Ob prepovedi nočnega dela žensk Z odLočbo z.vez,nega izvršnega s^veta iz Jaiiiskc/^a mflja je prftpovedam/o n'(K-uo ileJo ifenišik v iindiuatrijii in g-rak>9baod-jeifj.ja so taiko.j \x> objavi cKliločbe začcla postapinio iskah druga delovna mesta za žemsike, ki s<> delale v noonih izmietiah. in jiim je utspelo v znatni mpri a-!i v celoti izivpjiti preidipise od.loebe. To je bilo na primer sitorjeno v podjetju ?Rade Kon-čar«, kjer \e prej delak) ponoči 1^7 žemsik. Toda nii miogoče reči, da so se lofili or-Kiaini deilav&kega samioupravl-jainija. siitidii-kailine orga:niizacije in miti orjjani diela ˇ vseh pod[je(;jih, kjer delajo ženske v noč-nih izinieiMih. pnna^vočasiio in kakor -bi bi.lo pctr&bnK) roževan.ja tO'ga problpma. To dokazuj© tiidi dejs^ho. da ie danes. ko n.as od roka z& izvedlbo propove-di doč-n.e]ra dela žemsk y industriji ločijo le trije jneseci, določpno števdlo-podijetrj. ki sploh ni'.so začela proučfvaidi -tega proMe-ma m ča'kajo na 1. jmflij letošnjega lete, to je skraij'ni rak, ko dobi preipove 'iiioralia odimusttiHU žnnske, kii delaio po.noči. Med druisji.m se jc pričakovaJo vn bi ta-k>o tniidli morato bii:i. da ho uivelfa-vljanje odiloebe sliu/ilo 1'udii kot spodlbuida za re-ševain(ie ražne.svi vprašamja praviikite za-poslitive ženrtk. Klijnnb temiu pa s ppoble-moiTn zaTJOsliitve im pTavilnega o:.ti zedo-voljmi. Malo ie na T>Tiimer l.injdis.kih odilx>-rorv. ki so na svojiih sejah raztpraviljali o viprašflinju zaiposiliKe ženiSik v zv-ezi s prepovedijo nočinega del-a. Nlti wii or?aiTi>t dpiaT^fkeara samoiiipraTilii-anijo niso tp?a vtprašan.JB piostavljnli na svoji.h sestaTtikili kot eno izim«! najbolj važinih, niii niso zahitfn-aK ponroči o-blasrtireih onffanov pri nijp.OTovpm reševanijtL Po druigi strami pa ie prafea i>»kaza1a. kakrvr na nniTner v Vara/.daiiii. Beografhi in dTTTisrib ikraivh. kjpr so siTidiikalni sverti aili IjiudKiki odliiori orgain.irirali posetaio krrni.isijo, kii je na svx>iiem ozemilin na ra"ziTione načim-e rešeral?. to vTprašaTnif fsestanllci z d'irekitorH zBi'niteres.ipaiiih pod-f"ptf-j. z biroii z«' Titosredovaniie del«. za-^¦'fiirm.iki sindi.kfliln.ili podTii^nic i.n dolav-skpgfl 5'am-oinpraTliiatija. or^ani dpia in iKidobno). dfl n«0-ph ni izostai in dw je lviiio no^no dHir» žpmsik v ftPTi-Im.ih podij^-'h pravikio pešpmo. Tflkr* skmtpino rpšera-nj'P vipirašamijia dfin že>n«k T noč-nih izinp-nah v oikvir^i l.indi«VpsTi <>dll>n.rs if> nospb-no vflžno v mdiflrskih rp^vnriiili. kjpr so Tnoan«wt:i za zaposlitr>v žpni=tk izvpin riidinii-ka »plirv omejpinp. Naalpdnji pri.iner pa k^že. da je mogoče reSiti tudii tak pro-blem: v neiketn mdaTskem PeTrnrjti so or- gapizirald dela^vmico, v ka'tieri so žensike pri'UČiJi izdeJovanja drobmi.h JconiiUiskiih predimetov, ki jjh potrtbuje trgoMinska mireža, a jiJi induLSitrijsiko ue izdJelujemo. So še drugi z^lpdii, kako rešiti problem zaposliitivt /pim^lk r ziveai s .prepovedljo n-oonega drala. Tako so v Gosipifru odippli kartonažnio delaviniico, v nunogiih krajiih pa je prišlo do uisitanav:l!ji delavnaco — podjpitje, y katere.ni izdeil'u,.fejio razme predmpte za trpo-viflsko mrpžo (prpibirajo iji soriiirajo sadje, čistiij-o oreih«. iz/dehi-iejo pmibailažo iodo.bno). Tudi zigiled Ljubljane kaže na eno izmed možnosti, ka se ie lalnko posiliižimo pri rešeTanju zatKJsliive ženisik. Rok treh mesecev za popolifto iavpdlbo odflo&be ni dolg. S piriizadevaniiem pa je mogoče tudii v tprn krafkem času mars-i-kaj doseei. Niikar ne priealknjimo. da bo-do npikafera p»odlietja izTrze-ta od iz^aja-nija odl!fl-&be. razen v zares oipravntfflieim primpru. To bi se pr-edvsem namašalo na teikist)ilino i¦ndiustTijo. kipr zelo zfio^tajamo v pfoizvodmjii na prebi-valoa in kjPT bo , kiljruib anatTiim iriivpsitiici jam potrfbno. da , se d^P-la v trph izmenah. Saša Djuranovič-Janda