SSlJKs)

Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
—3x£—
Naročnina
stane I gld. na leto.
Posamne številke
po 5 kr.
®atKS)
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu
»Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4,
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iSCejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj 1
Štev. 12.	V Ljubljani, 30. aprila 1898.	Letnik IV.
Nevarnost.
Državni zbor je tam, kjer je bil. Noben korak Se ni prišel dalje in vedno se bolj vidi, da 8e po tej poli ne bo dalo voziti. Nemci sicer sedaj ne razbijajo h pokrovci k 1 o p i j, marveč samo čas; ne piskajo, pač pa govore prazno in neumno, da je bilo piskanje vendar Se duhovitejše. Desn:ca se Se drži; saj nima niti prilike, da bi razpadla. Za to, kar bi bilo najpotrebnejše, za družabno preosnovo v korist propadajočim delavskim stanovom ni mesta, ni časa v sedanjem državnem zboru. Delavec, kmet in obrtnik so državi samo citrona, ki se stiskava, dokler je kaj v nji, potem se pa vrže proč. S stroji se dela drugače, nego z delavskimi stanovi. Stroj Be mora mazati, kuriti, snažiti, prenavljati. Delavski stanovi se pa mažejo in kurijo v naši državi samo z — novimi davki.
Grozno so že narastli državni stroSki. Za letošnje leto je v proračunu, ki ga je predložil minister Kaizl, ogromna evota 721,923.054 gld. Investicijski stroški: za zidanje raznih državnih poslopij, za gradnjo železnic itd. pa znaSajo Se vrh tega 30,135010 gld. — Dohodki so proračunjeni Da 722,371.928 gld. Investicijskih dohodkov je 1,729 050 gld.
A stroški Se niso usahnili. Uradnikom se zyiSa plača, pri sodiščih je treba vsled novega pravdnega reda mnogo več ljudij; ravno tako pri davkarijah zavoljo novega dohodninskega davka; vojaki zahtevajo zvišanje plač, časniški in koledarski kolek se obetata odpraviti. Za vse to se bo potrebovalo vsako leto krog 50 mil. gl., ki so dobiti od ljudstva.
Vlada ni dolgo premišljala, kako in kaj ; sklenila je, naj se zvišajo indirektni davki.
LISTEK.
Trije polovifiarji.
Priobčil A. A.
(Dalje.)
Pust in vtrujen je prišel Šlegel v sredo zvečer domov. Na deželi je Slo slabo, »neumni« kmetje ga nikakor niso hoteli razumeti. Seveda so se že preje pri kroni o shodu pogovarjali, kakor je zvedel, in gospodje so kmete svarili pred njim ter jim tudi naročili, kako naj pobijajo njegove besede.
V trgu bode slo bolje, to je bilo sedaj njegovo upanje. Zato velevažno delo je odločil četrtek, ta dan je hotel iti od hiše do hiSe. Svoje zveste pristaše je poznal in vedel, da mu ne uidejo, črnuharjev ni dobil nikogar zase, polovičarjev, katerih je bilo pa veliko, ni spravil nikogar na svojo stran. Tako je bilo vedno manje upanje, preprečiti klerikalni shod.
Predložila je državnemu zboru načrt pogodbe z Ogersko. In v tem načrtu predlaga, naj se davek na žganje zviSa za 30%, na sladkor od 13 gld. za 100 kg. na 19 gld., na pivo za */„. Na petrolej naj se zviša carina od 2 gld., ozir. 2 gld. 40 kr., za 100 klg. na 3 gld. 50 kr.
Tako se upa dobiti blizu 40 mil. novih dohodkov, ki bi jih po ogromni večini moralo Steli zopet ubogo ljudstvo. K temu naj se pa primerja revščina med ljudstvom. Najpotrebnejših stvarij pogrešajo neStevilni. Med Slovenci imamo mnogo kmečkih krajev, kjer se skoraj nikoli ne vidi kruh na mizi. Lakota v pravem pomenu besede gospoduje, in iz Bukovine, Galicije, Dalmacije prihajajo poročila, da ljudje lakote umirajo. Vsi delavski stanovi nazadujejo, davek jim pa raste. Indirektni davki odvagajo že sedaj vse druge davke. Breme, ki je naloženo na ljudstvo, ni v nobeni razmeri s prednostmi, ki jih ima od države. PolitiSki in gospodarski gospodujejo drugi; ono samo robuje in plačuje.
Mažarji nas pritiskajo s tem, da prispevajo samo s 30% k skupnim stroSkom. Proti njim pa ne kaže naša vlada nič moči. Za letošnje leto znašajo skupni stroški;
Za ministerstvo zunanjih stvarij 4,012 900 gld.
Za vojaštvo................ 156,335 088 »
Za skupno fm. ministerstvo 2,139.340 » Za računsko kontrolo . . .	136.520	»
Skupaj 162.623 848 gld.
Ti stroSki se najpreje plačajo iz skupnih carinskih dohodkov, ki znaSajo gld. 53,598.890. Ostala svota se pa razdeli na obe državni polovici. Ce bi bila razdelitev pravična, koliko bi se nam poznalo. Iz navedenih številk Sele prav za prav izpoznamo, kam smo prišli.
Tudi adjunkt in zdravuik nista mogla dosti storiti. Zavoljo svojega obnašanja imela sta gospoda prav malo zaupanja in spoštovanja pri ljudeh ; toda napačno bi bilo, ko bi jima bil kdo očital brezdelnost. Napravila sta dosti potov ter marsikako «učeno» rekla zoper zalego mračnjaškega srednjega veka.
Šlegelnov pisar je imel nalogo, da v gostilni pri lipi nastavi svoje mreže ter tu lovi ljudi, da ne bi Sli k shodu. Ta plemeniti duh se je posebno mogočno razvil, kadar je jel govoriti o jezuitih. O takih priložnostih je imel navado trditi, da so celo vragi v primeri z jezuiti revni mazači, in to je zakričal s takim glasom, da ni bilo treba nobenega dokaza več.
Suknjar Gašperin, ki se je jako rad ponašal s svojo debelostjo, ta je bil tudi zelo Šaljiv in je imel prav sebi lastne zanjke.
»Trideset krajcarjev, menim, bilo bi dovolj za jeden vatel«, rekel je v njegovi pro-dajalnici sedlar Miha.
Tako gospodarstvo se ne more držati. Drugo vprašanje pa je, ali je sploh kaka zbornica v stanu državno gospodarstvo pravično urediti. Kadarkoli so nastale v državah take razmere, da jih ni bilo mogoče več razmotati mirno, buknila je revolucija. V naši državi imamo močno stranko — socijalne demokrate, ki delajo zanjo priprave. Revolucija jim je jasen namen. S svojo sovražnostjo do delavskih stanov država sama goji socijalno demokracijo in tako pomaga, da se krepi tiste, ki jo namerava uničiti. Čudno, pa vendar resnično. Vsak greh ima svojo kazen. Državni grehi se ne morejo kaznovati na onem svetu, zato se pa kaznujejo na tem, in grozno naključje je to, da si države same vzgajajo tisti, ki bodo sredstvo za maščevanje njenih grehov, če se vse kmalu, kmalu ne izpremeni.
Privilegirani stanovi so se slabo izkazali. Ti so doslej vladali in vspeh njihove vlade je pretresljiv, čas je, da odstopijo, in sicer zadnji čas. Sedaj Se zaupamo v nravno moč avstrijskega ljudstva, da bi moglo brez krvavih prekucij vdihniti novo življenje državi. Krščanskega mišljenja in življenja je treba. In to je Se ohranjeno pri ljudstvu. A okuževanje napreduje 1
Za rešivno delo bi bilo pa pač treba drugačne zbornice, nego sedanje komedije, ki trati le čas in denar ljudstvu, in drugačnih ljudij, nego sedaj vladajo v nji. Nevarnost je pred durmi. Mi smo lahko mirni, ker zaupamo v svoja načela in smo prepričani, da konečno, če tudi Sele po hudem boju, morajo zmagati.
Politika po svetu.
V državnem zbora je pač še vse pri starem. Do resnega, občekoristnega dela ni mogoče priti. Ves čas po velikonočnih po-
GaSperin pa, razsvitljen kot steklo samo, šepnil mu je tiho na uho: »Nemogoče mi je dati pod Sest in trideset; če pa obljubite, mojster Miha, da se v nedeljo ne vdeležite shoda, rad zgubim sam in vam dam za dva in trideset.«
»Potem pa le ostanite pri Sest in tridesetih, in jaz ostanem pri svojem prepričanju«, odgovoril mu je pošteni mojster ter smehljaje zapustil prodajalnico.
Največ sreče je imel fabrikant, on je lahko pokazal na svoje vspehe. V četrtek zvečer ukazal je sklicati Bvoje delavce, približno 40 jih je bilo, in nadpaznik jim je moral prebrati, kar je mestni liberalni list pisal o shodu. Potem je stopil on sam pred nje ter govoril takole:
»Kaj je misliti o bližnjem klerikalnem shodu, to, delavci, ste sedaj slišali. Kdor bi se pa vendar upal vdeležiti onega shoda, je isti dan odpuščen iz Blužbe!« Nato se je obrnil in šel. Ko pa‘je nastalo med možmi
čitnicah je porabila zbornica v to, da je razpravljala o predlogu nemških kričačev, naj se prejšnji ministerski predsednik grof Ba-deni pozove pred sodišče, ker je dopustil, da so policaji iztirali poslance-kričače iz zbornice. V torek, 26. t. m. je prišlo šele do glasovanja in kričači so zmagali s 175 proti 167 glasovom. Da je prišlo do tega, je vzrok malomarnost slovanskih poslancev, ki so tičali doma, mesto da bi bili na svojem mestu. Vendar nas veseli, da tega poraza niso zakrivili tudi slovenski poslanci, kajti ti so bili vsi na svojem mestu in glasovali proti predlogu. Nesreče sicer ni nobene, ker bo odsek zavrnil nemško kliko, vendar pa je sramotno, da se dš desnica tako sramotno premagati prusaškim in rudečim elementom. V sredo se je pričela razprava o jezikovnem predlogu. Grof Thun je podal daljšo izjavo in obljubil, da hoče biti vlada vsem narodom jednako pravična in bo sodelovala v jezikovnem odseku. Razprava bo najbrže trajala zelo dolgo, toda posebnega upanja sedaj še ne moremo imeti, da se reši za nas ugodno narodnostno vprašanje. Preveč je nasprotstva na vseh straneh in tudi desnica ni vsa popolno jedina. Kdaj se pač prične z delom za zboljšanje položaja trpečih stanov?
Vojska mej Španijo in Amcrikancl. Razni, deloma precej žalostni dogodki na španjskem otoku Kuba, dalje nesreča na neki ameriški ladiji, ki je bila vsidrana pred glavnim mestom Kube, Havano, pred vsem pa želja Amenkancev polastiti se bogatega otoka, je provzročila vojsko mej Španjci in Ameriko, ki se je pričela 21. t. m. in zna biti usodna za obe državi ter svetovno trgovino. Dne 27. t. m. so Amerikanci prvikrat napadli neko pristanišče na Kubi in premagali Španjce. Izgubili so ti precej moči. Danes še nihče ne ve, kdo bo končno zmagal. Boj bo gotovo trajal dalje časa. Spanjci sicer nimajo tako velikega števila ladij, kakor Amerikanci, toda bolj izurjeni so in imajo mnogo več vojakov, kakor Amerikanci. Ti imajo pa mnogo več denarja in bodo lahko nakupili Še več novih ladij in najeli veliko vojakov-prostovoljcev, katerim plačajo po 5 dolarjev na dan. Armada na Kubi je sedaj obkoljena od ameriških ladij. Velika lakota preti prebivalcem, katerim zmanjkuje živeža. Španjci mislijo planiti na večja ameriška mesta, kakor Vašington, Novi Jork ter jih razbiti z bombami. Ali se jim posreči? Bomo videli.
Naša organizacija.
Udanostna lajava slovenske krščansko - sooijalne zveze. Neposredno pred velikonočnimi prazniki je poslala slo-
glasno mrmranje, se je obrnil ter zakričal: »Kdor ima kaj zoper to, pride naj takoj v mojo pisarno.«
S temi besedami je stopil v hišo.
Nekateri so se obotavljali. Štirje možje so pa šli za njim.
•Vi torej niste zadovoljni z mojimi besedami ?« zarežal je nad njimi kapitalist, ko so stopili v sobo ter se spodobno priklonili.
Hoteli so se sklicevati na svoje katoliško prepričanje in na prostost svoje vesti.
»Dovolj I« zakričal je oni, »že poznam te neumnosti. Kdor prejema moj denar, ta mora tudi vedeti, kaj je moja volja. Vidva, Nikolaj in Henrik, sta odpuščena od dela. Vama pa, Ivan in Valentin«, dostavil je zaničljivo, dam do jutri večera čas, da si premislita.«
To rekši je pokazal vrata; možje so odšli in niti besedice črhnili. Da je moral Nikolaj preživeti šest otrok, in da sta bila on in Henrik najboljša delavca, to ni brigalo libe-
venska kršč.-socijalna zveza v imenu vse slovenske krščansko-socijalne organizacije novoimenovanemu knezu in škofu dr. Antonu Bonaventuri J e g 1 i č u nastopao udanostno izjavo :
Milostivi gospod knez in škof!
Dne 10. novembra m. 1. se je ustanovila v Ljubljani nepolitiška slovenska krščansko-socijalna »Zveza« z važnim smotrom : vezati vsa krščansko-socijalna društva pa Slovenskem, snovati nova taka društva, kjer jih še ni, preskrbljevati kršč. socijalnim delavcem v Ljubljani primeren poduk in pošteno zabavo, zbirati mladino ter jo utrjevati v krščanskem mišljenju, in slednjič preskrbeti svojim članom društveno zastavo. Dne 9. prosinca t. 1. se je odbor poklonil njega eksce-lenciji knezu in nadškofu goriškemu, ki je ob tej priliki izrekel svoje trdao prepričanje, da bo njegov naslednik krščansko-socijalnemu gibanju prav tako naklonjen kakor je bil on sam. Ia ko se je nekaj časa potem razširila vesela vest o imenovanju Vaše Prevzvišenosti za ljubljanskega kneza in škofa, tedaj se je vzradovala z vso deželo tudi slov. kršč.-socijalna organizacija v Ljubljani in odbor «Zvezin» šteje si v svojo dolžnost, da Vaši Prevzvišenosti v imenu vse organizacije izreka svojo otroško udanost in pokorščino. Dal ljubi Bog Vaši Prevzvišenosti dolgo, dolgo vrsto let vladati ljubljansko škofijo 1 Slov. krščansko-socijalno organizacijo prešinja čut hvaležnosti do Boga, da je dal deželi v teh razburjenih in nevarnih časih, ko se vzdigujejo od vseh stranij moči teme, tako gorečega višjega pastirja! Proseč Vašo Prev-zvišenost blage naklonjenosti društvu podpisujeva najudaneje za odbor: H. Zalesjak t. č. pred., I. Jakopič t. č. tajnikov nam. — Na to izjavo je odgovoril mil. g. knez in škof »Zvezi« takoj ter jej poslal to-le prekrasno pisemce, ki bo gotovo iz dna srca razradostilo vso krščansko organizacijo v naši deželi:
V Dubrovniku, 11. aprila.
»Spoštovani g. predsednik! Srčno se zahvaljujem, da ste se me spomnili in tako lepo, res v pravem krščanskem duhu mi čestitali. Iz vsega srca bom Vaš in veselo podpiral Vašo zvezo in prelepe mene namene. Mislim in upam, da stoječi na temeliu krščanskem si ne bomo ostali ptuji, ampak da bomo v tesni zvezi delali na čast Božjo za zmago krščanskih načel, pa za to na korist milega nam naroda. Ne morem Vam povedati, kako me veseli in tolaži, ko vidim, da je toliko slovenskih mož v resnici in iz srca zavzetih za Boga, za Gospoda Jezusa in za Njegovo kraljestvo 1 A ko to gledam, hvalim Boga in ne bojim se za prihodnost dragega in milega mi naroda mojega. Na teh tleh ne bodo vspevale nekrščanske, pa za to tudi neslovenske rastline iz ptujstva med Slovence donesene. Ne, ne bodo vspevale, zamrle bodo ! V tem upanju pozdravljam in blagoslavljam Vas in Vašo zvezo vsem uda ni
j- Anton Bonaventura, škof.
Slovensko delavsko stavbeno društvo se je ustanovilo z namenom delavcem pomagati do lastnega, zdravega stanovanja. To društvo je vregistrena zadruga z neome-
ralnega osrečevatelja ljudstva. Zato je vka-zal, da se ostalim delavcem da piva ter jih tako odškoduje za njihovo neomahljivo zvestobo. Tako so minuli dnevi.
V petek zvečer so bile luči našega trga zopet zbrane »pri lipi.« Vsi so bili precej poparjeni, samo fabrikant si je mel roki. Saj pa veseli tudi niso mogli biti, ker gotovo je bilo, da shoda ne morejo več preprečiti in da se ga jih bo mnogo vdeležilo.
Zlovoljen, ker se je drugim vse tako slabo posrečilo, pravi slednjič fabrikant notarju: »Toda ono stvar, ki se tiče župnikove zatožbe, ste gotovo dobro vpeljali, g. doktor?«
Da, vpeljal je Šlegel, toda zastonj. Da mu je stari, na zelo slabem glasu stoječi nočni čuvaj za dva goldinarja, ki mu jih je notar dal za žganje, obljubil pričevanje, ni hotel povedati, in da sta ga dva kmeta, ki jih je zato nagovarjal, skoraj iz hiše -vrgla, se mu je tudi zdelo bolje, da zamolči.
jeno zavezo. G. kr. deželna kot trgovinska sodnija je vpis pravil dovolila. Zadruga je z 25. dnem aprila začela svoje delovanje. Ravnateljstvo nam poroča, da ima začasno svojo pisarno v »Katoliškem domu« na Turjaškem trgu v Ljubljani in določuje uradne ure na vsak petek večer od pol 7. do pol 8. ure in vsako nedeljo od pol 10. do 11. ure zjutraj Kdor želi pristopiti, naj izvoli se tam oglasiti. Člani so redni (plačajo vstopnine 2 kroni) in vsaj en delež (5 gld.) in podporni člani (5 kron na leto). Točasno ravnateljstvo obstoji iz gg.: Dr. Iv. Janežič, predsednik, Jos. Gostinčar, namestnik, Art. Jean, tajnik in Fr. Z i 11 e r, blagajnik. Kontrolorja sta gg. dr. Ii*n. Žitnik in Iv. R a k o v e c.
»Slovenska krščans ko - socijalna zveza« naznanja svojim članom, da so nove knjižice s pravili že dogotovljene in jih člani lahko dobe vsak večer od pol 8. do pol 9. ure in ob nedeljah od 9 do 11. ure dopo-ludne. — Knjižnica »Zveze« je društvenikom odprta vsako sredo od 8. do polu 9. ure zvečer in vsako nedeljo od 11. do polu 12. ure dopoludne.
Društveno veselico napravi slovenska kršč. -aocijaln a »Zveza« dne 8. maja ob '/z8. uri v dvorani »Kat. doma«. Členi kat. mladeniškega društva bodo igrali novo igro: »Sinovo maščevan je« , in nastopili bodo zopet društveni tamburaši z novimi komadi, ki so se jih mej tem naučili. Pelo bode delavsko pevsko društvo »Zvon«. Vstopnina znaša : sedeži po 50, 40, 30 kr., stojišča 10 kr. in se vporabi za zastavo, ki se še letos blagoslovi.
Predstava „Lurške pastirice , katero je vprizorilo v »Katoliškem domu« preteklo nedeljo drugič katoliško društvo za delavke, V8pela je Se bolj kot premijera. Opazili smo, da so se posamne diletantinje bolj in bolj vglobile v svoje vloge, tako da je šla igra zares preko desk, kakor da se razvija pred nami resnično življenje. Veselja je imelo navzoče občinstvo — dvorana je bila zopet polna — v raznih veselih in šaljivih prizorih; nedolžne deklamacije nedolžnih otročičev-angeljčkov pa nehote spravijo gledalce v dobro voljo. In kako tudi ne. Saj je nedolžnost nekaj tako krasnega in žal dandanes že tako redkega, dajo na otročičih od vsega srca občudujemo. In pevski zbori so blagoglasno odmevali po dvorani. Uverjeni smo, da je zopet preteklo nedeljo vsakdo zadovoljno zapuščal dvorano, v svesti si, da je videl kaj lepega, da je videl več, nego je pričakoval. Ne vemo sicer, ali bo društvo igro še ponavljalo ali ne, a smelo trdimo, da bo dvorana še polna, če se igrokaz še ponovi. In to je izvestno najlepša pohvala za mlado društvo.
Nasa shoda. V nedeljo, dne 24. t. m. je priredilo slov. katol. delavsko društvo javen ljudski shod na vrtu doma rokodelskih pomočnikov. Na dnevnem redu je bil razgovor o obrtnih sodiščih in položaju stavbinskih delavcev. Socijalni demokratje so za ta shod .izdali posebni »befel«,v katerem so sodruge priduševali, da gotovo vsi pridejo. Listkov s tem »befelom« so razdali na stotine po mestu.
»S tem nemirnim ljudstvom ni ničesar početi, odvrne jezno, «zdi se mi, da smo bili Blabo podučeni o sedanjih razmerah in da smo črnuharje pustili že predaleč priti, toda v prihodnje jim hočemo dobro stopati na pete. Sploh pa ne pustimo rimskih hlapcev tako po ceni oditi, ampak hočemo svoje še storiti. Jaz se hočem jutri še jedenkrat lotiti vp'ivnega Novaka. Vi, gospod fabrikant, poskusite s polovičarjem Ebingom, in —« pridene skrivnostno, »za učitelja Helerja sem si pa izmislil posebno opravilo, ta bo naš vohun pri klerikalnem shodu, ta vloga se ravno njemu prilega.« Kako se je zmotil notar tudi v tem, bomo videli kmalu.
S tem so se gospodje zadovoljili, in ako-ravno se jim ni vse po volji izteklo, se jim je vendar prilegalo dobro vino. (Dalje sledi.)
PRAVILA
Slovenskega delavskega stavbenega društva v Ljubljani.
I.	Ime in sedež društva.
§ 1. Društvo je registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ustanovljena ob slovesni petdesetletnici slavnega vladanja Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I., in se imenuje: Slovensko delavsko stavbeno društvo, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
§ 2. Društvo ima svoj sedež v Ljubljani in raztega svoj delokrog po mestu Ljubljani in njegovi okolici.
II.	Namen društva.
§ 3. Društvu je namen: svojim članom priskrbovati lastne hiše z vrtom in dvoriščem potom letne amortizacije v smislu teh pravil.
Svoj namen dosega društvo s tem, da:
1.	zida društvenikom hiše po teh pravilih na troške društva,
2.	da zida društvenikom hiše na njih lastne stroške.
§ 4. Društvo zamore tudi snovati na svoje troške vsa tista podjetja, ki stoje s stavbenim poslom v tesni zvezi: na pr. opekarne, žage
i.	t. d. Pri vseh svojih podjetjih se mora društv.o ozirati v prvi vrsti na domače tvrdke in obrtnike, kateri naj se pismeno zavežejo le domače delavce in domač materijal rabiti.
III.	Društvena sredstva.
§ 5. Društvena sredstva so:
1.	Vpisnina rednih članov,
2.	Prinosi podpornih članov,
3.	Deleži rednih članov,
4.	Izposojila,
5.	Stavbišča in hiše, stranska podjetja, stavbeni materijal in inventar,
6.	Razni drugi dohodki, kakor n. pr. volila, dediščine, darila i. t. d.
IV.	Člani društva.
§ 6. člani društva so:
1.	Redni,
2.	Podporni,
3.	častni.
§ 7. a) Reden član društva zamore postati:
1.	vsak polnoleten državljan brez ozira na spol in posel njegov, dokler vživa državljanske pravice,
2.	Juridične osobnosti, društva i. dr.
b)	Podporen član zamore biti vsakdo brez izjeme, kdor izpolnuje dolžnosti in plača na leto vsaj 5 kron.
§ 8. Kdor hoče postati reden član, mora to pismeno naznaniti ravnateljstvu, katero določi, se li vsprejme ali ne. Proti temu odloku ravnateljstva ni priziva.
§ 9. častne člane voli občni zbor.
V.	Pravice in dolžnosti članov.
§ 10. a) Vsak redni član mora pri vstopu v društvo vplačati vpisnino dveh kron (2 kron). Ta vpisnina se sme tudi v obrokih, a najkasneje v 4 tednih vplačati.
b)	Vsak redni član mora vzeti najmanje jeden delež. Ta delež, ki je določen na pet forintov (5 for.), zamore se tudi v obrokih, a ne manj kot po 25 (petindvajset) krajcarjev na teden vplačati.
c)	Te deležne vloge ne nosijo nikakih obresti, ima pa član na podlagi tega deleža pravico do sodelovanja pri društvu v zmislu teh pravil.
d)	vsak redni član sme tudi več kot en delež imeti, vendar pa zavoljo tega nima več pravic, kakor ko bi imel le en delež.
e)	Ako hoče redni član izstopiti, mora to vsaj štiri (4) tedne pred koncem leta ravnateljstvu pismeno naznaniti in si to naznanilo dati potrditi.
§ 11. Izstopiti pa smejo samo tisti člani, ki nimajo nobenih obvez nasproti društvu.
Tisti člani, ki imajo več kot jeden delež, zamorejo samo enega ali pa tudi vse deleže odpovedati s tem pridržkom, da oni, kateri imajo nasproti društvu kako obvezo, morajo imeti vsaj jeden delež vplačan.
Odpovedani deleži izplačujejo se koncem drugega leta po odpovedi v nominalni svoji vrednosti.
§ 12. Društveni deleži glasijo se na ime člana in se ne smejo brez dovoljonja ravnateljstva ne prodati, ne na drugo osebo prepisati.
Društveni redni člani sploh ne smejo ne svojega imetja, v kolikor je društvu šo obvezano, ne svojih terjatev do društva prodati ali zastaviti, izvzemši tiste obresti, do katerih ima član po pravilih popolno pravico.
Kdor greši proti tej določbi, izgubi pravice članstva.
§ 13. Stavbišča in hiše, katere so člani dobili od društva, se ne smejo prodati, dokler ni društvo popolno izplačano. Želi kak društvenih potem, ko je društvu izplačal, svojo hišo ali stavbišče prodati, je dolžan to naj-preje ravnateljstvu naznaniti in istemu odkup ponuditi.
Šele potem, če ravnateljstvo noče dotične nepremičnine kupiti, sme iste drugam prodati.
Ta določba veže člana dvajset (20) let po izplačanju dotične nepremičnine ter se mora na troške dotičnega člana v zemljiški knjigi vpisati.
§ 14. Le v slučaju smrti mora društvo brez ugovora na željo opravičenih dedičev po dovršeni zapuščinski obravnavi kupiti delež oziroma hišo in dotično svoto v celoti opravičencem izplačati. Ta svota se najde po odbitju diference, ki nastane med prvotno kupno ceno in sedajno po pravilih določeno ceno nepremičnine od prve in troškov prenosa deleža na tretjo osebo.
Ako hočejo dediči nastopiti delež in ž njim zvezane pravice umrlega člana, morejo to pismeno javiti ravnateljstvu, katero določuje, je li to po pravilih mogoče ali ne.
Ako je več dedičev, si morajo izbrati pooblaščenca v ta namen.
§ 15. Vsaki član se mora pri vstopu v društvo pismeno zavezati, vse določbe 'teh pravil točno izpolnjevati in obljubiti, da prevzame poroštvo v zmislu teh pravil.
§ 16. Vsi redni člani društva imajo enake pravice brez ozira na to, ali imajo večje ali manjše vloge v društveni blagajnici.
Samo redni člani imajo pravico v društvenih zborih glasovati, voliti in voljeni biti.
§ 17. podporni in častni člani smejo se vdeleževati vseh društvenih zborovanj, govoriti in nasvete staviti, pa nimajo pravice glasovati.
VI.	Dobava denarja.
§ 18. Potrebna denarna sredstva dobiva društvo:
1.	s prispevki svojih članov,
2.	z obrestmi od denarja pri denarnih zavodih naloženega,
3.	z izposojili, katero društveno ravnateljstvo najme pri raznih denarnih zavodih ali pri zasebnikih proti zastavi društvenega premoženja.
Za ta pod 3. navedena izposojila jamčijo vsi redni člani društva solidarno.
§ 19. Vsi društveni denarji, v kolikor niso potrebni za nakup zemljišč in za zgradbo hiš, se morajo naložiti v domačih denarnih zavodih.
VII.	Predaja stavbišč in hiš v lastništvo članov.
§ 20. Ko društvo počne poslovati, mora ravnateljstvo kupiti primerno zemljišče in in tisto parcelirati. To se potem zgodi vsako leto in sicer tako, da je do rednega občnega zbora vselej že določena cena vsaki parceli.
Ceno vsaki parceli določi stavbena komisija. Vsaka parcela naj meri vsaj dvesto (200) □ m.
Takoj potem, ko je ravnateljstvo kupljeno zemljišče parceliralo, oziroma na rednem občnem zboru naj se parcele mej društvenike razdelć po žrebu.
Izžreba se le toliko parcel, kolikor more društvo sezidati hiš v istem letu.
§ 21. Vsak član ima pravico vsaj do jedne, največ do treh parcel.
Ravnateljstvo ima pravico v posebnih slučajih še po več parcel jednemu članu predati, ako se taisti zaveže, da jih rabi za se v smislu teh pravil.
Kdor želi več kakor jedno parcelo dobiti, mora to vsaj 14 dni pred žrebanjem pismeno naznaniti ravnateljstvu, katero o tem sklepa.
Proti temu odloku ravnateljstva ni priziva.
§ 22. V posebno ozira vrednih slučajih sme ravnateljstvo tudi zunaj tega žrebanja posameznim članom prepustiti stavbišča oziroma zidati hišo.
§ 23. Vsak član ima pravico svoje stavbišče z onim drugega člana zamenjati oziroma je drugemu članu prepustiti. Vsak tak slučaj pa jo ravnateljstvu naznaniti in za prepis po 50 krajcarjev plačati.
§ 24. Ravnateljstvo določi dan žrebanja za prvo leto, potem pa se to žrebanje vrši redno vsako leto na občnem zboru.
§ 25. Da starejši člani društva zamorejo preje priti na vrsto, naj veljajo sledeča pravila :
1.	Vsaki član, ki se hoče vdeleževati žrebanja, mora imeti ysaj jeden do cela izplačan delež, to je pet (5) forintov.
2.	Vsako leto imajo tisti Člani, ki so stareji po pristopu, tudi prednost pri žrebanju.
§ 26. Ravnateljstvo določi vsako leto v sporazumu s stavbeno komisijo z ozirom na denarna sredstva društva, na koliko parcelah se bodo dotično leto zidale hiše.
Zidati se počne po določbah stavbene komisije društvene v sporazumu s pristojnim stavbenim uradom.
Zidati se prične na parceli številka 1 (ena) in tako dalje po vrsti številk.
Številka parcele oziroma začetek štetja parcel določi ravnateljstvo v sporazumu s stavbeno komisijo.
Ravnateljstvo sme v sili ta red za kak slučaj spremeniti.
§ 27. Vsak član šme stavbeni komisiji prinesti svoj lastni načrt, oziroma dajati naročila za zidanje hiše.
§ 28. Ko je hiša dozidana, naj ravnateljstvo v skupni seji s stavbeno komisijo izračuni lastne troške z obrestmi vred ter pridene svoto 2% kupne cene. Končna ta svota je prava kupna cena dotične hiše.
§ 29. Vsak društvenik ima pravico, ko pride nanj vrsta zidanja, to svojo pravico odstopiti drugemu članu, vendar pa mora biti ta redni član društva in se mora to ravnateljstvu v 14 dneh prijaviti pismeno.
§ 30. Ravnateljstvo določi dan, ko se bodo dozidane hiše predale v last dotičnega člana. Tedaj se sestavi z dotičnim članom kupna pogodba po določbah teh pravil; posebej pa mora vsak član, ki prevzame hišo v last, ali že imeti ali pa pri podpisovanju kupne pogodbe vplačati 10 (deset) % kupne cene.
§ 31. Da redni člani to svoto ložej zmagajo, zamore vsak član vplačevati na teden po 25 kr., kar se mu pri sklepanju te pogodbe vračuna s kupno ceno.
Na ta način v teku jednega leta nabrana vsota se obrestuje šele s početkom drugega leta in sicer sami goldinarji. Obrestno mero določuje ravnateljstvo.
§ 32. Takoj, ko se podpiše kupna pogodba obestranski, mora kupec prenesti hišo v zem ljiški knjigi na svoje ime s tem pridržkom, da se vknjiži društvena pravica do hiše kot hipoteka, dokler ni polno izplačana kupna cena.
§ 33. Vse stroške kupne pogodbe, prenosa v zemljiško knjigo s predznamko društvenih pravic mora nositi dotični član sam.
§ 34. Ravnateljstvo sme v posebno oziro vrednih slučajih tudi manj kakor 10 % kupne cene določiti kot pogoj prevzetve hiše.
§ 35. V kupno pogodbo se morajo sprejeti tudi sledečo določbe:
1.	Član, ki namerava svojo od društva kupljeno hišo prodati, se zaveže naj-preje društvu v nakup ponuditi jo. Kdor bi tega ne storil, plača kazni sto (100) forintov na korist društvenega rezervnega zaklada. Ta določba velja 20 let po izplačanju kupne cene.
2.	član, kateri obojih obvez nasproti društvu ne spolnuje v predpisanih obrokih, izgubi po dvakratnem opominu pismeno brez vspeha izraženem vse pravice. Ravnateljstvo dobi pravico hišo zopet prevzeti v popolno last društva, dotič-niku pa izplača do tedaj vplačane amortizacijske obroke po odbitku tiste svote, kolikor je hiša sedaj manj vredna, to je po odbitku 2 % (dveh) letnih obresti kupne cene za tisti čas, ko je bil ta Član lastnik hiše.
3.	Društvo si pridržuje pravico, na hišo, katera še ni popolno plačana, vzeti hipotečno posojilo in ga na društvene troške v zemljiški knjigi na dotično hišo vknjižiti dati. Nasproti je pa društvo vezano po izplačanju zadnjega obroka kupne ceno to hipotečno svoto brez ugovora dati izbrisati na svoje troške.
Ta pravica naj se vpiše v zemljiško knjigo pri predaji hiše.
4.	Vsaka taka hiša mora biti zavarovana proti požaru vsaj za kupno ceno.
§ 36. Vsak član sme svojo hišo ali drugo pravice prenesti na drugo osebo, vendar mora biti dotična oseba redni član društva in se mora ravnateljstvo o tem obvestiti.
Za vsak tak prenos društvenih pravic se plača pristojbina 50 (petdeset) krajcarjev v korist rezervnega zaklada.
Ravnateljstvo ima pravico tak prenos prepovedati, ne da bi moralo navesti vzroke. Proti takemu odloku odprt je priziv na občni zbor.
§ 37. Kupna cona prevzete hiše in zemljišča odplačuje se na ta način, da vplačuje član vsako leto v kupni pogodbi določene odstotke te svote kot obresti in amortizacijo v društveno blagajnico.
§ 38. Ravnateljstvo ima pravico z vsakim članom posebej se dogovoriti o meri odstotkov za amortizacijo in obresti.
§ 39. V slučaju nezmožnosti člana sme ravnateljstvo tudi dogovorjeno amortizacijsko kvoto znižati.
§ 40. Ako kak član izgubi zaslužek in v slučaju dolge bolezni sme ravnateljstvo iz rezervnega zaklada plačati zanj amortizacijske obroke. Ta član pa je obvezan potem te obroke brez obresti povrniti rezervnemu zakladu.
Vlil. Nehanje članstva.
§ 41. Članstvo preneha:
1.	s prostovoljnim izstopom,
2.	z izključenjem v slučajih
a)	če član svojih dolžnosti ne izpolnuje,
b)	če član s svojim postopanjem društvu škoduje,
3.	z likvidacijo društva.
Glede na točko 2. odločuje ravnateljstvo in svoj odlok članu pismeno naznani. Z dnevom, ko se članu dostavi odlok izključenja, preneha njegovo članstvo.
Proti takemu odloku je dopuščen priziv na občni zbor.
§ 42. Za vsakega člana pa, bodisi da prostovoljno izstopi, bodisi da se izključi, veljajo postavne določbe glede društvene obveze v smislu §§ 50 in 73 zakona z dne 9. aprila 1873, št. 70 drž. z.
§ 43. Kadar umre kak redni član brez postavnih dedičev, tedaj naj ravnateljstvo vso njegovo terjatev oziroma izplačano hišo po določbah teh pravil nazaj kupi in to svoto sod-beno shrani. Če se po preteku postavno določenega časa ne oglasč opravičeni dediči, pripade ta svota društvenemu rezervnemu zakladu.
§ 44. Sorodniki druge vrste zamorejo,le tedaj kakor dediči nastopiti na vse društvene pravice umrlega člana, ako to dovoli ravnateljstvo, pa velja tudi v tem slučaju določba § 8 teh pravil.
IX.	Rezervni zaklad.
§ 45. V namene društva se mora zasnovati rezervni zaklad, kateremu pripadajo:
1.	Vpisnine rednih članov,
2.	Doneski podpornih udov,
3.	Pristojbine za prenose v društvenih knjigah,
4.	Kazni,
5.	Volila, dediščine, darila, v kolikor nimajo posebnih namenov,
6.	Premoženje umrlih članov (§ 43).
§ 46. Iz rezervnega zaklada se nakupujejo zemljišča v društvene namene, pa mora društvo od vzetih svot plačevati 3 % letne obresti temu zakladu. Vse te svote pridejo takoj, ko so proste, zopet nazaj v rezervni zaklad.
§ 47. Visokost rezervnega zaklada določuje občni zbor na pet let. če bi med tem časom svote odločene temu zakladu, presegale to mejo, se devajo v društveno blagajno za tekoče potrebe.
§ 48. Iz rezervnega zaklada se podpirajo tudi tisti člani, ki začasno ali trajno ne morejo zaradi pomanjkanja dela ali zavoljo bolezni spolnovati svojih obvez nasproti društvu. O tem sklepa ravnateljstvo, v slučaju priziva tudi občni zbor.
§ 49. Prostovolj no izstopli in izključeni član i nimajo nikake pravice do rezervnega zaklada.
§ 50. V slučaju likvidacije po konkurzu ali prostovoljni razdružitvi služi rezervni zaklad v pokritje društvenih obvez; preostala svota pa se razdeli po vplačanih deležih med redne člane društva v smislu § 53.
§ 51. Rezervni zaklad in preostanki društvene blagajne se smejo investirati tudi v društvenih podjetjih druge vrste, kakor n. pr. opekarnah itd.
X.	Društvo preneha.
§ 52. Društvo preneha:
1.	v slučaju konkurza,
2.	vsled ukaza pristojne oblasti,
3.	po sklepu občnega zbora.
§ 53. V slučaju nehanja društva mora ravnateljstvo vse društvene terjatve v denar spraviti, društvene obveze izpolniti in ostalo svoto razdeliti med člane tako, da dobi vsak član
na svoj delež največ po 100% (sto) nominalne vrednosti.
Ostali denar naj se razdeli med razne domače dobrodelne zavode po sklepu občnega zbora.
§ 54. Ko bi društveno premoženje skupaj ne zadostovalo pokriti društvene obveze, se ostali dolg po razmerju deležev razdeli med posamezne redne člane jednakomerno, ki so dolžni potem v teku 3 (treh) mesece\ svoje obveze spolniti.
XI.	Uprava in vodstvo.
§ 55. Društvo upravljajo:
1.	Ravnateljstvo,
2.	Stavbena komisija,
3.	Kontrolorja,
4.	Pregledovalci računov,
j 5. Občni zbor.
§56. Ravnateljstvo ima 4 (štiri) člane katere izvoli občni zbor za dobo dveh (2) let, ti pa volijo izmed sebe predsednika, namestnika, blagajnika in tajnika vsako leto na novo. Vsako leto odstopi polovica udov ravnateljstva; prvikrat jih določi žreb, pozneje pa doba poslovanja.
Vsak odstopivši član ravnateljstva se more zopet voliti.
§ 57. Ravnateljstvo zastopa zadrugo z vsemi pravicami, katere mu dajejo postave, posebej ona z 9. aprila 1873. leta, in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta pod tvrdko, katera naj bo pisana ali s pečatom natisnjena, dva člana ravnateljstva.
§ 58. a) Predsednik vodi upravo in zadrugo na zunaj pred oblastmi in pred drugimi osebami ter podpisuje z blagajnikom vred društvene spise. Tista pisma in listine pa, s katerimi zadruga prevzema denarne obveze, mora podpisati poleg teh dveh še jeden kontrolor.
b)	Predsednikov namestnik"zastopa predsednika v vseh opravilih v njegovi odsotnosti.
c)	Blagajnik vodi društvene knjige, sprejema vplačila članov in jih potrjuje b svojim podpisom in s podpisom še jednega člana ravnateljstva. Izplačuje nakazane svote po nalogu predsednika proti potrdilu.
Plačila na obrtnike ali trgovce za dogo-tovljena dela ali dostavljen materijal, smejo se šele potem izplašati, ko je stavbena komisija dotične račune pregledala in potrdila.
člani ravnateljstva se za njihov trud nagradijo po sklepu občnega zbora.
§ 59. Ravnateljstvo ima vsaki mesec dve redni seji, po potrebi jih more sklicati predsednik oziroma namestnik tudi več.
Sklepa se z nadpolovično večino glasov; pri jednakemšteviluglasovpaodločujepredsednik.
Ravnateljska seja jo sklepčna, kadar sta poleg predsednika ali namestnika še vsaj dva člana ravnateljstva navzoča.
Olan ravnateljstva, ki od treh sej zaporedoma neopravičen izostane, sme so kazniti z dvema kronama na korist rezervnega zaklada.
Kdor plača v enem letu trikrat tako kazen, izgubi svoje mesto v ravnateljstvu in se skliče občni zbor.
§ 60. Ravnateljstvo sestavi na koncu vsakega leta poročilo za občni zbor s sklepom računov in ga da 14 dni pred občnim zborom tiskanega društvenikom v roke.
Bilanco je sestaviti tako, da se vpišejo med aktiva: gotovina v blagajnah, vrednostne listine po kurzu, premakljivo in nepremakljivo imetje zadruge in njene terjatve: med pasiva pa: deleži rednih članov, zadružna izposojila in rezervni zaklad ter 10% vplačila rednih članov na prihodnjo kupno ceno hiše.
To, kar ostane aktiv po odbitku pasiv, je čisti dobiček dotičnega leta, ki se pridene rezervnemu zakladu.
§ 61. Ako se pri sklepu računov pokaže izguba, se ta pokrije v prvi vrsti iz rezervnega zaklada, ako ta ne zadostuje, se pritegnejo deleži rednih članov, katere pa morajo člaiti zopet vplačati do polne svote 5 forintov v smislu teh pravil.
§ 62. Posel kontrolorjev traja samo jedno upravno leto. Ko občni zbor izvoli dva druga, prenehajo pravice prejšnjih dveh; smeta pa stara dva vnovič biti izvoljena.
Kontrolorja imata dolžnost pregledovati društvene knjige in listine v denarnih zadevah, nadzirati denarno poslovanje ravnateljstva ter podpisovati z blagajnikom in predsednikom vred one listine, ki se tičejo denarnih zavez društvenih.
Posel kontrolorjev opravljata v prvem društvenem letu po sklepu osnovalnega zbora gg. Ivan Rakovec, urednik dnevnika »Slovenec« v Ljubljani, in dr. Ignacij Žitnik, be-neficijat in državni poslanec v Ljubljani.
§ 63. Stavbena komisija je sestavljena iz predsednika in tajnika ter treh strokovnjakov, katero izbere ravnateljstvo in jim gre primerna nagrada za njihov trud.
V	delokrog stavbene komisije spada:
1.	Parceliranje društvenih zemljišč.
2.	Določiti ceno tem parcelam.
3.	Prirejati oziroma odobrovati stavbene načrte.
4.	Potrditev dogotovljenih stavb in pregledovanje dostavljenega materijala.
člani stavbene komisije so smejo vdele-ževati ravnateljskih sej, pa nimajo pravice glasovanja, ako niso člani ravnateljstva. Seje stavbene komisije sklicuje in vodi društveni predsednik in so sklepčne, ako sta poleg predsednika še dva uda navzoča.
§ 64. Občni zbor izvoli vsako leto tri (3) pregledovalce računov, kateri morajo vsaj enkrat na mesec knjige in blagajno pregledati in v prihodnji ravnateljski seji o tem poročati. Na vsakem občnem zboru morajo poročati o stanju blagajne in letne račune s svojim podpisom potrditi.
§ 65. Redni občni zbor se skliče vsako leto do konca marca.
V	delokrog občnega zbora spada:
1.	Odobrenje letnega poročila ravnateljstva.
2.	Odobrenje računskega sklepa. .
3.	Volitev ravnateljska, kontrolorjev, računskih pregledovalcev, razsodišča in častnih članov.
4.	Določba remuneracij ali nagrad.
5.	Izžrebanje parcel.
6.	Prememba pravil.
7.	Podpore udov in določitev amortizacijske kvoto,
8.	Opustitev zidanja za kako leto,
9.	Razdružitev društva.
Občni zbor vodi predsednik ali njegov namestnik.
Član, ki hoče staviti kak predlog, ga mora 14 dni pred občnim zborom pismeno naznaniti ravnateljstvu, da se more o njem sklepati.
Občni zbor je sklepčen, če je */a (ena tre-tina) rednih članov navzočih. Ako je prvi občni zbor nesklepčen, se skliče v 14 dneh drugi, ki je pa sklepčen pri vsakem številu glasov.
Občni zbor sklepa z absolutno večino glasov. Način glasovanja določuje predsednik, pri enakem številu glasov velja predlog kot odklonjen.
Volitve se vrše po listkih in je izvoljen tisti, ki dobi nadpolovico oddanih veljavnih glasov. Pri enakem številu glasov odločuje žreb, ki ga vzdigne predsednik.
O razdružitvi društva sme občni zbor le tedaj sklepati, ako je tak predlog na dnevnem redu, pa mora biti navzočih vsaj dve tretjini rednih članov in od teh mora glasovati jih tri četrtine za ta predlog.
§ 66. Ravnateljstvo skliče izvenredni občni zbor po potrebi. Mora ga pa Bklicati v 14. dneh, ako zahtevajo to:
a)	25 rednih članov pismeno
b)	pregledovalci računov v dopisu na ravnateljstvo.
Ako tej zahtevi ravnateljstvo ne ugodi, imajo pregledovalci računov sami pravico sklicati tak izvanredni občni zbor in mu določiti dnevni red.
§ 67. Občni zbor ima pravico odstaviti vsakega člana ravnateljstva, kontrolorje, pregledovalce računov od njegovega mesta, ako je tak predlog na dnevnem redu in so sprejme z absolutno večino glasov.
§ 68. V slučaju prepirov društvenikov med seboj ali z ravnateljstvom razsoduje razsodišče, ki ima 5 udov, katere voli občni zbor na eno leto. Proti odloku razsodišča je dovoljen priziv le na občni zbor. Kdor proti temu ravna, izgubi pravice člana.
Noben član pa ni primoran se podvreči temu sodišču, ako pred razsodbo ugovarja.
§ 69. Vse društvene objave in naznanila, posebno vabila na občni zbor se razglase po v Ljubljani izhajajočih časopisih »Glasnik« in »Slovenec«.
§ 70. Prvo leto vodi društvo sledeči odbor, kateri jo bil izvoljen na osnovalnem zboru:
Dr. Ivan Janežič, profesor v Ljubljani.
Josip Gostinčar, paznik v predilnici.
Franc Ziller, delavec v predilnici.
Artur Jean, stavec v Katoliški Tiskarni.
Legitimirajo jih ta pravila.
§ 71. V bodoče voljeni člani ravnateljstva bodo legitimovani po volilnem zapisniku podpisanem od predsednika občnega zbora in dveh članov.
V Ljubljani, dnč 13. marca 1898.
Ob 10. uri je bil prostorni vrt poln ljudi, ki so radovedno pričakovali pričetka. Društveni predsednik Jakopič otvori shod in pozivlje vse navzoče na občni red. Prečita imena nastavljenih rednikov in predlaga volitev predsedstva. Izvoljeni so bili z veliko večino: A. Jean, predsednik, Gostinčar, namestnik, Avšič, zapisnikar. Socijalni demokratje, ki so z njihovim predsedstvom pogoreli, vprizoriii so pri izvolitvi nemir, ki se je le s težavo omejil. Jean je potem poročal o obrtnih razsodiščih, toda »olikana« soc. dem. druhal je delala tolik nemir, da se je moral shod pretrgati dvakrat po 10 minut. Opazilo se je, da je »kapo« Zadnik najbolj hujskal pristaše k neredu, in kjer je bil on, tam je bil tudi vrišč najhuji. Ko si niso vedeli pomagati drugače spraviti kršč. soc. iz ravnotežja, pričeli so na veje kostanjev obešati plakate za njih ljudski shod, ki se je imel vršiti popoludne ob 2. uri pri južnem kolodvoru. Ker so s tem poškodovali veje, seveda niso mogli naši redniki trpeti tega in so odstranili nekaj lepakov in branili natikati nove. Pri tem je navstal v Izraelu grozni vrišč, ki se ni dal več poleči, posebno ker je Zadnik hujskal »svoje« k temu, češ, da Jean predolgo govori. Gostinčar videč, da ne bo mogoče vsled surovosti socijalnih demokratov završiti 'shoda mirno in sploh ne zborovati, je zaključit shod. Socijalni demokratje slepo sledeči fanatičnemu Zadniku, so pokazli na tem shodu dovolj jasno, da jim v resnici ni za delavske interese. Kako lahko bi bili združeni vsi ljubljanski delavci pokazali, da hočemo tudi pri nas obrtna sodišča, toda rudeča, po česnju smrdeča judovska soc. demokratična tolpa, ki vedno trdi, kolika prijateljica delavcev da je, tega ni hotela in je raje s surovim vpitjem, podobnim bodisi po vsebini, kakor po glasovih, divjim pasjeglavcem, onemogočila mirni shod. Zmož-neji in za delavce resno misleči soc. dem. (ki so pa redki) so nad lastnimi pristaši zmajevali z glavami. Tudi nam se vriva vprašanje: ali je na ta način mogoče, da si priborimo delavci zboljšanje? Kdo je kriv temu ? Naše mnenje je, da tisti ljudje, ki po receptu svojih političnih gospodov s krivimi nosovi pozabljajo v važnih trenotkih delavskih interesov in mislijo samo na svoj jaz. Pri tem shodu se je tudi pokazalo, da soc. demokracija v Ljubljani po številu ne raste. Ves nje napredek je v tem, da je nekoliko bolj sklopljena kot pred nekaj časom. Kršč. soci-jalcem pa kličemo: Naprej za delavska prava, za vero in dom naših pradedov. — Popoludne se je vršil v Vodmatu dobro obiskan društven shod, na katerem sta poročevalca Jean in Gostinčar poleg druzega govorila o dnevnem redu dopoludanskega shoda. Shod se je završil povsem mirno.
Iz Št. Petra na Krasu Zadnji »Glasnik« -je poročal o tukajšnjem soc. dem. shodu na velikonočni pondeljek. V vsebini tega članka se čuti tukajšnji železničar g. Ivan Legat užaljenega s tem, da se mu pred-baciva, da je s svojim predlogom zagovarjal »rudečkarje«. Ker g. Legat v »Slovencu« pripomni, da ni imel namena »rudečih bratov« podpirati, naj se vzame to tudi v »Glasniku« na znanje, posebno zato, ker ni bilo do tega časa povoda misliti, da bi se štel v družbo »rudečkarjev.« Ta večer pa se je zdelo njegovo obnašanje mnogim sumljivo. — Želeti je, da bi se naši ljudje v tem oziru spametovali in se ne vtikali v zadeve, katerih ne umejo. Splošno pa veljaj pravilo: ne druži se a socijalnimi demokrati, kajti vsak kdor prime za smolo, se osmoli 1
Poročevalec.
„ Delavsko podporno društvo v Celji“ je izvolilo v nedeljo 24. t. m. na svojem ustanovnem shodu, kateri se je vršil ob mnogobrojni udeležbi v krasnih prostorih Narodnega doma, sledeči odbor: predsednikom Rebek Ivan, ključavničarski mojster in hišni posestnik v Celji, podpredsednikom č. gosp. Krančič Ivan, mestni kaplan v Celji, tajnikom Zabukošek Mihael, diurnist v c. k. cinkarni v Celji, blagajnikom Omladič Jakob, hišni posestnik in trgovec v Gaberjih pri Calji; Leon Josip, krojač v Celji, Stojan Martin, mizar na Teharjih pri Celji, in Lipovšek Fr., veleposestnik v Medlogu pri Celji, odborniki.
Socijalne zadeve.
Katoliška delavska društva na Bavarskem lepo napredujejo. Bavarsko železničarsko društvo je štelo v pretečenem letu 9250 udov, nedavno vstanovljeno društvo za delavce v predilnicah pa čez 4000 udov. Der »Arbeiter«, društveno glasilo južnonemških katoliških delavskih društev šteje čez 20.000 naročnikov. Hvala Bogu, da se krščansko-socijalna zavest tako krepko razširja in krepi. Ce imajo drugod tako lepe vspehe, bomo gotovo pri nas na Slovenskem imeli še lepše, če se zares potrudimo, in stori vsak svojo dolžnost. Kajti ne najdeš z lepa tako vernega in nravno nepokvarjenega ljudstva, kot so naši Slovenci še vedno, vkljub liberalnemu in socijaldemo-kratičnemu strupu, s katerim se mu zadnji čas tako pridno zavdaja. Zato le hitro na delo, dokler ni Se prepozno. Razširjajmo »Glasnik«, zahtevajmo ga po gostilnah, razširjajmo neustrašeno krščansko-socijalna načela, in nastopajmo povsod moško in odločno. Takega nastopa je vredna stvar, za katero se borimo. Boj je hud, toda zmaga bo tem lepša.
»Na delo tedaj, ker resnobni so d novi,
»A delo in trud nam nebo blagoslovi!«
Nedeljski počitek pri železnicah. Dozdaj se je samo severna železnica v nekoliko približala naredbam železniškega ministra za državne železnice. Vsak uslužbenec bo imel vsaj vsako drugo nedeljo prosto. čas je že, da se gane tudi južna železnica.
Za domače delavce. Železniški minister Vitek je ukazal, da se mora vsak podjetnik pri državnih železnicah zavezati, da bo rabil domače delavce, in pisal je tudi drugim železničarskim družbam, naj izdajo ravno take ukaze.
Naši nasprotniki.
Socijalni demokratje — najgrji suroveži. Socijalni demokratje so pretečeno nedeljo na shodu pri »južnem kolodvoru« pokazali vso svojo naobrazbo v rabi metanja vrčkov, lomljenja stolov in razbijanja s smrtonosnimi gorjačami. Ob 2. uri popoludne je bil naznanjen soc. dem. ljudski shod, na katerem se je imelo razpravljati o prvem majniku in občinskih volitvah. Na shod je prišlo tudi lepo število kišč. soc., tako da so se soc. dem. resno bali za predsedstvo. Ko se je izbralo po živahoem protestu kršč. socijalistov soc. dem. predsedstvo, hotel je nastopiti njih govornik. Kršč. socijalisti so zavpili nekate-rikrat »živijo«, kar je navzoče Bodruge tako razjezilo, da so planili z gorjačami, vrčki in stoli po v ozadju in na strani stoječih kršč. socijalistih, ki niso bili pripravljeni na to. Jeana je vdaril nekdo po glavi, da je bil naenkrat ves krvav. Poleg Jeana je bilo ranjenih (in sicer nekateri zelo) Se več kršč. socijalistov. Redarji so napravili mir in are-tovali štiri rudeče opičje bratce, škoda le, da tudi drugih, ki so metali vrčke, zbijali s palicami in stolmi, ni možno naznaniti, ker jih ljudje ne poznajo po imenih. Tako so rudeči bratci pokazali, kdo na javnih shodih rabi pest, vrčke in palice. Krščanski socijalisti niso bili pri mizah, ko se je pričela rabuka, marveč so se vsi vstopili v ozadje, ker so nameravali iti na shod v Vodmat. Vsled tega nam soc. dem. ne morejo po svoji navadi vtajiti dejstva, katero so namenoma in smemo
reči dogovorjeno storili. Shod je komisar seveda takoj zaključil. Tako se agitacijski shod soc. dem. za nemškutarje ni vršil, po pjih lastni krivdi.
Zagorje. 17. apr. »V Rodoljubu« St. 7. 2/4. napada mojo osebo neki dopisnik iz Zagorske okolice, kateri je začel svoj okoren napad z nakupovanjem »šmira«. Bržkone si je moral namaziti ž njim svoj lažnjivi jezik in pa svoje zarjavelo pero, da je mogel zopet enkrat kaj skup spraviti v obrambo svojega postrežljivega prijatelja, »obče spoštovanega in obče čislanega posestnika in oštirja R. Rosine « G. dopisnik, ki Dosi ime znanega pevca-krilatca, pa dela sramoto svojemu imenu. Ta gospod pač slabo »poje«. Tako piše »Rodolj.« dopisnik. To sramoto Vi lahko sami zase ohranite, ker se z lažjo potegujete za tistega Rozino, ki med Vašimi še poštenimi kmeti širi brezverske socijal-demo-kratične nauke in pride v Zagorje po mo-krače, da bi razgnali shod katoliških mož, Ako ste tako kratkovidni, da Vam ni znan sad mokraškega drevesa, pridite v Zagorske šole in ga bote pedagogično lahko študirali. Dalje mi očita, da sem na dan shoda pod sv. Jurjem 7. svečana prišel na boj, »kakor to delajo nekateri vročekrvni vaški fantje.« in hujskal kmete k pretepu. »Skoda pač, da je gospod toli hlač potrgal po šolskih klopeh, a se tako malo izolikal«, tako nadaljuje »omikani« dopisnik v gosposki suknji, kije šel kupit škatljico kolomaza v prodajalnico. Najpred omenim, da je bil shod že 9. januvarija, torej pred tremi meseci. To kaže, da je oštir Rozina mnogo časa rabil, da je dobil enega pisača za obrambni dopis. Slišal sem celo, da ga je po Litiji iskal. Kako nesramno-obrekljive besede je zapisal Rozinov zagovornik 8 svojim v »šmir« pomočenim peresom, kaže najbolj to, ker jaz takrat pri cerkvi še niti vedel nisem, da Rozina-čobal (res lepa družba dveh obče čislanih) nameravata naš shod najpred na ta način preprečiti, da bi kmete v Rozinovo gostilno zvabila. To res ni bila napačna misel, bi bil Rozina vsaj'nekaj sto-čil. Ia ker v resnici »nekaj kmetov, pred cerkvijo k Rozini« ni šlo, ampak vsi na naš shod, kako sem mogel jaz o teh reči, «naj le gredo, saj imamo tudi mi trde pesti«. Da Bern bil popolnoma zoper vsako silo, kaže najbolje to, da sem na shodu ravno jaz zabranil, da niso razburjeni kmetje Čohala in njegovih vrgli ven. Zato liberalnemu zagovorniku mokreče v pač ni treba zdihovati, da je škoda, ker mi je študiranje tako malo olike prineslo. Od njega in njegove vrste ljudij se jaz pustim najmanj olike učiti. In če bi bilo vse moje »trganje hlač po šolskih klopeh« brez vsega vspeha, njega in nobenega druzega nič ne briga, ker razun svojim starišem in sorodnikom nisem nikomur nič dolžan za nje. Dalje se spotika dopisnik, ker sem v Glasniku pisal, da se je Rozina »priklatil« v Perhovc, kot Čohal v Zagorje. (Sploh je Rozina le v tej zvezi imenovan v »Glasniku«.) Zagorski in vse Zagorske okolice kmetje so še pošteni, in kdor pride med nje ali je že med njimi s tem namenom, da bi širil med njimi pogubne, škodljive, brezverske socialistične nauke, ta se »priklati« med nje, ta je volk v ovčjem oblačilu. Zato dopisnik nehote potrdi moj izraz, ko piše: »Mi navadno pravimo, da se volkovi priklatijo, ne pa ljudje, ki so vstvarjeni po božji podobi.« Ker je liberalni »Rodolj.« dopisun v tesni zvezi z mokreči, kakor se iz vsega razvidi, bi tudi lahko vedel, da se 80cijalna demokracija ne meni za Boga. Tudi
$
■'‘N
taji đuSo. Saj je prvi slov. mokraški prorok Kristan pred letom razlagal, da se je človek razvil iz opice. Nič boljši od Kristana ni čobal, ampak tudi pravi brezverec, le nekoliko bolj hinavski; kajti kedarje med kmeti, se tudi prekriža in pred znamenjem odkrije. Kdor toraj na te nauke prisega ali jih celo pomaga Siriti kot Rozina, tisti se vede ali nevede brati z opcami, volkovi, in zato ne more in ne sme biti vžaljen, ako se mu reče, da se je »priklatil«. Potem se Rozina povišuje kot bivSi (') občinski odbornik in ud krajnega (!) Šolskega sveta pod St. Jurjem (1 Jako sumljivo). In na to otročji dopisnik bahasto vpraša: »Kaj pa je bil že neki »Glasnikov« dopisnik? Radovedni smo.“ Jaz le vprašam: »Kaj pa je liberalno-mokraškega »Rodoljubčka« obrekljivi dopisnik?Ako je z Rozinom v svesti si, da se poteguje za dobro stvar, naj se podpise kot storim jaz, ker sem prepričan, da se borim zoper sleparstvo in laž za pravico in resnico. Po časteh in višjih stopnjah jaz ne hr< penim, drugače bi bil že lahko več in sem lahko v kratkem kaj druzega kot zaničevan kaplan zadnje, najbolj razupite fare ljubljanske Škofije. Dalje si tolaži Rozinov plačan advokat svojo vest tako le: «Sicer se pa ta gospod jako moti, če misli, da bode on Zagorske okoličane privedel v klerikalni tabor. Mi mu ne gremo na limanice. Svetujemo mu, naj gre včasih skrivaj med ljudstvo, pa naj se potrudi malo mej hribovce, spoznal bo, da se jako moti, ako misli, da smo na njega strani. Torej ga vabimo, — sedaj na pomlad.« Kako bedasto, kako slepilno! 1 Kaj pa misli slavni dopisnik pod klerikalnim taborom? Ali v kateri tabor on prišteva zagorske okoličane ? V mokraški vendar ne, ker na shodu so bili zoper Zagorske mokrače in bi bili koprola Ćobala ven vrgli. Rozina pa ne vem, ali je bolj mokrač ali liberalni »Rodoljubov« privrženec. Menda vse. Pa kmetje niso hoteli iti gori. Toraj če-gavi so? Meni tudi ni treba »na limanice hoditi«, ker jaz pri svojem socijalnem delovanji za občni blagor ne iščem lastne koristi, kot Rozina-Cobal in Rodoljubov dopisnik, ki nosi raševino in »prideluje svoj bori živež z žuljavimi rokami.« Zapomnite si, slavni dopisnik iz Zagorske okolice, Diti jaz ne lovim tacih junakov kot ste Vi na svoje limanice, niti Vaši kmetje Vas ne rabijo za svojega zagovornika. In meni tudi ni treba hoditi »včasih skrivaj mej ljudstvo«, ampak imam navado vedno in povsod očitno govoriti in delovati, ker resnici se ni treba skrivati in tudi nikogar bati niti Boga v nebesih. In ker so Vaši kmetje še pošteni in dobri kristjani — če hočete, izvzamen Vas in Rozino, kot privrženca brezverne judov-dovske demokracije — toraj tudi vemo, da se smemo nanje zanesti vedno, kot smo se na dan slavnega shoda dne 9. januvarja, ko ste Vi le od daleč gledali in je čobal s svojimi pred Vašimi kmeti kepita pobral. Ravno na podlagi tega se prav kmalu vidimo in vabim tudi Vas, da se prikažete iz Vašega skrivališča, ali iz Rozinove gostilne med nami in pokažete tam svoje slavno v »raševino« odelo osebo in svoje »žuljave roke.« Toraj na Bvidenje — „sedaj na pomlad.".
»Pevec-krilatec« Škerjanec.
Drobtine.
Izjava. Ker socijalni demokratje trosijo po Ljubljani nesramno laž, da sem jaz na shodu pri »južnem kolodvoru« vrgel med množico vrček, izjavljam, da bom postopal proti vsakemu sodnijsko, o katerem zvem z
dokazi, da raznaša o meni to laž. Izjavljam, tudi, da so take laži trositi zmožni le taki ljudje, ki za »oslovo senco« prodajajo svoja načela, kar so storili socijalni demokratje ob občinski volitvi.	Joe. Gostinčar.
Prvi majnlk. »Slovenska krščansko-soci-jalna zveza« priredi v nedeljo dne 1. maj-nika t. 1. izlet na Šmarno goro. Odhod iz Ljubljane z jutranjim gorenjskim vlakom in peš. Na gori bo ob polu deseti uri sv. maša z govorom. S Šmarne gore se podajo izletniki v St. Vid, kjer bo pri g. Girmanu, po domače pri Jožefu, skupni obed, v farni cerkvi v St. Vidu popoludansko cerkveno opravilo.
Po shodu, katerega priredi »Slovensko katoliško delavsko društvo« iz Ljubljane v on-dotnem »Rokodelskem domu«, bo na vrtu g. Cirmana velika ljudska veselica proti prostovoljni vstopnini. Na vsporedu je tamburanje »Zvezinega tamburaškega zbora pod vodstvom g. Iv. Železnikarja, in petje »Slov. kat. del. društva »Zvon« ter slavnega šentvidskega mešanega zbora pod vodstvom g nadučitelja J. Žirovnika. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Somišljeniki in somišljenice, agitujte, da ob tem izletu pokažemo svetu, kako številne so naše vrste. Dne 1. majnika vsi krščanski so-cijalci na noge! — Odbor »Slovenske krščansko socijalne zveze« v Ljubljani.
Žito se je zopet grozno podražilo. Borza se je takoj lotila vojske med Španjci in severnimi Američani — v svoje namene. Mogoče je celo, da so severno ameriški žitni trgovci mnogo žita zadnji čas uničili (pometali v vodo ali požgali). V zadnjem tednu — tako poročajo časn ki, je v severni Ameriki 3,240 000 bušel-ov pšenice manj. Toliko se je gotovo ni porabilo. Ze velikrat se je dogodilo, da se je z uničenjem nekega dela žita zvišala cer a. Na dunajski borzi se je tona pšenice podražila za 60—90 kr., riž pa za 50 kr. In značilno je, da na četi borzi se ni dejanski prodalo nobenega zrna ži-t a ; imenovane cene so samo v igri, v stavah določene. In vender že vplivajo na dejansko ceno! Tu z< pet vidimo, da je nujna potreba prepovedati diferenčno igro z žitom. — Da se žito res draži, nam pričajo novice iz Ru-munije, kjer je stal dnč 27. t. m. 1 hektol. pšenice 15 in pol frankov, turščice pa 8 fr.
—	Na Ogerskem se obeta bogata žetev.
V gostilni »Ameriki« na Glincah se dogajajo, kakor se nam poroča, v zadnjem času stvari, ki vzbujajo splošno ogorčenje mej tamošnjimi sosed'. Želeti bi bilo, da bi se lastnica te gostilne malo bolj ozirala na poštene goste in ne samo na razuzdane ljudi ne-krščanskega mišljenja.
Žalostne posledice brezbožnega socija-lizma. V Parizu se je zgodil grozen slučaj, ki nam očividno kaže, kako težavno se zdi življenje onim, ki so izgubili vero v Boga.
Neki delavec, ki je padel v mreže brezbožnega 80cijalizma, se je hvalil pred svojimi somišljeniki, da se mu je po mnogem trudu posrečilo pridobiti svojo ženo za socijalistične nazore. Žena je bila poprej jako pobožaa, rada je hodila v cerkev m pogosto prejemala sv. zakramente. A sedaj se je ogibala cerkve, in opustila vse pobožne vaje. Seveda so hvalili in slavili sodrugi moža, ki je spravil svojo ženo na tako brezbožno pot. Pozno zvečer pride zapeljani delavec pijan domov. Pred hišo vidi zbrano neštevilno množico. Kaj pomeni to? Žena njegova leži s tremi otroki mrtva na postelji; zastrupila je otroke in sebe Na prsih je imela list, na katerem so bile zapisane besede: »Dokler sem verovala v Boga in nebesa, Bern upala na božje plačilo in zato lahko prenašala vse trpljenje in težave; odkar pa mi je vzel vero moj zlobni mož, od tedaj sem nesrečna. Nočem, da bi bili moji otroci nesrečni, zato sem jih zastrupila.« — Glejte, taki so sadovi brezver skega socijalizma I Tudi pri nas imamo može
—	kaj pravim može — izdajice, ki hočejo zastrupiti naš narod z brezverskimi nazori socijalizma. Ljudstvo slovensko, ki si po večini delavsko ljudstvo, pokaži povsod vrata _ takim zapeljivcem, ki nočejo svoje sreče, svo- jggK jega blagostanja, marveč ti hočejo iztrgati iz src to, kar ti je najdražjega, namreč vero!
Podpornemu društvu za slovenske visoko-1 šolce na Dunaju so pretekli mesec darovali:
V	Bolcanu: G. Vinc. Vetrih, uradnik južne železnice, 1 gl. V Bistrici slovenski: Veleč, gosp. Anton Hajšek, dekan, kn.-Sk. konzist. svetnik častni kanonik itd., 2 gld., slavna posojilnica 30 gld. V Brežicah: Slavna posojilnica 15 gld. (letos že drugič). V Celju: Vi« sokorodni g. Anton pl. Suš č. c. kr. polkovnik 15 gld. Na Dunaju: Gg. Jak. Bratkovič, c. kr. profesor v p. 5 gld.; Anton Koželj, vzgo-jevatelj (društv. ustan.) 2 gld.; gospa Ana Publ posestnica (društv. ustan.) 10 gld. V Framu: Slav. posojilnica 10 gld. V Gorici: Veleč. g. dr. Tomaž Ceriu, prof. bogoslovja, 3 gld. V Kamniku: G. Fran Fischer, hotelir 2 gld. V Laškem Trgu: G. Konrad Elsbacber, trgovec, 3 gld. V Leskovcu: Veleč. g. dr. Jurij Sterbenec, dekan itd., 4 gld. V Litiji: G. Ivan Jenko, načelnik postaje, 2 gld. V Ljubljani: Gosp. Jakob Smolej, c. kr. dež. šolski nadzornik, 2 gld. V Podborštu (pri Kamniku): G. Andrej Svetlin, 2 gld. V Pod-melcu: Veleč. g. Josip Primšar, župnik, 3 gld.
V	Poljčanah: Veleč. g. Janez Lenart, duh. svetnik, župnik, 1 gld. V St. Petru (pri Gorici): Visokorodni g. Chkar grof Kristalnigg, 1 gld. Na Rakeku: Gospa Matilda Sebenikar, posestnica, 5 gld. V Sarajevu: G. Jakob Žnidaršič, profesor velike gimnazije, 5 gld.
(Konec slčdi.)
Dva spretna žagarja,
ki sta izurjena tudi v monterskem delu. iščeta
službe. Oglasila sprejema uredništvo Glasnika.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu se priporočam v izdelovanje
ter zagotavljam najsolidnišo postrežbo in znižane cene. Vsled mnogoletne izkušnje in z izpitom, ki sem ga napravil na Dunaju v prikro-jevalni šoli, mi bo mogoče postreči in ustreči vsaki želji cenjenih gg. naročnikov.
Frano Pavšner,
krojač v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4.
{ Franc Granda j
pek v Udmatu št. 108
| priporoča kruh od najvišje do najnižje 0 vrste in tudi vsakovrstne slaščice
g po najnižji ceni.
Izdajatelj ii£odgovornijurednik: IvanJakopiČ. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«