^ twji de toteme« ij< Finančna pomoč sovjetski Rusiji Opozicij« proti raztegnitvi pomožnega programa Washlngion. D. C.. 22. sept.— Visoki uradni krogi so namignili, da bodo vprašali kongres za oblast, da bo sovjetska Rusija lahko dobila posojilo več sto milijonov dolarjev iz sklada korporacije za rekonstrukcijo financ. To se je doznalo sedaj, ko Rooseveltova administracija študira problem večje pomoči so-vjetom. Močna grupa v kongresu Je proti uključitvl sovjetov v območje poaojilno-najemnin-skega zakona. Uradni krogi no-fejo izzvati opozicije, ker vodo, da Je mnogo kongresnikov in aenatorjev proti raztegnitvi pomožnega programa na Rusijo. Rusija je doslej plačala vsai naročila ameriškega blaga, toda njene jiotrebe naraščajo. UNIJA Q0 0D-GLASOVALA ZA MOJC STAVKE Mornarji obsodili vlad• no intervencijo RUDARJI SE VRNILI NA D£LO Now York, 22. sept.—Člani unije United Electricul, Radio & Machine VVorkers (CIO) to od-glasovali'za okltc stavke proti Ford Instrument Co. v Long lsland Cityju, ko je kompanija odbila zahtevo glede zvišanja plače za dvajset odstotkov, minimalne plače 69 centov na uro in letne plaičane |k>čitnice. Mezdne koncesije, katere je kompanija ponudila, Ja unija zavrgla kot nezadoatne, V tovarni te kompanija, ki je podružnica Sperry Corp., j« upo-slenih tri tisoč delavcev. Državni posredovalni Ofltor je posegel v konflikt in sklical konferenco reprezentantov obeh grup. Kompanija ima za več milijonov dolarjev vladnih naročil. Mornarska unija, včlanjena v Ameriški delavski federaciji, Je obsodila vladno vmešavanje v stavki. Mornarji na treh nadaljnjih parnikih, kl so dospeli v newyorško luko, so zastavkali. Federalna pomorska komisija je prevzela dva parnika po oklilcu stavke. Predstavniki unije so izjavili, da bo stavka rastegnjena na vse parnike, katere ltstujejo kompa-nije, ki imajo pogodbo s unijo, ko ti pridejo lx tujih luk v ameriška pristan iščp.| To je odgovor unije pomorski 1»misij i, ki se Je vmešala v kinJufit. Mornarji zahtevajo med drugim zvišanje plače in nagrade, kadar parniki. na katerih ao upoaleni, pridejo v vojne cone. ^ Haaloton. Pa.. 22. sept,—Člani sedmega rudarskega distrikts UMWA, ki so zsstavkali v znak Turiki konzul izvrHl samomor New York, 22 wpt -Mehmit Petain apelira na francoske driavljane Vichy, Francija, 23. sept.— Premier Petain Je v svojem govoru po radiu speliral na držav-IJane. naj prenehajo z napadi New York, 22 s< pi ^^ j pojasnjevati vojne belopolte,v Vuk^len, turšk.gener.ln,^- ^ "^nedol^ni ljudje 'amorakHn "divjaka", prav, O zul. Mi Je ssdrgn.l vrat z ovrsi ^ mor a o ^ enotnost U G.ddinga, ki se Je prsvkar svojem stanovsnju Pi- PeUin jr pouu-rj-.. _____, ___i,.-. ne, so včersj odglasovali za vrnitev na delo. V tej sUvki Je bilo zavojevanih čes 20,600 rudarjev. Vsa sporna vprsšsnja in pritožbe bodo predložene v rešitev poaebni komisiji, katero je imenoval John L. Lewis, pred sednik UMVVA ion Dtogo, Cal., 22. aept.— Consolidated Aircraft Corp. Je apelirala na Sidneyja HiUmana, sodirektorja urads za produkci Jo bojne opreme, naj poseže v konflikt med njo in unijo stroj nlkov (ADF), ki Je zapretila i oklicem stavke. Unija Je zahtevala zvišanje plače za deset centov na uro, korporacijs pa Je ponudila zvišanje pet centov na uro. Muslimani pozvani v boj proti nacizmu Moakva, 22 *e|>t. — Abdurak man Rasulev, načelnik mohame danake adminihtracije provinc aov^etske Rusije, Je apeliral na muslimane po vwm svetu, naj se dvignejo in pridružijo sovjetom v boju proti nacizmu in fašizmu. Pod pi rs jo naj ruske armado \ vojni proti osišču v vaeh ozirih V sovjetski Rusiji iivi več milijonov muslimanov. Bličen apel je naalovil načelnik grške pra-voalavne cerkve svojim, vernikom, ko so Hitlerjeve armade u-drle v Rusijo. Stavke na Ndrveš-kem prepovedane Dva tisoč francoskih "komunistov" aretiranih " Oslo. Norveška, 22. sept. — Smrtne kazni sa čine, ki ograša-Jo varnost, ekonomsko življenje in delavski mir, določa dekret nacijskih oblasti, ki je bil prav-ksr objavljen v uradnem glasilu. Uk prepoveduje stavke, is-pore in agitscijo proti nacijski okupacijski sUi. Uveljavljen Je bil tudi dekret glede rastegnitve nacijske policijske kontrole na vso deželo. Vlchy. Francija. 22. sept.~No-tranji minister Pierre Pucheu Je dejsl, da Je bilo čez dva tiso* komunistov sretiranih, odkar Je Francijo zajel vsi terorizma, sabotaže in umorov. General Heinrlch von Steulp-naegel, vrhovni poveljnik nemške okupacijske armade, je naznanil nove restrikcije gjede gibanja prebivalcev v Pa risu ln reprisalije sa napade na nemške vojake. Promet v Parizu in okolici je prepovedan od devet« ure zvečer do pete ure sjutraj. Vss gledališča, restsvrscije in hoteli morajo zapreti vruta ob osmih zvečer. Berlin. 22. sept.-Ensjst Belgijcev je bilo ns obrsvnsvah pred nacijskimi sodišči obsojenih ns smrt in potem ustreljenih, Vsi so bili spoznsni za krive sabotaže, špionaže in razpečevanja letakov s protinemške propagando. Francija ustanovila posebna sodišča Policijski lov na komuniste se nadaljuje Vlchy. Francija. 22. sept. Posebna politična sodišča so bi protesta proti zvišanju članari- 1« ustanovljena v Parizu, Nan Rusi kontrolirajo ozračje nad centralno fronto Ces sto nemikih bombnikov sestreljenih v spopadih v sraku. Hitlerjeve kolone se pričele valiti proti vzhodu po zasedbi Kijeva. Angleiki letalci vrgli na tisoče bomb v mas-. nih napadih na nacijska oporišča cyju, Rennesu, Bordeausu, Roue-nu, Dijonu in Poitersu v zasedeni Franciji, pred katerimi se bodo morali zagovarjati "komunisti". Najbolj vsžna obravnava bo proti Gabrielu Periju, ki Je priznal, da je vodja komunistov. Sodišča zs zaščito države ao v zadnjih dneh obaodila v večletni zapor 27 oaeb, dve pa na amrC toda premier Petain Je odredil suspenzijo smrtne kazni. Nasilja še vedno ogražajo nemške vojaške oblastnike In kooperacijo med Francijo In Nemčijo. Ns-dsljnji protinemški incidenti so se pripetili v Parizu. Policijska gonja proti komu-niatom in pristalem generala Umnega mesta sovjetske Ukrs- Charlesa de Gaulla, voditeljs }^ ru»kr «rn-;ltJ vaeh svobodnih Francozov, J Obkrožene ar. z vse, strsni in nadaljuje. Ve. ato ^b Je uretiramli na obtožbo sabota/c Na (MNitajah pariške podzom Moskva, 23. sept —Danes objavljeno uradno poročilo pravi, da sovjetske letalska sils domi-nirs ozračje nad centralno fronto. Deset nemških vojsških di: vizij, ksterim poveljuje feldmar-šal Fedor von Bock, je bilo vrženih nazaj na tej fronti. Poročilo dnetavlja, da ao Nemci utrpeli ogromne izgube v bitkah z Ruai, V spopadih v zraku nad centralno fronto v zadnjih dveh dneh so Rusi uničili čes sto nemških bombnikov, sami pa so izgubili 21 bojnih letel. Sovjetske čete uspešno odbijajo napade sovražnika na frontah prt Le-ningrsdu in Odesi. Dva nem-šks regimenta sts bils zdrobljena v bitki pri Odesi. Berlin, 23. sept,—Vrhovno poveljstvo poroča, ds so bombe, kstere so vrgli nemški letnici, poškodovalo sovjetsko bojno ladjo Oktobrsks revolucije, križar* ko Kirov, dva rušilca in eno top-ničarko na Črnem morju. Dalje prsvi, da je bilo 30 ruskih divizij zdrobljenih v bitkah na fronti pri Kijevu, glavnemu mestu Ukrsjine, ki so gs Nemci okupirali zadnji petek. Berlin, 22. sept.-Z okupacijo otokov Otsel in Muhu so prišle sadnje mornarične base nedavno aovjetitiranih baltiških državic pod nemško kontrolo. Tu naglašajo, da bodo enote nemške bojne mornarice lahko operirale ob eatonskem obrežju in sa-livu pri Rigi brez bojszni pred ruakim bombardiranjem. Nemčija Je zased Is omenjenu otoks tudi v prvi svetovni vojni —v oktobru 1. 1917. Štiri mesece pozneje so nemško čete invsdl-rsle Estonijo. Dvosto nemških težkih topov je bruhslo krogle ns ruske pozicije, dočim so isto-časno bojna letala metala bombe. Hitlerjev glsvni stsn poroča, da ae nemške motorne kolone vale proti vzhodu in napoveduje poraz ruakih armad na ozemlju med rekama Dnjeper in Don, kjer ao zdaj v teku ljute bitke. Nomci ao prekoračili ožino mek hrlbu prl novanjih, bodo uatroljeni. Zidobska organizacija kritizira Lindbergha smrt in ustre- da Je vojna slo. Že UU in Chicago, >22. sept .—Ameriški židovski kongres Je okrcal letalca Charlesa A. Lindbergha. ker Je v svojem nedavnem govoru v Dea Moinesu, Ia., izjavil, da židje potiskajo Ameriko v vojno Kongrea pravi, da Je Lind-bergh napadel Žide, da Jih prisili v molk gled« vojne,. Ameriški židje so ae le |>rldružill |^edae«l niku Rooaeveltu in kongr«-su v odločitvi, da Hitler ne sm« do-minirati svet« Oni so za ob rambo ameriške svfibode in 6m-oni i nvikracije in v tem oziru zav/e Jezeru Ilmenu odbiti. Moakva, 22, ai pt -Armade, katerim poveljuje m«i4al Se me«in Hudemu, m* po umiku Iz Kijeva zasedle nove pozicije, da ustavijo firodlranje nemških čet proti Karkovu. največjemu me atu in industrijski mu središču Migate Dorihke kotline (Jmlk je bil odrejen v aoglaaju z načrtom j1 lede odstopa ozemlja, kadar ae pok aZe | m »treba T« ae J« poka zala, ko ao Nemi I prekoračili {e ko Dnjeprr v več krajih. V«čj! del sovjetake «»horo>ene ali« s« J« rošil. V Moskvi ao priznali, da j« padee Kijeva težak udarec ao vjetom, Kijev ni bil aamo važno industrijsko mesto, temveč Je dejal, da Je konzula mučila zov VTTL". ^ ,,, krščanskim narod^/m,'majo lato stališč« kot ogromna j tudi upravni rente* za v«» Juž- bolezen in ga pr»gnala v samo- Ijenih zarao. nap^nnr ^ ^^ ^ ^ ^tŠM nor. Yukselen je bil sUr 51 let ške vojake. večina ameriškega ljudstva. ' nozapadrvi Rusijo, Italija naznanila nove omejitve Delitev obleke in čevljev Rim. 22. sept.- Musaollnijeva vlada je odredila nove omejitve glede pnalajanja obleke ln čevljev Ti tw prično deliti v »mejo vzeti s aeboj zlatnine ln draguljev, kadar zapuste Italijo, hiez dovoljenja avtoritet. Prej objavljena odredbe prejae veduje prodajanj« in kupovanje zlatnine m draguljev Pričetek jeseni Dane« (Uirek) ob S 33 zjutraj ae Je pričela joeen v koledarju. Dan in noč sla enako dolga. " 1 PROSVETA THE ENLIOHTENMENT OCASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Oiq«a ol and jmblished br Slovene Nationel Benelit Society Naročnin« sa Združene driave (laven Chicaga) in Kanado IMO »a leto. 13.00 sa pol leta. I1.S0 sa četrt leU; se Chicago In Cloaro »7M sa celo leto. §3 71 sa pol leta; aa iaosemstvo §§.00. ! Subscription rstss: for the United Stata. (e«»pt $$JM per r*"' Chlcage and Clcero f7M per r—*' toretge countries SMO per year. Cene oelasov po dogovoru—Mtaf« dopisov in nenaročenih člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtice, poj*«' pesmi itd.) se vrnaje pošiljatelju te v slučaj«, če Je priteiU Adverimng rstes on sgrsement, Manuscripts ol communicaiteiu ud unsolicited artkles wUI net he retumeft Other manuscripts. such as stories. pteys. poems. ete« wUl be returned to sender onlr when accompanted by seli sddressed and stamped envetepe. Naslov na vse. kar Ima stik s listami PROSVETA . UI7-II So. Lawndate Are. Chicago. Illinois _________ MEMBER or TKE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (September 30, 1M1), polef vašega imena na naslovu pomeni, da Vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. i i« Kljukasta pamet Mentalno akrofeatstvo ln vratolomstvo, ki se danes uprizarja v radiu, na shodih in v tisku Amerike, je nekaj, čemur je *elo težko najti primero v zgodovini. Uhko si mislimo, kako bo strmela bodoča psihološka znanost—katera bo brez dvoma na solidnih tleh in ne bo več uklenjena v navlako misticizma kot je danes—ko bo analizirala mentalno konfuznoat v nekaterih vodilnih krogih Amerike iz današnje kritične dobe. Prepričani smo, da šele bodoča psihološka znanost bo pravilno ocenila to mentttaP zmešnjavo. Vzemimo na primer senatorje, kongresnike, bivše diplomate, vseučiliščne profesorje, vojaške strokovnjake, radikalne politike, časnikarje, /ilozofe itd., ki ob vsaki priliki poudarjajo, da žele zmago demokraciji, da žele zmago Angliji (in zdaj tudi Rusiji), da žele poraz Hitlerju in njegovi nacijski morilni mašini—v isti sapi pa fanatično pobijajo vsak konkreten korak Amerike za izdatno pomoč Angliji (in zdaj Rusiji), dasi dobro vedo, da je poraz in uničenje Hitlerjeve morilske mašine brez ameriške pomoči zelo, zelo dvomljiva reč. Lindbergh je menda edina izjema v tej pisani kompanij!, ki odprto klepeče, da je Anglija že poražena in Hitlerjeva morilska mašina je nepremagljiva. Vai drugi žele Angliji zmago, kakor pravijo; celo irski duhovniški apizarji, kakršen je reverend 0'Brien z univerze Notre Dame—Župnik Coughlin je izvzet iz te kompanlje, kajti on deluje odprto med petokoloncl—Izražajo željo za poraz hltlerlzma, ampak to mora biti zadeva AngliJg in Rusije, ne sme pa biti zadeva Amerike. • • Socialistični voditelj Norman Thomas se mota v isti mentaliteti. Neprestano naglaša mržnjo do Hitlerja in do fašizma sploh, poudarja željo, da bi Anglija zmagala v tej vojni, ampak Amerika ne »sme pomagati k tej zm*gl, če bo končno potrebna ameriška vojaška pomoč! Čudovito deluje ta mentaliteta! Radi bi videli poraz hitlerizms, toda Amerika ne sme storiti ničesar, da bi zaslgurala čim prej . ta poraz! Hoteli bi, da je Anglija z Rusijo vred zmagovalka v tej vojni, ampak ljudstva Anglije ln Rusije naj gredo k vragu, če ne morejo zmagati brez pomoči Amerike! Radi bi videli ohrano ameriške demokracije, nlao pa še danes na jasnem—kdo je bolj nevaren tej demokraciji: Hitler ali predsednik Roosevelt!--- — AH morejo biti ljudje, ki tako govore—kaj prav za prav mislijo, tega ne ve nihče kot oni sami — normalni? Drugo pertlnentno vprašanje: ali so ti ljudje iskreni ln pošteni v svojih besedah, ali pa igrajo vlogo velikih hinavcev? Kajti, kako more Iskren ln pošten človek govoriti in pisati nekaj, kar se med seboj pobija, nekaj nelogičnega, nekaj kontradiktnega? Kdo—ki Je zdrave pameti—nam more verjeti, če rečemo: John DlMlnger Je falot! Izmeček človeštva je, propallca, ki je nevaren poštenim ljudem! Prijeti ga je treba ln spraviti za omrežje, njegovo bando pa rjizbltl! Policiji v Clevelandu želimo vso srečo, da Dilllngerja čim prej dobi v roke—ampak čikaška policija ne bo pomagala, če elevelandaka policija ne zmore svojega posla! Smo proti temu, da b^ se čikaška policija mešala v to zadevo! John Dll-linger je lopov, ampak on ni naša zadeva! — — — Kdo nam bo verjel, da govorimo resno, če bomo tako govorili? Kdo, ki je zdrave pameti, nam bo zaupal? Ali ao ljudje s to men-taliteto sposobni za vodstvo, da dajejo direktive drugim in Jih učijo resnic ln pravilnega življenja? Nič manj nelogični, kontradiktnl, demagoškl in najmanj sposobni za kakšno vodstvo poštenih delavcev so komunisti. Pred Hitlerjevim vdorom v Rusijo so komunisti pomagali prej omenjenim zmešanim apizarjem ln pacifistom, dočim so vse one, ki so od začetka bili iskreno za obrambo demokracije, za obrambo An glije ln Amerike, nesramno zmerjali z "Imperlallatl." (Hrvašk komunisti v Ameriki so zmerjali slovenske socialiste s "soclal-lm pcrlalisti") Zdaj pa delajo baš narobe: vse ono, kar so prej po bljall. zdaj obožavajo, kar so prej obožSvall, zdaj pobijajo! Al morejo kaj takšnega početi ljudje zdrave pameti ln zdravih na zorov? IZ • naselbin Se malo o proslavi SNPJ In drugem Ogleebr. IIL—Ker je bil moj dopis o proslavi SNPJ v Chicagu že predolg, bom še danes ma- 0 omenila, kar je omembe vredno. Ko pridemo v spodnjo dvorano SNPJ, smo se zelo špčuifili, to vidimo, da so prostori povečani in v§e tako moderno ure- eno. Kuhinja, bara, jedilnica, vse preurejeno in modernizirano, stene pa lepo prepleskane. udi ventilacija veliko boljša kot j« bila prej. To je bilo že davno potrebno, ker so bili prostor j pretesni, zrak težak in sko-ro nobene ventilacije. Nekdo mi e povedal, da je bila to ideja gl. predsednika. Torej čast, komur tast. On pač tudi rad pleše. Že dvakrat sem prečitala dopis Chriatine Nadvešnik iz Og-esbyja. Tudi ona je bila želo vesela v Chicagu in dobro je opisala, samo premalo, mnogo premalo. Nič ni omenila, da je v delavskem domu plavšala mojega fanta s Krasa, on pa je pustil njo in mene in izginil. Pač križ božji. Christina piše, da sem naredila opazko radi nekega govornika. Res je to. Mislila sem namreč, da bi se glasilo boljl "svveet", če bi bil navzoče nagovoril: "Bratje in sestre!" namesto "Rojaki ln rojakinje!" Nisem govornica" in se nič o tem ne razumem. Ko mi je potem ona raztolmačila, je vse prav tako. Če bi jaz morala nastopiti cot govornica, bi govorila le o metli, krtači, loncih, skledah, klobasah in kislem zelju. To je vse, kar bi znala povedati, toreji pardon za tiste besede. Imena govornika nisem omenila, kajti {[reh se sme povedati, grešnika )a ne. j Ker smo že pri tem, naj malo omenim o nekem rudarskem shodu. Ker imamfHo grešno navado, da rada nos vtaknem tam, kjer ni treba, ae mi je pripetilo tole: Rudarji so štrajkali in ime- 1 shod, da se posvetujejo o tem n onem. Sfiod se je pričel ob štirih popoldne. Neki govornik 100% Američan irskega porekla se razkorači na odru in prične bombastično: uLadies and gen-tlemen, mineri and miners' wives!" . . . Seveda je v angleščini nadaljeval, da moramo bi Nekega vs*era se pripelje tja kjer sem ižila, mnogo Jantov in deklet na troku in me vprašajo, če bi Jiotela vzeti vlogo v igri, ki bo podana v Slovenskem domu v U Sailu Prišli so, ker so slišali, da sem igrala v Brežicah za Rdeči križ. Večjega veselja mi niso mogli storiti. Dobila sem glavno vlogo z Ravnikarjem skupaj v igri "Veriga". In Uko smo potem z velikim uspehom nadaljevali igre in petje. Samo tisto zimo smo priredili šest iger —"Veriga", "Divji lovec", "SU-ri in'mladi", "Zbirčna nevesU", "Jeza nad petelinom in kes" in "Moč uniform« ". Vaje za igre in pohajanje v večerno Šolo je bilo preveč. Nihče mi pa ni povedal o kakem podpornem društvu, samo rekli so mi: "Če imaš kakšen cent, nesi ga v banko ali pa v hranilnico in posojilnico (Building and Loan)." Prosveto sem si naročila leta 1923-24 pod mojim dekliškim imenom, ampak takrat se mi ni dopadla. V nji je bilo mnogo pisanja o — opicah. Prišla sem iz sUrega kraja in bila sem huda, češ da moja mama in sUra mati nieo bile opice in Uko tudi jaz ne prihajam iz opice. Takratna 'rosveU. je pisala o mnogih stvareh, o katerih nisem imela nobenega pojma. Tudi je bilo veliko zaleUvanja drug v dru gega, tudi proti cerkvi in cerkve-njakom. Well, vsakdo ima svoje veselje, saj smo v—"free coun-try." Sedaj je Prosveta 100% boljša in ima tudi meje, kar je prav. NaroČila sem se spet na njo in tudi moje prijateljice iz Salla, Depueva, OgIesbyja, Chicaga itd., po številu najmanj deset, so se meni na ljubo naročile, seveda s pripombo, da moram kaj napisati. Lahko našte-em vse po imenu. Omožila sem se. Moj mož je t>il vdovec, lep na pogled, čist miren, dober in lušen. Imel je lišo in salun.' Kaj sem jaz vedete, kaj je to. Težko sem se privadiU, a morala sem se. V naši dvorani so bile seje obeh društev SNPJ, moškega in ženskega, kakor tudi Hrvaške za-jednice. Moj mož me je silil, naj pristopim v društvo. "Počakaj, da vidim, kako vse to gre," sem mu odgovorila. Velikokrat je bil prepir, tožbe in pritožbe. tyaj navedem le nekaj. Spominjam se, ko so se nekoč sprle ženske. Dve članici sU položili knjige na mizo, odšli iz ti veseli in ponosni, da smo v dvorane in prestopili v "moško" (Iz Prosvete. 23. septembra 1W1) Domačo veatl. Združitvena konvencija SNPJ ln 8DPZ: konvencija, ki je trajala 11 dni. Je bila zaključena 23 septembra. V novi gl. tal bor ao bili Izvoljeni večinoma aUrl odborniki. Prihodnja konvencija ae vrši v Wauk<»ganu. Delavsko veett Konvencija rudarjev v Indlanapoltsu je šla preko Lewtea in sklenila snova odpreti mezdno vprašanje v prid |,0 PrJ Američanih v Peruvu, 111 rudarjem. ; ki ao bili malo vešči nemščine eaBBBBsOTMaeM^HnnM^^ Podn,'vl "'m delala, zvečer sem If t i j t d .. hodila v večerno šole, v nedeljo Kri iu vod*! Kamagajte nesrečnim bratom in pa v cerkev, ker ao šli tudi oni .. .t..: n f • « I I * IV I . . . Ameriki, da v tej deželi ae cedf med in mleko itd. Govornika sem dobro poznala ln mu v nekem salunu potem omenila, da bi bilo lepše, če bi bil pričel svoj govor: "My dear friends . . ti sto mleko in med bi bil lahko izpuatil in reševal glavne točke, ker jih je bilo veliko v pomanjkanju brez mleka ln medu. On me debelo pogleda ln pravil "You better keep stili; you don' know anything about speech.' Well, mar bi bila tiho, tako sem pa dobila, kar sem iskala. Dalje piše Christina da je bilo na jednotini prosUvi mnogo lju dl, ki niso člani, "kakor na pri mer tudi ona ni." To je enkrat ie vsej javnosti povedaU moja najboljša prijateljica Francka Nemeth, doma iz Crkljega dola. Njen brat je bil v Brežicah za zdravnika in se je pisal dr Grlovlč. Tudi nJega sem dobro poznala. Frances je pisala: "Hvala Theresi, dala nam je prostore na razpolago, pomagala ln nam Šla v vsem na roko, Četudi n Članica jednote." Predsednica Frances je pisala resnico, kot tu di Christina, ki je še enkrat povedala javnoeti, da nisem člani ca jednote. Da nisem članica, je res—eem samo naročnica Prosvete. Pla čem šest dolarjev letno za dnevnik, ki mi je zelo všeč. Imam tudi Cankarjev glaanlk, ker lju blm lepo čtlvo. Če Imajo druš tva SNPJ ali pa druga društva piknike, veeclice ln podobno prlapevam vaelej toliko ali *pa morda še več kot nekateri člani društva, ln to rada storim, kei se rada zabavam In želim biti prijateljsko naklonjena vaern. Nič rade. toda mislim, da bolje, čr povem, zakai nisem čla niče SNPJ. Je pač križ, ker človek ne more biti povsod. Ko sem prišla v Ameriko, aem dobila de- sestram v stari domovini! Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora 1— T TV»lgčas mi Je bilo po slovenskih ljudeh slovenskih listih ln slovenskih igrah, katrtih sem bila doma navajena. ste radi »ene, je lahko, ampfk tisti, ld jih imate v mislih, so vzeli prestopne liste predno sem jaz prevzel tajništvo. Je pa resnica, da je danes pri našem društvu skoro 30 članov obeh oddelkov iz njih naselbine—iz Blaina. Ti so večinoma prišli k nam s prestopnimi listi v zadnji pre-mogarski sUvki. Zakaj so prestopili, ni moja zadeva. Da imam "hinavskega" -poročevalca od vas, ki mi nosi te novice — tO je zelo neprikjadna beseda, in to posebno od osebe, ki se hoče v javnosti pokazati "vvho is who". Kdor Uko imenu je uradnike njih društva, ki ao mi to sporočili, je to grdo ob4 rekovanje uradnikov svojega društva. Ja, tukaj je vštet tudi blagajnik njih društva, ki ni boljšega človeka kot je op. na doma, ker pranje v listu ne more nikomur hasniti, in slišali smo že obe plati zvona. Priporočamo, naj se napettfduhovi poležejo na obeh straneh. Za Prosveto je U zadeva končana. Vrnjena pisma Elcor. Mlnn.—V Prosveti od 11. avgusta sem dopis v Prositi iz Detroita od Antona Zaitrieja, v katerem je opisal svojo bolezen in kako so mu pomagal* nova zdravila. Tudi jaz sem približno Uko bolan že dalj časa. Ko sem prečiUl tisti dopis, sem mu Ukoj pisal na na vedeni naslov, in sicer že dvakrat, toda obakrat mi je bilo pismo vrnjeno. « Prosil bi ga torej, če bo čital U dopis, naj da pravi naslov, ali C pa naj pošlje tiste zdravila na Jaz se cisto mc ne vjikam v Ignatz Novlan ^ }U Elcor društvo. Veliko ravsa in kavsa je bilo radi Franka Novaka, da ni bolan, ker je sedel pri peči in se kratkočasil s kartami. Bil je zatožen, kot tudi več drugih, in podpora odvzeta. Novak se je potem kmalu preselil v "večno lovišče", kakor pravijo Indijanci. Lojze K. je rekel: "Glej, 21 let že plačujem, sedaj je depresija in ne morem več plačati, pa so me črtali. Njim je ostalo blizu $900, jaz pa nimam nič. Mar bi bil v banko noail in bi imel denar." (Glede. Ukih članov sU zadnji dve konvenciji SNPJ poskrbeli, da ni treba nikomur pustiti.—Ured.) Mrs. V. je tožila, da je bila bolna, v bolnišnici so ji prša rezali, kar jo je stalo mnogo denarja. Naštela je mnogo bolezni, za katere jo bolniškft podpora več ali manj omenjena. Če se ganeš iz sobe in greš na sveži zrak, si lahko zatožen in bol ob bolniško podporo. Povrhu pa še večno prepiranje. Ko so popoldne imeli Hrvatje sejo, so se tudi prepirali. "Ti sunce, ti majku, ti onoga, ki te je rodlo, ti onoga, koji te je kr-stlo" itd. itd. de mnogo drugih Ukih informacij sem dobUa. Tako sem pristopila v Mooseheart. kot tudi moj mož. On jt bil član jednote nad 30 let. Thereaa Dušak. naročnica. Odgovor na odgovor Brldgeport. O—Je sreča, da papir prenese vse, kar se nanj napiše, pa če je resrica ali ne. V svojih odgovorih v Prosveti z dne 11. in 12. septembra se br. Nick Glogovšek in sestra Paula Glogovšek od «|n^tva 333 ne držita resnice, posebno ne. kar ae tiče njune izjave, da ji kateri član odatopil od našega društva 13 SNPJ, odkar aem jaz prevzel tajništvo Jaz sem Ujnlk drugo leto ln izdal sem samo tri prestopne liste. In sicer enega k društvu v Cleveland. dva pa k tukajšnjemu angleško poelujočemu društvu S40 če sU dva člana ozlro- vaše zadeve, bil bi pa slab član jednote, ako bi članov, ki ti potožijo, ne bodril za pravico. In če oni lažejo, potem tudi jaz la-žem, toda beseda "hinavski" je pa preveč. In sestra Glogovšek je to delala celo pismeno proti ''onim, ki niso zanjo glasovali. V javnosti §e oglašam, odkar Pro-sveU obstoji, kakor tudi v Pro-letarcu. Ampak skušam biti resničen v poročilih, kot sem bil v tistem, na katerega mi GJogov-Škova odgovarjate. Če bi hotel opisati vso afero, bi javnost vedela, da papir vse prenese. Ampak če bi kdo prišel na Blaine ali v Bridgeport, bi dobil drugačno sliko, pa bilo že radi mene ali kogarkoli. Jaz ne skušam pometati nikjer, toda ko vidim, da se dela Krivica, pa naj bo kjerkoli, sem pripravljen nastopiti proti komurkoli. Doma se dobro poznamo, da ni Uko kot bije plat zvona v Prosveti- Očita se mi, da hočem biti diktetor. Niti malo ne, samo poročevalec resnice. Če kdo hoče biti dikUtor, je to sestra Glogovšek, ker se je izrazila, da bo šla na konvencijo, če bo izvoljena ali ne. In ker je pri nominaciji dobila pri svojem društvu samo tri glasove, drugi kandidat pa 11 glasov, je potem morala biti nekje "dikUtura", ko pravi, da je bila pošteno izvoljena. Ne grem rad v žerjavico po kosUnj z neresnico. Toda če to ni res, primite vaš društveni odbor in one, ki ste jim pisali pisma z nežentelmansko vsebino— mesec prej sem ga tudi jaz prejel. Pa brez zamere—v torbi imam Še več. Naj nekoliko odgovorim tudi br. Louisu Mihačiču, tajniku društva 407 SNPJ, ki to zadevo pere v Prosveti od 15. septembra. Naj ponovno izjavim, da je bilo moje originalno poročilo o tej aferi resnično. Jaz nisem omenil nobene osebe, ki ao poročale, pač pa, kakšna so bila poročila. In to odgovarja resnici. In ravno brat MihaSč je precej kriv te afere. Ko je bil na redni seji nominiran br. Vidmar, se je napram njemu zaničljivo izrazil, o izredni aeli ga pa še obvestil ni. Na tej seji so br. Vidmarja kar sami potisnili za namestnika, neko članico, o kateri so vedeli, da ne bo izvoljena, pa so posUvili za delegati-njo. Poleg tega se je br. Miha-Č1Č izrazil proti Vidmarju, da ne bo niti enega k lasu prejel, ker hoče, da gre Pavla na konvencijo. Torej zdaj pa govorite, da jaz zavijam. Potem so člani prišli do mene in vprašali, kaj hočejo. Povedal sem jim, naj ae poalužijo in-šUnc. Tukaj je bila zvezana ma šina, ki je kršila praviU radi ene oeebe. Kot 30-letni lojalni član SNPJ se upam to stvar predstaviti javnoeti. Kar se tiče br. Mihačiča, je kaj malo požrtvovalen za SNPJ ali tukajšnjo federacijo, katere predsednik je br. Kolenc, delegat društva SSPZ in blagajnik društva 407 SNPJ. Kadar gre za koriatl SNPJ, ima br. Miha-čič vedno izgovore, da mora tukaj ali tja, zadmič pa si je vzel čaa, da £ nagovarjal druge, naj gledajo, da bo šla na konvencijo aeatra Glogovšek ln ne Vidmar ali Vitez. To ao fakti od vaših članov in odbornikov. Tukaj sem šel zopet v ogenj po kosUnj. Ampak jaz aem delal in bom delal za SNPJ odprto in ne zahrbtno, ker ae upam stopiti a čisto vestjo pred javnost. ne pa oni. ki ao mi peli HUniJe v Prosveti 11. 12. In 15 septembra. Joeeph 8noy, 13. Uredniška pripomba: U redni Minn. Kaj pa naši dopisovalci? MiUn Medvešek je pohvale vreden, ker je spisal povest "V objemu preteklosti." Le tako naprej, Milan! Pa tudi BsrbiČ ga pihne, samo Clevelandčani so precej občutljivi fa malenkosti, pa kličejo na pomoč s — protesti. Ignatz Novlan. ma družina vzela prestopne 11- štvo želi, da se U zadeva porav- Tudi odgovor Windaor Heights. W. Va. - Prosveti od 11. septembra sem čiUl dopis br. Glogovška, tajnika društva 333 na Blamu, On piše, da je uradnik društva že 17 let, da deluje pošteno in kako pravilne so bile pri njih volitve delegata. Vprašal bi ga, kako je on mogel poslati v gl. u-rad ime kandidata, ki ni prišel v poštev ne pri enemu ne pri drugemu društvu? Ker se to tiče mene, sem pojasnil gl. uradti in prejel odgovor, da delegatinja ne bo priznana, dokler se zadeva ne preišče od obeh društev, to je od vsakega društva trije uradniki. To pa se ni zgodilo, ker so pri društvu 333 prezrli prvi f>oziv. Drugi poziv je prišel čez mesec dni in naše društvo je izvolilo tajnika, blagajnika, enega člana od nadzornega odbora ih predsednika bolniškega odbora. Kako so stvar uredili, mi je znano to, da naš blagajnik in predsednik društva 333 se niste podpisala. Torej, če so bili vsi podpisi, sU bi^ la U dva ponarejena in vse skupaj poslano v gl. urad. Toliko v pojasnilo, članstvo pa naj sodi, koliko se je delalo po pravilih. Kot 17-letni odbornik bi se moral malo bolj zanimati, da bi se pravila ne krilila, kakor so se pri volitvah delegaU. On se tudi spotiče ob br. Snoyja, češ, da njegovo poročilo o tej zadevi ni bilo resnično. Zajuj se je pa sestra Glogovšek jokala na seji, ker se je baU, da bom poročal, kako se je tam voli)^ Zakaj je prosila, naj se stvar izravna njej v prid? Zakaj je hodila k našemu Ujniku pred volitvami in ga prosila, naj tukaj agitira zanjo? Ta ji je seveda rad ustregel, na seji našega društva pa je rekel, da je treba za vsako stvar agi-tirati in da je on že pet tednov prej vedel, da jaz ne bom izvoljen. Zakaj naš Ujnik ni hotel priznati kandidate od našega društva, češ da ni bil podpiran? Zakaj je sklical izredno sejo, ne da bi obvestil kandidatov — živim le per korakov od njega — in sta bila zopet nominiinna, ne da bi bila navzoča? Prej sva bila s tajnikom prijatelja, ko sem sprejel kandidaturo, je začel pa proti meni delovati. Sestri Glogovšek in našemu tajniku kličem: Le tako naprej, s silo se vse premaga in tudi za naprej lahko diktiraU članstvu ali agitiraU, koga morajo voliti. Ne bi prihajal v javnost § to stvarjo, ako bi ne bil prisiljen radi njih izzivanja m sklicevanja na pottenoat, češ da samo oni pravilno delajo. Članstvo naj samo sodi, komu ae godi krivica. Od moje strani je stvar zaključena. (Za Prosveto je U zadeva zaključena tudi od strani drugih.—Ured.) John Vidmar. 407. 2ARK01 Anton Gardea NOVA BUTARA DAVK0> Kongres je zadnje dni sn nov davčni zakon, ki^S Principu "soak the poj i predvideva nad tri milij^ P«! dolarjev novih ^ Newdealska" vlad, ^ £ la pretežno večinoma delavskih žepov in i? sloja. Bogatim ltorporacHa najbogatejšim slojein je b vek cisto malo zvišan 8 t konom. (Pa naj še kdo n starih strank, kot smo i znali, ni več." V resnici newdealske" »tranke pretežna večina "nevvdeal, zopet oblekla stare torij*; burbonske suknje.) Ta davek bo prišel v glf iz treh virov: direktno od dohodkov posameznika, i no od obdavčenja konzur od nekaterih življenjskih ščin in luksusa ter "luk tretjič k nadprofitov k< Kongres je najbolj ____ ko mu je pri srcu princip the poor and spare the rici žemi reveže in protektiraj tine), pri dohodninskem pa tudi pri davku na pol ne. V bodoče bodo morali ti dohodninsju davek ti samci ali samice, ki zasluzi; $750 na leto ($15 na konci pa, ako njih zasluz ša nad $1500. Do lansktr je bila izjema za samce $f poročene pa $2500 letnih kov. Lani je kongres zni vo postavko na $800, d na $2000. V prihodnjem nem zakonu, če se bo kongi žal tega principa, bo bolj znižal obe postavki bolj "potipal" reveže. Zvišanje dohodninskega ka v novem zakonu je i drastično za nizke in sredi like dohodke. Lestvica a principu, da čim VEČJI hodki, tem MANJŠI so v ciji davki. Na milijon letnih dohodkov znaša na primer samo dva primeri z več kot 200% njem na letni dohodek $1 Zato je senator LaFol! zbornici lahko izjavil pr Janju tega davčnega (sedaj že zakon), "da ne nikakšni meri pravice «1 vičnega postopanja večino davčnega bremen 'all-out' obrambo nalag* 1 ki imajo najmanj posesti z tektiranje in na tiste, ki n je plačajo. Ta osnutek je sek kontradikcij, brez vi davčnega principa, razen ( po katerem skubete tisto | najmanj kriči. Nesreča je' da ni nobenega glasu od ni davkoplačevalca, ki bo mor seči globoko v žep, da bo te račune. Trdno sem uv da bi moral biti ta davi snutek, ki še poslabšuj obstoječo neznosno davčno 1 turo, zavržen in podvzeta ljiU revizija davčne stn na podlagi zdravega Izplačevanja davkov na p< zmožnosti." Seveda ni senatna zborni slušala LaFolletU in je »P krivični anahronistični dav snutek s 43 proti 23 *Uj — prej gs Je tudi nižja ibo s približno enako večino. Kakšen pa je indirekteni ki bo prišel večinoma u < skih in farmarskih zep°v avtomobile je bil zvišan « SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA ladaja svoje peMttaaile Im ša agitacijo .rojih na 17* kupne cene^Pofc* " moral plačati vsak ktftott mobila, ne ta {Wt *li . $5 fader.ln«« kur do*d«l ni bilo. N» tn busc je d.v.k Pov^ r vlco n» S'«. nov kot tudi a "<",lrr£ Davek na radijj^ ^pra^oUo,.^ na domi paket k 13 cente be je r ga Iona do $4. o $4 Na lest ns —— vm t igralski ^ <* »ntov. N) t zvišan na navad I, od "bri Ns vino '— m osem centevg*^ 13 centov. *je galona navadne^ *f do $4. od "brandvj. *B 14 Km vino " Davek na JJ* funt V bodo£ daltščs ali (Dal* A jsaa PREGLED DOHODKOV IN ISDATKOV S. N. f. i. U I. lanutrja IM7 4» II. INI ■MMTNINNKI fKLAD OOftKOONIMMCI SKLAD | VII,TM M „ 4 MM PKOflTITA ZELENI GRADOVI Ljubezenski roman iz južnoameriških divjin Spisal W. H. HUD80H Prevedel IVAN JONTEZ (Se nadaljuje.) "To Je tvoje ime? O, ne tvoje pravo ime! A-bel, Abel — kaj pa je to? Saj ničesar ne pove. Jaz sem ti dala toliko imen — dvajset, trideset in nikdar ni bilo odgovora." "Res? Ampak drago dekle, vsak človek ima ime, po katerem ga kličemo. Tvoje ime je na primer Rima, mar ne?" "Rima! samo Rima — pri tebi? Zjutraj in zvečer ... zdaj tukaj in malo pozneje kaj vem kje ... in ponoči, ko »e zbudiš in je tema, tema, pa me vendar vidiš? Samo Rima — oh, kako čudno!" "Kaj pa drugega, sladka deklica? Tvoj stari oče Nuflo te kliče Rima." "Nuflo?" Njen glas je zvenel, kot bi si bila sama zastavila vprašanje. "Ali je to tisti stari mol z dvema psoma, ki živi nekje v gozdu?" Potem se je nenadoma vznejevoljila. "In ti bi rad, da bi govorila s teboj!" "Toda Rima, kaj naj vendar rečem? Poslušaj —" "Ne, nc!" je ona naglo vzkliknila in mi položila prste na usta, dočim so ji oči zagorele v radostnem soju. 'Ti boš poslušal mene in storil, kar ti bom velela. Pa povej mi, kaj naj storim s tvojimi očmi, da boš zadovoljen? — čakaj, da pogledam v te oči, ki niso slepe." Nsto se je obrnils proti meni ter se malce vznak vržene ln postrani nagnjene glave zazrla meni naravnost v oči, kakor sem bil želel. Čez nekaj trenutkov je pa njen pogled splaval proč k oddaljenim drevesom. Toda jaz sem videl v teh božanskih očeh, da se niso upirale v noben poseben predmet. Njen sicer vedno iz-premenljivi obraz — zdaj radoveden ali uporen, zdaj sramežljiv ali poreden — je kakor otrpnil in njen pogled je bil obrnjen navznotraj in v očeh ji je sijala čudežna svetloba, kakor da je njenega duha opajala zavest dotlej nepoznane sreče ali novega upanja. Jaz sem jo šepetajoč vprašal: "Povej mi, Rima, kaj si videla v mojih očeh?" Ona je zamrmrala v odgovor nekaj melodičnega in nerazumljivega, nato se ml pa vprašujoče zazrla v. obraz; toda samo za trenutek — in ža jih je spet povesila. "Posluiaj, Rima!" sem jo nagovoril. "Ali ni bil kolibri j, ki je malo prej zletel tod mimo? Ti si prav takšne, zdaj temna, sencs v senci, vidna ta hip in — ni je več! A zdaj, ko stojiš mirno v sončni svetlobi, si tako krasns — tisočkrat lepša kot najlepši kolibriji Poslušaj, Rima, ti si kakor vse lepe stvari v gozdu — cvetke in ptice, zeleno listje in pisane ovijalke, Živobarvni metulji in svilnatolase opice visoko v drevesu. Kadar se ozrem vate, vidim vse te stvari — in več, tisočkrat več, ker vidim Rimo! In kadar poslušam Rimo, ko govori v jeziku, ki ga ne morem razumeti, slišim šepetanje vetrca med drevesnimi listi, žuborenje studenčnice, brenčanje čebele nad cveticami, aladko ptičje petje v daljavi — vse to in ša mnogo več, ker slišim Rimo. Ali me zdaj razumeš? Ali sem to jaz, ki govorim? Ali sem ti odgovoril, se ti približal?" Ona se je spet ozrla vame in ustnice so ji pri tem podrhtavale in v očeh sem ji bral prikrito vznemirjenje. "Da," je zašepetala, taktfj nato pa: "Ne, to nisi ti," a hip pozneje je podvomila: "Ali al ti?" Toda odgovora ni počakala, temveč je urno stekla za drevo in vse moje klicanje in prošnje je niso mogle privabiti več predme. Deveto poglavje Tistega popoldne, ki sem ga preživel z Rimo v senci gozdnega orjaka, je bil Uko prijetno doživetje, da si nisem nič želel bolj, kakor Še več takih izletov in pomenkov z njo; ampak nestalna, izpremenljiva mala coprnica je imela pripravljeno precejšnje razočaranje zame. Zdelo se je, da jo je zapustils vsa njena prejšnja divja naravna veselost; koder sem hodil, je bila z menoj, toda nič več podobna krasnemu, fsntastičnemu bitju, ki se je, nedolžno ln čuv-stveno kot otrok in navihano kot opica igralo z menoj slepe miši. Zdaj je postala sramežljiva, molčeča spremljevalka, ki mi je prišla le sempatja pred oči in še tedaj nalik mlsterijozni deklici, ki sem jo nsšel počivsjočo na gozdnem mahu. Kadar sem jo poklical, se ni več igrala z menoj kot prej, temveč je prišla k meni, kakor bi me hotela zagotoviti, da nisem bil pozabljen; potem pa je njena siva, senčna postava zopet izginila med drevjem in grmičevjem. Spričo tega njenega obnašanja sem se odpovedal upanju, da bi zdaj, čeprav je njeno zaupanje naraščalo in je postajala bolj zgovorna, izvedel iz njenih ust zgodovino njenega življenja. Torej se bo treba lotiti Nufla, sem si mislil, sicer ne bom prišel nikdar nikamor. Toda stsrec je bil vedno večino dneva zdoma ln s svojih izletov, pri katerih sta ga vedno spremljala njegova odurna pss, nI prinašal drugega kot lešnUce in razne sadeže pa neko tenko lubje, iz katerega si je zvijal cigarete, Tako sem po treh dneh brezplodnega prizadevanja, da bi premagal njeno sramežljivost, sklenil, posvetiti vso svojo pozornost staremu, da bi dognal, kod se klati in kaj počne na svojih izletih. Drugo jutro sem bil pripravljen, slediti Nuflu namesto Rimi. Starec je bil prevejan, ali tudi jaz nisem bil zabit. On se še nI odpravil z doma, ko sem odšel ter se skril v bližnjem grmovju, odkoder sem pazil na kočo. SIcer sem dvomil, ds bi ušlo moje početje Rimlnim bistrim očem, toda to me ni motilo. Ona se itak ni strinjala s starim in bi gotovo ne skušala prekrižati mojih načrtov. Nazadnje je prišel Nuflo s svojima mrcinama iž koče, napravil nekaj korakov, potem pa sedel na neki hlod v bližini. Potem, ko je nekaj časa kadil in si previdno ogledal bližnjo okolico, pa je spet vstal ter se previdno kakor tat izgubil med drevje. Mož je nameril korak v smer proti nizkemu gričevju južno od gozda. Jaz sem vedel, da se gozd v to smer ne raztega daleč, zato sem zapustil svoje skrivališče ter mu sledil, prepričan, da ml ne bo mogel uiti iz pogleda. Kmalu sem bil na robu gozda in pred mano se je raztezala četrt milje široka planjava, ki je ločila gozd od gričevja. Meneč, da bo moral Nuflo prekoračiti to planjavo, sem splezal na bližnje flrevo, da bi ga lažje opazoval. Toda starec ni zavil na piano, temveč se obrnil na zapad ln nadaljeval svojo pot med drevjem na robu gozda. Čez kakih dvajset minut je dospel do širokega gozdnega pasu, ki se je zajedal v gričevje ln se izgubljal v njem. Tedaj mi je izginil izpred oči. Jaz sem naglo odšel za njim, toda sem kmalu zašel v tako goščo, da sem sklenil opustiti brezplodno zasledovanje. Obrnil sem se na desno, da bi si izkrčil pot iz gošče, pa sem se kmslu znašel pred enim strmih skalnih gričev, ki so obkrožali gozdnato dolino. Domialil sem se, da ne bi bilo napačno, poiskati si boljšo rszgledno točko na griču; morda bi od tam lažje zasledil starega. (Dftlje prihodnjič.) Dvanajsta redna konvencija SNPJ POROČILA GLAVNIH ODBO Popis inozemskih imovin L.... Dne 18. avgusta »o v Washing-tonu izdsli nslogo, ds Je treba podsti poročils o vseh inozemskih Isstninsh, nsj spsdajo k inozemskim vladam ali njihovim državljanom, ki stanujejo v tej deželi od gotovega dneva na-preji Poedinci, ki imajo tako lastnino ali vedo o taki lastnini, morajo predložiti svoje poročilo na tiskovini Form TFR 300. ki ne dobe pri Federalni Rezervni Hanki ali drugih bankah, ki morajo tudi poročati Poročilo treba napraviti najkasneje dne 30. septembra. I/vzeti so vsi inozemski državljani, ki so se nastanili v tej deželi od 27. junija 1940 naprej, razen Norvežanov, Dancev, Belgijcev, Nizozemcev in l.ukM>mburžannv, katerih Imovine ao bile "zmrznjene" pr««d onim datumom Lastnine, ki jc vredna manj od $1000 in bančni« n1<»jjc za i^anj od late vsote, ni treba prijaviti. Izvrtitrv te narrdbe pomeni popta ne le vseh skladov in Imovin tridesetih evropski dežel in Kitajske ter Japonce, katerih skladi ao bili že "zmrznjeni", ampak tudi skladov vseh deM in njihovih državljanov, na ka I be, ki so "zmrznile" sklade raznih vojskujočih in zasedenih dežel. Popis bo očlvldno vseboval tudi lastnine in sklade Uklh dežel, kot Mehika, Brazilija in celo sovjetska Rusija, katere skladi so bili poprej "zmrznjeni", ali kasneje osvobojeni. Naredba daje mnogo opravka zlasti nvwyorškim bankam. Ceni se, da ena teh bank bo potrebovala 25,000 ur dela za vae uradnike skupaj, da se sestavijo taka poročila. Namen tega popisa je očivid no ta, da se omogoči strožja kontrola Inozemskih Imovin. Izvirni namen "zmrznjenja" inozemskih skladov je bil U. da se zsščitijo inozemski Isstnlki, ki bi Ishko zgubili svoje vsled pritiska zaaedujočih nacističnih oblasti, ki bi jih prisilile, nsj jim dajo svoje sklade na razpolago. Kasneje je bilo zmrznjenje napade jočih velesil obrazloženo tem. ds se v Združenih državah prepreči likvidacija Imovin, prisvojenih vsled pritiske ali Invazije in da se preprečijo upomi-tka delovanja v 7xlruženlh državah. Vzlic temu strogemu nadzorstvu inozemskih računov so Združene države Jsko generos-ne v pogledu pošiljatev denarja ljudem, ki so v potrebi v inozemstvu. Morda Je danes ravno toliko denafnih prenosov za Ev terc »e pijjo nanašale one odred-1 ropo kakor prej, Z drugimi be- sedami, ravno toliko ljudem se pomaga v Evropi kskor poprej. Omejena pa je vsota posameznih pošiljatev. Tako se sme po-šiljstl osebi v Evropi, ki nI ameriški državljan, kvečjemu po $100 na mesec. Enaka vsots se lahko pošlje vsakemu članu njegove družine. Z vsako pošilja-tvljo pa je treba napraviti Izjavo, da je ta denar potreben za žlvljcnske stroške. Najvišji znesek. ki se sme pošiljsti ameriškemu državljanu v inozemstvu, Je $500 ns mesec, dodatno pa je dovoljeno poslstl $1000, sko i dotičnf hoče povrniti v Združene države. Seveds še ni mogoče po&iljati denar v vse dežele. Za večje pošiljatve in za rabo imr/njenih sklsdov je vlsds, ki isdaja posebna dovoljenja, jako liberalna, ako je tak denar potreben za pošteno trgovino. Seveda Je bilo mnogo pritožb, zla sti v slučsju beguncev, ki so prišli v Združene drže ve. kjer so že imeli svoje sklade ln ki ne morejo razumeti, zsksj ne bi mogli razpolagati s svojimi skla di, čim so Izven krempljev faši stičnih vlsd. Dejstvo Je. ds morejo te vlade še vedno uveljsv-ljsti svoj pritisk, sko je dotiČ-nik zapustil norodntke v starem kraju. Zato mora vlada jako skrbno preisksti vsako prošnjo zs popolno atsjsnje zmrznjenih sklsdov. (Nadaljevanje s 3. strani) v ✓ new cnmncATM The new eertificate we have heard ao mudi about atthe l^tconv tlon and alao have worked on them ln the Supreme Board. is wnai we hear so much about the 20-year endowment pollcy. Ma^^^ ^-r jus the good points of t h is policy, but not the bad pornts. This policy is not ter an organi/a t ion like ours. . 1. It would put us into the class of insursnee companies and we would 2^on^bwofathis*organization could keep up the pajrments of this poliev if h is yearly Income is in the $1,000 to $1,300 bracket. Go to the New York Life or any large stock company and see if their representative vvill aell you a policy if you are in that earning bracket. What guarsntee have you that you could keep it up, especially if we have the lean year« we had in 1029 to 1939? Just think over this; fmd out vour cost of living, heat, light, rent and life insurance on an endowment base and see if you can do it. My experience is that they are not ao inter-ested in aelling endowment policiea becauae they can not find the invest-ing market any more. They, like ourselves, are buying U. S. Government bonds, which yield only about 2%%; so it ian't a profitable venture for them snjrmore. , I vvould suggest to anyone wishing to buy endovvment policies to in-stead take out a 20-year paid life and bank the iiifference between the two policies and find out if you are better off, if you really vtrant insurance. In regard to hospitalization we find that somewhat scantily discussed at our board meetings. I have reference^ a stock company ineorporated in the state of Indiana. They insure you for hospital confinement, sur-gical operation, nurse service and doetor or medical treatment. I have a policy with me and I believe I can explain any questions as to how it works if snyone desires to know or if the convention wishes to diseuss this type of policy. I myself think we have a much better method in our sick, disability and operation policyC ATHLETIC8 In regard to our athletic venture for the younger element of our organi-za tlon, I wish to state this: In my serving as aupreme board member of the Athletic board for 1 term of 1 year, I found that the preaent Athletic board's hands are tied by the utter lack of cooperation of the youth element of our organization./ They forget that they muat work for the money the Society gives to promote athletics. They m ust show more enthusiasm for lodge activities and a greater membership than just sports alone. can justly say that only a few lodges that sponsor athletics have really benefited by it in a growing membership; others, it seems, just have sports, that's aH, and/ are just waiting until they get more money from the organization to go on. So I m ust say, we m ust have athletics, but we must put some one in charge that wiU show the older people just what results athletics have brought and also ve have to have athletics to keep peace in the family and keep our members from leaving this organization and going to one that does sponsor athletics. I wish our people would give this athletic situation a fair trial and work out some way where we could possibly get something out of the money we spend for sports. pubucatioms The Mladinski List is one of our publications we have which we should be proud of. I believe »every youngater of our organization is proud of the fact that the SNPJ has a youth magazine. I believe thia is one source that vvill keep the Juvenile Circles alive and we should give the editors a hand for their great work in making the Mladinski List so interesting. The Proeveta, I believe, is fsring along quite well. As long as we stili have Slovene speaking people, the PTosveta will be auccessful, but I insist that we start an English page now for the English speaking element be-fore it is too late. Once the Prosveta's circulation will start declining, it will be hard to build up. My idea is also to give the boys in army camps, members of our organization, a free newspaper or other reading material, so they will keep in touch with us while they are away and so they will not forget us when they come back. Let's give this suggestion some thought and aee if we can't be of some assistance to our boys away. * merger- • " I am whole-heartedly in favor of a merger, but I am not in favor of a change ln name. I believe the SNPJ was good enough for aH of us and I'm justly proud of it under the Slovene name. We have spent consider ably for tms name ln advertising and it is known throughout the U.s.a So lefs keep ihe name the way it is. I am one of the English speaking element that is proud of it and I always can find tirne to explain to any-one what it means. ....... JOHN KLANSEK, Srd Dist. Vice Pres. Poročilo se sprejme. Sledi razprava o teh dveh poročilih, katere se udeleže Debelak od št. 292; Snoy, ki se ne strinja z Bolkovo kritiko v poročilu, da bi naj Prpsveta vse priobčevala, kar kdo napiše; Trčelj, ki pravi da ima oba fanta rad, vendar pa smatra, da sta si vzela malo preveč pravic s tem, da čitata svoja poročila tu pred zbornico, medtem ko je 22 drugih gl. odbornikov poslalo svoje spise za skupno knjigo; sestra Musich, ki zagovarja Bolkota, da je veliko delal za unijo medvstavko na West Alllsu, Wis.; Junko, da je Bolka v svojem poročilu preveč kritiziral urednika Prosvete; Radelj pa je mnenja, da poročili nista na mestu, ker nista bili poslani za skupen tisk. S tem je debata zaključena. Stevni odbor poroča izid volitev odbora za resolucije. Kandidatje prejeli glasov: Molek 196, Modvešek 196, F. Zaitz 187, Cainkar 174, Grill 151, Olip 113, Shular 113, Blatnik 98, F Vidmar 86, Travnik 89, Mam 84, Zakrajšek 75, Spiller 67, Rlska 39, Culkar 36, Geshel 30 ln Malgal 3. ta odbor Ima sedem članov in izvoljeni so: Molek, Medvešek, Zaitz, Cainkar, Grill, Olip in Shular. Drugi števni odbor poroča rezultat glasovanja v odbor za pregledovanje računov delegatov. Kandidatje prejeli glasov: Obluck 140, Pucel 132, Anton Vidrich 101, Rožanc 98, Pechnik 92, Chellgoj 86, Mihelich 71, Valetlch 64, Lessr 71, Zaman 55, Bashel 51, Tauzely 49, Rugel 45, Nagode 44 in Samanich 41. Ker sestoji ta odbor iz petih članov, so sledeči Izvoljeni: Obluck, Pucel, Vidrich, Rožanc in Pechnik. Izid volitev v odbor za plače: Kandidstje prejeli glssov: Berger 147, Bsrbich 127, Csndon 98, Čipčlč 94, Andrew Vidrich 93, sestra Somrak 85, Skuk 75, Fifolt 74, Vidmar 64, Larko 46, Cvetkovich 46, J. Zupančič 37, Modic 32, Terhovnik 24, Selak 23, Benedikt 23, Pleše 22, Ambroae 19, Krašo-vec 19, Pasich 18, Derganc 16, Katalenc 16, Butya 15, Thomas 12 in Fsblan 7. Izvoljeni v ta odbor so: Berger, Barbich, Candon, Cipčič in Vidrich. S tem so poročila števcev končana. Br. Bolka ugovarja kritiki, ker ni poslsl svojega poročils glavnemu ursdu za tlak. Prsvl, ds nI vedel, do kdsj je bil čaa ter da je bil zelo zapoelen v uniji in je večkrat potoval v VVashington, D. C. Br. Vider mu odgovarja, da je bil zadevni poziv v Prosveti in ds je dolžnost vsakega gl. odbornika čitati uradna naznanila v jedno-tinem glasilu. K temu še doda br. Donald J. Lotrich, da imajo distriktni podpredsedniki delsti za jednoto več kot pa drugod, ali pa odkloniti svoj urad. Nadalje pravi, če so pravila glede odbor-niških poročil dobra za 22 gl odbornikov, bi morala biti tudi za ostsls dvs. S tem je debsts končana in predsednik zaključi sejo opoldne. MATT PETROVICH, konvenčni predsednik. D. J. LOTRICH, M. O. KUHEL, konvenčna tajnika. FRANK S. TAUCHAR, zapisnikar (Nadaljevanje s 3. strani) Redni Izredni Prenos Iz konvenčne*s »klad.. Prenos rezerve zsveUMnecs sklada Vrnjeni asesment —............... Volila ..................—....................... Asesment In Uradna podpora....... • aijsaio »KLAD IZREDNIH PODPOR ---9 ».59»» --------10.000 00 --------18.77941 --------13.413 45 ------------1.559 20 9 143.351 45 Asesment ..................... Prenos rezerva v sklad tzred. podpor ZAVETlSČNI SKLAD -......a um £1 i 18,779 51 ST^VBINSKl SKLAD ' Pristopnino ...................-........................................f 472«, Najemnina uradov in dvorane--------------____ 35.216 a2 Slrofiki z. vidrievanjem »x«,k>pj« vrednost poslopja ......... UtniSi | I Aaasmant —--------—.........- Stroftkl 11. redne konvencije Prenos v sklad izrednih podpor Asesment ——----------------— Pi lutopnlna ......................................« Prodane druttvene potrebščine Prenos iz ml. oddelka..................... Prenos iz smrtninskegs sklada Prenos iz sklada publikacij ..... Prenos Iz sklada tiskarne Razno .............. Upravhl sirotki KONVENČNI SKLAD ----------------------S 35,554 32 47.97041 10.000 00 9 35.554 32 $ 57.97041 » UPPRAVNI SKLAD .......................* 113.818 02 ------------------------ 1,750.00 ----------------------- 1.587 80 ----......-.........- 47.900.06 ........................ 46.837 80 ......................1— 5.000 00 ........................... 5.000 00 948 31 304.7(000 9 322.848 78 $ 304.750« | Napredek v oddelku odraslih MLADINSKI ODDELEK ------------------s 130,730.82 _--------------- 78,154 54 iaasinsnt ------------------------------------------- Čisti dohodki od investicij Smrtnine .......................... IzplaCano članom prestoplim v oddel Prenos v upravni sklad sa upravo ....—..jr.___________ Kampanjski stroftkl ............................-..... Razno ------------------------— 17.7104)0 48,00041 40453.57 6,19540 5014 PREGLED Oddelek odraslih: Smrtninskl sklad Odftkodnlnskl sklad . 9 206.885 36 $ 110.91914 $ POSAMEZNIH SKLADOV ] 1. januarja 31. decembri 1937 1940 N« ------------SS,876.631 55 $7,140,18191 | 50c razred $1 razred $1 razred .. 93 razred .. Sklad Izrednih podpor — Zsvetlični sklad .. Konvenčni sklad Stavbinski skUd Upravni sklad — Čisto premoienje 65,760.11 1.712J1 .... 182.86045 136.761 12 _ 12.567.91 ... 13,106.51 16,856.00 71,977 JI 78,818 11 32,089.99 140.85240 M31474T 88 JODU 19,888 91 84.833 92 51,58123 72188 45 50,188 77 ...96,500.941.60 $7,911,41748 C t Neplačane smrtnine............ Naročnina na Proaveto.. Davek socialne zaSčlte Zemljiški davek ________ a,879.80 70.70 . ^— Skupaj obveznosti '■r. vf * PREMOŽENJE IN OBVEZNOSTI Mladinski oddelek—Smrtninskl SKUPNO SKEGA 13,084* | «J$ 11411 me 4 21,950.50 $ 23.38617 $ 96J23.892.10 $7,935,104 OS « ... 007.989.99 583.96811 PkEMOŽENJE ZAVAROVALNIN-ODbELKA SNPJ........................ 1937 _____ 1938 ....... 1930 ______ 1940 _____ SKUPAJ $7,031,882 Q'i pt.MHHrfil>. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV SNPJ POSLOP od 1. januarja 1937 de 31. decembra 1M0 DOHODKI Najemnina Najemnina Najemnina Priitop-uradov tiskarne dvorane nttu _ S a.00040 3.600.00 3.000.00 9 3.600.00 3,600 00 34MM.OO 3,600.00 $1.088 46 1.576 80 1.476.00 1.276.67 94714» 914.400 00 »14.400HO »«41691 P«. Plača hišnika 1937 _____ 1938 ____ 1030 ___ 1940 ___ SKUPAJ S 3,403.77 ... 2.574.00 .... 2.67400 .... 1J74S0 $10.214 77 m^i, IZDATKI popravila. Davek, mest- oprem« Luč, ne prlstoj- dvoran*. Potrebščine kurjsvs, blne. ks- barvanj« zs CUčanje v«>da ln plin varovalnina pmiapjt^ t 949.40 92.(MM $1,71M1 $17»« 476.37 1.787.43 1.137.14 1,4*« 448.60 1.680.01 1.020 74 1*« »• 540.00 1,591 J6_1.144.21 _ pm i» 82.030.17 87.006.30 H,«an 70 (Dalje prihodnjič) ns oinejevsnjs njihovih aklsdov s enakimi omejitvami, kar se tiče smer likih sklsddV v n jihovem ozemlju. Ameriiki driav-ljani tam nastanjeni ne morejo dobiti densrja od bank. kjer so ■ | vlagatelji. Jo počenjanje ps je Prizadete vlade so odgovorile jako nepravično, *ko se pomisli. koliko ie znaAa dovoljenje poši-Ijatev priseljencev v stari kraj. Common Council—FLI8. Ali ste naročeni aa dnevnik "Proeveto"? Podpirajte svoj listi N silite Mladinski Ust, na)- WORTHWHILE BOOKS eeeeeeeeeeeei e e s e e e e i By LOUIS ADAMIČ M j America ............................... The Natlve's Return................... From Manj ............................... Cradia of Ltfe.•*.....».»••.........•••••• •• Grsndaona Yarnejr's Joatlee By UPTON SINCLAIR WorW s End............................. Between Two Worlds----------—......................— American Outpost .............................................. Braaa Check ................................ Crj for Jostlce............................ OeeUscs Jnnrle . Jimmie Higfins Kine Coal •••••••»•., Hundred Pereent .... Monejr Chsnfera Mammonart Mountoin Citjr on... Profits of Retiffioa ......................... The W«t Parade .......................... The j Call Me Osrpeeter................... OTHER BOOKS ABC of Parilamenter? ................... A merice's Wmy Ost (Norman Tfco«s«)..... Debs (David Karsner)............••"•'"" Enalish-Rlovone Eeeder (Dr. F. J- ..... Kari Mera (W. ............................ Manual for Seclsliet flpMkers.......j' Workers In American Histerj Gn** } Trtaltj of Ptander (Aofvat ................. E volu t ion oi ............................... A ne »en t ftodety (Lewia H. ................. ...................i ...... 9 i I. ......•." ORDCT nou PROLETAREC 2.101 SO. LAWNDALE AVB. 0PPM