Štev. 35. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 26. augusta 1928 Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloge Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či, Se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanom« 2.50 D, Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Velika pomoč našemi ljüdstvi. Zvršila se je revizija na imanji kneza Eszterhazija v D. Lendavi. Po sklepi te revizije je ostalo šesto plügov proste zemlje za izselitev. To zemljo je ministerstvo dalo tühinskim ljüdem, dobrovoljcom i optantom iz drügih krajov. Naši domači ljüdje bi je samo malo dobili. Negdašnji velika krivica, štera je tü naselila dobrovoljce, se je z ministerskim rešenjom páli ponovila. Gospoda poslanca Kleklna je globoko zabolela ta krivica i to tem bole ar vroče ljübijo siromaško ljüdstvo vse, posebno pa svojega okraja. Ta ljübav ne njim je dalá mirü, dokeč neso doseg- noli, ka se je ta krivična ministerska odredba spremenila. Večkrat so bili v toj zadevi pri novom g. ministri za agr. reforme dr. Daki Popovičí, ki so jako pravičen človek i njim tüdi pismeno obširno razložili razmere v našem kraji i sirimaštvo posebno. Gospod minister so g. poslanca reči poslühnoli, Prvejšo odredbo spomenoli tak, ka više imenüvanih šeststo plügov zemlje dobijo naši ljüdje, dobrovoljci i optanti z drügih krajov pa se naselijo v Belji. Dobrih sto familij naših sirot dobi pali streho po zaslüženji katoličanskoga duhovnika. Železen gospodarski zakon. Stare knige pripovedavlejo, da je bio eden gladiator*) ednok obsojeni, ka de se morao bojü- vati z divjimi zverinami. Gladiator, čiravno je znao meč dobro sükati, ar je to bila njegova meštrija, se je vendar nekelko zbojao. Bojü-vati bi se morao z tigrami, oroslani itd. Na borbo je prišeo sam rimski casar. Kda je te obsojenec stao na sredini prostora, kde se je vršila borba, je z zdignjenim glasom povedao gledalcom, da či njemi prizanesejo, ka se njemi nede trbelo bojüvati z zverinami, te njim pove takšo istino, štero nišče nede tajio. Casar i vsi gledalci so bili v to privolili. vse je čakalo z velkov napetostjov, ka njim te trdi i ne ravnoč vučeni gladiator pové za istine. On je z pozdigtijenim glasom povedao : „Vi vsi bi radi drago odavali i fal küpüvali.“ Vsi gledalci so prasnoli v velki plosk i gladiator je bio rešeni gvišne smrti. Mi bomo ešče šli nekelko dale i povemo da je ravno takša istina tüdi to, da bi vsaki Človik rad kak najmenje küpivao i kak največ odavao. Pitajte se, či je to ne resan. To je cil gospodarstva, ne samo posamični drüžin, nego gospodarstva celih držav. Dober gospodar gleda vsikdar na to, da zmenša izdatke i povekša dohodke: Tiste potrebčine, štere so potrebne za človeka dostojnó življenje, tiste potrebčine, štere nemre odložiti pa vsaki dober gospodar gleda, da dobi sredstva za njihovo pokritje doma. Orjaški je gospodarski boj, ki ga vodijo države, da vse, ka njim je neobhodno potrebno, pridelajo doma i njim - nede trbelo *) Gladijatorje so bili bojevniki, ki so pred casari i lüstvom meli bojne igre, pri šteri je vnogo zgübilo živlenje. tistoga od indri voziti. To je edna istina, štero moramo pribiti, drüga pa je to: Vsaki gospodar je v svojem gospodarstvi kelko telko sloboden. Nihče nèmre i nesme iti sosidi vertivat, rekši letos boš povao več pšenice, letos več kukorice, alí graha itd. Vsaki kokot je na svoji smetaj gospod. Gospodar hiže tüdi premisli, ka je pri hiži najbole potrebno ali ka je najbole hasnovito i to de povao. Či njemi je potreben krüj, te nede pováo maka, či njemi je potrebno domače platno, potom si poseja len i konoplje, či vidi, da črešnjovec lehko dragše oda i si za tiste peneze zmore küpiti dosta več pšenice kak bi njemi zraslo ná tistom falati, šteroga je posejao z črešnjovčom, potom bo sejao tisto, ka njemi več haska prinese, ár bi vsaki rad drago odavao i fal küpivao. V tom nesmi nihče komandirali njemi. Vsaki lehko s svojim i na svojem vertiva po svojoj pameti i svojoj slobodnoj voli. Gospodarske prilike i naše države i Nemške Avstrije po bojni so bile takše, ka so silile Avstrijo, da je z našov državov sklenola za nas vugodno carinsko pogodbo. Avstrija je potrebüvala poljske pridelke, štere je naša država mela na odviš, nasprotno pa je nam trbelo dosta fabrički pridelkov, ar smo jih meli doma premalo. Da dobi Avstrija zadosta potrebnoga živeža je mogla pri Poljski pridelkaj iti s carinov dol, i to je bilo za nas vugodno. Trgovec je pri maloj carini lehko več plačao za blago. Že pred leti se je opazilo, da Prišestna carinska pogodba, štero je morala naša držáva sklenoti po pretečenoj prvoj pogodbi, za nas, v kelko se nanaša na polske pridelke, nede tak vugodna. Po reguli, da bi vsaki rad kak najmenje küpivao, je Avstrija z nedoseglivov skrblivostjov delala na to, da za vse svoje potrebčine doma pridela za živež portebna sredstva. Po mednarodnoj pogodbi Avstrija ne sme zdržavati vojske. Velki izdatkov štere majo drüge oborožene države Avstrija nema. Poleg toga je dobila za to, da se ne priklüči k Nemčiji, vugodno inozemsko posojilo. Skoron vse inozemsko posojilo je Avstrija vrgla v to, da se polodelstvo i živinoreja zdigne. Nastanole so postaje za gojile v plemenske živine. Začeli so zevsov močjov zbogšavati senožeti, travnike i pašnike. Poleg toga so nastavili semenogojne postaje, kde so povali najbogše semenske zrnje. Skoro vsa veleposestva so spremenili v semenogojne postaje. Na stotine vagonov je vsako leto razodanoga najbogšega semenskoga zrnja. Daje to povnožilo poljske pridelke kmeta v N. Avstriji je razumlivo. ■ Sad toga desetletnoga skrblivoga dela za povzdigo polodelstvo je prišeo. Nemška Avstrija pridela dnesdén telko zrnja i goji telko živine, da njoj skoron ne trbe od indri voziti. I posledica toga je, da mora s carinov zavarvati svojega polodelavce, da se njegovo zbogšano gospodarstvo obdrži v boji z nizki mi cenami Poljski pridelkov, štere vozijo prek meje. Carina je najmre gospodarski regulator v rokaj države. Či šče držáva kakši stan zavarovati gospodarsko, potom navrže na pridelke tistoga stana visiko carino i s tem vzdigne doma ceno, tistim pridelkom. Na pr, či Avstrija šče zavarvati svoje živinorejce, te navrže na živino i meso, štero ta vozijo naši mesarje, visiko carino. Da se našim mesarom splača, da nedo kvarni, te morejo, ali pri nas telko falej küpiti, ali pa v Avstriji telko dragše odati, kelko znaša na meji carina. S tem pa, da naši mešane tam morejo dragše tržiti, ma dobro ceno tüdi živina, štero postavi na domači plac kmet z N. Avstrije i tak njemi je pomagano. Poleg toga pa ešče pri visikoj carini država profitira. V takši prilikaj je morala naša držáva sklenjavati carinsko pogodbo z Nemškov Avstrijov. Očivesno je, da smo meli malo orožja pri pogodbi. Ne smo mogli diktirati avstrijskim zastopnikom pri pogajanji. Či se nebi pogodili, bi ešče bilo dosta hüjše za našega polodelavce. Začela bi se med našov državov i Avstrijov takzvana carinska bojna. Ka bi mogli v toj bojni straj vzeti Avstrijo? Nikaj. Či neščete plačati carine, štera bi bila, či se ne bi pogodili, ešče dosta vekša, potom si Iehko svoje pridelke doma pridržite, ar nam naši zadostüjejo, tak bi nam odgovorili. Najslabejša pogodba je teda itak bogša kak nikša. Demokratje so začnoli skažlivo kazati na nas, rekši, kakšo pogodbo so sklenoli, štera je na kvar našemi polodelavci. Pa to je golo zapelavanje lüstva. Mi samo pitamo te demokratske korteše i zapelivce: Ali smo mi mogli Nemškoj Avstriji zabraniti, da naj ne zbogša svoje živinoreje i polodelstva, ali njoj moremo zabraniti, da naj ne goji telko živine i ne póvle telko zrnja? Ali smo mi, potom, kda je že Nemška Avstrija mela za svoje potrebčine doma vsa sredstva, ali smo mogli njo prisiliti, da mora za vsako ceno od nas küpivati pridelke? Či ma Štefan svojega zrnja zadosta, ali ga mora njegov sosid Jožef prisiliti, da mora od njega musaj po toj i toj ceni küpiti zrnje? To je trbelo lüstvi razložiti, da nedo mogli razločni kortešje istine obračati naopak. Mi smo izmed dve lagojivi reči morali Sprejeti menje lagojo, to je pogodbo, ne pa carinsko bojno, v Šteroj bi največ trošo polodelavec i trgovec. NEDELA. (Po risalaj trinajsta.) Tisti čas, da je šou Jezuš v Jeruzalem, jé odo po sredini Samarije i Galileje. I gda je šou v edno ves, njemi je prišlo proti deset gobami, šteri so stali od daleč i so povzdignoli glas, rekoč: Jezuš, vučenik, smili se nas! I da je nje zagledno, je pravo: Ite i se pokažte popovskim poglavarom! I zgodilo se je, da so šli, so bili očiščena Eden od njij pa, da je vido, ka je očiščeni, je šou nazaj i z močnim glasom častio Boga; i je spadno na obraz pred njegove noge i se njemi zafalo. I te je bio Samaritan. Jezuš pa je odgovoro i pravo: Ali je nej bilou deset očiščeni? De pa je ovi devet? Nieden se nej najšao, da bi se povrno i dao diko Bogi, kak te tihinec. I njemi je pravo: Stani i idi, ar tvoja vöra ti je pomagala. Podperajte i čtite „NOVINE“! 2. NOVINE 26. augusta 1928. Zavarovanje. Edna najpotrebnejši ustanov gnešnjega časa je zavarovanje, i to ne samo hiž i gospodarski poslopij proti ognji, nego tüdi polski pridelkov proti vremenskim nesrečam, posebno tam, gde največkrát vniči toča i živine proti betegom. Dvoje zadnje je pri nas ešče jako malo v navadi ali nikaj, pa tüdi prvoga, to je zavarovanja hiž proti ognjom se naš kmet ešče vse premalo poslüžüje. Letošnje leto je bilo leto ognjov, ali žalostno je, da je jako malo od tej pogorelcov bilo zavarovanj tak da zdaj vekšiva trpi najvekše pomenkanje, zvün toga do si pa mogli ešče na dug nazaj povati. Pa pravijo, da po toči ne vala zvoniti, zato pa zvonimo tistim, za Štere je ešče nej prekesno. Ništernomi kmeti se dosta vidi plačati na leto gotovo šumo za zavarovanje, ali da je nesreča tü, njemi je gvüšno Žao, zakaj je nej dao žavarovati, da bi zdaj dobo gotovo pomoč. Istina je, da je zavarovanje zdaj preci drago, ar večino zavarovalni majo banke v rokaj, zato pa bi dobro bilo, da bi oblast ustanovila oblastne zavarovalnico. Pri tom bi Seveda tüdi mogla postaviti uradno šacanje zavarovanj stvari, da bi bila zavarovalnine zadosta visika i da bi dobo zavarovanec v nesreči povrnjeno celo škodo. Što šče iti v Argentino (Ameriko). Vl Na prošnjo Argentinskoga generalnoga konzulata je ministerstvo soc. politike v Belgradi odločilo, da se dovoli izseljavanje v Argentino nej samo kak dozdaj izbranim polodelavcom i tistim, šteri dobijo požive iz Argentina, nego tüdi navadnim delavcom, šteri dobijo poseo pri delanji železnic v Argentini pod etimi pogoji: 1.) Vožnjo do Buenos Airesa plača sakši sam, od Buenos Airesa pa do kraja, de dobi delo, njemi plača vožnjo država (Argentina) 2.) Začetni plača de za 8 vörno dnevno delo 3 pa pou do 4 pese to je 93 do 112 Din, sledi pa, da se že delavci priva- dijo svojemi deli, do lejko prevzeli delo po skupina) i dobijo 6—7 pesov na den (to je 168—196 Din) Delo pri železnici de trpelo 1 do 2 leti 3.) Vsakši more meti poleg vsej drügi pravic za potni list ešče posebno Potrdilo argentinskoga konzulata v Zagrebi, da je sprejeti v delo pri železnici. Vsa podrobna obvestila se dobijo pri sreskom poglavari v M. Soboti soba št. 10. Priporočamo KOLINSKO CIKORIJO, ki je izvrsten pridatek za kavo. Kelko fele jetik (obcerunga) poznamo. Poznamo več fele jetik, lejko i težke, samo ka je to po domače povedano, razloček pa je v tom, čl je telo bole ali menje odporno proti betegi. Lüdje mislijo, da süji i droven človik prle dobi jetiko kak debeli, ka je pa jako naopačno mišljenje, ar poznamo več slučajov kde se ravno pod debelov kožov skriva jetika. Samo na zvüneš-njost tela teda nesmimo dosta dati, i po njoj soditi, dostakrat pa vidimo tüdi že na zvünešnjosti, kakši je človik znotra. Dostakrat je cilo zvüna telko znakov ka bi človik gvüšno mislo, da ma te i te človik jetiko, ali zdravniki so dokazali, da se oko navadnoga človeka večkrat moti v tom pogledi. Bodimo teda previdni in ne sodimo prehitro. V glavnom razločüjemo štiri vrste jetike, 1.) Či človik samo ednok pride vküper z jetičnim človekom i se te okuži, se opazijo prvi znaki ležejše jetike, to pa posebno v mladi letaj. Do 15. leta je meo že skoro sakši priliko se več ali menje okužiti z jetikov. Dostakrat se te prvi napad niti ne občüti, včasi se pa pokaže bičanje, bledost, bolečine v prsaj (bodanje), malo vročine i glavobol. Po nikelko kednaj navadno tej občütki odidejo ali nej sigdar. 2.) Se pa ta se pri mladini (pravom do 20. leta) iz prvoga okuženoga mesta naglo razširi jo nova betežna mesta po celi plüčaj i tak nastane težka jetika, mladostna süšica ali ftiza, štera največhrat vodi v smrt. 3.) Največ tuberkulozni betegov, šteri pomali napredüjejo i včasi skoro ščista ponehajo pa nastane na ete način: Prva okužena mesta se navadno zacelijo, tü pa tam pa li püščajo skoz tuberkulozne klice, štere po tom idejo v krvne žile i se tak pretakajo po celom teli. Nazadnje se stavijo v jako ozki žilicaj navadno v plüča) kde je tej žilic največ. Kde se te klice stavijo se napravijo nova kužna mesta, tuberkuli (odtec ime tuberkuloza), vendar so ta mesta ešče jako mala. Sčasom je tej mest sigdar več i več, telo se več nemre tak braniti posebno v starosti, ar nema več tisti moči, več mali kužni mest se züje v velke i v plüča) nastanejo lüknje i rane. Takšemi betežniki ide zdaj dobro zdaj slabo. Malo leži, nato pa stane i ide na delo; se pa ta znabiti plüne malo ali več krvi, Lüdski pregovor pravi, da što večkrat krv plüje i što dugo kašla, dugo žive. V tej rečaj je jedro istine, ar ta Oblika jetike trpi navadno leta i leta i znotrašnja moč takšega betežnika se zrüši navadno okoli 50. leta starosti. 4.) Ka se pa zgodi či po zacelitvi prvoga betežnoga mesta kužne klice pa pridejo v telo ? Te je mogoče dvoje : a.) Nega nikše vidne spremembe betega. Telo je močno i se pri sakšem novom napadi včasi zavarüje i ne püsti betega več coj, ar telo samo skrbi, da se vse klice, štere se vkradnejo v telo, da bi povzročile te beteg, včasi vničijo. 6.) Kde so prle bile lüknje posebno v plüča) se zdaj napravi novo betežao mesto, ar preslabo telo nej je moglo več zadišiti klic toga betega. Lejko je mogoče, ka se tüdi ešče zdaj da zvráčiti te beteg, či dobi telo nahitroma zadosta moči i betežao mesto se zaraste. Či se je pa betežno mesto preveč ognojiio ( v posebno hüdi slučajaj) i razpadnolo, ostane tam lüknja štera se potom jako žmetno zaraste. Vse to ka smo pod štrtov številkov povedali, pride od ponovnoga okuženje (či je človik že ednok tuberkolozo meo, se na to navidez zvračo nato pa se njemi je pa povrnola.) Kak pa spoznamo takše betežnike? Te beteg pride naglo. V zdravom teli se na edaok čüti glavobol, vročica, kašeo, švicanje i smicanje v prsaj. (Lüdje pravijo ka je malarija (španski beteg). Navadno v nekelko dnevaj ali kednaj ves beteg odide i Človik se pa počüti Zdravoga. Betežnik je že pozabo na to, da se njemi pa na ednog povrne tak zvana malarija. Či te preiščemo betežnika, vidimo da ma že lüknjo v plüča). Dr. Fr. Debevec. Küpüjte srečke za tombolo Martinišča. Murska Sobota. — »Glas naroda« Žalostno so zvonili sobočki zvonovje v petek večer i naznanjali lüdem, da je mrou naš nepozableni štiritjedne star »Glas naroda.« Mi smo to zato pričaküvali ali itak smo nej mislili, da bi ga tak hitro stisnejo. Pa pravijo, ka je prej bougše, da ga je Bog k sebi vzeo, ar je preveč na velkoj mantri bio, ar je jetiko dobo včasi kak se je narodo. Drügo z njegovega življenja nevemo kaj povedati, ar nam je dobroga nikaj nej včino, od mrtvoga pa prej samo dobro lejko guči ali pa nikaj. Žmetno nas stane samo to, kak nam zdaj pristaši „seljačko-demokratske“ koalicije naznanijo, da pa kaj dobroga dosegnejo za nas i mili se nam lüstvo, štero znabiti dugo časa nede melo več prilike za „kulturno izobrazbo.“ — „Glas naroda“ teda naj počiva v miri. Slovenska Krajina. — Bogojina. Na Splošno želo i prošnjo lüstva ponovi bogojanski „Orel“ v nedelo 26. avg. ob 3. vöri popoudne v drüštvenom domi igro „Zob za zob“. Med odmorom de spevao »dijaški zbor Bogojina«. — V nedelo 2. sept. bo meo »Orlovski odsek Bogojina« na šolskom dvorišči javni telovadni nastop, šteroga Spored bo jako bogat. K obema prire- ditvama vlüdno vabimo vse domače i zvünske prijatele Orlov. — Markovci — blagolovitev nove motorne šprickance. V ne. delo 2. sept. bo v Markovcih slovesnost, štera je jako. redka i kakše je Slov. Krajina dozdaj ešče nej doživela. Ta mala občina si je najmre prva v Prekmurji spravila motorno šprickanco, štera bo 2. sept. blagoslovlena. Z blagoslovitvijov bodo zvezane tüdi drüge Ceremonije i po tej ešče javna veselica. — Jako smo se zadreznoli, da smo zvedli za to novico in mi izrekamo toj občini vso čast i priznanje za takši napredek, med lüstvom pa gvüšno ešče dugo ostane pregovor, da »Sobota si je nej mogla spraviti motorne šprickance, Markovci pa so si jo spravili.« Nasledüjte je! — Krog. Nesreča zavolo ognjov, bodisi od strele ali ovači, letošnje leto niti za minuto ne henja. Tak je napravo tüdi tü ogenj, šteroga je pozročila strela, jako dosta kvara. Okoli poudvanajste večer je najmre med gostim bliskanjem in grmlencov, štera je po soparnom dnevi nastanola v noči, vdarilo v štale posestnika Mencigarja, Ar je bila na štalal krma, se je v momenti vužgao tüdi rušt na štalaj, nato pa ešče rušt ha hiži, ar le vse vköp zvezano i je tak zgorelo gor tüdi vse drügo, ar so zavolo nagloče ognja nikaj nej mogli rešiti. Najbole žalostno pri vsem tom pa je to, da zvün domače niti edne šprickance ne je bilo, čiravno so Bakovci, Satahovci, Sobota i Črnci samo od frtao do pou vöre daleč od Kroga. Mi razmimo, da se je žmetno bilo podati na pot, ar je močno dešč šou, ali ka pa či bi pou Kroga zgorelo, ali bi te tüdi dešč gledali. I da se je to nej zgodilo, se mamo zafaliti samo sreči i delavnosti domači- nov, posebno gasilcov. Vužgalo se je najmre tüdi že sosidovo prek ceste, i či bi se tisto nej posrečilo pogasiti, bi v istini lejko zgorelo puo Kroga, ar so od tam daleč vse hiže cimprane i s slamov pokrite pa jako blüzi edna poleg drüge. Sosednim gasilcom priporočamo, da nedu zobston nosili ime prostovolnoga gasilnoga drüštva. — Pojav Škrlatinke. V Sobotškom okraji se je v zadnjem časi preveč razširila škrlatinka na deco. Opozarjamo vse lüdi, da naj nedopüstijo svojo deco vö na cesti hoditi, ar tak najhitrej dobijo te nalezlivi beteg. I či starši v pamet vzemejo na deci te beteg, naj to kem hitrej naznanijo zdravniki, ar se zgodi, da ništerni stariš nešče iti k zdravki, si misli da to samo odide i naslednje tak pride, ka je stariš močno kaštigani. Tjedenska novine. — Avtomobilska nesreča. V pondelek popodnevi se je v Iljaševcih, okraj Ljutomer, zgodila avtomobilska nesreča, štera bi skoro zahtevala človeško življenje. Vküp sta vdarila na nikšem vogli ceste automobil i motorbicikl. Prednji tao motorbiciklna se je vküp spotro. Na biciklni sedečega je vrglo v bližnji preci velki jarek. Omedlo je. Ranjeni je na glavi i rokah. Prvo pomoč so njemi nüdili v bližnji hiži, gde so ga obvezali. Šofer automobila je telko čakao, ka so njemi vkraj zeli motorbicikl, te pa se je odpelao dale. Zapisali so si pa številko avtomobila. Ranjenoga so odpelali v Ljutomer k doktori. — Novi predpisi o orožnik listih. Po § 49 pravilnika za izvršavanje novoga zakona o posesti i nošnji orožja se morajo za leto 1928. vödani orožni listi v trej mesecaj nazaj dati pristojnemu oblastva ka je zamenja z novimi orožnimi listi. Vsi posestniki orožnih listov morejo v te namen v ednom meseci izročiti orožne liste pristojnemu županstva Županstvo vöda za izročene orožne liste začasno potrdilo. Što do 10. septembra na ta način ne bi izročo orožnoga lista, more te s posebno prošnjo prositi za zamenjavo orožnoga lista. Oni, šteri majo za leto 1928. veljaven orožni list, ne plačajo za novoga nikše takse. — Tri velke železniške nesreče. Te dni se je zgodila edna naj vekši nesreč, kak so se že gda zgodile v našoj državi. Na štreki Belgrad-Skoplje je najmre 16. t m. skočila železnica doj s šinj i se je prevrglo 16 vagonov. Bilo je okoli 20 mrtvi, 30 težko i nikelko lejko ranjeni. — Na štreki Niš—Belgrad je v br-zovlaki explodirala cev za segrevanje. Ranjeniva sta bila inžener Milosavljevič, za šteroga nega vüpanja, da bi se zvračo i dva drügiva železničara. Tretja nesreča se je zgodila na štreki Veles-Skoplje, de se je derezina prevrgla v jamo. Več oseb je težko ranjeni. — Nogo si je potrla. Vera Pučko, 16 let stara deklina s Krapja je šla pred par dnevi há Štale po krmo. Da je prišla na konec lestvice njoj je spodletelo, tak da je nesrečnica spadnola na tla i si strla levo nogo. Pripelali so jo v sobočki špitao. — Zvesti pes. V Naoski na Hrvatskom so se pred par dnevi zbili železniški delavci i je bio med bitjom eden delavec bujti. Gda je ležao na bojišči mrtev, ga jé stražo njegov pes. Po končani sodni preiskavi so ga pokopali. Zdaj ga je pes iskao vsepovsedi, dokeč je nej najšo njegov grob. Te njemi je razkopao grob i ga je nadale stražo. Gda so ljüdje tou vidli so grob ešče ednok zasipali, psa pa odgnali. Ali tou je nikaj ne pomagalo. Naslednje so mogli psa bujti i zdaj je büo mer. Tak je zvesti pes za svojo zvestobo prejeo kak plačilo smrt. — Orožniški kaplar milionar. V Belgradi majo velko senzacijo: jetničar v Glavnjači, orožniški kaplar Nikola Dronjak je erbao od svojega ameriškoga stricá 25 miliionov dolarov ali edno milijardo dinarov. Dronjak si je vzeo dva fiškališa, šteriva naj izterjata od Amerike. Dronjak pravi, ka de ustanovo banko i de pomagao rešüvati našo gospodarsko krizo. Bog njemi daj tak srečo ! — Ka delajo meksikanski liberalci s cerkvami. „Narodna politika“ Proti konci preminočega meseca so priredili slüžbeni krogi v glavnom mesti Meksiki konjske dirke i velko veselico, pa nej v kakšoj dvorani, liki v vö zropanoj cerkvi svétoga Joakima. Na dva kraja v cerkvi so bili postavleni stoli pa klopi, za šterimi so se gostih sami razvüzdanci. Glavni sto je bio v presblteriji (pred oltarom), za šterim je sedo general Amare, tajnik ministerstva vojne in mornarice. Glavni oltar je slüžo za garderobo, de so civilisti odlagali krščake i oficeri kape. Skruniteli božega rama so se smejali i veselili, med stolami pa so se motali strežaji z jelom i pilom kak v kakšoj oštariji. Mesto molitvi vörnikov so se čüle pred kepami i podobami svetnikov nesramne opaske i cone. Drüžba je bila že jako razvüzdana, da je stopo pukovnik Agvilar na predganco i začno svojo napitnino v šteroj je nej pozabo oblatili vse, ka je katoličanom svetoga. — Pa se vseedno ešče ništerni naši listi gor jemlejo kre tej roparov cerkvi i tlačitelov vörske slobode. — Deklina se je vtopila v stüdenci. V ednoj vesi pri Zagrebi je mala 13 letna čij vučitelce Ane Latovičeve zajimala vodo Ar je bilo vedro za njo prežmetno, se ja nagnola nad stüdenec, da bi je tak potegnola vö ali med tem se njoj je ponesrečüo i je spadnola v stüdenec. Po dugšem časi so jo potegnoli vö ali že mrtvo. — Nečloveški oča. V vesi Bajmak pri Subotici je skleno zidarski majster Anton Pajdušič, zagiftati svoje troje male dece i to v starosti 4, 3 in 2 let da se potem loči od svoje žene, s šterov je že več časa ločeno živo i se poroči z nekšov 18 let starov deklinov, štera njemi je prej že obečala, da ga vzeme, či se reši svoje dece. Nečloveški oča je prineso večer domou lüg. šteroga je rastopo v vodi i ga dao piti deci. Po ednoj vöri so se deca zbüdila i začnola jokati. Sosedje so nato vdrli v hižo i najšli najmenše dete že mrtvo, Oviva dva pa so spravili v špitao, gde je trileta stara deklinica naitroma nato mrla, najstarejši dečkec pa je ešče zdaj med živlenjom i smrtjov. Očo so včasi aretirali. Povedao je, da je bio že sit živlenja i da je nej möu skem raniti dece. Ali njegova ločena žena je povedala pravi zrok toga groznoga djanja. — Nesreče pri železnici. Na postaji Blinskikut je brzovlak povozo nikšega kmeta i njemi odrezao pravo nogo pod kolenom. Nesrečnoga so najšli komaj po nikelko vöraj, da je bio že mrtev. Ne je pa šče znano, či se je zgodila nesreča ali samovmor. -Blüzi Broda je spadno z železnice delavec Josip Draškovič, Šteromi je železnica odrezala levo nogo. Pripelali so ga v špitao de je naskori potom mrou. — Cementna fabrika. »Majdan« pri Splitu se je vužgala v soboto večer i gorela vse do ütra. Ta fabrika je edna najvekši v Dalmaciji i je zvekšega v talijanski rokaj. Škode je več milijonov Din. — Mrtvo telo v kanali. V Somboru so potegnoli te dneve iz prekopa kralja Petra telo Srednje staroga moška, štero je že gnililo. V žepi so najšli samo dva žepniva robca, z lilerov K. Ar so bile roke zvezane, se misli, da se je zgodo zločin i Policija celo stvar preiskavle. — Najdenivi tejli. Drava je blüzi Osjeka vrgla na breg te dneve dve mrtvivi teli. Komisija je spoznala v ednom Slovenca Avgusta Jelovšek, žandarskoga kaprola, šteri se je 12. avgusta vtopo v osješkom kopališči. Drügo telo je bila ženska, štero dozdaj ne so spoznali i tüdi nevejo, či je napravila samovmor ali se je zgodila nesreča. Praščiči razgrizli človeka. Pred nekaj dnevi je najšao nekši kmet v logi blüzi Karlovca vse razgriženo telo, v šterom so spoznali kmeta Mate Izinjaka, šteroga je od februara nej bilo. Misli se, da je v logi zmrzno i so ga raztrgali napou divji praščiči, šteri je tam dosta. — Sebe i ženo vmoro. V vesi Pribičevičevo je v četrtek noč Jakob Filipps strelo najprle ženo, nato pa šče sebe. Bio je ob tretjim oženjeni. Prvo ženo je zagiftao, od drüge se je ločo, tretjo je pa te strelo. Njegov sin je pred nekelko meseci pobegno na Madjarsko, ar je tüdi nekoga vmoro. — Nesreča z motorom. V tork je vozo nekši vojaški motor iz Kalinoviča i se na poti prevrgo v jarek. Na motori je bio en dimnikar, šteri je bio včasi mrtev i dva vojaka, šteriva sta bila samo ranjeniva. 26. augusta 1928, NOVINE 3. Svetovna politika. Ali je morilce Obregona nej pri pravom. Meksikanski listi pišejo, da je vlada sklenola poslati Obregonovoga morilca Torala v opapovalnico, da spoznajo, či je pri pravoj pameti ali ne. To se pa tolmači na več féle. Ta popüstlivost Calesova proti morilci generala Obregona je prej jako sumliva, ar Calles dozdaj niti pijen je smilenosti i človeške lübezni nej je pokazao proti svojim protivnikom i se teda misli, da je morilec delao na zapoved nekakoga. Albanija de prej kralestvo. V Albaniji se je sklenolo zadnje čase, da postane Albanija kralestvo, i da bo Ahmed beg Zogu novi albanski krao. Listi pišejo, da je zato dobo tüdi že privolenje nej samo od Italije, nego tüdi od Anglije, i da se zvolitev zgodi v soboto 25 t. m. na otvoritvenoj seji narodne skupščine v Tirani. Austrija že priklüčena k Nemčiji. Zavolo pitanja priklüčitve Avstrije z Nemčijov je povedao nemški prosvetni minister, da ta v istini že obstoji i da se je šuma Nemcov s tem nej povekšala, ar se Avstrijci že sami majo za Nemce. Da pride dotoga, da se pogodba razglasi, se to zgodi samo za volo forme i da se s tem potrdi samo to, ka je v istini že dugo bilo. Ognjenik Vezuv je pa začno bruhati (metati iz sebe lávo i kamenje) i to na trej krajaj. Lüdje z ništerni občin že bižijo i se selijo. Nad ognjenikom je 100 m. visiki steber dima. Bombe v bratislavskoj cerkvi. 20. t. m. se je najšo v bratislavskoj farnoj cerkvi en pak papirov, v šterom sta bilej dvej bombi. Policija vodi preiskavo. Škoda po toči. Sobočki srez, šteri je dozdaj nejznao za vremenske nesreče, je letos posebno Pokaštigani. 5 maja je pobila strašna toča 23 Občinam prelepa žitna i pšenična pola i napravila kvara 25 milijonov 845 jezero Din. Srednja toča 23. julija je obsegnola 20 občin i je napravila kvara 1 mil. 390.600 Din. Obe tevi pa presega toča, štera je bila 5. avg. Po soparnom dnevi je naednok začnola iti kak kokošeča jajca debela toča i po ništerni krajaj kak moška pesnica debeli falati leda. V dugom redi občin je v kratkom časi več ne bilo cele strehe. Prestrašeno lüstvo je nej najšlo nindri mera, ar skoz razbite strehe njim je tekla voda v hiže i skozi razbita okna njim je metao vi- her točo na glavo. Ali to je ešče nej zadosta. Med točov je vnogi krajaj vdarilo i je strela vničila vnogo drevja. Večkrat je vdarilo tüdi v hiže i gospodarska poslopja, da je ogenj napravo sküpno 25 jezero Din. Škode. Vse telefonsko zveze v gornjem deli okraja so bile pretrgane. Toča je bila tak močna, da je nej trla samo cigla, nego na ništerni mestaj tüdi late. Vzdržala je nej ni edna streja, niti z etrnita nej. — Sküpna škoda te zadnje toče, štera je obsegnola 54 občine, znese 18,206.000 Din. Škoda je bila tembole občütna, ar je Škoda zadela ništerne občine dvakrat zaporedoma. Škode lüstvo brez pomoči od indri nede moglo prenesti. Velka večina prizadeti je mogla vzeti cigeo na dug ali proti podpisi menic (vekslnov), štere znajo biti za vnoge pogüba, posebno šče je bila večina zavolo metelic pri živini tak brez penez, či že nej v dugaj. Vsi jesenski pridelki so vničeni, tak zelje, krumpiši, graj, kukurce. Tüdi nede mogoče Goričancom na jesen podkrmiti edno ali več svinj, kak je to dozdáj bilo v navadi, da so si za tisto küpili gvant i obüteo i plačali dačo. Krme nede, stališ živine more spadnoti. Na sprotoletje de trbelo obdelavati pole i v te namen küpiti nazaj vozno živino pa semen i to pa na dug. Da teda vekši del okraja ne prepadne, njemi trbej od vsej krajov priskočiti na pomoč. Posebno je potrebno: Olejšati nesrečnim občinam daljno bremen i drüge dajatve i včasi staviti izterjavanje dač. Preskrbeti kak najprle vekša brez Obrestna ali bar nisiko obrestovana posojila, naküpiti njim živež i krmo i semen. Sirmaškim i vnogočlanskim drüžinam preskrbeti kak najvekšo državno podporo za obnovitev gospodarstva i za prehrano, bodisi v penezaj ali v živeži, krmi i semeni. Za poškodovane cerkvi i šole, štere lüstvo samo vzdržavle, dati kak najprle za silna popravila potrebno šumo iz javne blagajne, ar ji lüstvo samo nemre popraviti i bi ovači propadnole. Pri vsakoj priliki naj se jemlejo delavci iz oškodüvani občin. Zato Opominamo borze dela i podjetja ki davlejo dela vekšemi števili delavcov (pri delanji štrek . . .) da se obvarjejo stradanja, naj se njim da delo tüdi po zimi i na sprotoletje. Posebno na državnom imanji v Belji naj bi se posredovalo, da izplačajo delavce kelko mogoče v zrnji i prometno ministerstvo naj dovoli brezplačen prevoz zrnja v Prekmurje, ali pa bar po nisikoj ceni. Že zdaj naj bi se mislilo na to, da bi dobile oškodüvane občine na sprotoletje iz državni i oblastni drevesnic (cipičnjekov) kem več brezplačni mladi cipik i trsa i da bi se na nje v prvom redi gledalo pri talanji plemenske živine. Poročilo od pregleda škode dobili : Ministerstvo Poljoprivrede i Voda v Beogradi. Velki župan mariborske oblasti v Mariboru. Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru. Delegacija ministerstva financ v Ljubljani, s prošnjov, da da davčnoj oblasti v M. Soboti potrebna navodila. Izjava. Podpisani Alojz Flegar žel. kurjač v M. Soboti izjavlam, da ne plačam dugov, štere bi napravila v trgovinaj moja žena Marija, rojena Gomboši. FLEGAR ALOJZ. 4. NOVINE 26, augusta 1928. Dijaško polje. »Naša domovina.“ Uredništvo revije »Naša Domovina«, nas je naprosila, da priobčimo sledečo recenzijo. Ker more zanimati to edino dijake in izobražence, smo uvrstiti to pod Dijaško polje. Recenzija se glasi: Prejeli smo zadnjo štev. tega ilustriranega časopisa za šolsko leto 1927/28. Ker so sedaj počitnice, je ta številka posvečena onim neobiskovanim krajem Dalmacije in Hrv. Primorja. Prinaša 40 krasnih slik z morja, kopališč in hrv. mest. Sama naslovna stran v barvah, narejena od K. Ostrogoviča, stud. tehnike, je lepo uspeli motiv z našega Jadrana. Iz vsebine povzamemo: strokovni in informativni opis pota po našem Primorju izpod peresa beogradskega novinara Dušana Stajiča: „Na more.“ Članek se bere lahko in z uživanjem. Tu so. Obenem Opitani kraji, kjer ima ferijalni savez v počitnicah svoje kolonije : Hvar in Jelsa na otoku Hvaru. Boj na otoku Bračuin sv. Štefan v Boki Kotorski. V posebnem članku je opisano mesto Perast in otok Lokrum. Jako dober je potopis od R. Jurana „Jedno dačko lutanje“ v bolj novelističnem tonu, katero razen potopisa „Po Štajerski in Hrvatski“ od V. Bojca, izpolnjuje rubriko potopisov. Izmed ostalih člankov navajamo: „Mi o sebi“ od V. Mjera-ena uopča kritika dijaškega delovanja, „Značenje naše Jadranske Obale“ od A. Mal baše, »Musafirhane i Imareta u starom Sarajevu« od prof. H. Kreševljakoviča, »Teorija descendencije« od P. Wertheima, in »F. S. i nastavnici,« izvleček iz članka predsednika . Fer. Saveže prof. VI. Lapajnea, referenta ministerstva prosvete. S pesmimi se odlikujejo posebno R. F. Magjer, kniževnik iz Osjeka prof. Jeftič, D. Babič in dr. — Novele so zastopane z »Legenda o slikaru« od S. Sučiča in , »Veče na Jadrani« od R. F. Magjera. — Razen tega se obdelujejo v tej reviji še Kniževnost in Umetnost (kritika gledaliških novitet, ocena knjig: in časopisov) film, šah, radio, šport, avijatika in uganke. Ta štev. ima 64 strani in stane v razprodaji 12 Din., v predplači 50 D, Denar se pošlje na upravo: Zagreb, Petrinjska ulica 30. III nadstropje. (Ček br. 36.232) S. K. A. D. »Zavednost« sklicuje za 3. sept. svoj redni letni občni zbor, k običajnim dnevnim redom. Začetek točno ob 8. h. Občni zbor bo v Martinišča. Poslanska posta G. poslanec Klekl Jožèf naznanjajo sledeče: Pogorelec Hanc Franc, Žižki Ministerstvo Vam je dalo, kak smo Vaš občinski urad že obvestili, 500 din. podpore v vašoj nesreči. Domači Kolonisti Vašo zadevo so rešili poslanec Klekl, kak te to čteli v Novinaj. Bogojina — V. Dolenci. Prošena podpora za cerkev. Kda i kak se reši prošnja, naznanimo. Agrarni interesenti Bogojina — Filovci. Agrarna vlast žele da se obe občine med sebov lepo sporazumeta, da nekaj zemle püstijo Bogojančarje tüdi Filovčanom teh pa pali Bogojanskom. Tak bo blaženi mir, šteroga vsi želemo i potrebüjemo. Občina Bükovnica, Tiste travnike lehko küpite, samo stopite v agrarno zadrugo. Štefan Gašparič, Lipa. Augusta 9. je vse poslano v Ljubljano , na direkcijo. H. B, G. Petrovci. Svedočanstvo s potrebnim pojasnilom v pismi poslano. Agrarni interesenti, Nedelica. Pri travnikaj se bo popravilo, kak želete, da ne bodo meli siromaškejši samo slabe bogatejši pa samo dobre. Merilo se je zato na novo formo, ar so parcele bile preduge, 500 metrov duge i komaj kak jezik široke. Merjenje se lehko, tak napravi i se tüdi bo, da vsaki dobi nekaj slabih i nekaj dobrih, pač ne tak kak dozdáj, da bi nešterni samo slabe meli, drügi pa samo dobre. Šume. V imeni jugoslovenskoga kluba sta hodila pri ministri za šume i rüdnike poslanca, dr. Kulovec i Klekl pa sta tomi zročila pritožbo proti nezakonitoj sečnji šum. Poslanec Klekl so pri toj priliki oprosili tüdi dovoljenje, da ministerstvo ne bo proti, če naš narod küpi veleposestniške šume. Št. Hertl, D. Bistrica. G minister oprošeni, da dobite prošeno slüžbo. Za po toči kvarne sta našiva g. poslanca silni predlog stavila i prosila 3 mil. dinarov podpore. Te predlog je parlament sprejeo, more ga pa še finančni odbor. Ar po predpisih parlamentarnoga poslovnika more eden od predlagačov razložiti zroke, zakaj se prosi hitra pomoč, so g. Jerič obdržali svoj prvi govor, v šterom so lepo razložili potrebo naših ponesrečencov. Naša gimnazija bo popolna. Te odgovor sta dobila našiva g. poslanca od g. ministra vere, koga sta z g. Vešíenjakom poslancom to prosila. Septembra se sklene, te zakon. G. ministra kak i predsednika vlade g. dr. Korošca sta prosila tüdi za državno podporo pri gimnaziji, dokeč ta neostane popolnoma državna. Podpora je obljübljena. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2.23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na Švicarskoj borzi 9.13. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 200—250 Din., žito 200—230 Din., oveš 200 Din., ječmen 200 Din., kukorica 280—300 Din., hajdine 250 Din., proso 200 Din. Živina: v Maribori: biki za klanje kg.- 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12.50 Din. Cena govedine: 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: V Maribori: prasci od 5 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko I do 1.25 D., na placi 1.25 da 1 50 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisice 290 do 460.Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din, divji zavec 19 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Razglas. Županstvo občine Tišina, razglaša, da se vrši novo vpeljani ŽIVINSKI in KRAMARSKI SEJEM dne 10. aprila in 7. septembra vsakega leta — in tudi že letos. Vabimo vse prodajalce in kupce na ta novi veliki sejem. Za govejo živino se ne plača nobena pristojbina. Županstvo občine Tišina. Sprejme se iz bolše hiše fant za Vajenca v trgovino z mešanim blagom v Mursko Soboto. Naslov pove PREKMURSKA TISKARNA v M. Soboti. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Mali oglasi. Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi po najnižjih cenah FRAN REPIČ sodarsko podjetje Ljubljana.Trnovo. Pomoč nike sprejme v trajno delo. Halo rojari! Kodaji je po fal ceni eden velki vinjale s kištami i 25 roji vred i zevsim, ka coj trbej. Zglasiti se je pri: JO SIP-KOZIC, Mlajtinci. Prodam posestva po: 8, 12, 14, 15, 16, 18, 20, 28 ora- lov, gostilno in trgovino. Vse prvovrstna zemlja in zidana poslopja pri Veržeju in Ljutomeru; brez provizije. SLIVAR, Ljutomer, Ormožka cesta 80. Proda se posestvo obstoječe iz 16 oralov travnika obraščenega z drevjom, kateri obstoji iz več parcel; in eden vodni mlin s petimi cilindrami. Posestvo se nahaja skupno z mlinom v katastralni občini TURNIŠČE. Informacije v tej zadevi se dobijo pri lastniku, samemu v mlinu. Pintarske pomočnike (sodarske) Sprime s prostov hranov, stanovanjem i perilom FRANC REPIČ sodar (pintar) Ljubljana, Trnovo. Veleposestvo. 264 plügov, prvovrstne gorice, sadonosnik, njive, travniki, gošče, krasna stanovanjska i gospodarska poslopja električna i telefonska napelava, bogat živi i mrtvi inventar, blüzi mesta i kolodvora, se fal oda vküper ali posebej. SLIVAR; Ljutomer Slovenija, Mesečno sobo z električno razsvetljavo, z, ali brez hrane iščem. Ponudbe na uredništvo Novin pod „PRIJETEN DOM“ Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov V A CLAV P LAČEK v Murski Soboti, gostilna g. B a c a. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike ? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno, ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli! HALO! GVÜŠNO! KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranilni vlog ma nad 1,500.000 Din,, štere obrestuje po 8% do 9% ■ Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOZEF. Urednik: FRANC BAJLEC.