ntMiinannimnrrlrininmt
•	Posamezne številke i Na.	Š
•	tadne Bin —‘50, ol) ne«	*
:	dcljah	Bin 1--,	:
•	»TABOR« izUaju vsak dan, razven	J
»	jedel j e in piKiuikov, ob 18. uri z	'■
■	Uii.uniom nafllednjecra dne tei atane	£
■	TUflBečno BO poati D 10*«-, za ino-	■
■	iv <fJT0 ®	—* doatavljen na dom	«
m	V U*-p, na izkafzpice I> 10*—•	J
inserati po dogovoru*
O
PAmtlBANA
O
I Svs?* ?e.?n upravi , TA BORA*; • » 54AK1JJOR, Jurdiceva ulica stev, 4. H a	■
TABOR
H	vv-utnMMkiMMu	lili	11 m'i m |’iii 1 r1 1 ii Tnr^'T‘TTfl* 1t~~rr mn r rrrif'iin n rrnjinrii mi
• * fetf » i ««'»» «« liTili1 *'»» * * »V* ■ ra 11R
\	Posamezne JteTilher Na-	l
;	Tadne Bin -.50, o!) ne-	*
Peljali Bin p_,
■	pHH:jNl,j'r,u s« nahaja r Hwi.	J
m	l>'>ru. Jurcideva jii. St. 4, 1. JlA#.	2
"	rnlfiv,101, tohrvrb' M., 270.	J
*	.?”A VA se uah.ja r Jurčičevi S
S! UinC,*>h of’	dt5*»0>	Vele.	J
„	on at, 2^, jpo^mičokorai n-	*
:	i*u	ČW1U87.	■
»	Na. tora?!1** bre* ( denarja *e n«	S
■	ozira* i.iokopfm se ue vradnjo	5
Številka; 91. i
M fl2BS*raH8BBSai*3ME^^
jati z .voditelja' zetoljoradniškiK disidentov Piletičcau in Beninom za .vstop v vlado.
-raška zvei« ^ d.ijanja z zemljoradniškimi disidenti
. uenova je ve-a vznemirjena:	j
»eme^so^štraili‘svojo politično fronto,! ZM Beograd, 20. aprila. Vsled vemcija je dobila zaslombo v sovjetski j izstopa muslimanskih ministrov iz mUsij>i- Govori se o možnosti, da se ge-1 vlade so se priželi vladni krogi pega-
Jevška konferenca razbije že na temi«« ««■	.	.	v «	.	..	..	.	.	.
tetv";.yTs^r ^ zanji«,, id so jo vprašanje seieznssk. parka bivše monarhife.
| :.a\ia jS,emci, zelo opasala’. Ima pa t°f 7irp	,	i v. _,....	*
«ast.no9t, da »o lahko vjamejo oni samil ZM Beograd, 20. aprila. Nasi de-' mrozja. Pia tej razdelitvi pa smo bili to obtioe v silno neprijetni situaciji _rk>gdti v Genovi so dobili v vprašanju prikrajšani in je večji del strojev oetal Kakor razberemo iz veorajšnjihi poro-1 razdel^vfe železniškega parka 'bivše v Avstriji in Ogrski. Naša vlada je jm, zlasti šo iz govora, ki ga je imel 01 »vstro-ogrsko monarhije nove inštruk- trdno odločena, v Genovi izsiliti tossa-tem vprašanju »piritu« ah'ens genov-s cDe' Kakor znano, bi se moralo loko- dovno odločitov, in če troba, skleniti z fike konferenco, Lloyd George, kličejo* ™otive* ki so bile last bivšo monarhi- ostalimi člani Male antante sporazum, »a«,—-i_.	-	i	—	j8, razdeliti med naalodstvene države da se .vprašanje ugodno reši.
v^^čniki. na odgovornost edinolo Nem-'jo. To jo navsezadnje tudi pravilno, asiravno v celoti ni stvarno niti ob-ck’« n°: rr,°”a Položaj je tak, da lahko ,'Sovain.a gamo Nemci la, ki ima o Igo
i v razmerju z dolžino železniškega o-
Nove iežko$@ v pogajanjifi z Italijo.
Verno Urpvi^aim^iado' ŠovieKkt do-' ^M Boograd, SO, aprila. Kakor gaoijo v Genovo so ne smatra resno. Jegati no riskiraio mnw niihoV od-1 por?ca^.1S! ®®novo* 86 & V1’šlla včeraj Interes je vzbudila vest, da hoče Arne-■J^l te Genow bi otSm VvSori-I	^ «i<5em in rilca posredovati med nami in Italijo.
Nacijo, Se boli nn seve gosnodarake; W	itaJ,	sstmanaega	mi-	Ofieijolno se o tom ni nič znano. V na-
^»mero v Busiii «icnr 'na bi movstil ■ ^ ^	S6m	tiallža konferenca, erprotju « ^ »a IPOVoč* daaia^nija »Po-
5; Asm	U	int:	??ty	lit-ika«, da so nastopilo v pogajanjih
h:	 An,.	vr.,_ x;.:: "\t,- ..j. inisfti&io. Trije juffoslov. po*l anoi iz hov© težkačo. It al i j ani ’ dol o težave v
Ba.roša in razmejitve med in Roko. Rapallsko pogodbo
pSbfbTii ArS™1 r”,lih Iira«h- **** *«*<«*•«»- ®,™*rS5o «X ^Šo. ta ludi n*1 odloSiluo v vprašanju zunanj. posojila.
naSn Zb-T° revolu(;i'1ske amade	Beograd,	20. aprila. ,V fi- so gbnsi tako, da ee da polovica zneska
55e,W» evropskemu zapadu ah nanenem ministrstvu se je vršila vče- naši vladi na razpolago, druga polovi-iu>c.. 11 j Ani .Jia 86 vpogne svoj br- j raj daljša konferenca o pogojih ame-	oa pni bi se porabila za intvestiojjlfko
riških in belgijskih finančnih skupin,	svrho. Belgijci pa hočejo celo posojilo
kl so nam ponudile posojila. Amorl-	dati v investicije. Sodijo, da bodo pokonci, ki tvorijo dvojo skupin, ponu-	svetovanja danes v Beogradu zaklju-
jajo po .1.00 milijonov dolarjev po kur-	Sena ter da odpotuje fiu. minister dr.
zu 85% in z obrestovan jem'po 8%.-P, el-	Kumnnudi še danes v Genovo, da stopi
gijoi ponujajo SOO milijonov frankov	v stili« z delegati teh ekuinn.
po kurzu 75%. Ponudba A-merikanccv
Pred Parizom.
Nemški državniki so s svojo taktiko aaicrlH, da skrivajo nož v gubah svojo Pogodba mod Nemčijo in Rusijo ■ bila podpisana v takem trenu tku, da ,]	žo naprej premen n iti njen go-
anji efekt. Gotovo so bili morali pri . v°d kalkulaciji vpoštevnti. da. se bo ?® 1® Pra-ncija, temveč tudi Anglija od-i^-no uprla dalekosežnl zvezi med ."•RiUčijo in sovjetsko Rusijo. To jo bilo re®bo kot beli ctnu in zato ec moramo • prašati: Čemu- ta nemško-ruskn de-m>PsfWoija? Ali je hotela Nemčija uUv^iti v zaveznikih' strah in izrabiti _ lihovo morebitno slabost -za svoje nn-j l50© glede versaillske pogodbol Ta i^-ktika ni slaba, a jo,jako riskantna. ..‘bvd George je dejal v svojem govoru, va M bila nnjalpbša politika, č» bi za-'^uiki pokazali sanjo, slabcst. A čo ^ 'fapadne velesilo imele dovolj fl-^..ne 'n moralne moči, da bodo uvolja-ree svoj° voljo oziroma svojo interese, i' za ceno genovske konference,
ta bot^ipl! Kakor rečeno, ostanejo v slučaju Nemčiji preodgovorno in konsekvenci, ki«i jih gotovo I ho mogla naložitii	razčistil Razgovori rc šn -..uitunl	au.	aprua.	loieaa-
mLH jo neniško-ruaka pogodba; Med nemško In ru*«ko delemcilo so vr' ?’li’	^r rurs^oa^tn a. jmdkomisija (za
.Jetično važeu dokumS Odgovor S LSenc^	»lo®uSki promet) .je. iM* včeraj po-
jj. di doloma že iz zgornjih izvajanj-	„	.	poldne svojo drugo sejo. Debata o iz-
.'.pstaviti je samo še to-lo: Nemčija jo _ •!)KU Genova, 19. aprila. Dr. pT^iaembi^portoroških sklopov (uredi-arieg kapitalistična država. Njen naj- Rathenau< je dane« bkiekal italijanske- tev Železniškega prometa) iu barcelon-tipuik jn — up je veiekapitaliet \ sa zu^ujega ministra Scbnhzerja. V »kih sklepov (tarifna svoboda) vzbu-, uhties, njena edina obramba na auuaj i konferenčnih krogih vlada mnerije, da jft upanje, da bodo udeleženo državo
-	™	 'W“T-'	~	v	bližnjem	času ratificiralo dotično
Ruski delegaciji jo bil dovoljen
 	-	-	katerega	lahko	prouči	zadevo
jf** , narodom eksperimentiranje z - Kar so tičo protesta zavetnikov, Iz- in izročo -svojo končno stališče nasproti J^ksovimj, »železnimi zakoni«. Tudi Javljajo nomški delegatje, da koufo- baroelouskcmu sporazumu, Na to je /^mški mentalitet so v aplošnom ni ^neo ne bodo zapustili in da radi sc- bil sklenjen osni^sk sporazuma o po-A»romcuil; Nemec je ostal to, kar je Stankov posameznih delegacij, ki so so stopanju z mednarodnimi transporti, jjB ^ktičon,'delaven in skrben držav-j vršili danes dopoldne, no bodo delali vsebujoč šest členov. nL?‘ ^aterornu bolj ugaja konservati- ■ ao-beiaih težkoč- Domnova so, da so bo DKU Pariz, 19. aprila. Poslance
r n Ir A n iv* »ntrnliioiin OM n wli i 4n ' IDOlOZJll "V IvTfttlvffln	111	VjJffiftl1«
Genovska konferenca,
V pričakovanju nemškefta odgovora na noto zSveznikdv, — Nemčija n© zapusti konferenoe. —- Nevtralci zahtevajo sejo za poravnanje konflikta.
Razprave v gospodarskih podkomisijah,
DKU Genova, 19. aprila. Nam- komisije, na kateri naj bi so razprav-oki odgovor na noto zaveznikov se bo ljalo o situaciji, ki jo nastala veled objavil še le mrnčer, ker so vslod na- nemško-mslm pogodbe, stalega položaja potrebna še nadaljna DKU Genova, 19. aprila. Ruski posvetovanja. Med razgovori, ki so se delegat-Kaiiovskij jo izjavil, da bo vršili dfmčs, je posebno važen obisk jutri izročen zaveznikom ruski odgo-nemške delegacijo pri italijanskem vor na izjave londonskih elispertov o zunanjem .ministra Schanzerju. Nato ruskem problemu, so obiskali nemški delegatjo tudi Lloyd DKU Genov a, 19, aprila. Ob 10. Georgea v vili Alberti. Razgovoru so uri dopoldne so je vršila v hotelu
prisostovali .d-ržavni kancolap dr. IVirth, dr. Maltzahn, dr. Rathenau, nadalje IJoyd Georgo in kabinetni ravnatelj Greegh. Kakor se doznava, soje položaj tekom teh razgovorov precej
»Eden« seja. nemškega kabineta, kate ri se je pridružila ob 11. uri seja ekspertov. Odgovor jo pričakovati šele jutri.	""
DKU G o n o v a, 19. aprila. (Stefa
AW ^»remn boln ugaja noinservati- ■	...---------------------------    -	.	.	-------^ ------------------
.iV<^ kakor pa revolučna anarhija. ? Položaj v kratkem izboljšal in razči- Tardiou je poslal miniatrskomu pred * *aT Pravi Rathenau v svoji »kriti- Nemci so pripravljeni, eprojoti ta- sedniku Poinoarčju pismo, v katerem i^evolueij«« o nemškem socialnem/]';0 vešitov, ki, omogočujo nadaljevanje pravi med drugim: Genovska pogodba
~ JI VTyWw>Xlr'^ ^ KOHfor©HieO.	DtKistTrii Sn,,hf5i'tr7'n'r'TJ» 1A -»viorl	UhU.«.------1_____
to
r
la.-
n '■‘"siv* v J ivi u enpi 14. ©injiaiu^iA r -	*	•	—«v»-	£»*■*■*' * a -—^«.	mviivvoiu«i
i- škratu, velja še danes. Nemško de- kenfcreuco. Po obisku Sehaaizorja jo med Nemčijo in Rusijo lahko postane
obiskal dr. Ratuonau še Dloyd Georga, v bodočnosti resnejša in nevarnejša
tr&Vjesi	Ucl-MPS.	i.71 tmi»iv.o u^- . _ , _	,
3® ^aSetlcbm vojno fflasavalo za ; ob iskal ^cIt	^	,	_____________ _______________
‘«*k£ P080^1^ ker-jo rajše šlo za vo-j s kateram se 30 dolgo razgovarjal.	kakor pa politika. Poincarčjevih pred-
l^^ljniki, lialior pa za svojimi ]	DKU Par isz, 19. aprila. Poročava-	n,ikov, ki eo po priznanju nemškega
ho^ !mi "V^diteldL Nemčija tedaj; foc lista »Potit Paraden« javlja: No- državnega predsednika zmanjšali bre-kh verfn 1 f na lf>V0, tomv®8 09 Porot-; vtralni delegati So imeli donos popol« 106 rolrovne pogodbe za 40%, Kakor ^ojo rev-f na tic®rK)> ker, v, tem vidi ž dne posvetovanje, na katereih je bilo l\w;ro M sestane parlament, bo on (Ta-2 Sltov.	•	f	sklenjeno, naj Bbauting in Motta za- dihu) interpoljaral minisrskoga pred-
)R!w.;C2? m0(l Ne-mČiJo -fn sovjetsko : -prošitn predsednika ruske podkomisijo sednika gle,d,Q njegovo s]došco politike
^ Je	------- ™	i	.	v	ti.v .	.	v	-
1 Jo tedaa nenaravna, g stališča i Sohanzm/ia .da skILčr- iakoi cocio pp4a
tr-p--*
političnih teorij nimata obo državi nič skupnega, temveč bi se morale odločno pobijati, ker vsaka zastopa arugi go-spodarsko-socialni red. Da so vežeta, temu jo kriva splošna politična sitna-cija v Evropi, ki je daleč od mirovnih1 mealov in katera no pomeni nič drugega kakor nadaljevanje prejšnje vojne politike. Nemčijo in sovjetsko Rusijo druži inržr.ja do zapadnih velesil, mrznja do zmasnvalcov. Ta mržnja ja srlnejša nego vse teorije. Mržnja je postala politično -lepilo, ki spaja razur ekstreme.
Res je, da je med gospodarskimi potrebami Riisije in gospodarsko produkcijo Nemčije nekako naravno soglasje, ki vodi obe državi na skupna pota-. Nikalioir pa ni res, da je gospodarska obnova Rusije zadeva, s katero imata opraviti edinole Rusija in Nemčija. Bodočnost Evrope leži samo v vza-jeronem konstruktivnem, delu vseh na« j rodov. Tako zveze kakor je nemško«
! ^uaka dokažejo samo potrebo one poli« tike, ki jo vodi Poincarejeva Francija, Politike, ki ostro loči zmagovalce iu premaganec. Zveza med protiantantno Nemčijo ^in boljševiško Rusijo je nedvomno izzivanje tzv. zmn.govalcov in' povod za npvo oboroževanje. Zato jo škodljiva in nevarna, kor vodi evropsko politiko na tenak led, ki ee lahk<* vdere pod vdako kreplcejšo stopinja  f ----------------------------------
Nerešena vprašanja '•rapaSIske pogodbe.
Pogajanja med našo in italijansko delcgacjjo o izvedbi rapallske pogodljel v Genovi oajojo povod italijanskim; listom psobito genovskim, da se zopet iittenziv-no pečajo z. vprašanjem odno« šajev med Jugoslavijo in Italijo, Ka-gor vsa razglabljanja italijanskega) časopisja o tem vprašanju, tako so tudi to pristranska, zlohpa in često do v-kra.jnn.sti naivna. Oficijelna Italija se v to glasove javnega mnenja na meša, kakor se tudi običajno poprej ni, ampak pušča javnost raje v nejasnem in krivem pojmovanju, ker ve, da tako shaja bolje, Edini'glas, katerega lahko več ali manj smatramo za neka« ko službenega, jo izjava delegata To-stija di Valniinuta nekemu časnikarju. Toda tudi ta izjava ,i© zelo značilna) ker kaže, da prevladuje neodkritoerc-nost, oziroma preračunano napačno pojmovanje tudi tam, kjer bi morala biti dobrohotno?! in vsestranska prh pravljenost oonditio sine qua non.
V početku svoje izjave je delegat Tosti di Valmiiiute odločno zavrnil naziranje, da so Italiji mudi -rešiti spor radi rapallske pogodbe z Jugoslavijo vsled prestiža pa genovski konferenci, kateri predseduje. Mnenje, da se Italija boji, da bi ji Jugosloveni na ge-noski konferenci vrgli pol<jna pod noge, ako bi ne prišlo čimpreje do sporazuma ter jo diskreditirali kot silo, M no izpolnjuje svojih obveznosti^ je naglasil Valmlnute, je za Jugoslavijo in njene pravično in korektno namera krivično, za dostojanstvo Italijo pa kvarljivo in ponižujoče. Bistvo stvari, ki jo tako obsežna in skrajno komplicirana, že samo na sobi onemogoča hitro rešitev; radi tega je naravno, da sedaj ee ne bo prišlo do končne rešitve, najinanje ph morda v 48, urah. Da se definitivno in vsestransko rešijo vsa vprašanja, ki stoje v zvezi z rapallsko pogodbo, jo treba več mesecev. Na to je Val-minute naštel vsa glavna vprašanja, ki še čakajo na rešitev. Prvo take vprašanje jo razmejitev v Julijski Benečiji. ki pa napreduje brez posebnih' tožkoč. Drago vprašanje tvori usoda Zadra, dalmatinskega mosta, ki je pripadlo Italiji, toda brez teritorija, b*ez --katerega je nezmožno za -življenje, Tu
Stran %
  	-- IIIMMIH i mn........... YW.Vi.~ilir.Mi
§0 "treba dogovoriti ee z Jugoslavijo v tem smislu, da se omogoči temu mestu ekonomsko in trgovsko pro&periranje. Tretje vprašanje tvori razmejitev vodovja oniih dalmatinskih in istrskih otokov (.Lošinj, Cresa, Lastova in Pela-gruža), ki so pripadli Italiji ter ugotovitev morske vojaške meje. Četrto vprašanje tvori ureditev odnošajev Beke ter pristaniškega konzorcija. Peto vprašanje je vprašanje gospodarskih in rifcolovskih pogodb; pogodb o konzulatih, trgovini, pobijanju tihotapstva, ureditvi italijanske lastnine v Dalmaciji ter jugoslovenska pa teritoriju Zadra. Šesto vprašanje tvori zaščito narodnih manjšin, opcija jj&d. Sedmo vprašanje se dotika kulturnih odnošajev, šol, priznanje doktorata, itd. Vsa ta vprašanja in še mnogo drugih manjših je treba rešiti, in komaj tedaj, ko bodo rešena vsa ta vprašanja, se bo lahko reklo, da je izpolnjena raipallska pogodba. V zvezi s tem pa je tudi izpraznitev tretje cone, katero drže Italijani še vedno v svojih rokah. Valminute je tu izjavil nekaj, kar je vrlo .značilno glede na italijansko politiko napram nam in v jadranskem vprašanju sploh, naglasil jo, <la glasom rapallake pogodbe traja okupacija tretje cone lahko tako dolgo, dokler se ne reši pogodba do zadnjih podrobnosti!
Iz te izjave delegata Tostija di Val-minute jo jasno razvidno, da se Italiji ne mudi z ureditvijo vprašanja izvedbe rapallske pogodbe, da očividno noče, da bi so to vprašanje hitro rešilo. [Vda še nerešena vprašanja, katera je (navedel, se z naše strani lahko rešijo v najkrajšem času. Naša država je podala že davno vse predpogoje za rešitev, lij jih pa Italija, čeprav bi jih dala lahko vsak čas, kadarkoli bi hotela — toda ona noče. Razmejitev v ‘Julijski Benečiji gotovo ni komplicirana. V rapallski pogodbi je meja v tem sektorju označena povsod tako nedvomno, da bi se sama podrobna razmejitev izvršil^ lahko v par tednih. Krivda, da se to ne zgodi, zadeva edinole Italijo, ki hoče spraviti v javnost dvoumnost, da bi s krivim tolmačenjem pogodbe še tuintam oškodovala nase pravice. Usoda Zadra tudi ni naša zadeva; ako je Italija hotela imeti na naši obali to kolonijo, notem je popolnoma njena stvar poskrbeti za to, 'da ta kolonija, odrezana z državno mejo od zaledja, ne pogine. Zahtevati od mas, da krmimo to italijansko fašistov-sko gnezdo, je bedasto, še bolj bedasto pa bi bilo, če bi mi na to res pristali. Ugotovitev morske meje krog Italiji pripadlih otokov je otroško enostavna. Podlaga za razmejitev je dana že v tozadevnih določbah, katere je treba le osvojiti s strani Italije in stvar je rešena. Istotako jo enostavna rešitev vprašanje Reke. Reka je mednarodno neodvisna, svobodna država. Sušak in Baroš pa sta po rapallski pogodbi prisojena nam. Italiji je treba tu samo od-
Dr. Jan Herbem — B B.:
T. G. Masaryk.
(Avtorizirani prevod.)
(Dalje.)
Tako je teklo življenje moža, ki se je 1. 1882. lotil dela na praški univerzi kot učitelj in organizator' mlajših tovarišev, katere je pritegnil k delu v znanstvenem časopisu »Athaeneum«. Začel je predavati' v praških društvih
o	predmetih, ki pri nas niso bili običajni in pisati čudne knjige; bil je član in vaditelj Sokola in si je s.svojo možato in lepo postavo kakor tudi s svojim neprisiljenim, a odločnim vedenjem pridobil družbo, v kateri se je gibal.
*
Tujec bi’ ostrmel nad stališčem, ki ga je bil zavzemal Masaryk med svojini nagodom tam okoli 1. 1900, na razpotju stoletij, kdor pa je poznal naše razmere, se ni čudil.
Tomaž G. Masarylt je vzgojil že več generacij dijaštVa, ki se je menjavalo pni njegovih predavanjih, spisal celo vrsto pomembnih spisov, imel za sabo znamenito politično in publicistično delavnost, toda v javnosti jo bilo njegovo ime bolj razvpito kot pa slavno. jVse tri oficijalne avtoritete, ki so obvladajo javno mnenje na Češkem, so se postavile proti njemu; sovražila ga je karnevala diržava in narodni
»Ta
poklicati z Reke svoje vojaštvo in fašiste ter pustiti reško samoupravo, da sama reši vsa ostala vprašanja svoje bodočnosti; Baroš in Sušak pa ji je treba samo evakuirati ter predati našim oblastem. Peto vprašanje je od rapallske pogodbe večinoma neodvisno. Sklepanje trgovskih in drugih meddržavnih pogodb je stvar svobodne potrebe, nikakor pa ne more biti za suverene države stvar dolžnosti, najmanje seveda prisiljene. Šesto vprašanje je vprašanje narodnih manjšin. Z naše strani je to vprašanje že rešeno ustavno, sicer pa so italijanske manjšine v naši državi tako malenkostne, da sploh ne prihajajo v poštev. Kompaktno ne žive na našem teritoriju nikjer. Istotako tudi sedmo vprašanje ne tvori ni-kakih težkoč. Kulturni odnošaji so kakor gospodarski plod svobodne^ potrebe; šolsko vprašanje italijanskih manjšin v Jugoslaviji jo rešeno tudi že z ustavo, priznanje doktoratov pa potrebuje samo običajno formalnost,.
Vsa navedena vprašanja bi se dala rešiti v par tednih, toda očividno je, da jih Italija namenoma noče rešiti. Zakaj jih ne mara Tešili, o tem pa smo že zadnjič govorili. Italija vztraja pri svojih starih metod ih, zato bo tudi drugi sestanek v Rapallu ostal brez pozitivnega uspeha.________________
Politične vesti.
*	Anketa o erbsko-hrvafskfh otlno-Šajih. »Srbski književni glasnik« priobčuje v št. od 16. t. m- nadaljevanje ankete o srbsko-hrvatskih odnošajih.
V	tej številki so objavljeni odgovori gg. Tome Maretira (Zagreb); Melka Čingrije (Dubrovnik), Dragiše Lapče-viča (Beograd), dr. Rista Jeremiča in dr. Pera Slijepčevica (Sarajevo, skupen odgovor) ter Milutiua Jakšida (Crrija). Vsi ti edgOvori niausirani z ozirom na individualno stališče in na-ziranje piscev govore o topli želji, da bi naša država postala čimpreje urejena in srečna. Najznačilnejši pa je vsekakor odgovor znanega zagrebškega vseučiliškega profesorja dr. Tome Maretiča, ker izraža v njem svoje prepričanje, da je treba (trgan izirati našo državo po svobodnem soglašanju in ravnopravnosti volje Srbov, Hrvatov in Slovencev ter da še ni prepozno za odstranitev žalostnega razdora med Hrvati in Srbi. Maretič pravi: »Ni me sram priznati, da sem se v onih nepozabnih dneh koncern oktobra 1918 varal ko sem mislil, da je za vedno umrl ter da je za vedno pokopan duh Ante Starčevica, človeka, ki je s peklensko mržnjo sovražil Srbe ter to sovraštvo vlival tri desetletja tudi v velik del Hrvatov. Svojo zmoto sem spoznal že prav kmalu po onih solnčnih dneh prevrata, Glorifjkacija in idealizacija Ante Starčevica v nekaterih hrvatskih listih mi je odprla oči, da sem se vprašal: »Jao, što je to? Kako se more tako lagati, slaviti Staroeviča (poleg
predstavitelji so ga bili izobčili iz naroda, ker je bil vsem na potu.
Masarykovi spisi do 1- 1900:
1. O hipnotizmu (živalskem magnetizmu). Psihologična razprava, Praga 1880 (češko).	'	■
2. Samomor kot pojav v masah in modema civilizacija. Dtmaj 1881 (nemško. Češki prevod pri Ladoht.ru v Pragi).
3. Račun verjetnosti in Humeova skepsa. Zgodovinski uvod v teorijo indukcije. Praga 1883 (Češko. Nemški prevod na Dunaju 1884).
4. Blaise Pascal, življenje in filozofija. Praga 1883 (češko )
5. Teorija zgodovine po načelih T. G. Buckle. Praga 1884 (češko).
6. O študiju pesniških spisov. Praga 1884 (češko).
7. Temelji konkretne logike. Razvrstitev in sistem znanosti. Praga 1885 (češko; nemški prevod H. G. Schauera na Dunaju 1886).
8. O študiju pesniških spisov. H. vrsta, Praga 1886 (češko).
9. Slovanske študije. Slovanofilstvo Ivana Vaeil. Kirejevskega. Praga 1889 (češko).
10. Češko vprašanje in naša sedanja kriza. Praga 1895 (češko).
U. Karel Havliček. Praga ,1896 (Češko).
12.	Socijalno vprašanje. Praga 1898 (češko.)
BOR«
■ i i«iri T1W'rinifflifl nrt
Strossmayerja) kot borca za jugoslo-vensko idejo, ko mi starejši vsi prav dobro vemo in priznamo (ako nočemo brezvestno lagati), da je bila Starčevimi jugoslovenska ideja istotako sovražna kot srbska. Še bolj so mi odprle oči volitve v zagrebški mestni svet meseca decembra 1921, ko je bilo z veliko večino/glasov izvoljenih nekaj Frankovcev, torej zakletih sovražnikov naše skupne države. Kdor pozna Frankovce, ta ve, da bodo storili vse, da bi našo mlado državo omrzili Hrvatom ter da jo s pomočjo naših sovražnikov razbijejo, ker so Frankovci pripravljeni zvezati se magairi z vragom, samo da uničijo Srbe- Ne verujem sicer da bi se jim kdaj posrečilo doseči to, kar hočejo, toda v vsakem slučaju bodo oni sejali med Hrvati sovraštvo do vsega, kar je srbsko in tako bo hrv.-srbski razdor naša krvava in odprta rana ter veselje naših sovražnikov, kakor je bil tudi nekdaj. Najeigurnej-še sredstvo, da se Frankovcem izbije iz rok orožje ter da se jili napravi popolnoma neškodljive, mislim da je oni sporazum, katerega sem priporočal v početku mojega odgovora.«
* Protf neresničnim vestem časopisja. Iz Beograda poročajo: Glede na vesti nekaterih listov, da je nastopilo v vprašanju rapallske pogodbe med ministrskim predsednikom Pašidem in zunanjim ministrom Ninčičem nekako nesoglasje, še z uradne strani u-gotavlja, da so te vesti brez vsake podlage. Naš delegat g. dr- Ninčič je v pogajanjih z italijanskimi, zastopniki vedno in povsod zastopal stališče, da se mora rapallska pogodba integralno izvesti. Bil je proti kakršnikoli reviziji pogodbo. Istotako neresnična je druga vest, ki se je razširila po našem novinstvu, da je naša delegacija nezadostno zastopana v komisijah in podkomisijah v Genovi; res pa je, da živahno sodeluje', pri vsem konferenčnem delu. Vsaki Član Male antante, ki se udeleži sej, zastopa hkratu tudi interese naše države. -
* Blokaški memorandum in Genova. Frankovska »Hrv. sloga« je prinesla vest, da pride blokaški memorandum pred genovsko konferenco. To je bila lopa velikonočna pisanka za — frankovske in radičevce. A jajce je bilo gnilo in ni napravilo nobenega veselja srečnim blokašem. »Politiki« namreč poroča njen dopisnik iz Genove: Tu se ne polaga nobena važnost na blokaški memorandum. Tekom praznikov, ko so bile prekinjene seje delegacij, sem imel priliko govoriti o tem vprašanju z angleškimi, francoskimi in italijanskimi delegati ter lahko potrdim, da ni niti eden izmed njih napravil kako aluzijo na ta memorandum. V generalnem tajništvu so mi rekli, da je genovska konferenca prejela iz raznih dežel im Od raznih ekstravagantnih krogov podobne memorandume in da jih je spravila v arhiv, zakaj program konference je bil določen v Cannesu
13. Mnogoženstvo in enoženstvo. Praga 1899 (češko).
14. Jam Hus. Naš preporod in naša reformacija. V Pragi 1899. (Manjši spis: Hus češkemu dijaštvu. Praga 1899 (češko).
15. Potreba revizije polenskega procesa, Praga 1899 (češko).
16. Osemurni delavnik. Praga 1900 (češko).
Med temi knjigami je vrsta takih, ki so namenjena bolj njegovim poslušalcem in narodnim izobražencem sploh, tako zlasti Pascal, Budile, Konkretna logika, Kirejevskij; ali Češko vprašanje, Havliček, Hus in Socijalno vprašanje so knjige za ves narod; Češko vprašanje in Karel Havliček sta naravnost popularni knjigi in ju lahko smatramo za priročnik našega narodnega programa. Obe knjigi sta katekizem Ceha, ki hoče biti zaveden člam naroda. .Zlati knjigi.
V	omenjenih knjigah je Masaryk razvil 6voje versko prepričanje, dasi-ravno ne kot oredo v cerkvenem 'smislu. Temelj Masarykovbga življenja je verstvo. To jo izpovedal jasno v Samomoru: »Kdo je odkupil Človeštvo.
—	Niti politik niti narodni. gospodar, ne socijatist in ne demagog. Zares velikolep primer nam nudi Kristus, Id se je v oni politično in socijalno razburkani dobi oddaljil od vsako politike. Kako lahko bi si pri dobil ljudi s političnim ia sociali
atduUjoi'. -i apr Ja vjz2
in izrecno zabramjuje, da bi se konferenca vmešavala v notranje zadeve katerekoli države. Dopisnik trdi, da bo blokaški memorandum brez vsakega vpliva tudi na potek pogajanj z Italijo. Faetina vlada sč zaveda, da bodo prijateljska pogajanja z Jugoslavijo imela za Italijo mnogo večje koristi kakor pogajanja z Hrvatsldm blokom. — Obupni' strel Stipiee Radiča ' in tovarišev je tedaj šinil mimo cilja in obtičal v arhivu. Naravno je, da velike zapadne države nimajo interesa, da bi se vmešavale v naše notranjo razmere. Za nje je večje važnosti velika in močna Jugoslavija kakor Pa na več držav razdrobljeno »mednarodno področje Srbov, Hrvatov jn Slovencev.« Blokaške zahteve so- izključno notranje vprašanje in se lahko izvedejo samo parlamentarnim polete. To končno uvidevajo že treznejši blokaši sami.
* Reški1 fašisti pripravljajo novo lopovščino. Iz Beograda poročajo:’ Reški fašisti 6e pripravljajo, da bodo povodom izpraznitve tretje cono, pte Oblečeni v našo vojaške uniforme, n8" padali naše prebivalstvo ter na ta čin izzivali nered in spopade. V ta namen ,so si že dali izgotoviti uniforme in kapo po našem vzorcu. S to akcijo bi radi dokazali, da je potrebna še n> daljna prisotnost italijanske armade; na drugi strani pa hočejo vzbuditi med narodom mržnjo proti naši državi-
* Tri temeljne točke poljske zunanje politike. Poljski minister za zunanje zadeve Skirmunt je te dni izja' vil uredniku 'rimskega »Giomale 4 Italia«, da so temeljne točke poljsko zunanje politike: zavezništvo s Francijo, formalna zajednica in politični sporazum z Malo antanto, s katero sodeluje Poljska pa genovski konferenci; ter z baltiškimi državami.
  — ---------------i_______________——
Doevrta kronika.
— Končno! Stol sedmoriee v grebu kot najvišje sodišče je te dni i& rekel, da so sodni zbori I. stopinje i* ključno kompetontni za tiskovne pravde. Ta odločitev je ža izčiščen j e naša?8, po klerikalnem in narodu o-sooi jalnote časopisju okuženega političnega zracja dalekcsežno važnosti. Klerika*' nim in drugim tatom osebne časti bodo odslej sodili objektivni poklicni solniku in ne več porotniki, katere so s? klerikalni obrekovalci večkrat vede'1 dobiti že pred razpravo na svojo str80* kakor dokazuje zgodovina neke tiskoV' ne pravde v Mariboru.
— Imenovanje. Za primarija na ki' rurgičnem oddelku občne javno bolnice v Ptuju je imenovan z odlokom te1' nistrstva za narodno zdravje ' g. ^	> Rafael Dolinšek.
— Imenovanje živinozdravnikov. 1 uradne živinozdravnike v IX. činte' nem razredu sta imenovana živin0! ! zdravnik Anton Sok v Dolnji Lendavl
mLU-j«.  .... i	m	i	.m	i	.
stičnim šČu vanjem!	On pa zabtev4
izpopolnitev značaja, zahteva pogl°01,! tev čustev, hoče, da bi ljudje post«" dobri, ker ve, da bodo samo na ta naj čin našli tolažbo svojim dušam.« ... Masaryk je slišal vprašanje dvomU1)*	1
cev: »Kaj oemo s češkim bratstvom 1	!
z verskim problemom, ko imamo tolik praktičnih narodnostnih, gospodarsk1, političnih nalog?« Odgovoril jim J?' »Kdo pa trdi, da gospodarska, poln1?'	!
na in narodnostna vprašanja niso na, zelo važna. Bil sem sam v Pft uj	,
mentu in ni mi prišlo na misel, d8	j
tam govoril naravnost o verskih vl>r	'
šanjih. S Chčelčičkega »Siti viry* jj	,
ne ho izboljšal holešovslci pristan,111 literatura vseh naših liberalnih elancev in volilcev nam ne bo	'
državnopravnega kronanja. .	s
proti politiki, proti gospodarstvu 1 ^ prepričan sem pa, da morajo im6*1 -	}
te težnje globočjo in enotno	?
Trdim samo, da je današnje te	i
in ^večkrat tudi literarno delo Pfteg,	,
vršno in zato jalovo; je pa tudi •	j
češko. Noben dostojen človek ne bo	j
vsaki malenkosti razlagal svojega Lr	a
globljega prepričanja, toda vsak ate .j	}
jen človek ima to prepričanje in ^	(
za njim. Kadar gre za resnico, g®101 j. izpovedati odkrito, ob vsakdanjih v	^
likah pa bo delal in. so ravnal P° iem prepričanju.«
(Dalje sledi.)	3
, m. aprila iy2ž.	’	*	x	A	ii	O	i\	*	Ki^fau	&
stavijo na njegovem mestu nov velik
fcuibor
jja Pavel Koleiic v Dravogradu. — Za prozornega uradnega živinoadravni-,a ' razreda v Ormožu je imeno-an Jože Šerbec.
—	»šusteršičevo izdajalsko postopa ®je« je dala klerikalna stranka obso-v svo-i^1 shodih minoli pondeljek f i^utoJnsTu in Slov. Bistrici.
^ Odličen srbski politik umrl. V
e^radu je umrl 78-lotni vseučiliščni L? ^?°T’ sv°jedobni ministrski prod-toi.c in predsednik srbske skupščino jearair Nikolajevič. Pokojnik je bil 0 znanega novinarja N.Nikolajevlda, ^clsednilia novinarskega udružetnja. • n?a,i antiaikobolni dan. Ministr-•v° Prosvete in ministrstvo za narod-o zdravje sta uvedla akcijo, da se «?®»k Sv. Cirila in Metoda dne 24. aJa izkoristiti za protialkoholno pro-SandaP0 šolali in,mod ljudstvom se 2 , v-šila predavanja o alkoholizmu. '■0 Pametna naredba, ki jo toplo popravljamo.
,,>77 ipPremomba v postopku z dvo-
•	-‘•n-kL »Uradni list« pokrajinske u-^Slovenijo št. 87 prinaša izpre-vW •	Slede postopanja -z dvo-
jniki, to je posestniki, ki. imajo
do^r1"Vn- *°" ons^ran meje. Glasom aanje narodbe so morali imeti po-tmki in njih uslužbenci, delavci itd. y ^le^3račenjo meje ^ svrho obrlelo-g Posestva onstran meje s foto-opremljeno legitimacijo, ki jo , morala vidirati naša in pa pristoj-B ,r'Wast sosodne države. Ta naredba 6n 30 2 . °dlokom finančnega ministra ^ .^Gnila v toliko, da delavcem ni _6>a imeti legitimacij s sliko, ampak Sa*«> brez slike.
joviT “^Kosanje iz inozemstva prihaja-jr,0? 1 sodov. Dosedaj so carinarnice iz ozeaastva pridajajočo fcoda pošiljale j roiab»hxki uradom v zicrosanje, kar Poročalo mnogo neprilik in za-^y.• finančni minister je 15. t. m. od-vjBV-da .carinarnice onih sodov, ki ž^ajaj° i.z inozemstva t»r so prigia-g ‘l Za Povratek,- če so žigosani z ži-5ii'^ °lne državo, iz -katere prihajajo, «9 v5? P’1-1- nets Ponovno žigosati. Le, Ilir'- vžig sumljiv, ali če sodi sploh (j 0 Rosani, je postopati ž njimi kot isk"?l •	50	IUGraj°	P° da šili mero-
Usnih, uradih izmeriti in žigosati.
te V	^vtoturbinske	brizgalni-
jJ’. ® dni je nastal y papirnici A.ndritz $iH Ldeu požar, ki se' je precej raz-•"ia!. Graški gasilci so prišli na lice s svojo avtbturbinsko brizgalni-> kii ko j0 šelo pred kratkim začeli porabljati in so s pomočjo toga mo-orodja ugasili ogenj v teku tj.:rt "ure, s čemer so preprečili veliko iai'no kat astroio.
'~"vi,ozIv k glavnim naborom češko-h Vaskih državljanov v Sloveniji in Jck®urju. Bne 12. in 13.’ maja 1922 l9torSi^° glavni redni nabori letnikov f.	1901, 1900 v prostorih konzulata
b" sl°va.ške republike v Ljubljani, *aeg št. 8-1. in sicer: Dne 12. majal922 vso češkoslovaške državljane, rojenih 1902,, 1901, 1900, stanujoče iz-vg. Ljubljane in dne 13. maja 1922 za 5oČ Ba^orora obvezne letnike, prebiva-^.v. Ljubljani, oziroma v najbližji sVr> ’ ^°Per vsakega, ki ne izpolni naborno dolžnost, so bode kazen-1{ ° Postopalo v zmislu brambnega za-Sj.u.a- Naborni dolžnosti morajo zado-\>v vsi oni izmed starejših letni-(jK.» *-i se dosedaj niso predstavili bo-Ppi glavnem, naboru ali naknad-Vsaki naborom obvezni so mora pjWrfati 55 r°dnim potnim osi. li-ali
pa domovnico in potrdilom o *2**ti, izstavljenem od občinskega njecfovega stalnega bivališča, bralni konzul: Dr. Beneš.
5{a7r V Varaždinu je umrl zadet od sl. L Profesor tamošnje gimnazije .To-Lackovič, star 36 let.
)]8r^ Novo nasilje Italijanov. Zadrski Že j Pulišič, zaveden Hrvat, je bil Sist« 80 v.Srni knjigi italijansliih fa-®tol‘V' ??'a®is’f-i so pritiskali na rimsko t>aD'2? j?1 zahtevali, naj ga odstrani. Hij 3im je res šel na roko in odstra-arelega cerkvenega kneza. Na najkQyo ^®pto pride Italijan Borzatti, tla’ T2 Prijatelj fašistov. In vera seve-
1	v nevarnosti . . .
toljT ®*lna eksplozija v Bitolju. V Bi-
•	.n.a Posebnem tiru 80 va-^unicije, last repavicijske ^ko-Pondeljek je eksplodiral eden ^akar so so vneli se drusi. ter s
strašno detonacijo zleteli v zrak. Vse hiše v okolici sa porušene do tal. V mestu je zavladala prava panika. Mnogo ljudi je našlo smrt pod razvalinami. Vsled eksplozije ge nastal požar, ki se je vsled vetra razširil skoraj na vse mesto, 30.000 ljudi je brez strehe zbežalo v gorovje. Vojaške straže, ki so stražile vagone, se niso več vrnile 111 so bržkone ubite- — Kolikor eo je dognalo, sta povzročila eksplozijo dva bolgarska komitasa, ki sta vrgla _ v municijo bombo. Deset vojakov je bilo raztrganih na drobne koščke. Skupno jo uničeno 22 vagonov municije.
— Strela ubila moža in ranica ženo. Dno 18. t. m. so je vračal iz Beltinc če vi jarek i mojster' Ivan Maučec iz Ba-keve s svojo ženo. Na potu ju je dohitela nevihta. Ko sta bila že blizu doma, je nenadoma udarila strela in-na mestu ubila moža, žena pa se je onesvestila. Ko se je zopet osvestila, j3 načela, kli-oati moža, toda ta je bil mrtev. Ženo, ki je bila že prej bolehna so prepeljali na njen dom. Za rajnim Maučecem, ki je bil povsod priljubljen, žaluje vsa okolica.
— Fožar v kamniški smodmšmei. Dne 18. t. m. krog 20.15 zvečer je nastala iz dosedaj neznanega vzroka silovita eksplozija dinamona _v malem skladišču smodnišnice v Kamniku, kjer je bilo krog 1700 kg. dinamona. Eksplozija je bila tako silovita,-da . je daleč naokoli pretresla vsa . okna *a povzročila .velikansko razburjenost med prebivalstvom. Gasilno društvo v Kamniku je nastali požaf 5 pomočjo delavstva lokaliziralo in s tem preprečilo večjo katastrofo. Škoda pa jo se-voda 1>1 j ub temu velilcai
Po zasneženih pokrajinah Volge koraka smrt; z dolgim? koraki' stopa in njena žetev je obilnejša kot je bila v vojnilt letih, če bomo gledali nanjo prekrižanih rok — te r«kl!s o nas zgodovina, -kaj si bodo, mislili naši o-troei , bodoč? rodovi? Zapisali nas bodo v zgodovino kot generacijo, kateri jo pst vojnih iet vtisnilo toliko sebičnosti in okrutnost!,'da je lahko mirne-sra srca prenesla amiTanJb" milijonov svojih bratov in sestra.'"'
. 'NANSEN.
—o—
Tudi pri' nas. se zbira za gladajočo v Rusiji. Odprj. srce, odpri roke..,. .
JSS.
Seja izvrševalnega odbora demokratske stranke se vrši 23. t. m. ob 10 uri dop. v dvorani ljubljanske kazine. Navzoč bo strankin predsednik Ljuba Davidovič, ki prispe v Ljubljano v soboto 22. t. m. V soboto zvečer jo njemu na. čast družabni večer.
Demokratski družabni večer mariborske demokratične organizacije, so vrši v soboto 6. maia v vseh prostorih Narodnega doma. Na to že danes opozarjamo naše somišljenike in prijatelje. Na večeru predava vseučil. prof. dr. Fr. Tlcšie o pomenu Maribora v slovenskem kulturnem in političnem življenju.
 -----------   -	m	,	..._____________
Mariborske vesti.
Maribor 20. aprila 3922.
m Imenovanja na moški kaznilnici v Mariboru. Za višjega paznika je imenovan Jožef. Ferjančič, dosedaj paznik istotam. Nadalje so imenovani za paznike invalidi: Martin Peštator, Marko Franjo, 'Valentin Avguštin, Ljudevit Bergant in pomožni pazniki Jože Cvetko, Franc Čeh in Ivan Meško.
m Naduta Nemka. Na našo notico pod tem naslovom smo sprejeli pojasnilo, da je dotični narednik gospo surovo vščipnil v roko in jo odrinil, radi česar ga jo gospa, ki je sicer Nemka, toda jugosk)renska državljanka, opozorila na dostojnost.. Toliko resnici na ljubo.
— Nova stavba v Mariboru. Hotel
»Staidt Wien«, ki se nahaja že v skrajno slabem stanju, kakor tudi že napol razpadle koče za njim, so kupili sedaj bratie Tavčarji ki ea podrejo ter po-
hotel, ki bo segal od Aleksandrove ceste dej ženskega učiteljišča. Z deli pri-čno že letos.	/	.
m Nova razsvetljava v našem gledališču. Včeraj popoldan se je vršil ogled ravnokar dovršene nove razsvetljave našega gledališča, katerega, so se poleg, vodstva gledališča udeležili tudi župan' g. Grčar, zastopniki listov in dragi povabljeni gospodjp in dame. Razsvetljava, katero je preskrbela dunajska tvrdka Simens & Schu-ekert je izvedena po najnovejših • iznajdbah in konstrukcijah, po sistemu štiribarvnih luči^ tako da je prva in najmodernejša v vsej Evropi. Kot drugo gledališče v 'Evropi dobi tako razsvetljavo novo beograjsko pozorište Z novo razsvetljevalno.napravo so mogoče vse nianse, vsi prebedi od najmed-lejših do najsvetlejših. Za naše gledališče pomeni nova razsvetljava veliko pridobitev, in zasluži občina, ki jo je preskrbela, res priznanje.
m Od članov okr. bolniške blagajne mariborske dobivamo pritožbe O surovem zadiranju uradnika nad stranicami. 'Kakor v vsakem uradu, je tudi v tej napravi vljudnost napram strankam nekaj samoobsebi umevnega — in je želeti, da ljubljanska centrala da svojim poslovalnicam potrebne direktive v tem pogledu.
m Kakor doznavamo namerava g. Val. Nik. Cibulevsky, ki nam je nudil j jeseni izredno krasen umetniški užitek | s svojim koncertom, prirediti prve dni j maja t.- 1. drugi'veliki' sinfonični kon-■ ceri, na katerem so to izvajala izključno ruska glasba.
m Betonski kanal v Aleksandre vi-Frančiškanski Ulici bo gradila mestna občina v’dolžini 00 m. Ponudbe za napravo kanala se imajo-Vložiti do 24. t. m.-pri mestnem vložišču. Več je razvidno iz razpisa na mestnem magistratu. -
m Dogodki v delavnicah jožne železnice v Mariboru so bili krivo tolmačeni v javnosti. Slikala se je zadeva tako,. kakor da so razun uradnikov vsi ostali nameščenci, bili prikrajšani za doklade.- Temu nasproti je treba kon-štatirati, ’da. so dobili doklade izplačane vv°.i ■ostali nameščenci (torej uradniki, podmradiiiki, delovodje itd.)., niso jih pa dobili-'dejavai, ki niso stalno' nameščeni iu ki dobivajo tedensko plačo, ker zanje to vprašanje' še ni urejeno: Toliko jo treba. pojasniti, ker so. hoteli nekateri demagogi zadevo izrabiti proti uradništvu. — Skrajni-čas •pa. je, da se vprašanje. tudi za prizadete delavce končno-uredi. Kakor poročajo iz Ljubljene, je obratno ravnateljstvo južne železnice doputaciji iz Maribora, ki jo |prišla v zadevi intervenirat, dalo. negativen odgovor, češ, da se vprašanje pri južni železnici ne more poprej rešiti, prodno ni rešeno pri državni železnici. Ako vidimo, v kakem pomanjkanju živi ogromni del železničarjev -v delavnicah, južno železnice v Mariboru, moramo tako postopanje južno železnice smatrati za frdvolno igro.
m Ljudska univerza. Opozarjamo na.'petkov literaren večer v »Ljudski univterzi«. Na tem večeru eodelujo g. Milan Skrbinšek. Upamo, da bo udeležba kar najobilnejša.
m Redjii občni zber »Društva jugo-dIov. državnih uslužbencev in upokojencev v, Mariboru« še vrši dne 22. aprila 1922. ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo preglednikov računov. 3. Volitev predsednika, podpredsednika, odbornikov in preglednikov računov. 4. Določitev članarine za 1. 1922. 5. Protest proti nameravanem skrčenju osebnih in rodbinskih doklad nižjim javnim nameščencem in nameravanemu zavlačevanju izplačila H. obroka zaostalih dragonjskih doklad. 6. Slučajnosti.. — Posamezne skupino državnih uslužbencev in, upokojenci naj naznanijo pred otvoritvijo občnega zbora odboru svoje kejiididaite za novi odbor.-
m Društvo Jngoslov. akad. v Mariboru. 5. rodni občni zbor društva jugo-slcv. akademikov v Mariboru se vrši v pedeljo 24. t. m. ob 9. uri zjutraj v mali dvorani Narodnega doma s sledečim ^dnevnim rodom: i. Odobritev zapisnikov zadnjih treh občnih zborov; 2S Poročilo odbora; 3. Poročilo pregled-
nikov računov in zapisnikov; '4. Sprememba pravil; 5. Sprejetje programa.
6.	Potrditev poslovnika. 7. Sklepanje o pristopu k »Centralnemu tajništvu«.
8.	Sklepanje o »Prosveti«. 9. Slučajnosti. 10, Volitve. Udeležba članov je obvezna, Ustanovni člani se k udeležbi* ulju dno vabijo. Na predvečer se vrši v »Novi pivarni« CHalbividl) prijateljski sestanek starešin bratskih akad. društev in aktivnih članov društva. Vj nedeljo popoldne pa čajanka društvenih članov.
m Starejšine »Trfglava« se vabi, da' se udeleže v čim naj večjim številu družabnega večera -^Mariborskih, naprednih akademikov«, ki se vrši v soboto dno 22, t.~m. ob 20. uri v gostiln* Halb’,vidi.
■m Neprevidna vojaška straža. Od prebivalcev Einspielerjeve ulice smo sprejeli pritožbo, da ravna tam nastanjena vojaška straža pri naSiijanju' pnšk zelo neprevidno. Puške nabijajo na ulici pred stražnico, kjer je vedno polno otrok. Nedolgo tega se je pri taki priliki sprožila nekemu vojaku puška ter je krogla vdrla skozi streho nasprotne hiše in obtičala v tramu. Kaj lahko bi bila krogla priletela v malo nižje ležeče stanovanje in ranila ‘ali pa tudi ubila kakega stanovalca. Priporočamo kompetentni vojaški oblasti, da stražarje primerno pouči in nadzoruje, da se ne bo zgodila vsled: take neprevidnosti kaka nesreča.
m Gostilniški pretep. V pondeljek,
17.	t. m. je 32-ietni mizar -iz delavnic« južne železnice, Ivan Sa,vernik, v gostilni prišel v prepir, ki se jo končno razvil v pretep, v katerem je dobil Sa-vernik vbcdljaje z nožem na. desni rami in na čelu. V postaji rešilnega! oddelka je bil obvezan.
m Nesreče. Dne 20. t. m. ob S. uri zjutraj so je v Koroški ulici 24 igral^ 5-letni Florian Vogrin pri oknu prvega. nadstropja. Pri tem je padel iz okna in' dobil težke notranje poškodbe.| Rešilni oddelek ga je prepeljal v bol-] nieo. — Dno 19. t. m. ob &4. uri zjiutfaj se je v stanovanju prof osa voja&kej jetnišnice v dravski, vojašnici, Ivana? Derganca, ko je rodbina še spala, vdrli strop in zasul oba zakonca ter 3 ofcro-; ke. Rešilni'oddelek jih je rešil nepri-’ jetnega položaja. K sreči so ostali vsi nepoškodovani. — V nedeljo 16. t. m., si ge	zasebni	uradnik’	Hreščaki	•_
pri nogometu v ljudskem vrtu zlomil' levo roko v laktu: Prepeljan je bil, \n bolnišnico. •— Danes dne,20. t. m. krog 12. ure je skočil nek 89-letni Karl Lov«! reč, stražnik železniške policije, v bliJ žini Wcllojeve tovarne v Lajtersperkii' z dirjajočega vlaka, pri čemur je pri-* šel pod vlak, ki mu je odrezal stopalc'’ leve noge. Rešilnj,- oddelek ga je prepeljal v bolnico.	\
m Velika kavarna. Najmodernejša! kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu) in inozemski listi. Eleganten Bar. —* Dnevno koncerti. •	:	;v
Marodto® gledališže.
Rspsrloar:
Celrtok £0.: ,,Cigan haron“. Ab. C.
Petek 21.: Ob 15. uri „Prababica‘;, dijaški pred tava. Izv. abon.
S&bota 22.: ,Neznani prijateli1'. Abon. A.
Nedelja 23.: ,Piababica“. Ljudska pre>i«t liven abon.
—o—
Celrta dijaška predstava. V pciek, dne 21. aprila ob 15. uri se vr?i v tu* ksjšrijem gledsliščij četrta dijaška pred>» stava ob znižanih cenah. Vprizori se Griliparzerieva ^Prababica0.
Gostovanje v mariborskem gledališču. V torek 25. aprila gostuje pri nas zn^pa in priljubljena igralka gospa Gusti Danilova. Ga. Dsnilova j<j znana med vsem. jugoslovanskim igralskim svetom. Bila je več let v Ameriki, odkoder se je vrnila pred dvemi leti tel nastopila angažma na ljubljanskem gle« dališču. V torek 25. t. m. bo gost našega odra. Nastopila bo v ».Pahljač? lsdy Windermere“ v vlogi Miss Erlynn&
Ljudska knjižnica
Narodni dom, l. nadstr.
posluje ob nedeljah od V210.—V211. ur A ia ob četrtkih od Vs19.—Va^O. ura Mladiki oddelek ob socotah od 18. do 19. ura. v	•*	-..
Kulturam umetnost
!; *x Frsa Erjaroc: Srbske pripovefl-jjte, Y Ljubljani, 1922. Tiskala, izdala in Založila Učiteljska tiskarna, etr.- 198. pena volani knjigi Din. 18.—. Znana _ juta veliko bogastvo in lepota srbske j /narodne poezijo, zato bo gotovo vsak z j g} aj večjim veseljem pozdravil srečno ; SDlisel Tlčiitoljdiko tiskarne, ki nato. je ^poklonila za velikonočno prašnike zgoraj- navedeno zbirko »Srbski^' pripovedk« v prevodu Frana Erjavca. —; Knjiga obsoga 30 piti vi j ic in pripovedk fiz Vukovih in drugih zbirk srbskega ftoarodaiega blaga ter jo namenjena plasti mladini, ki jo bo goto-«) eitala z ®a.j. več j o naslado, saj ji tako primanj-ifcnje res dobrega čtiva. Upamo, da bo ‘po knjigi rad segel vsak, saj ji je dalo j *aložuištvo tudi zelo okusno zunanjo1
»pierao „
'\ s Slovanska stenografija. Priredili jtr- Novak', drogi del: »Debatno pis- j jtne!« di’uga . predelan a izdaja. V Lj ubljani 1932. Založila Jugoslovanska .^knjigarna. Cena 16 Din. J ugoslovon-Vka knjigarna,je izdala v novi pom.no-iženi in izboljšani iadaji dragi del N6-! Brakovo »Stenografije«, debatno pismo. iKnjigo, ki je res izborna in priuaerO'
voomi, priporočamo. - /
i.«,,*!-!. .<*n .fi.i*.-.»	    '	»'■"	l.mif	.1'
.... . Spor®.
V	t Vsi elani rezerve in prvo nogo-/fil&tne jjkrtpino I-S.S.K. Maribor se poživljajo nanujni sestanek in sejo teh’ ličnega odbora, ki se vrši v potek 21. ■ob 20. uri v . gostilni »Maribor« na jjGrajeikom trgn. Udoležba brezpogojno 'potrebna. . • •'
v : 23. t. m. bo odigra prvenstvena i&knva MAK-Maribor. S to 'tekmo eo prvič srečata v prvenstveni borbi dva Telo resna nasprotnika.
... : MAK naraščaj: Maribor naraščaj <1:0. Za tekmo naraščajev nenavadno živahna tekma. iY svojih naraščajih imata oba kluba prav dober matorijal
in polnovredno nadomestilo za rezervo. Obe moštvi bili sta enako močni. Poraz drugih bi mogel njih vratar ob malo večji pazljivosti preprečiti, vzgled naj bi mu bil njegov nasprotni tovariš, ki jo nbranil več prav opasnih situaoij v dobrem stilu. Pri Mariboru ko stopali s svojo urnostjo v ospredje levo krilo, srednji napadalec ter oba branilca. — Makovim boiše troha malo več discipline in Mak bo lahko s svojim pomladkom! prav zadovoljen. Ig'ro je vodil g. Planinšek.	<
: Maribor naraščaj II: MAK na* raščaj II. 2:Q. V pondeljek' so si stali nasproti najmlajši obeh klubov. Prav čedna razdeljena igra. Značilna za obe moštvi je bila krčevita volja po zmagi. Obema pa še manjka predpogoj no discipline. Želeli bi, da posvečajo vodstva klubov kar največ pažnje predvsem tem »moštvom«, kor zdi eo nam, da so razvijajo nekam »divjo«. Sodnik gosp. Planinšek.
: MAK v Celju. Mariborski Mleti -oni klub je gostoval na velikonočnih praznikih’ v Celju pri slovenskem športnem klubu. Prvi dan jo zmagal z 2:1 drugi dan je igral neodločeno igro 0:0.
: Svoboda (Maribor): Svoboda (Celje) 2:1. Mariborska Svoboda jo na velikonočno nedeljo lahko prema ge la celjsko * Svobodo« v Celju.
: Maribor voz: Rapld rez 4:2, Mari-borova rezerva zopet boljša, sodil gosp, Planinšek dobro.
t Ilirija (Ljubljana) je na velikonočne praznike igrala z zagrebško prvorazredno »Sparto« ter po zelo surovi igri gostov prvi dan podlegla z 3:4, drugi dan zmagala z 5:1. Sodil je prvi dan g. Vodišek, drugi dan g. Hrast ia Maribora.	*
: Praga: Češka >^Sparta« jo premagala reprezentanco mesta Pariš z 4:2.
: Zagreb: Hanacka Slavija: ITašk’ 0:0, Hanacka Slavija: Coneordija 2:2. Cehi so bili burno pozdravljeni, igra srednja.. :• ■* v-riu-
t Eukarešt: Beogradski sportski klub je igral z jioftomot, reprezentanco glavnega mosta Bumunije neodločeno 2:3.'	_
: Šport. Izšla jo 6. številka s sledečo vsebino: Glavna skupščina Športno zveze. — Dr. Demetor Bleiv/eis-Trstc-niški: O nemški visoki šoli za telesne vaje. =— Športne .vesti. —'Službeno obja ve. — Raano.	■■	i\
usta® z&mz.
Ne pozabite naročnine!
mm
Gospodarstvo.
g Trgovinska agencija v B?nxeIosu, Priviligirana trgovinska agonoija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Bruxolesu jo začela poslovati. Pisarna so nahaja v Avonue dos Ants, 24 — Šof te agencije jo M. Z6bich.
g Petdnevni praktični tečaj n posebnim ozirom na trsni carstvo in obnovo vinogradov priredi drž. vinarska in sadjarska šola v Mariboru od 1. do
5.	maja 1922. zn kmete, kmetske sinovo in viličarje, poset Majpotrebnejših vdeležencov dobi pr'up ras ta prenočišča brezplačno in dnevno najmanj 5 di-narjerv podpore za prohra.no. Prijaviti so jo pismeno z navedbo točnega naslova in starosti tor redanjo poklicne zaposlenosti ravnateljstvu navedeno šole najpozneje do 26. aprila t. 1. Kdor reflektira n?. podporo, si mora dati u-boštvo potrditi od županstva. O sprejemu ali odklonitvi so vsakega nemudoma obvesti pismeno.
Brzojavna poročia
* . • v• •	'	<j	k:
Za proslavo l. maja,
ŽIVI Beograd, 20. aprila. V tutai* Snjem delavskem domu $e jc vršilo zto4 rovanje, na katerem jc bilo sklonjen’0 0 vlade zahtevati, da dovoli proslav0 ' maja. Izvoljena je bila deputacija, šla k vladi. Akcijo vodijo centrutPaSii socialisti. r .
• Espnrautfstičul Ucugres v Ženevi.
DKU Ž c n e v a, 19. aprila. VSerai # je otvoril kongres za esperautlstičniP0'^ .v šolali. Kongresa se jc udeležilo 1201 legatov, ki zastopajo 26 držav. 16 d1*3 ’ jc oficijelpo zastopanih. Razprave sev» v, esperantu. Nemški delegat jc por?''i’ da je pouk esperanta v ljudskih šolan veden v 32 mestih. Enako jc poročal tt angleški delegat.
Toliki požar v Manili.
DKU Manila, 19. aprila- V niti je nastal velikanski požar, |a . uničil' nad 200 hiš. Več tisoč osoo bilo p r i /tem r a n j cm ih.
Ša/iieffa/fe & vsaki go* s Ulm
Borza 19, aprila
Zagreb, devize? Berlin 25— Bukarešt 61—62, Milan 410.50—415. 1> don 338— 340, Newyork 76—77.50, 1“ 700—710, Praga 154-155, Švica 1^' 1485, Dunaj 0.99—1.005, Budimpešta^. —9.33, Varšava 2.25, valute: dolar " 74.75, avstr, krone 1.025, 20 K v Z*. ,.
225. franki 693—700, napoleoni 225, 3750-5900, lire 4^5—413.
Curih, devize: Berlin 1.74, Nc^.( 5.14, London '22.69, Pariz 47.62, |"L 27.83, Praga 10.15, Budimpešta 0.65^ greb 1.67, Dunaj 0.064, žigosane Varšava 0.14.
fiBSPBBlRICR SVETI
roman. Spisal: Karl F i g 3 o r. Prerel: P, (Daljo.)	/
R. (58)
;l Drugače je bilo Seveda z afero, kolikor je zadevala hjegovo lastno domovino. Interpelacija Mac Neilla in tovarišev je bila že vložena in' lcar je bilo najbolj mučno, v javno debato je bilo pritegnjeno tudi ime '.velezaslužnega pariškega poslanika barona Murphy-ja. Obstajala je možnost, da se nekega dne tu ali thm, preje ali pozneje lahko pojavi tajno poslanikovo^ poročilo, katero je bilo vkradeuo kurirju med potjo v Ontende. Z inalieijoznim smehom je odložil minister .vsako jutro znova časopisje. »Strašno neprevidni so ti gospodje. Puščajo mi preveč časa! Zadeva bo kmalu zrela za vsak dementi...«
Irt potenj jo obvestil minister pariškega poAlanl-
Svojega varovanca, z najlzbranejšimi besedami, Ha bo poverjen v najkrajšem času z važno misijo na balkanskih dvorih. Baron Murphy je bil vajen citati' jmed vrstami: Bil naj bi, ako izbruhne dotria vihar, tfeje daleč na vzhodu ali jugu, iKvcn' vsake dosogljivo-Bti. Bil je že na pol izgubljen. Ako mu fte bodo pomagala, ko eo b‘o odločevalo o Mac Neillovi interpelaeiji: »Ali je vladi znano...« izredno srečna naključja, pp-item bo izgnbljeK. Tndi minister bi ga v tern slučaju fro mogel več flržatj, tudi če bi demontiral tatvino kurirskih listin'. Minister sam bi pri d<pri zletel.
Baron: Murphy je bil prisiljen čim preje zapustiti (Pari«. Svoje poverilno listino bo prejel na svoji prvi etapi v Atenah. Baron ja preklinjal državnega Simel-na, ki rabi za par podpisov več časa kakor pa on' sam za predajo svojih poslaniških poslov, v Parizu ia od-potovanje.
Za, tovetc zvečer !ie bila določena ra uprav o. o Mae itJeillovi interpelaciji:	v nedeljo zjutraj se je hotel
odpeljati Mnrphy. Da bi So bolj ne novečal raznih, že itak neprijetnih' govoric, je posetil baron v 'soboto Bvečer še zabavo pri portugalskem posjlnniku. Tu bo je zgodilo, da jo baronu ir.ginila denarnica z osebnimi privatftimi !skazili iri legitimacijami. Neka doma pariške aristokracije, izredna lepotica, ee jo bila ves rvečer Sukala okrog njega. Naravnost povedano: baron He bil pozabil na svojo starost ter postal šibak. Zadeva io končala V nekem sopareju. Pri povratku na dom Se baron zapazil, damu manjka denarnica.
Koga osumiti? Dvigniti še 'več prahu? Barotl si 5e moral priznati: Sjegov konto ne prenese vslcd prevelike javlip pozornosti nobeno obtoži ln<i preizkušnje Cvq£-
Tako BS 5e odločil vkljub' tem«, da odpotuje. Na-/fioil je poslaniškemu tajniku, naj podvzame vse*potrobile korake tako doma kakor tudi v Parizu, da prepreči Vsako zlorabo njegovih' ^osebnih listin, alco, \ inf) slučajrto irtorda res prišlo v zločinsko roke. Uradne flistirto čakajo itak nanj že v atenskem poslaništvu, i; teni je bilo vsaj, kav potovanj^ tiče, vSo priprav-SjeSo itf v redu.
V gedeljo zjufraj je odpeljal z Oncnt-Expre»-
^onf.	.	____________
, n—«, ii ii m	r
■;U ■	;	72.	'
lioviČarji niso bili nerodni kakor 5c> hiialil Ynin\-sfeivče so mu pustili časa dovolj, da jo mogel pod-vzeti potrebne protikorake, so storili to le vsled tega, ker odločilnega materijala niso dobili oni v svojo roko. Tudi oni so vedeli kar .je vedel sicer ves svet. da so bili ria poti iz Pariza v London ukradeni angleškemu kurirju zelo važni dokumenta In moralo jo biti jasno tudi najmanj prebrisanemu, da so je nahajalo , v teh dokumentih tajno poročilo pariškega poslanika | barona Murphyja. T6da vsebina poročila jo ostala na tfeliko začuden jo vseh prizadetih še vedno neznana.
Ako bi ne bilo razburjenje vsled pariške katastrofe postalo še vedno nezmanjšano — bi bila interpelacija Maa Neilla rtajbrže sploh odpotegnjona. Splošno so je sodilo, da bi se zamogla s prenagljenimi koraki s'samimi dolžitvami brez dokazov stvari Več škodovati, kakor pa koristiti. Toda bilo je vendar prepozno zaustaviti kolo, ki se je še tako naglo vrtelo. Vtis, ki bi gf\ napravili tak umik bi bil za stranko lahko poraze*
Tako se jo torej odpravljal popoldne onega zgo-( devinskega torka poslanec Mac Neill —■ z precej tež- j kim srcem' kakor je to pozneje sam priznal — na not v. parlament. Ravno si je natikal na glavo cilinder ter vtikal, pod pazduho precej suho aktovko... ko ac jjomUloma pozvonilo.
»Ni me doma,« je kričal Mac Ncill — temperamentno kakor vedno — proti vratom. (	,	"
Toda med tem so se vrata že odprla lit v Bobo je planil monsicur Jean Jacques Bamoau, njegov tovariš' iz Pariza, ves zasonljen, vihteč v roki neko pismo.^
| »Prišel sem,« je hitel- pripovedovati »ravno se pravočasno, kakor vidim! Brzojaviti si nismo upali. Prišel sem sani, da vam prinesem’ tale — dokaz!^ Potem' je padel Jean' Jacnuca Romeau ves srečen Mač Neillu krog vratu.
73.
zavozil na atenski kolodvor.
Prvič v 'svojem življenju ja postal bled od Prvič se “mu jo porodila v glavi teška slutn ja, ined vsemi temi čudežnimi dogodki zadnjega Jii morda neka tajna zveza,, da si ti dogodki niso s-0^, le slučajno, ampak da jih je povzročila vedonin menoffla neznana, skrivnostna roka, ki ga boČo pobiti.	i	.	^	‘H
Vgz je obstal pred poslaftiško palačo. naglo izstopil ter planil navzgor po stopnicah in j,;| teval, naj ga pusto k poslaniku, Toda poslanik 3 . ravnokar zaposlen, zato ni bilo mogoče goven njim’, Konforiral je r. baronom Murphyjem.
j	(Daljo prihoddi^
Glavni urednik: Radivoj Rehar. OdgovorCi urednik: Rudolf Os im.
m
.. ',1.1 L''"'‘'V'?':’,y"‘
Oj'forit-ExprcsS 'je Baron Murphy je izstopil, ter se začudeno ogledal- Ni li Jiikogar iz poslaništva ‘na kolodvoru, da bi ga
Pri izhodu »i Je kupil par časopisov, najel izvo-
žčeka ter sedel v voz. ,
»Na angleško poslaništvo.« 'Automaticno m fikoro brez pažnje je preletel nekaj brezpomembnih poročil v kupljenih listih. Nenadoma pa jo obstal njegov 00-glod ria neki z debelejšimi črkami tiskani notici. Kor ni mogel verjeti na prvi poglod je prečital notico So parkrat. Jc bilo to, kar je čital samo slaba sala kakega reporterja1!	(	,
»Včeraj je bil Sprejet' v audljesco pri kralju izredni angleški poslanik in opolnoVnočcni minister. — Audijenca jo trajala nad eno uro. Zdi se, kakor kažejo Stvari, da bodo končno vendarle rešene v našo korist važne meduarodne zadeve, ki So veliko važnosti za bodočnost naše države iri za katerih rešitev Sirio feo mi Grki borili že toliko časa zaman. Ne samo radi tega, temveč tudi že vsled velikih simpatij, ki jih goji naš narod do velikega diplomata gospoda baropa Murpyja, smo veseli, da ga moremo osebno pozdraviti v naši sredi.« '	__________
Dežne p
klobuke, palica, perilo, čev!je, razllšrso modn0 galanterijsko blago v veliki izbiri pri .
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg H j
Solidne cehe!	i0"
iala oznanila %
Slamo, seno, krompir In drva ima za prodali Aniiroj Oset, Maiihov, Aloksandrova cesta 57. Tehfon 88. Kupim, vse vrste deželnih pridelkov.
€00 10-2 '
ISfa se dobra kuherica. Naslov pove uprava, ■	601
Proda se skoraj novo žensko kolo. židovska ulica čt. 13, dv*ri*ČD.	C08
Zamenjam otan&vanje v
Celju, ob loječo u trt h vc-litriVi, svotlih solv v pritličja, kuhinje in pritiklin, ?a slano-■vanje s 4—5, četudi manjšimi sobami v Mariboru, fc mogočo v bližini parka, cvent, a koščkom vrta. —Naslov povo uprava ,Tabora".
Proda se Stenski tfilofon. Naslov pove oprava.
iSJem dva starcjS*
za Šivano delo. Trajna,
Plača po dogovora. P°'il .f#1 so povrnuio. M tj o__ ”.iWOi«>5 Varaždin,
čevljar, ulica !ž.
KolofV
604 *
Mia^o
vestno in zanesljiv0' ^ sobno tudi za P®*°v.fl{jjf sprejme takoj večje 1 ^ strijsko podjetje. Pcf!,,iJ pod ,Stahib Interreklam d. d.,
Iliča 21.
^astaik ia udaiateli; K»naordj .Tabor**« Tiska; MarlbCfsHa tiskarna d. t?