ŠTEV. 5 LETO IV
★
M A J 19 6 8
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
Poročilo samoup. organov PRAZNIČNI MESEC
Upravni odbor je imel v Času od Z. do 23. aprila tri redne seje, na katerih je sprejel sledeče sklepe;
—	Odobrili so nakup kolorimetra, t. j. aparat, ki omogoča merjenje intenzitete barvnega sloja raztopin za kontrolni oddelek.
—	člani UO so tov. Bajcu odobrili službeno potovanje v Egipt glede izvoza cigaretnih filtrov.
—	Odobrili so nakup umetniške slike v vrednosti cca 500 N din, kot darilo naše tovarne podjetju »Farmacija« Zagreb.
—	Člani UO so zadolžili Delovne enote, da pregledajo vzroke odsotnosti delavcev, ki so v bolniškem staležu.
—	Sprejet je bil sklep, da se prva izmena v tkalnici Studa ukine in delavce premesti v tovarno, drugo pa, ko potke gazo in se tkalnica Studa do nadaljnega ukine. Če se bodo še pokazale potrebe po delovni sili, bi pogodbeno za določen čas zaposlili 10 — 15 liudi.
—	Člani UO so odobrili posojilo za popravilo hiše našemu trgovskemu potniku tov. Jovičiču v isti višini kot ostalim članom kolektiva.
—	Gasilskemu društvu »Tosama« Domžale so odobrili nakup gasilske opreme in orodja.
—	Odobrili so nakup ventilatorja tip AVu 500 za zračenje kleti v be-lilnici.
—	Na UO podjetja je naslovil prošnjo Janez Avbelj za povrnitev stroškov šolanja, ki jih bo imel pri strokovnem izobraževanju na Dopisni srednji šoli. Člani UO so se strinjali, da se mu povrnejo stroški šolanja.
Delavski svet .je imel v tem razdobju 1 redno sejo, na kateri so bili sprejeti naslednji sklepi;
—	Člani DS so sprejeli sklep, da se do 15. maja podredi varnostno službo tov. direktorju.
Članu DS so sprejeli sklep, da za mesec februar — marec plačamo
topli obrok po ceni 230 S din, čeprav nismo vedeli, da smo jedli dražji obrok, za naprej pa ostanemo pri stari ceni in sicer 200 S din za obrok. Obenem so sklenili, da je treba odgovorne v »Prehrani« Ljubljana opozoriti, v kolikor se ne bo hrana poboljšala, jo bomo drugod iskali.
—	Odobrili so nakup sledečih strojev:
—	1 stroj za izdelavo cik-cak vate s tekočim trakom,
—	1 stroj za izdelavo mavčevih ovojev,
—	1 avtomat za izdelavo kozmetičnih tamponov.
—	Dodatek za nedeljsko delo so povišali na 50 %, dodatek za nočno delo pa ostane neizpremenjen t. j. 25 %.
—	Člani DS so zadolžili Komisijo za nagrajevanje, da ponovno pregleda in oceni delovna mesta, ker je analitična ocena stara že 3 leta in se je v tem času že marsikatero delovno mesto spremenilo.
—	Pooblastili so tov. direktorja in tov. Rogliča, da lahko najemata kratkoročne kredite pri »Jugotek-stil-u« Ljubljana. S krediti bi plačevali surovine in mate,rial iz uvoza.
-— Mladinski organizaciji »Tosama« so odobrili 200.000 S din kot pomoč pri njenem delu.
—	Člani DS so sprejeli sklep, da se nagradi predsednika DS in UO s 50.000 S din.
M. O.
Radi imamo cvetje. Prijetno poživi našo vsakdanjost in prazničnim dnem daje še slovesnejši in radost-nejši videz.
Maj — cvetoči mesec kar sam poskrbi, da se nam spominski dnevi tega sončnega pomladnega obdobja zde ob vsej svoji pomembnosti še, bolj praznični.
Pa naj bo to
1.	maj, ki ga kot svoj praznik praznuje delavski razred vse od sklepa prvega kongresa II. internacionale 1889, kateri pravi, da je potrebno, da se na določen dan v letu organizirajo velike mednarodne demonstracije, s katerimi naj delavci terjajo od državnih oblasti uvedbo 8-umega delovnega tedna. Prav ta dan pa je bil izbran v spomin na veliko stavkovno gibanje chikaških delavcev 1886, ki so zahtevali krajši delavnik, pravico do odmora in kulturnih dobrin, pa jih je bilo v spopadih s policijo šest ubitih, petdeset ranjenih, pet voditeljev stavke pa obsojenih na smrt. Praznovanje 1. maja je kmalu preraslo v splošno manifestiranje solidarnosti delavskega razreda in zdaj le še v redkih državah oblasti onemogočajo delavstvu, da izrazi svojo razredno pripadnost.
... Ali pa naj bo to 9. maj, ki ga praznujemo kot dan zmage v spomin na ratifikacijo brezpogojne kapitulacije nemških oboroženih sil, ki je bila dan pred tem, 8. V. 1945., podpisana v Reimsu. Takrat so si narodi sveta svečano zagotavljali da NIKOLI VEČ ne bodo dopustili česa podobnega kot je bila ta vojna, toda vojni kresi so se vse do zdaj vžigali zdaj tu zdaj tam. Vietnamsko klanje, ki ga uprizarjajo ZDA, pa najbolje dokazuje, kako prazne so obljube diplomatov — človeških mešetarjev. — In to je tisto, kar nam kali praznovanje tega spominskega dne.
... Ali pa na j bo to 15. maj. ki je jugoslovanski dan zmage, saj je šele tega dne 1. 1945. general von Lehr v Topolščici v Savinjski dolini podpisal pred predstavniki naše armade brezpogojno kapi-
Izvolili smo polovico novih Slanov DS in svetov DE
Kat vsako leto doslej je tudi letos v smislu predpisov Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja delavski svet našega podjetja določil volilno komisijo v sestavu Požek Mirko, Štrukelj Štefka in Rosulnik Slavko, za izvedbo volitev na dan 16. 4. 1968.
V smislu tega sklepa je, DS določil tudi volilne enote in sicer 3, kot je delovnih enot v podjetju.
Predsednik DS je sklical in organiziral vodstvo zborov po delovnih enotah, ki so se, izvršili v dneh 21. in 22. marca 1968. Na zborih je bila udeležba zadovoljiva in predlaganje kandidatov je potekalo v skladu z omenjenimi zakonskimi določili. Na vseh zborih je bilo predlaganih več kandidatov, kot jih je maralo po zakonu, tako, da je, bila demokratičnost izbire kandidatov zagotovljena.
Volilna komisija je določila člane volilnih odborov po voliščih, jih seznanila s tozadevnimi zakonskimi predpisi in njihovimi nalogami za izvedbo volitev. Pripravila je volilnim odborom glasovnice, volilne skrinjice, volilne imenike ter ostali material, ki je bil potreben za nemoten potek samih volitev. Volilni odbori so na dan volitev pravočasno odprli volišča in jih tudi v zakonitem roku zaprli in zaključili volitve. Volilna komisija je na dan volitev nadzirala potek in nato ob 19. uri prejela tudi rezultate, volitev po voliščih in ni zasledila nobenih nezakonitih postopkov.
Volilna komisija je, ugotovila, da so pravnoveljavno za dobo 2 let izvoljeni v DS za člane kot sledi:
I.	Kosirnik Ivan Govekar Verona Orel Tončka Vehovec Andrej
II.	Pavšek Viktor Kočar Peter Kamin Pavla Klopčič Avgust Podbevšek Milka
III.	Rozman Janez Bejcjan Franc Marinček Danica
PRAZNIČNI MESEC
tulacijo svojih umikajočih se čet.
... Ali pa naj bo to 25. maj, ko bo naš predsednik dokončal 76. let in ko bodo vsi mladi po letih in mladi po srcih praznovali svoj dan mladosti in dan svoje večno mlade, neugnane, iščoče do-movine-Jugoslavije, ki jo naš predsednik pooseblja.
Ne. maj ni zastonj mesec cvetja!
T. L.
V S Vete' DE so bili za dobo 2 let, razen V II. volilni enoti, izvoljeni naslednji člani:
I.	Cerar Ivan Vodlan Feliks Kovač Janko Prelovšek Mimi Vrečar Ivanka
II.	Kovič Vida Juhant Slavka Kovač Marija Strehar Karol Križnar Vida
Udovč Avgust za dobo enega leja Dragar Vinko	„
Veit Štefka
Namestniki:
Grlica Vida Kuhar Danica Mislej Tončka Miš Janko Orel Tončka
Izvolil komisije DS za dobo 2 let kot sledi:
— Komisija za družbeni standard in kadrovske zadeve
Petkovič Vladimir dipl. ph. Rozman Janez Požek Mirko Osolin Ivanka Kovič Vida
Ali je S. Aš izbrala pravo skrinjico in najboljšega kandidata?
Mlakar Kati	„
Zalokar Janez.	„
III.	Florjančič Matevž Vodnik Vencelj Kotnik Jože Grlica Vida
DS je na svoji 1. seji imenoval zapisnikarja Orešnik Marijo, potrdil mandate novoizvoljenih članov, sprejel poročilo predsednika volilne komisije o volitvah, izvolil soglasno predsednika DS tov. Rozman Janeza, sprejel poročilo predsednika UO in nato razrešil člane UO, izvolil nove člane UO za dobo 1 leta in sicer:
Člani:
Bernot Janez Florjančič Matevž Govekar Veronika Kamin Pavla Volkar Ivan Osolin Ivanka
—	Komisija za varstvo pri delu in požarno varnost
Rožič Franc dipl. ing.
Vodlan Srečo Bizilj Franc Judež Alojz Kuhar Danica
—	Komisija za organizacijo in razvoj
Peterlin Franc dipl. ing.
Babnik Janez Dolenc Viljem Laznik Toni, dipl. oec.
Zarnik Ciril
—	Komisija za nagrajevanje
Babnik Janez Cerar Ivan Rojc Alojzija Volkar Ivan
Breznik Helena dipl. ing.
St. 5 — maj 1908 0
Politika nagrajevanja v našem podjetju v zadnjih letih
Ker sem v zadnjih dveh letih sodeloval v komisiji za nagrajevanje (da ne bi nikoli), si jemljem pravico dati svoje mišljenje o našem nagrajevanju v tena času. Danes s« s tem občutljivim in kočljivim vprašanjem vse pogosteje srečujemo. Vzroki zato so brezštevilni, osebni in neosebni, objektivni in neobjektivni, družbeni, politični, ekonomski in še drugi, tako, da če bi hotel obravnavati vse, nikdar ne bi prenehal pisati tega članka. Ker pa nisem študiral političnih ved, bom skušal v se,m razumljivo razložiti najbolj pereče napake in predlagati kaj smatram za pravilneje, ►"da ne bi samo kritizirali.-«
Že samo rojstvo naše analitične ocene je, bilo težko. Pripravljale so jo dve ali tri komisije in nobena ni vedela, ali bo vrednost točke za posamezne enote različna ali bo enaka. Prod delavski svet je prišla takšna, da je bila všeč vsem prizadevnejšim. Tudi sam sem glasoval zanjo v veri, da se nam je rodil zdrav otrok, ki ga bomo s pravilno nego vzgojili v čim popolnejši pravilnik. Absolutno pravičen tak pravilnik nikdar ne more biti, ker je večina meril dela relativna in zato tudi povzroča toliko težav.
Večina članov komisije ni imela prav nobene prakse za delo. ki naj bi ga opravljala. Tudi sam sem bil popoln začetnik in sem v dveh letih komaj dojel, da se za komisijo sploh ne ve, kaj lahko sklene in kaj ne. Smatram za pravilno, da se vsak posameznik lahko obrne na komisijo samo, če ga svet enote zavrne. Ko pa komisija da svoj predlog, je svet enote o njem samo seznanjen, ne more pa nanj nič več vplivati, da ne nastane anarhija. Ker je komisija stalno telo CDS, naj UO o nagrajevanju ne razpravlja, oziroma samo v posebnih primerih, kar naj se potem tudi prek komisije poroča CDS. Tako naj bi v najbolj grobem izgle-dal poslovnik komisije, da bo imela
IZVOLILI SMO POLOVICO NOVIH ČLANOV DS IN SVETOV DE
— Komisija za interne predpise Cerar Franc Roglič Franc Kamin Pavla Kerč Franc Grlica Vida
Sprejel pravilnik o sprejemanju praktikantov. Razdelil finančna sredstva za gradnjo individualnih stanovanj in dodelil sobo Kraševec Mileni. Pri kraju pa je sprejel sklep o nakupu osnovnega sredstva ter razpravljal še o nekaterih tekočih zadevah v zvezi s poslovanjem podjetja.
M. P.
pravico svojega življenjskega prostora pod soncem, sicer je (po mojem) nepotrebna.
Velike težave pa je imela komisija zaradi neurejenih kadrovskih vprašanj in je bil vsak klic naj se nova delovna mesta najprej kadrovsko uredijo, zaman. Razne neveljavne odločbe so bile čisto nepotrebne. Tudi način napredovanja je ostal nerešen.
Kako si lahko piedstavljamo zadovoljnega delavca, pa naj si bo na katerem koli delovnem mestu, ki ima od mladih let, pa vse do upokojitve isto število točk? To je eno največjih napak, ki smo jo zgrešili pri analitični oceni. To lahko popravimo na več načinov. Za naše prilike bi predlagal, da vzamemo za osnovo kvalifikacijo (poklic in šola) in za vsako vrsto poklica določimo najmanj in največ možnih točk s potrebnim številom vmesnih stopenj, za katere bi pod posebnimi pogoji z leti in prizadevnostjo na delovnem mestu postopoma pridobival pravico, kar bi zelo ugodno vplivalo na vzdušje, in disciplino.
Drug tak način bi bil tudi ustrezen in sicer naj bi za vsako delovno mesto tudi s pomočjo analitične ocene določili najmanj in največ možnih točk. za katere bi podobno kot v prvem primeru z delovno dobo in osebno oceno polagoma do upokojitve dosegel največ možnih točk.
Kdor menja delovno mesto, mu strokovna komisija vedno lahko na novem delovnem mestu prizna vse ali samo del starih izkušenj, odvisno od sorodnosti delavnih mest itd.
Posebno poglavje je osebna ocena, za katero so bili vsi napori ko-
1.	Realizacija po izdanih
fakturah med letom............
2.	CELOTNI DOHODEK...............
3.	Porabljena sredstva...........
4.	NETO PRODUKT..................
5.	Celotni stroški, ki obremenjujejo celotni dohodek . . .
6.	DOHODEK.......................
7.	Za OD (77 % od dohodka) .	.	.
8.	Ostanek dohodka (23 % od
dohodka)......................
Realizacija po izdanih fakturah med
letom je bila dosežena v višini 118 %.
Kljub tako visoki realizaciji so vsi
drugi pokazatelji ispod 100. Razlo-
misije in službe za nagrajevanje, da jo spravijo v življenje, brezuspešni. Ce bi na široko razkladal, kje je obtičala, bi bila to moja preveč osebna ocena delovne, enote režija, ki se te ocene tako boji. Vsi očitki, da zametujem vsako vrednost prakse in poveličujem samo šolo so zlonamerni in nimajo nobene osnove, kajti moje vodilo je, da v življenju samo eno in drugo skupaj lahko rodi najboljše sadove.
Preseneča me dejstvo, da nekateri smatrajo za uspeh, da čim dlje obdržimo »statusquo« — stanje kot je, čeprav vedo za napake. Sele, ko je vzdušje zares neznosno, privolimo v neko popolnoma spremenjeno rešitev, da se nekaj časa sami ne znajdemo, kje smo, nazadnje pa ugotovimo, da smo iz ene skrajnosti prišli v drugo. Tak način je nekoristen za vsako skupnost.
Ce od neke skupine ali posameznika, pa naj bo iz katerekoli enote prihajajo znaki nezadovoljstva, je najverjetneje res nekaj narobe. Tako vprašanje je treba hitro, jasno in odločno rešiti v duhu časa, kar bo rodilo mnogo boljše rezultate, kot pa nepopustljiva dušitev vsakega premika. Seveda pa ima vsaka stvar svoj okvir. Analitična ocena naj nam bo samo osnovno vodilo pri izpolnjevanju pravilnika o nagrajevanju. Ce smo dvakrat pogrešili, bomo tretjič gotovo bližje pravičnejši rešitvi. Ako ne želimo invalida, razvijmo naši analitični oceni vse ude, da bo sposobna za daljše življenje. Žive stvari rastejo in se spreminjajo. Zato se ne bojimo pravočasnih in pravičnih sprememb.
po planu	doseženo	Indeoc
10,716.489,89	12,650.473,15	118
10,728.939,89	9,182.331,83	86
7,358.276,90	6,277.765,92	85
3,370.662,98	2,904.565,91	86
7,801.357,30	6,603.955,53	85
2,927.582,59	2,578.376,30	88
2,254.238,59	1,985.349,75	88
673.344,00	593.026,55	88
gov za to je več: spremenjeni prodajni pogoji, povečanje terjatev do kupcev in dr.
dipl. ing. Franc Rožič
Planirani in doseženi finančni uspeh za čas od 1. januarja do 31. marca 1968
V novih dinarjih
F. R.
31. marca je ObK ZMS organiziral pohod v Rudnik nad Radomljami. Tudi mladinci našega aktiva smo se tega pohoda udeležili, čeprav v zelo majhnem številu. Bila je lepa nedelja toplo pomladansko sonce je upiralo svoje žarke v tiho dolino Rudnika in okolice. Ustavili smo se pri lepo urejenem spomeniku, kjer so nam preživeli borci pripovedovali, kaj se je pred 23-imi leti v januarju tamkaj zgodilo. V bunkerju, kjer so jih obkolili Nemci, so se borci v večini sami postrelili, da jih ne bi dobili žive. Le tistim tovarišem, ki jih tedaj slučajno še ni bilo v bunkerjih, je uspelo pobegniti.
Tiha dolina postane še tišja, ko se redek popotnik zazre v imena vklesana v kamen: Ludvik, Drago, Lado itd. Tovariši so morali tako mladi umreti, čeprav za nas še živijo v vsej svoji veličini.
Po tej skromni slovesnosti in o-gledu bunkarjev smo odšli v Volčji potok, kjer je bilo poskrbljeno za okusno malico in hladno pijačo. Podobnih pohodov bo v prihodnje še več. Predvsem pa želim, da bi se jih naši mladinci udeležili v večjem številu, kot je bilo to sedaj.
Spomnimo se na nje, ki so žrtvovali svoja mlada življenja, da danes živimo svobodno in lepše.
T. A.
PO PARTIZANSKIH POTEH
S prapori in zastavami pri spomeniku padlih partizanov nad Radomljami
a
Mehanična delavnica in nagra|evanie
V zadnjih letih se naše podjetje zelo hitro razvija, tako kotlarna, belilnica, oddelek filtrov, konfekcija, mizarska delavnica, transport
in pisarne. Kupili smo nove stroje za boljši in sodobnejši potek dela. Seveda pa so tu težki milijoni, tudi velik del osebnih dohodkov, ki so
vsekakor dobro naloženi. Med oddelki pa (mehanična delavnica ni, razen kadra, dobila nobene nove, naprave. Tako ima stružnico, ki ne ustreza več našim zahtevam. Se v slabšem stanju je brusilni stroj, da o garderobi ne govorimo.
Ce pa pregledamo delo mehanične delavnice pa vidimo, da proleg rednega vzdrževanja strojnega parka, ki ni ravno majhen, njeno delo ni majhno.
Poleg vzdrževanja pxa so v mehanični delavnici v pretih letih izdelali dva pletilna stroja, dva avtomata za damske vložke, enega pa predelali na sodobnejši postoprek, postavili stroj za sušenje gaze in vate, oba kotla, hidravlično stiskalnico, dvigalo. Da ne govorimo o drugih oddelkih. Poleg navedenega pa še izboljšuje stare stroje z raznimi pripomočki in napravami. Razumljivo .je. da vsaka stvar ne steče takoj in brez izpopolnjevanja, vendar že sama volja, da se dela na področju novitet in izboljšanj postopkov proizvodnje, je treba dati oddelku in posameznikom priznanje.
Edino priznanje pa naj ne bodo le; nova stružnica, vrtalni stroj in orodjarna, ki bi marala z novim letom (1968) redno delati, temveč tudi denarna nagrada. Pravilnik za nagrajevanje novitet se pripravlja že precej dolgo, material, ki bi ga moral obdelati px> tem pravilniku pa se. nabira. Tako na primer stroj za zvijanje vate dela že eno leto. Konstruiral ga je tehnik, poleg svojega
Čeprav tale »zvijalnik vate s papirjem« dela odlično in brez zastoja njegov konstruktor za posebno skrb in uspešno izvedbo še čaka na zasluženo priznanje!
Skladišče in njegova pomembnost
Ni še dolgo od tega, ko so zadnji delavci gradbenega podjetja »Bežigrad« zapustili svoje delovišče v naši tovarni. Zgradili so nam novo težko pričakovano skladišče. Potreba po novih ali obnovljenih skladiščnih prostorih se je pojavila že davno prej in se še vedno pojavlja. Praksa nam iz dneva v dan jasno kaže, da se; v današnjem izredno hitrem gospodarskem razvoju ne smemo in ne moremo zadovoljiti z neurejenimi skladišči, ki zaostajajo za dinamičnim razvojem gospodarske rasti. Takšno je na primer naše staro skladišče, v katerem imamo spravljeno vse, kar rabimo: vlaknine. papir, kartonsko embalažo itd. Morda bo kdo vprašal? Zakaj pa ni vse to vskladiščeno po nekem redu ali sistemu? Vprašanje je popolnoma pravilno. Toda, kdo izmed nas je danes zmožen, da v to skladišče spravi ves material, ki je v vsakdanjem procesu proizvodnje nujno potreben. Nemogoče je vskladiščiti tako, da ne bi pri tem založili stare zaloge. Zavedati se pač moramo, da smo pred desetimi leti in več ustvarjali bruto promet v višini 1 milijarde dinarjev danes se je pa ta številka povzpela že preko štiri milijarde S din na leto.
Sorazmerno z razvojem in izpopolnitvijo tehnološkega procesa, so se večale tudi optimalne zaloge surovin in reprodukcijskega materiala. Na isti ravni razvoja so ostala samo skladišča in rezultat tega sei nam je sedaj v končni fazi pokazal kot dejstvo, da je novozgrajeno skladišče že sedaj dvakrat premajhno in da je bil začetni cilj izgradnje skladišča dosežen samo delno.
Nova skladiščna zgradba nam sedaj služi za skladiščenje surovin, delno pa njegovo prostornino ko-
MEHANICNA DELAVNICA
IN NAGRAJEVANJE
dela, iz reklamnih fotografij. O izboljšanju potoka zvijanja, pa bi nam lahko povedala dekleta, ki so ročno navijala vato na železne palice. Je pa pri tem še 4-kratna storilnost, izgled izdelka in pa precej izboljšana kvaliteta tisto, kar je, treba videti.
Tako se nekateri čudijo, da nekdo sam sproži pri samoupravnih organih zahtevo o nagradi, kar bi moral po mojem mnenju storiti njegov vodja. Če nekdo izboljša nek postopek dela in to ne spada v njegovo delovno območje, mu pripada nagrada — priznanje, ne pa pripomba, kaj se vtika v tuje delo.
Res pa je, da slaba oprema v mehanični delavnici zavira napredek, ki bi nam prihranil milijone in omogočil sodobnejši potek dela.
K. S.
risti tudi ekspedit za skladiščenje gotovih izdelkov. S tem objektom so se občutno zmanjšali stroški transporta, ki so nastajali na relaciji žel. postaja-Studa-tovarna. V Studi smo namreč do nedavnega imeli v najemu zgradbo, ki nam je služila kot
V začetku meseca marca smo bili v Novem gradu in Izoli. Namen tega obiska je bil, da pregledamo pomanjkljivosti in nedostatke v naših počitniških hišicah.
V Novem gradu je izgled notranjosti hišic podoben bolj drvarnici kot pa weekemd hišici, posebno če primerjamo litijske hišice napram našim. Zato bi bilo potrebno urediti sledeča dela:
1.	V vseh 4 hišicah je potrebno znotraj stene obložiti z iver ploščami.
2.	Stene in strop prelepiti s tapetami (to niso okrasne tapete, ampak zidne — namesto barve).
3.	Zunanjost prebarvati, (staro barvo odstraniti) da bo izgled enak sosednjim hišicam v naselju.
4.	Plastične tepihe pobrati iz tal, ker v nasprotnem slučaju bo ves pod segnil. Namestiti jih je treba samo med posteljami toliko široko, da se lahko dvignejo in se pod počisti.
5.	Stene temeljev prebiti, napraviti luknje in vzidati mrežice za zračenje poda.
6.	Postelje popraviti in prestaviti, da bo več prostora v sobi, k omaram napraviti ''.Tata, popraviti vse
skladišče za bombaž in drugo. Z adaptacijo starega skladišča, pa bi dosegli to, da bi stroške najemnin in transporta znižali na najnižjo možno mejo, kar bi imelo za posledico večji pozitivni odraz v finančnem pogledu.
Novo skladišče nam vliva nove nade in nova upanja ...
ležalne stole (novo platno).
V Izoli je treba popraviti verande (novi pod) in stopnice. Na okna pa je potrebno namestiti mreže proti komarjem.
Ta dela je treba nujno opraviti, da bodo naša letna bivališča oddiha vsaj delno enaka ostalim v naselju.
Med tem časom, ko to pišem, se ta dela že delno izvajajo, nekaj pa je že gotovo. Vsa dela bodo izvršena do sezone in upam, da bo letos letovanje bolj prijetno in domače kot pa prejšnja leta. Prav zato apeliram na vse sodelavce, da se v čim večjem številu odločijo za oddih tudi že v predsezoni in po sezoni.
Za Veliko planino naj omenim še na koncu, da smo nabavili tudi štiri ležalne stole, naročena pa sta dva JOGI posteljna vložka za hišico »Irenca« da ne bo glede tega večne kritike. Upam, da bomo pazili na naše domove oddiha in se zavedali, da moramo vsak dinar sami plačati za vzdrževanje istih.
Zato naj bo naš® geslo; Pazimo na inventar in opremo! — ČE ŽELIŠ DOBITI HIŠICO V REDU — PUSTI ENAKO POSPRAVLJENO IN V REDU TUDI DRUGEMU. KO TI ODHAJAŠ.	Z C.
S. R.
»Zunanje rezerve« terjajo povečanje skladiščnih prostorov
Kaj je potrebno urediti pri počitniških hišicah
X. jubilejna tekstiliada
Deset let po vrsti z začetkom leta 1958 v marcu, je bila letos svečano odprta 10. jubilejna tekstiliada. To je tekmovanje tekstilcev Slovenije v iveleslalomu. Ta letošnja velika športna manifestacija pa sovpada še z enim jubilejem in sicer 75. oblet-
Vodstvo »Tekstilskc smučarije«
nico od kar obstaja in obratuje Tr-žiška predilnica in tkalnica. Prav zato smo bili tekstilci deležni gostoljubja pravih Gorenjcev — Trži-čanov, kajti tradicionalen veleslalom je. bil pod pokroviteljstvom tr-žiških tekstilcev.
Tudi smučarji TOSAME so sodelovali, kajti več ni bilo mogoče, ker gorenjski tekstilci — smučarji so si priborili solidno mesto med asi v Jugoslaviji in celo v Evropi. Pa kaj se hoče, smo pač zastopali naše barve Po olimpijskem načelu: »Važno je sodelovati in ne zmagati!«
Krasna marčna sobota, polna sonca in pomladanskih lepot, nam je bila nadvse zvesta, tako da zamuditi tak dan med gorenjskimi vrhovi, kateri so še bilo pokriti in kažejo naravo v vsej svoji lepoti, katera je še tako prvobitna in vabljiva, bi bilo zares škoda.
Pred Kompasovim hotelom na Ljubelju je bila zbrana velika množica pripadnikov vse tekstilne industrije Slovenije, kajti točno ob osmih so se oglasile slavnostne fanfare, nato pa pozdravni govor z iskreno dobrodošlico. Zatem je tov. Žitnik kot pokrovitelj proglasil 10. jubilejno tekstiliado za odprto. Sedežnica je bila polno obremenjena, kajti treba je bilo prepeljati okrog 1000 ljubiteljev smučanja na višino 1535 metrov.
Organizatorji so bili prisiljeni zaradi velike udeležbe postaviti dve progi tako. da so mladinci, starejši člani in ženske, na eni, člani pa na drugi progi, katera višinska razlika je bila 180 metrov in dolga 1000 m. Snega je bilo dovolj, ponekod celo do dva metra.
Letošnja tekstiliada je bila v vseh ozirih rekordna. Od 245 tekmo-
valcev je prišlo na cilj 222 z različnimi časi in vmesnimi počitki.
Prehodni pokal je osvojila ekipa SP BPT Tržič, posamezniki pa so se uvrstili sledeče; pri članicah Milena Čufar - BPT, pri mladinkah Alenka Meglič TSC — Kranj, pri članih Franc Ferš — PIK Maribor, pri starejših članih Marjan Šarabon — BPT, pri mladincih Jože Šober — BPT in pri mlajših članih Bruno Teran — BPT.
Lepo sončno vreme, številna udeležba in tekmovanje brez poškodb je poskrbelo za prijetno vzdušje na letošnji »tekstiliadi«. Udeleženci so se razšli z obljubo, da se prihodnje leto spet snidejo — na Krvavcu.
Srdita in nesebična borba se je odvijala do 13. ure z večjimi in manjšimi uspehi. Sonce pa je opravilo svojo dolžnost in spremenilo barvo kože in pri nežnejših površinah napravilo celo škodo, ker to-plometer je pokazal 25° C pri Planinskem domu na Zelenici. S težkim srcem smo morali zapustiti to gor-
1.	Trakotkalnica	000	vat
2.	Tkalnice širokih tkanin 000	vot
3.	Mikalnica	kg
4.	Konfekcija	N din
Vložki	pkt
5.	Cigaretni filtri	000 kom
Tov. Juhant hrumi proti cilju
sko lepoto in se vrniti na Ljubelj, kjer so bili razglašeni rezultati tekmovanja.
Naši tekmovalci: Juhant, Avbelj, Kerč in Pestotnik niso bili zadnji, uvrstili so se v prvo polovico od vseh nastopajočih, kar je že velik uspeh v tako močni konkurenci. Prejeli so spominske značke 10. jubilejne tekstiliade na Zelenici.
Na robu te reportaže pa naj omenim še ne preveč zavidljivo situacijo naših tekmovalcev glede na oskrbo od strani podjetja, kar pa naj se v bodoče vskladi z ostalo tekstilno industrijo.
I. K.
Planirana količina	Proizvedena količina	Vt
82.271	80.646	98
429.686	421.962	98
90.344	94.752	105
3,408.240	3,387.058	99
552.500	567.050	103
69.300	•9437	100
............................ ^
^4-	■ -
Prva polovica Zeleniškc proge jc slikana tako da zgleda teren položen
v resnici je zelo strm
Proizvodnja v mesecu aprilu 1968
Oddelek
Enota
mere
Iz zdravnikovega dnevnika
10.	OKTOBER — Danes sem se seznanil s čudovito plavolasko. Pričel sem ji dvoriti. Ko je izvedela, da sem zdravnik, se je strašno razveselila: »To je fantastično! Pomislite brž ko kaj zaužijem, se me loti kolcanje. Samo hipec, takoj vam bom pokazala.«
11.	OKTOBER — Povabili so me na kosilo. Ob meni je sedela gospodarjeva mati. Ko je izvedela, da sem zdravnik, mi je pričela pripovedovati zgodbe o vseh svojih šestih čirih.
12.	OKTOBER — Naposled sem se seznanil s slavno igralko. Dolgo časa nisem mogel razumeti, zakaj je tako prijazna z menoj. Ob neki priložnosti mi je dejala: »Zelo sem vesela, da sem spoznala zdravnika. Ali bi mi lahko predpisali kakšno zdravilo proti nahodu. Prisluhnite, kaj se dogaja v mojem nosu.«
14.	OKTOBER — Odšel sem k zobozdravniku. Ko sem sedel, mi je pričel vrtati zob. Pri tem me je kratkočasil s pripovedovanjem. »Prej sem bil zdrav kot bik,« je pričel, »toda v zadnjem času — odprite, prosim usta bolj široko — je v mojem organizmu prišlo do motenj. Ali boli? Da. da. saj vem, vrtanje ni prijetno. Ko se zjutraj brebudim, nisem isti človek kot zvečer. Da, dragi nihče nima takega teka kot jaz — razširite prosim usta. — Vznemirja pa me kašelj. Ne vem, morda preveč kadim. Prosim še malo bolj odprite usta. Bojim se. da z mojimi pljuči nekaj ni v redu. Naj bo že
Kadrovske vesti
v Času od 12. 5. do 11. «.
PRAZNUJEJO ROJSTNI DAN:
Konfekcija: 13. 5. Gotar Sonja in Kurmanšek Helena, 15. 5. Gostič Majda, 17. 5. Mislej Tončka, 19. 5. Kovač Marija, 20. 5. Pevec Draga, 21. 5. Novak Hermina, 22. 5. Skok Marija, 1. 6. Klopčič Pavla, 2. (i. Volčini Ivica, 3. 6. Rojc Lojzka, 5.
6.	Cerar Vida, 7. 6. Kerč Vida in Pavšek Dragica.
Filtri: 20. 5. Krnic Srečo. 4. fi. Cevka Cirila,
karkoli, ampak moški, ki je prekoračil petdeseto leto ni več mladenič. Držite mirno glavo prosim. Seveda boli, ker je živec odprt. Kaj bi mi svetovali za izboljšanje splošnega stanja?
15.	OKTOBER — Danes sem bil na proslavi rojstnega dne neke znanke. Vsi so bili veseli, samo ena dama je sedela ob strani in molčala. »To je gospodična Korenčkova,« mi je nekdo pojasnil. »Neumno in grdo bitje, zato je nihče ne mara.« Smilila se mi je, zato sem sklenil, da se bom zapletel z njo v pogovor. »Zdi se mi, da ste žalostni. Ali se morda slabo počutite?« — »Ne,« je odgovorila. — »Da se dobro počutite? Je mar mogoče, da ste zdravi?« sem jo vprašal in srce mi je pričelo hitreje biti. — »Nič mi ne manjka.« je potrdila. Se isti večer sva se zaročila.
16.	OKTOBER — Obiskal sem svojo zaročenko v hiši njenih staršev. »Dovoli mama, da ti predstavim mojega zaročenca!« je zagostolela. »Ah, mama bo zate eden najzani-miveiših zdravniških primerov: kakor hitro poje malo' sadja, že dobi strašno drisko. Oče pa je pravo nasprotje: stolico ima samo enkrat na teden. Seveda te bomo seznanili tudi s stricem Henrikom. Ne moreš si predstavljati kakšen glavobol ima. In teto Špelo s svojimi ledvičnimi kamni. In sinko moje svakinje, ki večno trpi za angino. Kar sedi, zdaj bodo vsi prišli, da se seznanijo s teboj,«
Tkalnica ovojev:	13.	5. Jerak
Ivanka, 14. 5. Podlipnik Ivanka. 22. 5. Bevc Amalija, 29. 5. Kokalj Tončka, 30. 5. Lekan Milka, 7. 6. Smrekar Fani.
Tkalnica gaze: 24. 5. Dimc Vida.
Tkalnica Zvezda: 3. 6. Pirc Štefka, 7. 6. Hafner Julka.
Avtomatska tkalnica: 24. 5. Suša Vida, 28. 5. Mavser Helena.
Studa: 23. 5. Kavka Anton, 28. 5. Savič Tončka, 30. 5. Pevec Kancija-nila, 10. 6. Kralj Alojzija.
Pripravljalnica: 17. 5. Bore Magda, 26. 5. Uštar Marija, 28. 5. Orel Tončka, 6. 6. Križman Alojzija.
Bcliinica: 23. 5. Pirnat Stane, 30. 5. Tratnik Janko.
Mikalnica: 22. 5. Križmar Vida. Tajništvo: 24. 5. Cerar Anton, 27. 5. Orešnik Marija, 4. 6. Vodlan Srečo.
Tehnični sektor: 19. 5. Vida Grlica.
Komerciala: 16. 5. Muhič Jožica, 3. 6. Juteršek Vida, 6. 6. Rozman Janez, 11. 6, Perko Marija,
Pomožni obrati: 19. 5. Prašnikar Anton, 25. 5. Arnuš Anton, 7. 6. Belcjan Franc.
Želimo vse najboljše!
V MESECU APRILU SO SE RODILI;
Pavlič Andreju — sin. Rozman Janezu — hči.
Čestitamo!
V POKOJ JE ODŠEL;
7.	4. Prašnikar Franc, zaposlen v tovarni 16 let.
V zasluženem pokoju mu želimo obilo zdravja in počitka!
POROČILA SE JE:
Vehovec Marjeta — poročena Lisjak.
Vso srečo ji voščimo!
A. Š.
POPRAVEK
V	zadnji, to je 4. številki TOSA-ME, je tiskarski škrat opravil svoje in povzročil neljubo napako na 3. strani v članku: NOVI STROJI V MIZARSKI DELAVNICI.
V	predzadnjem odstavku v prvi vrsti je zapisana beseda — nerazumevanje, kar bi moralo biti — razumevanje, je ta beseda povsem obrnila smisel in lesnico dopisnika. Prosimo, da nam blagohotno oprostite.
Uredništvo
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. ena prvih spomladanskih cvetlic, 10. vkuhano sadje, 11. hitro hlapljiva tekočina, ki se uporablja v zdravstvu, 12. poprav-Ijalnica ur, 13. oziralni zaimek, 14. večja koncertna skladba, 16. ptič, ki nas spomladi razveseljuje s svojim neutrudnim žvrgolenjem, 18. nemški predlog, 19. sveti bik starih Egipčanov, 20. ime ameriške filmske igralke Gardner, 21. veliko mesto v Saudski Arabiji ob Rdečem morju. 23, 11. in 17. črka abecede,, 24. oslovski glas, 26. okras hiše, 27. znamenje živalskega kroga, v katero stopi sonce ob nastopu pomladi, 29.
KDO JE IZŽREBAN
Rešitev za nagradni kvadrat je poslalo samo 11 najbolj vstrajnih reševalcev, dva od teh M. Presekat' in J. Miš pa prejmeta vsak po 15 N din. Nagrajencema čestitam, vsem udeležencem se za sodelovanje zahvaljujem, ostale člane kolektiva pa vabim: potrudite sc malo in preizkusite svojo srečo!
ZAHVALA
Vsem, ki ste mi ob smrti očeta izrazili sožalje in sindikalni podružnici za denarno pomoč — najlepša hvala.
Keršič Kati
domač izraz za piti, 31. pomožna oblika glagola biti, 32. pomočnik v diplomatski službi, 33. ples.
Navpično: 1. španski šahovski mojster, 2. zdravilna travniška rastlina, 3. naramnica, 4. Napoleonov priimek, 5. pristaši etatizma, 6. lahko atletska disciplina, 7. Odisejeva domovina, 8. hrastovje, 9. ploskovna mera, 10. ptica znanilka pomladi, 15. visoke igralne karte, 17. del grla, 22. material, 25. izraz pri nogometu, 26. svojilni zaimek, 28. domača vprežna žival, 30. avtomobilska oznaka Karlovca.
G. V.
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor:
Pavla Kamin, Vida Grlica, Limovšek Milena, dipl. ing. Helena Breznik, Dano Juter-šek, Ivan Kosirnik. Lovro Mokorel. Miro Pavlič, Mirko Požek, Franc Perše in Viljem Dolenc (odgovorni urednik.
Tiska Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna
Naklada 700 izvodov
Košek za odpadke bi moral biti dosti večji, da bi šle vanj vse stvari, ki naši tovarni niso v okras
Nagradna vstavljalnica
PREP — — —
S — — — — VEG K — — — — N J S — — — — A P — — _ — — ADA
—	—	— VED
—	— — — — NA PER — — —- — CA
—	—	— A
S — — — L J E B — — — R RE — — —	— —
L — — —
ZAS — — — — —
—	— — I C A
O — — —
R — — — J A
Črkovne skupine AKI. LAH, TEŽ, KOP, AJE, OSTAT, IPA. METEN, KOJE, OSTA BED, TISK, MED, JANI, ROMEN, MED, MODRI uvrsti na črtice med dane črke, da dobiš besede določenega pomena. Tako razvrščene vstavljene dele beri po vrsti, da dobiš staro kitajsko modrost. To napišite in pošljite morda boste izžrebani.
V. G.