sicer ni izvabil denaria, ukradel mu je pa čast in dobro ime, 6aj je vendar narodni poslanec.
Nekak poskusni izlet v Dubrovnik je naredila te dni skupina dijakov in Stockholma. V
Jej skupini je 26 dijakov višje tehnične šole Jz Stocknolina. Skupino vodi nekaj profesorjev. Ce se bo švedskim dijakom naše Primorje do-Padlo, to se pravi, če se jim bo dopadlo tudi vse drugo, kar je v zvezi s takšnim dolgim izletom iz severnega konca Evrope na naš_ topli jug, pravijo, da se bo v Dubrovniku in po nekaterih drugih naših obmorskih mestih kaj Kmalu oglasilo še nekaj drugih skupin švedskih dijakov in drugih izletnikov.
Hudi nalivi in razne katastrofe
Toča na Barju — Stanje voda
Ljubljana, 23. maja.
Sobota je bila dan, ko so na mnogih krajih Slovenije besneli hudi nalivi, se vrstile vremenske katastrofe, ki so napravljale ponekod ogromno škodo. Najhuje eo bili prizadeti kraji od Maribora proti Pohorju, zlasti okoli Ruš ter Breznega in Ribnice. Tu so divjali silni viharji. Nalivi pa so trajali tudi v Ljubljani in okolici, dalje po Dolenjskem in Notranjskem. Hudourniki v planinah so ^silovito naraščali in je Sava v gorenjem toku začela v soboto močno naraščati. Na mnogih krajih je prestopila bregove, tako okoli Črnuč. Pri Trzinu je Sava narasla skoraj za 3 m.
Ljubljanica in njeni pritoki so zaradi trajnega, močnega deževja osobito v soboto začeli prestopati bregove in se razlivati po njivah in travnikih. Ljubljanica okoli Bevk in nižje tja proti Podpeči je poplavila travnike, in nekatere njive, kjer so kmetje utrpeli delno škodo, kajti povodenj bo škodovala krompirju in fižolu. Pri Lipah je voda zelo hitro naraščala in eo bili nekateri posestniki v nevarnosti. Baje je voda odgnala nekaj živine, govorica pa še ni bila davi točno potrjena. Močno so narasli pritoki, tako Ižca, dalje Iška, Horjulščica, Mali graben, Glinščica in drugi. Vsi veliki in mali jarki po Barju so drugače zvrhani vode. Ker je ponoči nehalo deževati, je za enkrat nevarnost	kake	večje povodenjske	katastrofe odstranjena,	kajti	Ljubljanica je	začela
že upaaati. Davi je bila nad Barjem prav gosta megla, splošno pa je bilo dopoldne prav izredno oblačno.
Po poročilih iz Fužin je bilo davi ob 8 vodno stanje Ljubljanice pri bidrocentrali 1.80, preteklo soboto dopoldne pa 1.75 m.
Na Barju je med popoldanskim hudim nalivom okoli 16 padala	tudi	drobna toča, ki	ni	napravila na kulturah	nikake škode. Toča	je	za-
vzela okoli 500 m širok pas v 6meri od Viča proti Turjaku.
Po poročilih iz Starega trga pri Ložu je lam v soboto divjal hud naliv. Drugače urejeni potok Obrh je pred Golobino v spodnjem toku poplavil travnike in njive.
Po podatkih Hitrotehničnega urada v Ljubljani je Sava pri Radečah naglo naraščala 19. t m. in je dosegla ta dan ob 9 zvečer 3.80 ni. Pri Litiji je sava 21. t. m. ob 16 dosegla 2.45 ni. Močno je naraščala Savinja, ki je v Celju 21. t. m.
ob 8.35 merila 2.30 nad normalo. Savinja je pri Solčavi odnesla tudi banovinski most. Tam so se zajezili razni splavi in hlodi, ki so pritisnili z vso silo na most in ga podrli.
Kongres slaščičarjev in medičarjev v Ljublfani
Tretji kongres slaščičarskih in medičarskih mojstrov Saveza kraljevine Jugoslavije se bo vršil letos od 7. do 9. junija v Ljubljani
Po kongresih v Belgradu in Zagrebu se sedaj marljivo pripravljajo slovenski slaščičarji, da prirede čim dostojnejše tretji kongres. Pred časom se je vršil v hotelu »Štrukelj« v Ljubljani dobro obiskani sestanek članstva, na katerem je bil izvoljen prireditveni odbor z raznimi odseki
Za letošnji kongres vlada veliko zanimanje. Do sedaj je že mnogo prijav od srbskih in hrvatskih mojstrov, kar da sklepati, da bo tretji vsedržavni kongres lepa manifestacija skupne organizacije vseh slaščičarskih mojsrtov kraljevine Jugoslavije.
Predvsem bo tretji kongres poudaril zahtevo, da se ne sme več pnviligirati stanu škodljivih elementov, ki izven zakona po mili volji posegajo v delokrog slaščičarjev. Zahteval bo pa tudi točno začrtamo mejo med stanovi, kateri si hočejo stopoma prisvojiti izdelavo predmetov, katere sme po zakonu izdelovati le mojster slaščičar, odnosno medičar.
Slaščičarski in medičarski mojstri hočejo s svojo skupno organizacijo postaviti obrambni zid, da si za-Sčjtijo svoje po zakonu priznane pravice. Po6ebno pa hočejo poudariti na kongresu, da se pri novelizaciji obrtnega zakona vseskozi upoštevajo predlogi poslani Zbornici za TOI v Ljubljani, katere je združenje slaščičarjev in medičarjev na svojih sejah odobrilo.
Prireditelji kongresa so se potrudili, da kongres čim bolje uspe. Posetnikom kongresa pa bo dana prilika, da si ogledajo velesejem in v skupnih izletih najlepše kraje Slovenije. Pričakovati je, da se bo veliko število pripadnikov slaščičarske in medičareke stroke udeležilo kongrea6 in da bo tretji kongres prekašal vse dosedanje.
Pevke in pevci! Prihodnja vaja vseb zborov ee vrši v ponedeljek (23. maja t. 1.) ob 20 v Glasbeni Matici. — Hubadova župa.
Nedeljski športni pregled
v
Glavna včerajšnja športna prireditev za Jugoslavijo je bila brez dvoma meddržavna nogometna tekma med Jugoslavijo in Italijo. Za srečanje teh dveh nogometnih reprezentanc, ki sta po 13 letih zopet igrali, je vladalo v Italiji veliko zanimanje in je bilo na igrišču v Genovi, kjer je bila tekma, navzočih nad 30.000 gledalcev.
Reprezentanci sta nastopili takole: Italija: Cere-soli, Foni, Rava, Perrazzolo, Andreolo, Locatteli, Pas, sinati, Meazza, Piola, Ferrari, Colausi.
Jugoslavija: Glaser, Hugl, Dubac, Lechner, Jazbec, Kokotovič, Špioš, Petrovič. Matošič ml., Tomaševič, Perlič.
Rezultat tekme je bil 4 : 0 (2 : 0) za Italijo. Jugoslovansko nogometno zastopstvo je včeraj v Genovi odigralo eno svojih najslabših tekem. Naši igralci 6e nikakor niso mogli znajti; igrali so z veliko tremo in brez zaupanja sami v sebe. Tako se je Italijanom že v prvih desetih minutah posrečilo zabiti dva gola, ki bi ju pa Glaser ob malo boljši duhaprisotnosti lahko držal. Naša obramba in krilska vrsta je tekala po igrišču brez moči in brez oilja. Najprej se je še znašel Glaser, ki je po prvih dveh golih začel sijajno braniti. Srednji krilec Jazbec je od časa do časa zaigral malo boljše in skušal v
je osamljen. Napa_ . __________
brez sistema in puščal žoge, m mu j.i* ^uaujaia mača obramba, nasprotnim krilcem in branilcem, v napadu sta bila najslabša oba »Francoza« krili Perlič in Šipoš, od katerih se je pričakovalo največ. Takšen vtis, ki ga je napravilo jugoslovansko moštvo, je bil slab in rezultat tekme 4 : 0 realen. Italijani 60 igrali dobro zlasti v prvem polčasu, dočim se v drugem niso dosti trudili, ker so videli, da imajo pred seboj podrejenega nasprotnika. Tekmo je sodil Nemec Birlem ne preveč dobro in bolj v korist Italijanov. Iz Genove potuje naša reprezentanca v Pariz, kjer bo prisostvovala tekmi Anglija-Francija, nato pa gredo v Bruselj, kjer bo prihodnjo nedeljo meddržavna tekma Jugoslavije in Belgije.
Druga ^ mednarodna nogometna tekma med Anglijo in Švico se je na splošno presenečenje končala z zmago Švicarjev 1 : 2. Igra švicarske reprezentance je bila izredna.
TENIS.
Drugo mednarodno srečanje Jugoslavije Je bilo včeraj v Zagrebu, kjer se je odigralo drugo kolo tekmovanj za Davisov pokal. Drugo kolo teh tekmovanj med' Anglijo in Jugoslavijo je v znaku nalivov in do sedaj ni bilo mogoče niti eden dan odigrati vsega programa. Solotna tekma med Mitičem in Buttlerjem se je končala s sijajno zmago Mitiča v razmerju 3 : 6,
1	: 6 in 4 : 6. Druga tekma med Punčecem in Shayesem je bila prekinjena ob stanju 6 : 4, 4 : 6, 6 : 2 in 3 : 2 za Punčeca. Včeraj je bilo na igrišču na Šalati zbranih nad 4000 ljudi. V prvi igri je Punčec zmagal še v prekinjeni igri s Shayesem in tako je Jugoslavija vodila že z 2 : 0, Tej prekinjeni igri je nato sledila igra v dvoje. Jugoslavijo sta zastopala Mitič in Punčec, An-pa Buttler in Wilde. Mladi angleški igralci našima
glijo
dvei
Poročnik indijske brigade za naše naročnike 14 din, za druge	24	din.
«
j t— ■—......	..	augiom	igralci	ni
Ivema izredno dobro razpoloženima igralcema niso bili kos in so prva dva seta že izgubili v razmerju 7 : 5 in 6 : 3. V tretjem setu pa je morala biti igra v dvoje zaradi izredne plohe prukinjena ob stanju 0 : 3 za Anglijo. Tekme sc bodo danes popoldne nadaljevale, m sicer naprej prekinjena igra v dvoje, nato pa še obe poedinični igri. Jugoslovanski igralci so v tako dobri formi, da 6memo računati s sijajno zmago 5 : 0.
V	Berlinu vodi do sedaj Nemčija v tekmi za Davisov pokal proti Norveški s 3 : 1, Francija proti Monaku v Marseilleu pa 2 : 0.
DOMAČI NOGOMET.
V	Ljubljani je včeraj gostovalo italijansko moštvo FC Udineze. Italijanski nogometaši so v Ljubljani zapustili dober vtis in premagali našo Ljubljano v razmerju 6 : 2 (4 : 1). Igra slovenskega ligaškega zastopnik je bila zelo slaba in s strahom gledamo na datum 5. junija, ko se bo definitivno v tekmi s BSKom odločala usoda slovenskega ligaškega reprezentanta.
Podzvezno prvenstvo ljubljanske nogometne pod-zveze je včeraj tožno pokazalo, da niti Ljubljana (razen SK Ljubljane), niti Maribor, niti Celje, niti Kranj ne razpolaga z moštvom, ki bi bilo sposobno odvzeti Čakovčanom prvenstvo ljubljanske nogometne zveze. Dejstvo, da bo Čakovečki športni klub prvak ljubljanske nogometne podzveze, je sramota za vse slovenske klube ljubljanske nogometne podzveze. Včerajšnje tri podzvezne tekme so se končale takole: v Čakovcu je Hermes proti ČSK izgubil v razmerju 1 : 5 (1 : 3). Celje in Kranj sta v Celju igrala neodločeno 4 : 4 (1 : 3), v Mariboru pa je pred številnim občinstvom v mariborskem derbyju zmagal SK Železničar nad ISSK Mariborom v razmerju 2 : 0 (2 : 0). Tabela prvenstva ljubljanske nogometne podzveze je takale:
ČSK	9	7	t	1	23: 8	15
Železničar	9	5	2	2	29:14	12
Maribor	9	5	2	2	20:14	12
Hermes	10	2	4	4	23 : 28	8
Kranj	9	1	3	5	14:27	5
Celje	10	1	2	7	10:28	4
ZA KAKŠNE NAGRADE SE BODO BORILI OB JUBILEJU KOLESARJEV V NEDELJO
Kakor smo poučeni, bo šlo najbrž za prav lepe in dragocene spominske nagrade. Razstavljene bodo Pri tvrdki Bata na Aleksandrovi cesti. Razen nagrad za cestne in dirkališčne dirke bo v izložbi na vpogled tudi nekaj prav okusnih nagrad onih bici-klistov, ki 60 se prvi začeli bavlti s tem športom v Sloveniji. Tako n. pr. je poleg mnogih trofej znanega g. podpolkovnika J. Jakliča še nekaj trofej najuspešnejšega začetnega dirkača g. Viktorja Bohinca in pa krasni srebrni lovorjev venec g. Jake Gorjanca. So to nagrade, ki jih j« res za občudovati, ako jih primerjamo z današnjimi, za katere se od dirkačev zahtevajo mnogo večji napori in štrapac. Tako je n. pr. za prvodošlega dirkača glavne dirke na cesti poklonil ljubljanski »Touring-klub« dragoceno uro »štoparico«; za prvodošlega dirkača, člana ljubljanske kolesarske podzveze, so člani bivšega Kluba alov. biciklistov »Ljubljana« darovali lepo kabinetno uro; Auto-klub» Ljubljana« se je odrezal za prvodošlega juniorja cestne dirke t krasnim pokalom; najstarejšomu dirkaču na dolgi progi je od gotove tvrdke bil poklonjen lični »sweater« z na Prsih všitim grbom v narodnih barvah; za prvega juniorja na dirkališču je daroval mani mariborski dirkač Stefan Rozman lepo spom. čašo. Poleg omenjenih nagrad pa je še mnogo drugih, katere so prispevale razne domače tvrdke in drugi ljubitelji kolesarskega športa. Nad vsemi trofejami se bo bohotil velik plakat, ki predstavlja dirkača na visokem kolesu, kakršna so bila v rabi pred 50. leti. —
V	nedeljo bo torej velik in znamenit kolesarski dan, ki bo gotovo navdušil vse gledalce tako na cestnih dirkah, ki bodo predpoldne s ciljem na Blelweisovi cesti, kakor tudi pri pestrem sporedu popoldanske prireditve na dirkališču. Vstopnina na dirkališče bo malenkostna, za kar je pričakovati največjega obiska. Dirke se začnejo ob pol 15.
Uprava »Slovenca« naznanja žalno vest, da je danes zjutraj po zelo dolgi, mučni bolezni umrl dolgoletni uslužbenec ekspedicije, gospod
Alojzij Markovič
. . P°Kreb zvestega rajnega bo jutri, v ponedeljek 23. maja 1938 ob pol petih popoldne iz hise žalosti na Galjevici na pokopališče k Sv. Križu.
Naj počiva v miru!
V Ljubljani, dne 22. maja 1938.
	Krai	® B g-K	Tempe-ratnrs v C*		Kelattvna 1 vlaK« v %	se C	Veter	Pada vine	
		§.§ a “	• ta	63 • « * 5		Oblat*! fu-in	(smer. Jakost)	S B	ec "u u •>
	Ljubljana Maribor	762-S	15-2	6-8	92	■ii. 10	0	5-5	dež
	Zagreb	75S-6	22-0	13-0	90	8	E,	26-0	dež
	Belgrad	759-6	23-0	14-0	70	5	SSEj	0-2	dež
	Sarajevo	7O0-7	160	9-0	85	7	NNEj	1-0	dež
	Dobravnlh	759-5	22-0	130	70	10	SE.	10-0	dež
	Split	759-0	19-0	11-0	60	4	ESE,	2-5	dež
	Kumbor	760-1	19-0	14-0	80	10	SE,	s-o	dež
	Rab	7591	17-0	12-0	80	6	SSE6	7-0	dež
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
spremenljivo vreme.
oblačnosti,
Splošne pripombe o poteka vremena v Ljubljani od včeraj do danes. V soboto je iz noči do 7.10 neprestano deževalo, ostali čas do 15.20 je bilo večinoma oblačno in je večkrat deževalo. Ob 15.20 je pričelo močneje deževati. Naliv, ki je trajal do 17.30, je dal 20.0 mm vode. Med nalivom je močno grmelo. Ob 17.30 v noč je ostalo oblačno vreme. Ob
2	ponoči pa je pričelo zopet deževati, do 7 zjutraj je padlo 21.7.mm dežja. — Včeraj zjutraj ob 7 je močno dežvalo, v 10 minutah je padlo 4 mm vode; naliv je trajal ca. 10 minut, nato je rahlo deževalo do 9.10. Ob 10 je oblačnost nekoliko upadla in za kratek čas posijalo solnce, takoj pa 6e je zopet pol oblačilo in tako ostalo do 17. Med tem časom je nekajkrat rosilo, ob 14.10 je na jugovzhodni strani enkrat zagrmelo. Ob 17.30 se je pričelo jasniti in je bilo ob 18.40 že večinoma jasno; tako je ostalo tudi ponoči. Proti jutru je nastopila precej gosta megla.
—	Najvišja toplota zraka v soboto 19,6° C; najnižja toplota zraka včeraj 11.8° C.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 23. maja: Deziderij.
Torek, 24. maja: Marija Pomočnica.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr Komotar, Vič, Tržaška cesta.
č^mrl je včeraj ob 1. ponoči v svojem domu na Galjevici po daljši, zelo mučni bolezni, dolgoletni sluga »Slovenčeve« uprave in nočni vratar Jugoslovanske tiskarne g. Alojzij Markovič. Pogreb rajnega bo danes popoldne ob pol 5. na pokopališče k Sv. Križu. Rajni zapušča vdovo in šest nepreskrbljenih otrok. Naj počiva v miru!
Narodna *«vwt m Izkaže samo v dejanju, ne v
besedah. Tudi naše dame bi lahko z dejanji izpričale svojo zavednost, če bi nekoliko bolj cenile krasne izdelke naših ženskih domačih obrti ter se manj navduševale za inozemske izdelke, ki jih domači prekašajo po kvaliteti in so razen tega mnogo cenejši. Tega, žal, nekatere dame, ki se sicer gibljejo v svetu* mode in elegance, ne vedo; omalovažujejo ter zani-iujfio vse, kar je domačega. Ko bi vedele, da se celo najbolj tlegantne Parižanke navdušujejo nad krasnimi slovenskimi čipkanri, bi pač znale bolj ceniti izdelke naših čipkaric. Zato je pa potrebno, da posvete nai-večjo pozornost razstavi naših domačih ženskih obrti, prirejeno po Zvezi gospodinj na letošnjem pomladanskem velesejmu od 4. do 13. junija.
Zeleno Pohorje nudi brezštevilne izlete v svojih romantičnih dolinicah in v šelestu svojih gozdov. Za poset z motornimi vozili pa še dolgo ni pripravljeno. Tudi za izvoz lesnih produktov cestno omrežje še ne odgovarja. Kaj je še treba za otvoritev Pohorja v gospodarskem in tujskem prometu, nam bo pokazala razstava »Cesta« na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. jumia.
Pedagoško drnštvo v Ljubljani bo imelo v ponedeljek, dne 23. t. m. ob 18 v predavalnici mineraloškega instuuta na univerzi svoje redno predavanje. Predaval bo g. prof. Čopič o temi: »Življenjski milje našega šolskega otroka«. Z ozirom na današnji tempo življenja, ki se posebno odraža tudi v miljeju našega otroka in tfa po svoje oblikuje, je predavanje zelo važ-no “» vabimo vse, ki se zanimajo za vzgojo, da se ga udeleže. Vstop prosti
Pelce opozarjamo, da bo mestna občina ljubljanska zaradi ureditve vsega cestnega prometa označila na posameznih važnih cestnih križiščih posebne prehode za pešce. Pri prehodu čez ceste, ulice in trge naj pesa hodijo na hodnikih vedno in samo po desni stra-m, prav tako pa tudi na sprehajališču Aleksandrove ceste. Na troraostovju je pešcem hoja po srednjem f3 j U	Posebni organi državne policije
bodo do 1. julija t. L pešce prijazno in blagohotno opozarjali na nove prometne ureditve, od tedaj dalje bo pa vsak prestopek kaznovan.
»Borba krščanskih stroko viličarjev za nov red«.
Marsikdo ve, da obstojajo krščanske strokovne orgai nizacije; vsakdo pa ne ve, da štejejo preko milijon in pol delavcev in nameščencev ter da hočejo v svojem programu poleg drugega tudi preureditev gospodarstva v delovnih skupnostih delodajalcev in delojemalcev, do katerih naj pride po svobodni odločitvi ljudstva in v demokratični državi. O vsem tem pouči kar naj-točneje brošura, ki se dobi pri izdajatelju (Valant Milan, Ljubljana, Ulica na grad 5). Vsi, ki so brošuro prejeli na ogled, so nsprošeni, da jo poravnajo po prejeli položnici.
Naši meščani !e Krakovega in Trnovega »o
ponosni na svoj pevski zbor, ki nosi častitljivo ime »Krakovo-Trnovo«. Vsako leto nastopi »bor vsuj enkrat na javnem komccrhi, da pokaže svojim društvenim članom in drugim prijateljem svoj napredek in izbrani koncertni spored. Tak nastop pevskega zbora »Krakovo-Trnovo« bo v petek, dno 27. t. ni. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice ec dobe v knjigarni Glasbene Malice. K posetu vaibimo!
Ljubljansko gtedaIBče
DRAMA — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 23. maja: Zaprto.
Torek, 24. maja: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Izpit za življenje.)
Sreda, 26. maja: »Lopovščine.« Premierski abonma Četrtek, 26. maja: »Izpit za življenje.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Petek, 27. maja: »Ženitev.« Red Četrtek.
OPERA. — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 23. maja: Zaprto.
Torek, 24. maja: »Manon Lescaut.« Red B.
Sreda, 25. maja: »Don Juan.« Red Sreda, četrtek, 26. maja: »Seviljski brivec.« Gostovanj® italijanskega tenorista Christyja Solarija. Izven. Cene od 50 din navzdol.
Petek, 27. maja: Zaprto.
Paul Hejse;
ANDREA DELFIN
Novela.
Tako se je vrnil na «voje mesto, vzel klobuk in rekel svojemu eosedu, ki je bil že opravljen: »Pojdiva, gospod, če vam je prav. Nič radi vas ne vidijo tukaj,« je tiše pridodal. »Za vohuna vas imajo, kot sem mogel opaziti. Najino spoznavanje bova raje kje drugje nadaljevala.«
Ozki Zidov obraz je prebledel. »Za Boga, da eo me zamenjali!« jc dejal. »Pa saj človek ljudem ne more zameriti, če so oprezni, kajti tu v Benetkah kar mrgoli Signorijinih tenkosladnežev. Moji posli,« )e nadaljeval, ko sta bila te na ulici, »in moje mno-gc zveze me vodijo v tako različne hiše, da sp res lahko zdi, kot bi se brigal za tuje skrivnosti. Bog mi pusti živeti sto let, toda kaj me brigajo tuji ljudje? Če mi plačajo, kar so mi dolžni, me pes vzemi, če jim kaj žalega storim.«
»Meni se pa zdi, gospod — kako vam je ime?«
»Samuele.«
»Meni se pa zdi, gospod Samuele, da prestrogo sodijo o teh, ki državi v prid zalezujejo načrte in naklepe meščanov in iznašajo na svetlo zarote proti republiki, preden bi mogle škodovati.«
Zid je obstal, potegnil druga za rokav in ga pogledal. »Kako, da vas nisem takoj spoznal?« je dejal, »Vedeti bi moral, da niste mogli kar slučajno zabresti v ono samotno beznico in da vas moram pozdraviti kot kolega. Od kdaj ste v službi?«
»Jaz? Od predvčerajšnjim.«
»Kako mislite, gospod? Bi me radi vlekli?«
»Prva gotovo, da ne,« je odvrnil Andrea. »Resno sem se namreč odločil, dokopati se čimprej tako daleč, da bom spirejet v vaš stan. Slabo se mi godi, kot sem vam že dejal, in v Benetke sem prišel zato, da si izboljšam položaj. Pisarska plača, za katero sem se danes pogodil pri nekem notarju, še daleč ni tisto, česar sem se nadejal od sreče in
tistega konca razuma, ki ga imam. Benetke «o lepo mesto, veselo mesto; toda v smehu lepih žensk je prizvok zlatega žvenketa, ki me spominja mojega uboštva. Mislim, da ne mora biti večno tako.«
»Vaše zaupanje mi je zelo všeč,« je dejal Zid zamišljeno. »Povedati vam pa moram, da gospodje nič kaj radi ne jemljejo v svoje službe pravkar došlih tujcev, dokler ne dokončajo preizkusne dobe in se nekoliko ne užive. Če vam dotlej lahko pomagam s svojim denarjem — od prijateljev jemljem najnižje obresti.«
»Najlepša hvala, gospod Samuele,« je ravnodušno odvrnil Andrea. »Mnogo ljubša mi je vaša pro-tekcija, ki me bo tukaj najbolje priporočila. Zdaj sva pa že doma; notri vas ne silim, ker imam čez
Žlavo dela za svojega novega gospodarja. Andrea ►elfin sem. Kadar pride čas, da bi me utegnili rabiti, mislite name; Andrea Delfin, Calle della Cortesia.«
Stisnil je roko svojstvenemu prijatelju, ki je še trenutek, postal in si dodobra ogledal hišo in najbližjo okolico; pri tem je z vidnim nezaupanjem in lisičjim preudarjanjem mrmral tja v en dan, kar je značilo, da Brescijanca ne bo že kar jutri oprostil preizkušnje.
Ko se je Andrea vzpenjal po stopnicah, ni mo-el mimo gospe Giovanne, ne da bi ji odgovoril. Nič aj zadovoljna ni bila s tem, da je dobil samo tako skromno mesto. Da ne bo prej mirna, dokler ga ne bo pustil in si poiskal kaj dočikanosnejšega in bolj častnega. Odkimal je: »Dovolj nese, draga gospa,« je resno dejal, »za to ped življenja, ki jo imam še pred seboj.«
»Le kaj govorite!« je karala žena. »Za dobrim se truditi in zlo v nemar pustiti, to je nekaj za moža na mestu; in: po medu se oblizuješ, po vermutu pljuješ. Glejte, kako lepo sije sonce in sram vas bodi, da ste že doma, medtem ko je na Diazetti godba in vse, kar je lepega, bogatega in imenit-neha, se sprehaja po Markovem trgu.«
»Nisem ne lep ne bogat ne imeniten, gospa Giovanna.«
»Kaj res nimate prav nobenega veselja nad. tem lepim svetom?« je živahno vprašala in 6e gredoč ozrla, če morda Marietta ni kje v bližini, »Pa menda vendar niste ljubosumni?«
»Nisem, gospa Giovanna.«
»Ali pa imate za greh, če je človek vesel? Bu-kvice imate tamle na mizi, samo zato vam to pravim, ker ste — Bogu bodi potoženo! — prvi tujec, ki je prinesel v mojo hišo vzpodbudno čtivo. Dandanašnja mladina pa kar tako misli: grdo življenje, lepa smrt — pa je hudiču špas podrt, in o božiču se še vrabci na strehi postijo.«
»Dobra gospa,« je dejal smehljaje se, »kar preveč skrbite zame, toda meni ni pomoči. Kadar mirno sedim pri svojem delu, mi je še najbolj prijetno m zelo bi mi ustregli, če mi preskrbeli pisalno orodje in nekaj pol papirja.«
Kmalu nato mu je prinesla Marietta, kar je zahteval v sobo, kjeT je sedel pri oknu in gledal predse. V prav istem položaju ga je našla tudi zvečer, ko mu je prinesla luč in ko ga je vprašala, kaj bi rad za večerjo, je zahteval samo kruha in vina. Ni imela moči, da bi vprašala, če ga muhe nadlegujejo in bi morda rad, da‘ mu spet podkadi, »Mati,« je dejala, ko je sedla na stopnice poleg starke, »več ne bom šla k njemu. Take oči ima kot mučenec v mali kapeli pri San Stefanu. Ne moram se smejati, kadar me on gleda.«
Kaj bi bila rekla šele, če bi bila nekaj ur kasneje stopila v sobo. Medtem ko jc zunaj nad kanalom drhtela noč, je stal pri oknu in se pogovarjal tja čez s sobarico, vneto prizadevajoč si, da bi dal svojim očem nekaj posvetnega izraza.
»Lepa Smeraldina,« je dejal, »kar nisem mogel pričakovati trenutka, da bi te spet videl. Ko sem šel mimno zlatarja, sem mislil nate in ti kupil iglo iz filigrana, ki je zate seveda preskromna, a vendar malo gorša kot zaponka na tvojem turbanu. Odpri okno, in vrgel jo bom tja čez v nadi. da bom kmalu napravil prav isto pot po zraku tudi jaz in ti padel k nognm,
»Zelo ste vljudni«, se jc smejala deklica in z
obema rokama ujela darilo, ki ga je bil zavil v pa* pir. »Joj, kako dober okus imate I Pa ste vendar rekli, da ste ubožni. Verjamete, da sem danes če prav posebno potrebna kakšnega razvedrila? Dosti je bilo treba pretrpeti čez dan, grofica je kisle volje,«
»Pa nič ne veste, česa naj bi mladeniča obdol-žili?«
»Prav nič, gospod. Še jaz bi bila obljubila ne vem kaj, če bi imel v glavi najmanjšo zlo misel proti državi. Moj Bog, pravkar jih je izpolnil tri in dvajset in nič drugega mu ni bilo pri srcu kot moja Srofica in igranje morda. Ti gospodje pri repub-liki vam znajo iz pajčevine splesti vrvo dovolj močno, da zadrgne najtrši goltancc, in bogve, če ni tokrat vse skupaj naperjeno proti njegovemu očetu, senatorju!«
»Govorite bolj previdno o vrhovnih oblastnikih tega mesta«, je potihem dejal Andrea. »Modrost očetov jih je postavila in neumnost vnukov jih ne bo dosegla.«
i	ui Dekl.e. £a >e Pogledala, če misli resno; ni bil® lahko rešiti uganke tega obraza. »Pojdite,« je de' jala, »resni postajate in tega ne morem prenašati. Niste Je dolgo tukaj, zato imate strah pred stari®! krvniki in rablji, ki se od daleč ali morda na sliki zdi]o kaj častitljivi. Jaz pa sem jih že često od.blizu videla, pri mizi ob pivu, kadar je moja grofica na* pravila pojedino, in lahko vam rečem, da so tudi krvavi pod kožo.«
»Lahko da, otrok,« je odgovoril, »toda obla®* imajo in ubog meščan, kot sem jaz. ne ravni pr«' vidno, če se o tako kočljivih stvareh zgovar)a 1 okna na okno. Če se v kaki zlobni hiši izve, da mi' dva nimava utelešene beneške pravičnosti za n»2 boljšega kot peščico prenapetežev, tedaj te viruj, moja draga Smeraldina, očarljivost tvoje lepote; ia* pa pojdem dobro znano pot po mokrem, najmanj Pa zamenjam svojo sobo na Calle della Cortesia * mnogo skromnejšo kamrico v Vodnjakih*) ali P0** svinčenimi strehami.«
*) Ječe pod morskim dnom.
»Sloveni kJ dom« Izhaja mk delavnik ob 11 Metana naročnina IS Din, u Inoirmatv« » Oln Uredništvo: Kopitarjeva n lira */IM rele fon 4001 do 4004 Uprava, Kopitarjeva aUca k
U Jofwlava..ko (Ukano * Ljubljani, K. čet Izdajatelji Ivan Rakavec. Uredniki Jože Koiitek.
Skrivnostna Alaska
Dežela, kjer so usahnile zlate žile
Še pred kakimi 50 leti je bila mrzla, skalnata in ledena Alaska kljub svoji zunanji surovosti obljubljena dežela raznih pustolovcev: odkrili so namreč bogate zlate žile, vse je drlo za tem, za kar so ljudje v vseh časih bili pripravljeni prodati tudi svojo dušo, za nesrečnim zlatom, v katerem ljudje še vedno vidijo edino srečo, življenjski cilj, višek izpolnjenih želja. Odigravale so s° čuoovite zgodbe v enem dnevu pridobljenega in zopet izgubljenega premoženja, nečloveških surovosti, trpljenja, pomanjkanja in zopet nenadnega vse mere presegajočega razkošja.
Toda zlate žile so kmalu usahnile, rudno bogastvo je danes dosegljivo samo še mogočnim denarnim družbam, ki lahko postavljajo stroje za vrtanje, čiščenje in pridobivanje bakra, cina, srebra itd. Pravijo celo, da vsebuje Alaska ogromne količine premoga in danes najvažnejšega zaklada — petroleja. Sicer je pa glavni vir dohodkov današnjih Eskimov :z Alaske ribolov. Zato je razumljivo, da ga ameriške oblasti skušajo na vse načine zaščititi proti pretkanim Japoncem, ki hodijo lovit prav na mejo tako zvanega celinskega pasu.
Vsako leto plavajo namreč velikanske množine lososa iz slane morske vode na drstišča v
številne čiste toke Alaske. Tedaj je čas za lov Vendar pa so Američani lako previdni, da hočejo lov omejiti vsaj toliko, da ostane vedno enaka množina dragocene ribe V njihovo pre-vidnosi pa so posegli Japonci, ki se nič ne ozirajo na bodočnost Alaske, češ da je že tako tisočkrat povrnila Američanom tiste milijone dolarjev, ki so jih zanjo l. 1863 plačali Rusiji, od katere so Alaska kupili Japonci se postavijo v varno razdaljo od celine, v nevtralne vode, in neusmiljeno prestrežejo in polove vse losose, ki potujejo proti Alaski.
Zato neprestano plovejo po mrzlih vodah ob skrajnem visokem severnem zapadnem delu Severne Amerike stalne skupine ladij, ki nadzirajo vodno mejo in se zam-m jeze na odkrito japonsko tihotapstvo, kateremu nič ne morejo. To ameriško brodovje pa ima še drugo nalogo, ki je uradno edina, da namreč oskrbujejo prebivalce Alaske z vsemi potrebnimi sredstvi zoper lakoto, mraz iid. Kapitani ladij imajo celo oblast popolnoma veljavno in postavno poroče-vati eskimske pare. Kadar se hočeta dva poročiti, je dovolj, da se javita kakemu ladijskemu kapitanu tega brodovja, pa se brez posebnih ceremonij sklene pred drž. zakonom veljavna poroka.
Ponarejevalci denarja na delu
Mnogo neverjetnih zgodb je napisanih o ameriški tajni policiji in po pravici. Pred kratkim je šel v pokoj dolgoletni ravnatelj Secret Service v \Vashingtonu \Villiam H. Moram. Sedaj je povedal nekaj zanimivih dogodb iz svojega 50-letnega službovanja.
Publika sama pomaga ponarejevalcem
Moram pravi, da je ljudstvo samo krivo, če je v obtoku toliko ponarejenih bankovcev, in sicer zaradi njegove nepazljivosti in lahkovernosti,, in da tako kroži vsako leto več milijonov dolarjev ponarejenih bankovcev. Tako pripoveduje, da je neki trgovec prejel pred nekaj leti dolarski bankovec, ki je bil iz lesa, na njem pa je bila tanka ploščica pločevine. Neka ženska v Miseouriju je razmnoževala na ta način denar, da je na navaden pisarniški papir z vodenimi barvami narisala prav grobo 20-dolarski bankovec in da je raz-pečala okrog 100 takih bankovcev, preden so
»Praznik cvctočih češenj« — za hrošče
ugotovili ponarejenost. Morani je nadalje tudi ugotovil, da samo dva izmed stotih ljudi ve, kateri državniki so naslikani na bankovcih. Neki črnec je na zmečkan papir s svinčnikom narisal bankovec, ga lepo obrezal in oddal. Tako 60 pogosto v prometu ponarejeni nikljasti novci, ki imajo samo na eni strani odtis. Tudi pozlačeni bakreni novčiči krožijo med ljudstvom.
Umetnik na krivi poti
Cesto se primeri, da so ti ponarejevalci pravi umetniki v ponarejanju bankovcev. Nekateri so se tako izvežbali v tem poslu, da rišejo te vrednostne liste. Ponarejanje pa je tako popolno, da je mogoče z mikroskopom ugotoviti nepravi denar od pravega. Če pa potegnemo po takem bankovcu z vlažno cunjieo, gre barva stran. Pri nekem takem primeru je trajalo 17 let, dokler niso izsledili pravega ponarejevalca. Kakor hitro je prišel ta denar v promet, je policija opozorila publiko, naj ovlaži papir in bo lahko sama ugotovila pristnost denarja. Kljub temu niso mogli najti pravega ponarejevalca.
Nekega dne je prišel v neki njujorški bar farmar iz okolice mesta. Ko je tako stal pol ure ob pultu, je vprašal med razgovorom blagajnika, če bi mu hotel zamenjati 100-dolarski bankovec. Četudi si ga je blagajnik dobro ogledal, ni opazil na denarju prav nič. Zmenjal je in farmar je odšel. Blagajnik je še enkrat pogledal denar in s strahom opazil, da se zaradi nekaj kapljic vode, ki 60 padli nanj, spreminja barva. Hitro je stekel za farmarjem, ga dohitel in poklical blizu stoječega stražnika. Po 17 letih iskanja so naleteli na pravega ponarejevalca.
Senzacija ameriške vrste
Poslednji dogodek pa je vzbudil pravo senzacijo, zlasti zaradi samega kraja, kjer so na fototehnični način razširjali bankovce. Policija je aretirala nekega bivšega jetnika, ki je nosil sumljiv zavoj. Ko so odprli zavoj, 60 našli v njem nekaj stotin ponarejenega denarja. Na policiji je priznal, da je prejel zavoj od nekega trgovca fotografskih potrebščin, vedel pa ni, kaj je v zavoju. Prijeli so trgovca. Začudil se je temu. On je zavoj dobil iz kaznilnice San (Juentin od nekih jetnikov, ki so mu sporočili, da naj odda zavoj nekemu jetniku, ki bo prišel čez nekaj dni ponj po prestani kazni. Takoj je odpotoval v kaznilnico eden temed tajne poiicije in tu je ddkril pravo delavnico-ponarejevalnico. V kaznilnici se je nahajal pravi kemični laboratorij, kjer so so kaznjenci učili raznih obrti. Med drugim 60 napravili odlične matrice bankovcev, katere bi pre-tiskavali na poseben papir. Tako so odkrili eno največjih ponarejevalnic 10-dolarskih bankovcev,
Ali že veš ...
... da na nekih jnžnih otokih žive kače, ki se sploščijo v trak in skačejo z drevesa na drevo. Nimajo jih v nobenem živalskem vrtu, ker te vrste kače takoj poginejo, kakor hitro jih ujamejo.
Kostanji že cveto
Človeške pasti na Salomonovih otokih
Prebivalci na Salomonovih otokih nastavljajo, kadar so na bojnem pohodu, pasti svojim sovražnikom s pravo spretnostjo. Pasti obstoje iz loka in pušice, ki so postavljeni ob poti, ki vodi v vas. Vse to je skrito v grmovju. Ko se približa sovražnik in stopi na to pot, stopi na vejico ali, kaj podobnega. V tem se sproži lok in pušica prileti po navadi v prsa. Ker je pušica vedno namazana s strupom, umre vsak, ki ga zadene pušica. Te pasti so znane vsem prebivalcem, zato pazijo skrbno, kadar napadajo, še drug način napadanja poznajo. V zemljo zakopljejo trnje in pušice tako, da konice teh gledajo iz zemlje. Kdor ne gleda, jih ne bo videl. Onemu, ki je obut, se ne bo pripetilo ničesar, toda domačini so po navadi bosi in ker so te konice še zastrupljene, ne morejo tako skrbno paziti, ne da bi se zbodli. Zelo radi tudi tako napadajo,^ da se skrijejo za gostim drevjem in ko se približa sovražnik, zaženo krik, ki zbega nasprotnika. Ta v prvem trenutku obstane, med tem pa že lete pušice in ubijajo.
Gora živiienia naveličanih
Na japonskih otokih je mnogo otokov, ki še bruhajo ali pa izločajo strupene pline. Eden med temi je Hihara na otoku Osima, ki je znan kot gora življenja naveličanih. Neštevilno je onih, ki so obupali nad življenjem zaradi ljubezni, bolezni in drugih nesreč, vsi ti pa romajo semkaj, da se vržejo v gorečo lavo in s tem končajo svoje ubogo življenje. Ker se je število teh naveličancev življenja ztelo pomnožilo, je policija postavila svoje straže ob žrelu. Kljub temu pa se je posrečilo trgovcu Okaju, da je ^prešel mimo stražnikov in se pognal v žrelo. Mož pa ni imel sreče. Obvisel je na skali v žrelu. Sopara, potem brezmejna tema pod njim, nad njim pa vabljiva jasnost neba, vse to ga je spravilo v ravnotežje in začel je plezati. Po treh urah je srečno prišel na površje. Zdi se, da bo sedaj gotovo znal ceniti svoje življenje, saj je znova oživel, ves prenovljen.
Prvemu človeku, Adamu, je postavljen samo en spomenik na svetu. Ta stoji že od leta 1909 v Baltimaru, v USA in ga je naredil kipar John Brady. Na spomeniku je napis: V spomiu na prvega moža, Adama. — Spomenik Eve pa stoji v Fountain Inu (Južna Karolina).
»Najlepša med vsemi lepoticami« v Nizzi, vsaj tako mislijo njeni »sodniki«
Če naročite »Slovenski dom« za 3 mesece naprej, dobite roman »Porotnik indijske brigade« zastonj!
Radio
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek, 53. maja: 12 Naši operni pevci (pl.) 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.30 V duha dunajski« mojstrov (Radijski orkester) — 14 Napovedi — IS Zdravstvena ura: Prva pomoč pri poškodbah zaradi napadov iz zraka (g. dr. Ladislav Klinci — 18.20 Nekaj narodnih (plošče) — 18.40 Narodno blago z Gorenjskega (g. Boris Orel) — 19 Napovedi, poročila — 13 30 Mac. ura: Vodovod v Suhi Krajini — največji pokrajinski vodovod (Janko Hafner, nov., Ljubljana) — 19.50 Zanimivosti —
20 Koncert Radijskega orkestra — 21 Pevski koncart zbora orglarske šole (vodi g. dr. Fr. Kimovec) — 23 Napovedi, poročila — 22.14 Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik«,
Drugi programi
Ponedeljek, 23. maja: Bcfgtad: 20 Gledališki prenos — Zagreb: 20 Ork. in vok. koncert, 21.30 Mandolin« 22.20 Plesna glasba — Praga: 19.45 Zah. program, 20.5* Sinf. koncert, 22.35 Faurejeve klavir, skladbe — Var-iava: 20 Zab. glasba, 22 Sinf. koncert — Sofija: 19.45 Sinf. koncert — Budimpešta: 10.25 Prenos elavnosti pri* hoda kardinala Pacellija v Budimpešto, 22.85 Operili orkester, 23.10 Jazz — Trst-Milan: 21 Igra — Rim-Bari:
21 Ork. koncert, 22 Violina — Dunaj: 19.10 Sotnograškt prenos, 30.35 Zab. glasba. 22.3(1 Ork. koncert, 24 Zabav, glasba — Berlin: 20 Filmska glasba — Konigsberg: 20.30 Miiilerjeva opereta cSoba št. 13« — Hamburg: 19.10 Pihala, 20 \Vagnerjeve skladbe — Bratislava: 19.10 Plesna glasba — Koln: 19.10 Prenos iz zabavišč — Monakovo: 19.10 Walčkov večer — Strasbourg: 20.30 Gled. prenos.
Predsednik republike in vaški kovač
Sedanji predsednik čsl. vlade M- Hodža je uprav mož na mestu v času, ko njegova država preživlja težke dneve.
Hodža je bil Masarykov učenec in prijatelj, ustanovitelj slovaškega časnikarstva. V februarju je obhajal 60 letnico V bivši Avstro-Ogrski je bil član parlamenta v Budimpešti in med glavnimi pristaši skrivne družbe, ki je pripravljala osvoboditev Češke. Govori pet jezikov, je zelo trdovraten realist, miren, preuda* ren. čudovitega poguma in železne volje.
Ko ga je še stara avstrijska policija strogo nadzirala, opazovala vsa njegova najmanjša dejanja, ga je neki prijatelj vprašal, kako more vse to nadzorstvo mirno prenašati. »Vedno mislim na kovača, ki sem ga v otroških letih v domači vasi večkrat slišal reči, da je človek podoben jeklu: Šele takrat spoznaš, kakšno je< ko ga poskusiš.«
Drsanje z drsalkami ni bilo vedno priljubljeno. V letu 1580 je prepovedala mansfredska šolska oblast strogo to nenaravno in neumno tekanje sem in tja. Mnogo pozneje se je Klopstock zelo navduševal za drsanje. Tudi Goethe se je rad drsal.