THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZ E V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (No.) 242. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 1 7. DECEMBRA, SATURDAY, DECEMBER 17, 1927. LETNIK XXXVI. VOJNO STANJE OB JUGOSLOVANSKO - BOLGARSKI MEJI. — JUGOSLAVIJA OBDOLŽUJE ITALIJO, DA HUJSKA KOMITAŠE PROTI NJEJ. — JUGOSLAVIJO VZNEMIRJA ITALIJAN SKO-ALBANSKA POGODBA. Solun, Grčija. — Na ju- goslovansko-bolgarski meji ko-mitaši še vedno napadajo. Malo kateri dan mine, da bi ne bile jugoslovanske čete v boju z napadalci. Tudi ni brez smrtnih žrtev, ker se ne poslužujejo le pušk, temveč tudi bomb. Ti napadi še vedno ogrožajo mir na Balkanu. Macedonski komitaši se ne brigajo, če povzročijo vojno, njim gre le za eno stvar, to je za osvobojenje Macedonije. Jugoslavija ima okrog 5000 mož, to je vojakov in orožnikov, v ogroženem kraju. Ob meji gradijo barake in so na vse pripravljeni. Del meje je preprežene z električno žico, j kar veliko pomaga, ker to za-1 držuje napadalce, bolj ko kaj j drugega. V splošnem pa, tako pravi poročilo, se napadi mno- J že in je vedno več smrtnih žrtev. Najhujše je to, ker je mnogo upornih Macedoncev, ki ne' žive v Bolgariji, temveč v Ju-' goslaviji. Proti tem nič ne has-1 ne to. da je meja zastražena. I Jugoslavija pa ima tudi težko- j če, preprečiti Macedoncem ži- j večim v Jugoslaviji, da bi ne prišli v stik z Bolgari, kjer i-majo veliko število zaveznikov. Bolgarska, ki bi rada živela v prijatelstvu z Jugoslavijo, po svoji moči pomaga v boju proti komitašom. Obsedno stanje je bilo razglašeno od reke Strume do meje, kjer ni nikomur dovoljeno potovati. Bolgari so iz previdnosti, Macedon-ce, ki služijo v Bolgariji pri vojakih, dodelili polkom v notranjosti dežele in jih ne pošiljajo v službo ob meji, da bi ne mogli pomagati komitašem. Bolgari so našli v bližini meje veliko skrivališče orožja — do 20,000 pušk, nevedo pa od kot so prišle semkaj. Jugoslavija obdolžuje Italijo. da hujska komitaše proti njej. — Italijanski poslanik v Sofiji seveda trdi, da to ni resnica. Neki komitaš se je izrazil proti nekemu poročevalcu,] da je njih glavni namen izzvati vojno. lugoslavijo še poleg mace-mskih nemirov tudi vznemirja italijansko-albanskl pakt. -o- DIJAŠKA STAVKA V ROMUNIJI. Bukarešt, Romunija. — Povodom izgredov v Velikem Va-raždinu je bilo aretiranih 33 romunskih dijakov. Temu so pa ostali dijaki protestirali s tem, da so napovedali 24 ur trajajočo stavko. Vlada namerava predložiti parlamentu predlog za kredit v znesku $545,000, za pokritje stroškov, katere so jih imeli ljudje, ko so dijaki razgrajali in jim povzročili škodo na imetju. -o- LATVIŠKI KABINET ODSTOPIL. Riga, Latvia. — Eno leto je bila v Latviji na površju socia-listovska vlada, katere ministrski predsednik je bil Sko-micka. Te dni je pa padla, ker je zmagala opozicija. KITAJSKA SITA BOLJŠE-VIK0Y, Nacionalistovska vlada na Kitajskem je obračunala s sovjetskimi svetovalci iz Rusije. — Kanton imajo v rokah nacionalisti. Šanghaj, Kitajska. — Nacionalistovska vlada na Kitajskem, kateri so dajali nesvete sovjetski komunisti, je spregledala in prišla do spoznanja, da je napravila napako, ker se je združila z ruskimi boljševiki. Pravijo, da je bolje enkrat kakor nikoli. Zato pa tudi še ni prepozno, da so zdaj nacionalisti s sovjeti obračunali. Vendar so pustili boljševiški agent-je na Kitajskem dovolj komunističnega semena, katero bo delalo preglavice vsem tistim, ki bodo hoteli Kitajsko privesti do normalnega stališča. Kajti, komunisti so na vzeti revolucionarnega duha tako močno, da menijo, da se le potom krvavih revolucij doseže kaj za ljudstvo. Oni so ovira mirnemu razvijanju, kar je tu-' di uvidel general Kajšek, ki je bil prvi zato. naj se s sovjetsko vlado v Rusiji prelomi diplomatske odnošaje. V Kantonu vlada zdaj mir, mesto imajo v. rokah nacionalisti. CALLESOV SIN V ZED. DRŽ. KRIŽEM SVETA. Iz neodrešene domovine. Na sliki vidimo sina mehiškega predsednika, Alfredo E. Callesa. kateremu razkazuje poveljnik peekskillske vojaške akademije puško, ker Alfredo je tukaj v šoli. — Varšava, Poljska. — V poljski republiki niso vsi zadovoljni z rezultatom, ki se je dosegel glede Litve. Vladni krogi in listi naklonjeni Pil-sudskiju trdijo, da je modro ravnal, dočim pišejo listi opozicije nasprotno. — Rim, Italija. — Ministrski predsednik Mussolini je navadno prejel za praznike vse polno čestitk in daril, katere pa sedaj odklanja. Izdal je u-kaz, da naj mu nihče ne pošlje voščilne karte, toliko manj pa še kakšna darila. — Berlin, Nemčija. — Nemčija je šesta dežela na svetu kar se tiče avtomobilov. Prva je seveda Amerika, Anglija ZAKAJ SO BILI SLOVENSKI DIJAKI ARETIRANI V PA-DOVI? — TUDI NEDOLŽNE LJUBAVNE SLOVENSKE PESMI PREPOVEDANE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Aretacije slovenskih dijakov. Jurist Kirac iz Medolina in Baša iz Št. Petra sta v torek 15. nov. napravila doktorski izpit. Kakor običajno, so slovenski dijaki proslavili večer v veseli družbi pri kozarcu vina v gostilni pri postaji v Padovi. Ko so se vračali domov, so na tihem peli slovenske ljubavne pesmi popolnoma brez vse skrbi, misleč, da so pesmi tako ne-J dolžne pač dovoljene. Kirac in Baša sta se ločila od družbe. MUSSOLINI ZA TESNO ZVEZO S FRANCIJO. Italijanski ministrski predsednik se ni branil oljčne vejice miru, katero mu je ponudila Francija. — Senat odobril pogodbo z Albanijo. LINDY PRIPOVEDUJE 0 POLETU, -o- DRZEN ROP. ' Chicago, 111. — V sredo zve-j čer je neki mlad, elegantno o-blečen moški, nagovoril Mr. Baker-ja, ki je z avtom zapeljal pred hišo njegovega svaka, Lawrenca Cuneo, premožnega trgovca s sadjem. Nežna-' nec je uljudno vprašal Baker-ja, kje je Commonwealth hotel. Ko mu je nagovorjeni po-j kazal smer proti hotelu, je mladenič lepo govoril o vre-1 menu, nakar je stopil k Baker-ju v avtomobil rekoč: "Prav zelo obžalujem, a nemorem pomagati, dajte mi vaš denar." Pri tem je držal revolver na-j merjen na prsi Bakerja. Ko je' Baker hotel dvigniti roki, muf je bandit rekel, naj to nikar ne stori, da kdo ne vidi, ker sicer bi takoj drugi spoznali, kaj se godi. Med tem časom so prišli v avtomobil tudi žena Ba-kerja, Mr. Cuneo in njegova soproga, po katere je prišel Baker, z namenom, da se odpeljejo na neko zabavo. Ko so ti vstopili v avto, so mislili, da je neznanec kakšen prijatelj od Bakerja. Kmalu so pa spoznali kaj je, ko je zahteval denar. Bakerja je bandit olajšal za $140.00, a $6.00 mu je vrnil, kakor je rekel — za stroške. Od Mrs. Baker je vzel de-mantni prstan, vreden $2,000, poročnega ji je pa vrnil, rekel je, da mu ne more dosti koristiti. Mrs. Cuneo je rešila $3,000 vredni prstan, katerega si je pomašila v usta. -o- NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino ▼ hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo tam Čimprej moreš na upravo lista. Rim, Italija. — Aristide Briand, francoski zunanji minister, je mislil, da bo imel težave z Mussolinijem, italijanskim diktatorjem, privesti ga do tega, da bi prijel za roko, katero mu Francija proži za prijateljski sporazum. Motil se je — Mussolini je prijel za obe roki. Kakor vsi narodi v Evropi, tako si tudi Italija želi miru. Mussolinijeva vlada je takoj pri volji skleniti s Francijo prijateljsko pogodbo, a ta mora biti tako popolna, da bi bila vojna med Francijo in Italijo nemogoča. Tako je tudi prav, saj Francija si nič drugega ne želi. V sredo je italijanski senat ratificiral italijansko-albansko pogodbo, ki je bila podpisana 22. novembra. 164 senatorjev je bilo za, le trije proti. V poslanski zbornici je bila pogodba sprejeta enoglasno. VREDNOST SULTANOVIH DRAGOCENOSTI. Ženeva. Švica. — Neki zlat-ninar iz Švice je bil naprošen od turške vlade, naj preceni vrednost dragocenosti,, katere je zapustil bivši sultan in se nahajajo v palači v Carigradu. Zlatninar se je vrnil domov, ne da bi svoje delo dovršil. Pravi, da so zakladi neprecenljive vrednosti, ki se ne morejo preceniti. Zlatar pripoveduje, da je ta dragocenost močno zastražena. Predno se pride do glavne shrambe zaklada, je treba iti skozi več vrat, pri vsakih pa je postavljena oborožena straža. Zadnja vrata so silno težka, izdelana iz brona. Osem mož se mora z vso močjo vpreti, da se vrata odpro. V tej sobi so dragi kameni različnih velikosti in barv. Tam je zlat stol in velika množina biserov. Skratka, dragocenosti, ki so neprecenljivih vrednosti. Drzni letalec pravi, da mu še noben polet ni nudil toliko vizitka, kakor ta. — V 27 urah in 10 minutah je preletel 2,000 milj. Mexico City, Mehika. — Col. Charles Lindbergh, ki je pr\i preletel Atlantik in ga naziva-jo junaka zraka, je svojo veliko slavo še povečal sedaj, ko je poletel iz Washingtona, D. C. v Mexico City, razdaljo nad 2000 milj v 27 urah in desetih minutah. Lindy je rekel ameriškemu poslaniku v' Mexico City, da mu še noben polet ni nudil toliko užitka kakor ta. To pa zato, ker je bil v nevarnosti, kajti zgubil je pravo smer in krožil nad gorami — za trenotek nevedoč, kje se nahaja. Takoj ko je letel od Tampico dalje je zašel med o-blake; nekaj časa je letel visoko nad oblaki, nekaj časa pod njimi. Ker pa je bil dobro pripravljen za ta polet in imel zemljevid Mehike tako rekoč v glavi, je naglo zopet našel pravo pot. Lindy pravi, da moderno letalo, kakršnega ima tudi on, mora premagati vse ovire. Tako na primer so^za letalce nevarni vetrovi, vrtinci, v kakršne je tudi Lindy na tem poletu zašel, a on je letel skozi kakor ob lepem vremenu. Lindy je rekel, da je bila njegova želja že od nekdaj, da bi rad videl Mehiko, zlasti pa Mexico City. Rekel je, da je vesel, ko se mu je ta želja spolnila. Ko so ga vprašali, kaj on zaznamuje za najbolj nevaren ali hazarden polet v njegovem življenju, je odgovoril, da nobenega. Lindy ne ve zsf nobeno nevarnost pri letanju z aeroplanom. -o- — Chicago, 111. — Policija je prijela dva bandita, ki sta oropala neko žensko za $1,500 gotovine in kožuha, vrednega $800. S tem je policija napravila dober plen; eden izmed banditov je Andrew McCiellan, ki je bil v zvezi z roparji, ki so lansko leto meseca septembra napadli Palmer house in pobrali zlatnine v vrednosti $130,000. Rojanu, pri sv. Ivanu, hrvatsko tiskarno v Pazinu, Narodno tiskarno v Gorici. Vrgli bombo v koncertno dvorano "Central" baš v trenutku/ ko je bila polna ljudi. Napadli vasi Drežnico in Kobarid, ker je strela poškodovala spomenik na Krnu. Ubili ob volitvah 1. 1924 v Ajdovščini posestnika Strančarja. Napadli -J. nov. 1926 trgovski dom v Gorici, zažgali in razbili prostore in inventar pevskih, glasbenih in dramatskih društev, uredniške prostore "GoriškeStraže", "Katoliško tiskarno", "Prosvetno zvezo". In v javnem življenju ? V Družba je med tem prispela do druga, Francija tretja. Na še- j kavarne "Moderno". Tu jih je sto mesto pride Nemčija, kijnapadla skupina dalmatinskih ima 732,935 motornih vozil. |in tržaških dijakov ter jih pri-— St. Paul, Minn. — J. G. čela pretepati. Še isti večer je Tegner, podpredsednik Pro-j^il aretiran akademik Vere. V j °bčinah so odstavili od naroda duce Exchange banke je bil' sre(j0 s0 kijj aretirani tudi 0J izvoljene župane in odbornike aretiran na podlagi obdolžbe, | stali. j na njih mesto imenovali po- da je odgovoren za prim an j- | italijanski dijaki so na poli- j vsod vladne komisarje. Sloven- ciji s prozornim namenom po-iski naPisi RO mo^li izginiti iz kija j na banki v znesku $18.- 000. vedali, da so slovenski dijaki vseh -ia™h zgradb. Pod kaz- — Detroit, Mich. — Lud- peli jugoslovansko himno in , ni-i° so prepovedali razgledni-wig Kohn, trgovec z zlatnino drUge prevratne pesmi ter iz-'' ce s slovenskimi označbami, iz Newyorka, je naznanil poli- živali italijanske dijake. Vpeljali v vseh uradih, pošti ciji, da mu je nekdo ukradel ( y tem smislu je pisalo tudi. *n železnici italijanski jezik kovčeg, v katerem je imel dra- italijansko časopisje. V petek j kot uradni jezik. Odpustili iz gocenosti v znesku $35,000. so se vršile, kakor tudi v dru-1 slu^be slovensko uradništvo. — Danville, 111. — Poroča- gih italijanskih mestih proti- Pisma ne sme* Pošiljati svoj-jo, da bodo v kratkem odprli jugoslovanske demonstracije cem v maternem jeziku! Paebody premogovnik, v kate- pod pretvezo, da so protestira-rem se že ni delalo dve leti in u proti izzivanju jugoslovan-pol. To poročilo je prineslo ve- dijakov. selje trgovcem in premogar-. stariši aretirancev so v veli-jem. — Fargo, N. D. — V sredo Zaprli so 530 ljudskih in 7 srednjih šol. Tudi v posebnih urah se ne sme poučevati slovenski jezik! Če bi prišlo t rO- ZO kih skrbeh, ker ni izključeno. je otrok skupaj, bi to bila prida bo državni pravdnik obdol- vatna šo1a in karabinjeri je v tukajšnji okolici močno žil aretirance zločina motenja' vise nad vratom! snežilo, padlo je 15 palcev vi- javnega miru in jih 1 -° soko snega. PODROBNOSTI 0 POŽARU ¥ SIROTIŠNICI. postavil pred poseben tribunal v Rimu J ki jih bo sodil kot revolucio-i Otroci, ki so prišli ob življenje, so bili v starosti od pet do šestnajst let. — Enaka usoda je zadela tudi eno izmed redovnic. Quebec, Kanada. — Kakor je že bilo včeraj na kratko po-ročano, je nastal ogenj v sirotišnici Sain Charles. Sirotnišni-ca je bila zgrajena pred 90 leti in je imela štiri nadstropja. Poslopje je popolnoma vpepe-ljeno. Ko je nastal ogenj, je bilo v sirotišnici pet sto otrok v starosti od 5 do 16 let in 40 redovnic. Ob življenje je prišlo, kolikor je znano. 50 otrok in ena redovnica, ki je dala svoje življenje, da je rešila večje število nedolžnih otročičkov. Poleg mrtvih so izvlekli iz pogorišča tudi večje število ranjenih, katere so odpeljali v bolnišnico. Ogenj je izbruhnil v kleti in plameni so se jeli z veliko naglico širiti po vsem poslopju. V kratkem času je bilo celo poslopje v plamenih. Gasilci, policisti in drugi ljudje so takoj priskočili na pomoč. Pristavili so lestve k zidu in skozi ! okna reševali otroke. Groza je 'pretresala reševalce, ko so sli-(šali obupne klice na pomoč o-trok, ki so bili zajeti od plamenov, do katerih pa niso mogli priti. Vsa sredstva so dobra. V Istri hodijo agenti, ki se narce. Dijaki trpe veliko ško-j izdajajo za odposlance slovan-do. ker stoje povečini pred po- skih Mohorjevih družb. Kme-slednjimi izpiti, in je gotovo, tom pripovedujejo, da Mohor-da v Italiji ne bodo mogli do-j jeve družbe ne bodo izdale vršiti študij. več knjig; kmetje naj torej za- Jasno je, da se s takšnim po-: htevajo članarino nazaj. Ne bo stopanjem naproti jugoslovan-I težko uganiti, kdo je najel te skemu dijaštvu ne privabljaj ljudi. Fašistom pride vse prav, inozemsko dijaštvo na italijan-j ko je treba ugonobiti slovensko ške univerze. Nesramen dalmatinski rene-gat. Iz Trsta poročajo: Famozni knjigo. Ne sramujejo se niti najpodlejših sredstev v dosego svojih namenov. -o- Opozarjajte svoje prijatelje dalmatinski renegat Dudan, či- in znance na zanimive povesti gar oče nosi še vedno opanke v in črno čepico in ne zna niti. besedice italijanski je objavil v poslednjem času v fašistič- 'Amerikanskcm Slovencu!" Kaj so vse Italijani storili? 13. julija 1920 sežgali hotel "Balkan", središče Slovencev v Trstu. Razbili društveni dom v Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ........................$ 9.40 1,000 Din ........................ 18.50 2,500 Din ....................... 46.25 5,000 Din ..............L........ 92.00 10.000 Din ___________________ 182.00 DENARNA NAKAZILA nih* revijah več člankov, v ka-'ZA jugoslavijo, ITALIJO, itd. terih skuša dokazati, da je Dalmacija italijanska dežela.' Italijanski slipendist, ki je postal za časa fašističnega režima šestkratni milijonar, pravi, da je Jugoslavija zemlja barbarov. ki ni pokazala nikdar nobenih vrlin, niti za časa vojne, niti v mirnem času. Dudan skuša dokazati, da so razbili avstrijsko fronto Italijani, Italijani, da so zlomili v pretežni večini na italijanski fronti. Junak, ki ni vohal nikdar smodnika, trdi, da so zmagali Italijani brez kakršnekoli pomoči, dočim so bili Srbi, kadarkoli so se borili sami, celo od male Bolgarske vselej poraženi. -o- 100 Lir ........................„..$ 6.10 200 Lir ............................$11.90 500 Lir ............................$28.75 1000 Lir ............................$56.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: . ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. AMEKUCANSIfcl SLOVENEC Sobota, 17. decembra 1927. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi ip najstarejii slovenski list t AmerakL Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za telo leto _____________________$5.00 Za pol leta _____________2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto .._______________$6.00 Za pol leta ________________________3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday?. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year __________________________________$5.00 For half a year ....................2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ...........................„..$6.00 For half a vear ............................ 3.00 POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker |l tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čap do četrtka dopoldne,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. po teh zgledih kotijo kar po vrsti. Španija ne ve, kaj je življenje pod svobodnim solncem; Poljsko diktira maršal Pilsud-ski, Litvo diktator Waldemaras. Diktatorji se menjajo na Grškem, Bolgariji in Romuniji. In dočim so bilj pred vojno atentati nekaj, kar je vzbudilo splošno pozornost, so v naši dobi že nekaj običajnega. Redko je izslediti v zgodovini dobo, v kateri bi v razmeroma kratki dobi padlo kot žrtev orožja toliko J politikov in diplomatov kot sedaj in kjer bi zasebni ljudje tako radi izvrševali samomore k ker mu je ljudstvo cijologija": Ali mora biti pahnjeno človeštvo najprej v pro-* past, preskusiti vse nižine zablod, da se šele potem vrne nazaj h krščanstvu? Mnogi pravijo: da . . . Dogodki in dosedanje delo ne opravičujejo optimizma. Gotovo je pa tudi, da tista kulturna, politična, socialna gibanja, ki mirno sožitje programatično izpovedujejo, niso dovolj aktivna, niso dovolj dosledna, inicijativna ter prepuščajo vodstvo javnega življenja mesto novim — starim ljudem! TO IN ONO IZ CHICAGE. Chicago, III. Nahajamo se v predbožični dobi, v dobi ko vse premišljuje in dela načrte, kaj bodo kupili svojim dragim za božično darilo itd. Slovenski trgovci so z vsem prav dobro založeni in lahko bomo dobili vse doma, ne bo nam treba se hoditi dre-njati kam drugam. Mr. Frank Schonta je okrasil svojo trgovino kakor paradiž in nabavil vse mogoče stvari za božične darove. Rojaki, obiščite njegovo trgovino in prepričajte se o tem. Krasne raznobarvne električne lučke ima v zalogi za o-krašenje božičnih drevesc in jaslic. — Mr. John - Gottlieb, naš trgovec z mešanim blagom, pa je nabavil vse, kar potrebujete od nog do glave. Karkoli mislite kupiti za božična darila komu v obliki obleke, ovratnice ali karkoli, vsega ima obilo v zalogi in to po nizki in zmerni ceni. Zraven pa deli še darila za vaše male. Rojaki v naselbini, obiščite njegovo trgovino in prepričajte se o tem. Citajte tozadevne oglase v današnji številki tega lista. Božična številka A. S. izide prihodnji torek s krasno vsebino, katere bo gotovo vsak vesel. Izšli so tudi naši stenski koledarji za leto 1928 in chica-ški naročniki jih že lahko ^dobe, če se zglasijo v uradu našega lista. Delil jih bo naročnikom sicer tudi naš zastopnik čer do 9. ure. Mr. Joseph Lasich, naš poznani rojak, je te dni otvoril na 1609 West 19th St., lastno kleparsko delavnico. Mr. Lasich je v tej stroki strokovnjak, kajti že nad 14 let je v kleparski stroki. Rojakom, ki potrebujejo kakih takih del, ga prav toplo priporočamo. -o- KAJ JE NOVEGA V JO- LIETU ? Joliet, III. Ognegasci mesta Joliet za- Nesreča nikdar ne počiva. Pred kakimi 12 dnevi je po nesreči padel 31etni sinček družine Mr. in Mrs. John Adamič s 1324 Highland Ave. v tub vrele vode, kjer se je tako hudo opekel, da se je revež cela dva tedna boril med življenjem in smrtjo. Te dni je umrl. Pogreb se je vršil v četrtek, 15. decembra ob 2. uri popoldan iz slovenske cerkve sv. Jožefa. — Pogreb je imel v oskrbi Anton Nemanich & Son pogrebni zavod. Žalujočim starišem naše iskreno sožalje! Rojenice so se oglasile te dni pri družini Mr. in Mrs. J. A.Vogrin na 803 Plainfield Rd. in so pustile . za spomin zalo hčerkico. — Pri družini Mr. in Mrs. Rudolf Pernic, na 800 May Street, tudi hčerko. Obema družinama moje čestitke! Vsem čitateljem tega lista v Jolietu in širom Amerike vesele božične praznike! Poročevalec. htevajo povišanje plače. Te dni so imeli svojo posebno sejo, katere so se udeležili vsi KAKO JE V LA SALLE? La Salle, III. Premogarji smo brez dela kar še naprej. Nekateri so si našli kako delo. a mnogo teh ni. Vsem se že precej pozna. Kajti ne delati toliko časa, to člani unije ognjegascev, na ka- !je od 1. aprila pa dosedaj ni teri so izvolili svoje zastopni- šala. Unija je te dni delila ma-i ke, ki se imajo v tem oziru po- '\0 podpore. Majnarji so dobili ^d zob ga jati z mestnim županom in |neke vrste čeke, katere se je mestnim odborom. Kakor iz- dalo izmenjati samo za živež, gleda, bodo morali privoliti to je za razne stvari v groceri-ognjegascem povišanje. Kajti ji itd. Ali ti čeki so bili majhni. minula po dolgi bolezni splošno znana rojakinja Rozalija Slokan v starosti 50 let. Zapušča soproga in devet že odrast-lih otrok. Pokojna je bila doma blizu Celja na Štajerskem. V Ameriki je bivala nad 35 let, skoro ves čas v tem okraju. — Vsem preostalim sorodnikom naše globoko sožalje. Mich. Hochevar. -o—- KAKO SE KOMANDIRAJO SLOV. FARMARJI V IN-DIANI? Morgantown, Ind. Tukaj je nas. mala peščica slov. farmarjev, kjer se povečini vsi ukvarjamo s poljedelstvom in sad j ere jo. Tukaj sadje dobro rodi. Seveda kakšno leto tudi ne, a v vačini je ta kraj za sadje prikladen. Posebno dobro obrode jabolka, hruške in breskve. Pa tudi trta i dobro rodi v tem kraju. Vsak ga napreša zase, da ga ima dovolj za potrebno krepčilo itd. Tudi jagode, borovnice in maline tukaj dobro rodijo. Slovenci v tej okolici živimo v lepi slogi in sporazumu. Radi .eden drugemu pomagamo, kar I je v naših močeh. Rojak John Zupančič si je to jesen postfvil prav lep moderen nov hlev, ki mu bo dobro služil kot farmarju. Lovska sezona je že precej časa v teku. Lovci preganjajo divjačino, kot zajce, prepelice in sploh kar pride prav za kot Stahlhelm in Reichsbanner ter milijonskih športnikov, ki J Mr. Andrew Jelenčič. Knjjgar- se itak poleg teka in nogometa vadijo tudi v strelnih vajah. Poljski proračun zahteva preko tretjine za vojne namene; ruska "rdeča armada" je ena najboljših in v srednji ter južni in vzhodni Evropi je militarizem hočeš-nočeš v najboljši državni oskrbi. Italija je v Oboroževanju tako daleč, da ima poleg armade, milice, tudi oboroženo strankarstvo in Mussolini brez pridržka izjavlja, da verje le v zmago orožja. Vreden sodrug mu je španski Rivera. Zlo rodi zlo in morda je bolezen še hujša, če premislimo, da tudi notranji red mnogih držav sloni le na brutalni sili. Fašizem je preklasičen zgled; boljševizem enako. Diktature se na Amer. Slovenca je nabavila krasne jaslice, krasne božične slovenske razglednice, božične Victor plošče in raznovrstne druge stvari, katere lahko nabavite kot božična darila za svoje drage in prijatelje. Da bomo strankam v tem oziru lahko zadovoljivo postregli, imeli bomo urad našega lista prihodnji teden odprt vsak ve- njihov delokrog se vedno veča in z njim velika odgovornost ognjegascev. Mestni župan ni v tem oziru podal še nobene iz-j a ve. govska zbornica mesta Joliet je razpisala kontest za nagrado vsem trgovcem in podjetnikom, kateri izmed njih bo imel najlepše dekorirano okno svoje trgovine. Imenovanih je sedem sodnikov, ki bodo vsak večer te dni ogledavali okna prodajaln in njih naloga je določiti prvenstvo v tem oziru. Ta tekma je velike vrednosti za trgovce. Kajti to bo nekaka gonilna sila, ki bo gnala trgovce in podjetnike, da bodo krasili kar najlepše svoje trgovine za praznike. Mesto z lepimi okrašenimi okni je mesto, ki zasluži pohvalo. Zato bo to veliko pomagalo k še boljšemu ugledu našega mesta. Novo tovarno dobi Joliet. — Kakor se poroča, se bo v kratkem zgradila v našem mestu Kaj se pozna par dolarjev? Tisti, ki so iztaknili kje delo, so srečni. Vsaj za življenje zaslužijo. Premogarji v La Sal le okraju smo brez dela, okrajne oblasti pa kupujejo premog iz neunijskih majn, iz Kentucky-ja itd. Ko se je te dni obdrža-valo zborovanje okrajnih u-ra dni kov tega okraja, je unij- ska podružnica št. 800 ^ [naznanja, da bo urad zaprt v atreatorja odločno protestirala soboto, 24. decembra in v sobo- proti takemu ravnanju. Urad- to, 31. decembra, to je dan mki se seveda izgovarjajo, da !pred Božičem in dan pred Nose je naročilo delo najnižjemu vim letom. Vsa poslovanj ki ponudbeniku, a da se ni pre- bi se morala vršiti y soboto lskavalo, je li to premog iz 94. in 31. decembra se bodo vr- * f„Lne:_ J?a t ,šiIa en dan PoPreje, to je v pe- jtek, 23. in 30. decembra ob navadnih urah popoldne in zve- Pridelke smo pospravili in sedaj čakamo, kedaj nam pošljejo od zgoraj belo odejo, da nam prek vasi zemljo za prihodnje leto. Naj končam in ob koncu pozdravljam vse čitatelje tega lista in vsem želim prav vesele in srečne božične praznike! Joseph Gregorc. -o- NAZNANILO. North Chicago, HI. Iz urada North Shore Building and Loan Association se najbrže samo izgovor. Na ta način Illinoičani samo rušimo domačo obrt v lastni državi. Škrlatinka je te dni hudo razsajala tod okrog. Več otrok je resno obolelo. Oblasti in zdravniki so na delu, da se bolezen omeji. Stariši, pazite na svoje otroke zlasti v tem ved- ijUMiillttllUillillilHIllM^ nova tovarna J. D. Strutzel < no spreminjajočem se vreme- cer. Prosi se vse delničarje, da upoštevajo to naznanilo. Ako je kdo, ki si misli denar izposoditi, je sedaj primeren čas in denar lahko dobi v kratkem času. Želeč vam vsem vesele bo-(Dalje na 3. strani.) za posredovanje nosilo živež, kako je kupil vinograd in potem tudi vilo. Radič je radi tega članka tožil Peršiča. Sedaj je bila o tem razprava na sodišču v Zagrebu. Sodnija je Peršiča oprostila, ker se mu je posrečilo doprinesti dokaz resnice. Pred sodnijo je Peršič opisal pot gospodarskega povzdi-ga Stjepana Radiča. Kot dijak in potem kot književnik v Zagrebu je bil siromak. L. 1911 je v Zagrebu otvoril svojo knjigarno. Tudi kot trgovcu mu je slabo šlo, vsled česar je njegova soproga Marija, po rodu Čehinja, izjavila, da bosta s soprogom morda odšla v Prago, kjer knjigarne boljše uspevajo. Radičevo gospodarsko stanje pa se je mahoma spremenilo, ko se je začela vojna. Leta 1916 je Radič v Moslavini kupil posestvo, obstoječe iz 5 oralov vinograda in 8 oralov njiv, za 90,000 kron, kar danes predstavlja 9 milijonov kron. Leta 1922 je na Pantovčaku v Zagrebu kupil za 190,000 Din zemljišče s staro hišico ter dal sezidati vilo, ki je stala gotovo čez 2 milijona kron. Ker je imel že od I. 1903 hišico v Ma-djašni ulici v Zagrebu, je bil 1. 1923, predno je to hišico prodal, trojni hišni posestnik: imel je hišico v Madjašni ulici, hišico na Pantovčaku in poleg nje novo lepo vilo, ki je kajpada vpisana na ime njegove žene, da more Radič svetu objaviti, da nima nobenega imetja. Med vojno so ljudje nosili Ra-diču v hišo živež, ker je ljudstvu skazoval "pomoč". Ta pomoč je bila v tem, da je ženam pridobival vojne podpore, da so se dosegli predlogi za vojno oprostitev ter da so se frontaši zadrževali kot bolniki v bolnišnicah. Peršič je na sodniji opisal, kako je sam večkrat videl na lastne oči kmetske ljudi, ki so prinesli živež v Radičevo trgovino. Ako je kak kmet prišel ter vprašal: "Kje je gospon Radič?" in ako je kaj prinesel s seboj, mu je gospa Radič zaklicala: "Tukaj zadaj je, pridite sem!" Ako pa je kmet prišel praznih rok ter vprašal za Radiča, je žena odgovorila: "Nema ga." — Ker se je torej Peršiču dokaz resnice posrečil v celoti, ga je sodišče oprostilo vsake krivde, Radiča pa obsodilo, da plač?. tisoč dinarjev stroškov in takso za sodbo. * PODLISTEK * l»illll.lllltll|lt«:«tl1 ritJIfcifIUIll !if Illlll tJl Uf Ji LKiiUliilbilEl III 1111 IltCIllIDltlla HlHIllIliJtllU Rev. K. Zakrojiek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. Prav izvrstno je bilo. Šel sem nazaj na klopico na Drašlerjevo dvorišče, vzel iz žepa nožek, še amerikanski je bil, in začela se je operacija. Ker je bilo debelo, kakor kaka debela "bunka", imel sem je skoraj dovolj za enkrat. Ko sem šel potem nazaj, sem našel pod drugim drevesom — pa zopet na cesti, — še eno, še boljše. No, tako sem se nekoliko "namakal" in kaj sem hotel drugega, kot zopet "konjička" v roko in — nazaj proti Preserju. Borovnica je krasni, romantični kraj. — Leži prav ob vhodu v veliko gorsko kotlino, ki sega daleč v krimsko pogorje. Najmanj pet mil.Ve dolga ta kotlina. Od treh strani je omejena z visokimi vrhovi, ki so zaraščeni z visokimi hojami. Spodaj je pa popolna ravnina, po kateri se vije bistra Bo-rovničica, po kateri švigajo lepe bistre postrvi in druge ribice. Izvira pa v takozva-nem Peklu. — Zopet "Peklo." Bog ve, zakaj imajo Borovničani tako radi peklo, da imajo na eni strani vas Peklo, na drugi pa prostor Peklo. Ta izvirek, to Peklo, je baje nekaj silno romantičnega. Eaj> ni nič manj romantično, ali pa še bolj kakor Vintgar na Gorenjskem. Jaz ne bom tega trdil, ker v Peklu še nisem bil, dasi ni to zame nič častnega, ker toliko lokalnega patriotizma bi bil moral imeti že kak dijak, da bi si bil vsaj krasote svoje najožje domače grude ogledal. Pa v svojo sramoto moram priznati, da nisem še bil ne na Krimu, do letos ne v Rakitni, ne v Peklu, da, še celo Bevk nisem videl. Samo od daleč sem jih to maja jih bom namreč petdeset in je Abraham že "tiket" kupil, da me obišče. — Glede "Pekla" pa ne vem. Najbrže bo treba še odložiti za prihodnjo spomlad. Borovniška vas je jako mična slovenska vasica z lepimi hišami, ki vse kažejo na blagostanje prebivalcev. Ker ima bistra Naročajte najstarejši sl»v venski list ▼ Ameriki "Ameri. kanski Slovenec!" Farna patrona v Borovnici je sv. Marjeta, ki ima lintverna priklenjenega na ketni. Baje je to preserski ^lintvern", ki je včasih v svoji jezi mahnil po morostu, pa so nastale velike povodnji. Voda je segala včasih prav do Borovnic. Sv. Marjeta je zato patrona vseh onih Borovnišca precej padca predno jo zavije fara in cerkva, ki stoje pri vodah ali moč- cez morost v Ljubljanico, so podjetji Bo- virjih, kjer so bile pogoste povodnji Tako rovničani izvabili moči te "hčerke Krima" so si jo tudi Borovničani izbrali za svojo in postavili več dobro idočih "žag" ip mli- patrono, da jih je varovala in jih še varuje nov ob njej« strugi. In Borovnišca je prav pred lintvernom povodnji, pridna hčerka očaka Krima. Prav krepko Borovnica je tudi železniška postaja na jim zene te žage, da čuješ daleč naokpli tj- progi Ljubljana-Trst. In sicer za časa Av sti prijetni pesniški "Žag! Žag! Žag!" Ob — —„_ T teh žagah pa se kopičijo velikanske skladovnice desk, debelih, srednje debelih, manj debelih,, ozkih,, manj ozkih, srednje ozkih in še bolj ozkih- Da, prav kakoršnih hočeš. In te deskfif so zlate, ker so že ; * denarnic Borovničanom pozlatile z lepimi občudoval Glede Rakitne sem popravil za- pekinčki. izvažajo jjh morda po celi Ev mujeno jjedaj, v petdesetih letih, drugo le- ropi. strjje je bila to prva postaja za Ljubljano. Sedaj so pa med njo in Ljubljano že kar tri: Brezovca, Notranje Gorice, Preserje. Baje mislijo še četrto narediti na Viču> ki ne bo nič odveč, za Vičane namreč. - Najznamenitejša je pa Borovnica po svojem velikanskem mostu, ki veže dve strani vhptja borovniške gorske kotline._ Dandajipg tafci-le mostovi po syetu ijisp nič novega. Toda takrat, ko še niso poznali cement, ko so zidali še s samimi rezanimi kameni in opeko, takrat pa postaviti tako visok in tako velikanski most, pa ni bila malenkost. In trden mora biti. Veliki vlaki dirjajo že blizu sto let po njem dan na dan. Pa se mu še prav njč ne pozna starost, pa tudi ne onemoglost. Njegovo veličino pozna človek šele, ko pride podenj in ga občuduje zdolaj gori in meri z očmi razne dimenzije na daljavo, širjavo in visokost. In prav res, da se ne sme Borovničanom zameriti, če so tako ponosni na ta svoj most Saj so lahko. Vsaka druga vas bi bila. Škoda, da ga ne morem naslikati, da bi ga pokazal vsem čitateljem "Spominov", ki ga še niso -.deli. Vsi bi ga občudovali/ In ko sem krevsal po teh lepih božjih krajih, sem se pa seveda spominjal tudi svojih znancev in prijateljev, katerim je tu v tem lepem kraju, pod tem veličastnim mostom, tekla zibelka. (Dalje sledi.) : Dmvbd od 9:00 *fatr*j poldne. Ob tortah in aobotih do S i 10 KAPITAL IN PREBITEK: $3Q0/XJQM PROMET IN VIRI NAD $3300,00040 S. D. TELSER 2205West 22nd Str., Chicago, 111. Phone Canal 5496 Vsakovrstna zlatnina, dragulji, ure, zapestnice, zelo krasne predmete za božična in novoletna darila. Proti gotovini ali na lahka odplačila. Nikjer cenejše ali boljše blago. — Pridite pogledat, da se sami preprečite. Safer . * ••' AMERIKANSKI SLOVENEC ■ ■*■ r-- ............. - Sobpta, 17. ^ecem^ra 1927. STAR TRIK KAZNJENCEV. V Olomucu se je zavaroval feta 1911 veleposestnik Ladislav Toman pri berlinski zavarovalnici Victoria za 95,000 K. Zavarovalno polico je izročil svojemu prijatelju solicitor ju Zajiček-u. Nekega dne je spoznal Toman na Dunaju nekega moža, ki mu je bil popolnoma podoben. Zvabil ga je na Moravsko, kjer ga je ubil. Crez čas so ga aretirali na kolodvoru u Brnu. Pred porotnim sodiščem v Uherskem Hradišču je bil obsojen na smrt, nato pa od cesarja pomiloščen na dosmrtno ječo. Njegov komplic Zaji-ček pa je bil obsojen na 12 let težke ječe. Nedavno je hotel Toman že pobegniti. Skril se je v zaboj, ki so ga imeli odposla-ti. Po naključju pa so njegov načrt odkrili. Nato so ga premestili v neko jetnišnico v Olomucu, kjer pa je obolel. Preiskali so ga z rontgenovimi žarki ter dognali, da ima v želodcu več železnih predmetov. Te dni ga je primarij dr. Smo-ler operiral ter razbremenil njegov obteženi želodec. Breme, ki ga je nosil Toman v želodcu, je obstojalo iz dveh kosov železa, dolgih po 23 cm in po 4 mm debelih, 27 cm dolge železne žlice ter ročaja zajemalke. Dr. Smoler je bolniku odrezal 23 cm dolg kos črevesa. Operacija je uspela. Toman je nosil železne predmete 4 mesece v želodcu. -o- NENAVADEN SAMOMOR. Te dni se je pripetil v Varšavi nenavaden samomor. Neki starejši mož je zavil v cigareto dinamit. Nato je cigareto prižgal ter jo mirno pušil, dokler ni dinamit eksplodiral ter mu raztrgal glave na kose. REDEK PRIZOR NA PARIŠKI.ULICI. V nekem pariškem predmestju je ušel te dni bik na ulico. Med pasanti je nastala velika panika; vse je bežalo v veže in javne lokale. Kmalu je prihitel oddelek policije. Policijski stražniki so jeli streljati na pobesnelo žival iz revolverjev. To je bika še bolj razka- čilo, obrnil se je ter hotel navaliti na svoje preganjalce. — Medtem ga je pogodil policijski oficir s strelom iz puške v glavo in ga ubil. -o- DIAMANT V VOTLEM ZOBU Ekscentrična stara grofica na Angleškem je posedovala dragocen diamant, ki ga je skrivala iz strahu pred tatovi v veliki votlini enega od redkih zob, ki jih je še imela. Ko je nedavno umila, ji je vzela njena služkinja diamant iz zoba ter ga pridržala, z namenom, da ga pozneje proda, zase. Po naključju so to zvedeli dediči stare grofice, ki so ovadili služkinjo sodišču. Te dni se je vršila radi tega obravnava. Služkinja je bila občutno kaznovana, ukradeni diamant pa je morala seveda vrniti. 1100 MILJ NA MINUTO. Zemlja tehta 4643 trilijonov ton in se pregiblje z brzino 1100 milj na minuto v razdalji 93 milijonov milj od solnca. -o- NEPRIČAKOVANA SREČA. William Shoemaker je eden izmed 150 dedičev Emrichove-ga imetja, ki je cenjeno na 500 !milijonov dolarjev in se nahaja v New Yorku. Ko je Schoema-iker zvedel o nepričakovani .sreči, je luščil pri nekem farmarju koruzo. Nič ni bil vzne-'mirjen; luščil je dalje; rekel je, delo mora biti zgotovljeno. -o- STEKLENI NEBOTIČNIKI. Če bomo doživeli, bomo videli hiše iz stekla. V New Yor- ku so že sedaj nekateri, ki se bavijo s to zadevo. Pravijo, da bo steklo nadomestovalo opeko in kamenje. Imelo bo tudi to prednost, da bo dopuščalo vijoličnim žarkom priti do prebivalcev v takih hišah. Kakor znano, so ti žarki velikanske 1 važnosti za človeško zdravje. | -o- KAKO SE NAPREDUJE. John R. Thompson, lastnik i več restavracij, ki je prišel pri svoji prvi restavraciji z dobro kavo do slave, ko je imel le: malo denarja, je danes vredno njegovo imetje 6 milijonov dolarjev. — Mnogo je tudi drugih lastnikov restavracij, a malo je Thompsonov. -o- REKORD ZA LUŠČENJE KORUZE. Ferd Stanek, Ft. Dodge, la., je v štirih letih dosegel trikrat prvenstvo v hitrosti za luščenje koruze.,V 80 minutah je nalu-ščil 15 bušlov. Taki kontesti so veliko več vredni, kakor pa za prvenstvo v rokoborbi. -o- KAKO LJUBI JEČO. Neke ženske so obiskale o-krajno ječo in so prišle do jetnika črnca, katerega so vprašale, kako mu dopade v ječi. Le-ta je odgovoril, da mu tako dopade, da ko bo enkrat prost, bo šel tako daleč, da bo moral plačati devet dolarjev za poši-Ijatev dopisnice v ta kraj. -o- |ŠIRITE AMER. SLOVENCA! I ŠIRITE AMER. SLOVENCA! I SI ¥ i 1 u BOŽIČNA VOŠČILA EVELETHSK1H TRGOVCEV IN PODJETNIKOV. Vesele božične praznike in srečno Novo leto! Zahvaljujemo se vam za dosedanjo naklonjenost, priporočamo se še nadalje; .vedno smo vam na uslugo z najboljšim blagom. THE FAIR STORE Eveleth, Minnesota. m 9 a Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želi vsem PEOPLES STATE BANK Eveleth, Minnesota. CITY MEAT & GROCERY CO. 117 GRANT AVENUE EVELETH, MINNESOTA. GEO. J. BRINCE, Pi op. Zeli vesele božične praznike in srečno Novo leto. Dr. L. W. Kukar Range Hardware & — Slovenski zobozdravnik — Furniture Co. želi vsem vesele praznike in THE WINCHESTER STORE srečno Novo leto. 319 Grant Ave., Eveleth EVELETH, MINN. Phone: 10 A. F. Cherne Co. PLUMBING and HEATING CONTRACTORS Phone No. 65 Eveleth, Minn. Vesele praznike in srečno Novo leto želi vsem D. Jeromes Dry-Goods 212-214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. 5* Golden Rule Store Dry-Gcods, Clothing, Shoe3 for men, women and children. THE STORE WHICH SALES FOR LESS. Eveleth, Minn. "HOME BREAD" is your best food. — Eat more of it! Hendrickson's Bakery 41S Monroe St., Eveleth, Minn. Uradniki in direktorji OD First National Bank Eveleth, Minnesota. tem potom voščijo svojim klijentom, vlagateljem in prijateljem vse najboljše za božične praznike, kakor tudi srečno in zdravo uspeha polno Novo leto! J. J. SEDEY GROCER! J A in MESNICA 115 Grant Ave., Eveleth, Minn. Vesele božične braznike in srečno Novo leto vsem odje-n alcem naše trgovine in se priporočamo še za naprej! The Model Store SAM PRESS Eveleth, Minnesota. Kupite vase božične darove tukaj za primerne cene. Helps Hardware Co HARDWARE — RADIO Paint - Glass - llntertaking 312 Grant Ave., Eveleth, Minn. Phone: 58 Wm. Nancarrow TOBACCO — CONFECTIONARY NOTIONS and MAGAZINES. 102 Grant Avenue, EVELETH, MINN. Phone: 676 R. & R. Garage J. E. Rajanen, Prop. SALES - BUICK - SERVICE 118 Grant Ave., Eveleth, Minn. Rauma & Jarvey Hardware — Furniture — Plumbing — Heating. HOME OF PETTER FURNITURE & HDW. 414 Pierce St., Eveleth, Minn. Phone: 710-W Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi u The New Bakery AUGUST H. PRATULICK. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vas rojak J. A. Ambrozich —KROJAČ— Eveleth Hdw. Co. 114 Grant Avenue SHELF & HEAVY HDW. STOVES & FURNITURE ON. MERIT. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim mojim prijateljem in odjemalcem A. C. NEMANICH Prvi West Eveleth Store za Ford potrebščine. NAŠA BANKA VEDNO SKUŠA DAJATI SVOJIM KLSJENTOM IN VLAGATELJEM TAKO POSTREŽBO, DA OSTANEJO NJENI TRAJNI PRIJATELJI! Dovolite, da smo za naprej tudi vam na razpolago! Miners National Bank Eveleth, Minnesota. VARNOST JE PRVA — POTEM PA POSTREŽBA! ČEVLJE in GALOŠE in vsa obuvala se kupi najboljše pri E. RESMAN gtf 420 Pierce St., Eveleth, Minn. Eveleth Plumbing & Heating Co. PLUMBARSKA DELA. 406 Grant Ave., Eveleth, Minn. Phone 187-W City Drug Store Casey & Mather — THE REXAL STORE — Eveleth, Minn. H. J. SCHULZE -:- DENTIST -:-302^2 Grant Avenue First Nat'l. Bank Bldg. EVELETH, MINN. WIITAMAKI'S eveleth leading jeweler 213 Grant Ave., Eveleth, Minn. Se priporoča za nakup božičnih daril in želi vesele praznike ! Dr. D. J. Lommel ZOBOZDRAVNIK 18-19 Peterson Block, Phone 138 EVELETH, MINN, se zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se dalje priporoča ter želi vesele praznike. VESELE IN SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE vsem naročnikom in oglaševalcem "Amer. Slovenca" na Evelethu in okolici! J Johana Kastelic in Antonija Nemger — ZASTOPNICI. — JOE BALDI GROCERIES and MEATS Cene zmerne - dobra postrežba Eveleth, Minnesota. Phone: 117 Vsem prijateljem in znancem voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto! Anton Fritz —-GOSTILN A.. — 110 Grant Ave. Eveleth. Dr. Bert Tippet DENTIST Bratulich Bldg. 412 y2 Zones Street Eveleth, Minn. Phone: 630 Srečno Novo leto in vesele praznike vsem želi Otto R. Nelson COAL, SAND and GRAVEL. Eveleth, Minn. Phone: 160 Lester Sagen Pridite pogledat našo razstavo pohištva, boste videli, kako bo izgledalo v vaših sobah. Edini "Model Furniture Display Rooms On the Range" Vesele božične praznike želi A. A. TROST ADVOKAT Miners' Nat'l. Bank Bldg. Eveleth, Minn. Phone 361 CHEVROLET - Economical Transportation Firestone Tires — Avto potrebičične. STEPETICH BROS. EVfeLETH, MINNESOTA SERVICE GARAGE. Rojakom se priporoča v naklonjenost. AUGUST PACIOTTI MEAT PROVISIONS AND FEED — WOOD AND COAL — 512 Haye* Street, f, Eveleth, Minnesota. VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! VSEM ŽELI VESELE PRAZNIKE IN SUEČNO NOVO LETO MICHAEL F. TEPLICKY ODVETNIK 409 Vz Grant Avenue Eveleth, Minnesota Telephone 64 Sobotq, 17. decembra 1927. j^^^^ooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooo-ooooooo r---—-^ Slovenska Ženska Zveza Ustanovljen« v Chicago, 111., 19. decembra, 1926. GLAVNI ODBOR ZA LETO 1927: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. Podpredsednica: Miss Katie Triller, 9736 Ewing Ave., South Chicago, III. Tajnica: Mrs. Julia Gottlieb, 1845 W. 22nd St., Chicago, 111. Blagajničarka: Mrs. Matilda Duller, 2241 So. Lincoln Street, Chicago, 111. Nadzornice: Mrs. Jennie Ožbolt, 231 Moore St., Barberton, Ohio. Miss Ljudmila Kušar, 1936 S. Kcnilworth Ave., Berwyn, 111. Mrs. Mary Vidmar, 770 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. Prosvetni odsek: r Mrs. Julia Gottlieb, tajnica književne matice. Mrs. Margareta Kozjan, 1220 Eiler Ave., Pueblo, Colo. Mrs. Jennie Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton, Ohio. Publikac:j&ki odbor: Mrs. Fany Jazbec, urednica Glasila, 2249 \V. 22nd Street, Chicago, 111. Mrs. Bara Kramer, 476 Kansas St., St. Francisco. Cal. Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Av., Sheboygan, Wis. Svetovalke: Frances Tanko, P. O. Box 253, Gilbert, Minn. 1 .6. Pauline Osolin, Box 492, Forest City, Pa. Mrs. Mary Godec, 522 N. Water St., Sheboygan Wis. Mrs. Mary Plantan, Box 287. West Linn, Ore. Mrs. Dorothy Dermeš, 236 Myers St., Steelton, Pa. Za vsa pojasnila glede ustanovitve in poslovanja podružirtc se obrnite na predsednico Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis., denarne prispevke, namenjene za glavni urad pa po" jite tajnici, Mrs. Julia Gottlieb, 1845 W. 22nd Street, Chicago, 111., in sicer najpozneje do 25. vsakega meseca. Vse dopise, i imenjenc za Glasilo Zveze, pa pošljite direktno na list Ameril: ;:>ski Slovenec, 1S49 W. 22nd Street, Chicago, 111. AMSglEAMSjq SLOVENEC Stran 5 OOOOOOC JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Obletnica Slov. Ženske Zveze. Devetnajstega decembra bo poteklo leto dni, odkar se je v Chicagu ustanovila S.Ž.Z. Prvi letnik zgodovine je najtežje pisati. V prvem letu je nemogoče dosti doseči. Vse je še bolj negotovo, nejasno. _ K večjemu, da se opazi steza, po kateri korakamo. — In vendar lahko Slov. Ženska Zveza tudi že v prvem letu zaznamuje napredek, in sicer tak napredek, ki ga ni nihče pričakoval — še jaz sama ne, dasiravno rada veliko pričakujem. Z upom in strahom se na« je peščica žensk podala na pOt za ženske ideale — za žensko združenje. — Šumelo in ropotalo je od vseh strani na nas. Očitalo se nam je predrznost in vsiljivost« "Kaj vas je treba, ali nimamo že zadosti društev? Iz tega ne bo nikdar nič. En čas boste rogovilile, potem bo pa vse skupaj zaspalo." — Take in enake so bile tožbe in prerokbe. — "Pojdi se solit s svojo Zvezo", mi je dober "prijatelj" svetoval. Tožile so mi tudi prve boriteljice in ustanoviteljice podružnic. kako jih smešijo, jim delajo zapreke. A vse ni nič pomagalo. Zveza je rastla in se razširjala kljub vsemu na-sprotstvu. Šele januarja bo leto dni, odkar uradno posluje, in glejte njen naraščaj! Ima 15 podružnic, nad 600 članic in tisočak v blagajni. Znane so mi organizacije, ki jim je vzelo več let, da so prišle do tako številnega članstva kot ga"je naša Zveza v enem letu pridobila. Ona neznatna peščica drznih in pogumnih žensk, ki so pred letom dni ustanovile Žensko Zvezo, ta peščica se je pomnožila že v precej močno armado. _ Steza, ki je bila od kraja še nepoznana in v meglo zavita, se čedalje bolj jasno kaže ter nam kaže, kod naj hodimo. Pa zakaj je tak napredek pri Ženski Zvezi? Odgovor je lahek: Ker je bila nad vse potrebna! Ženske naše so uvidele potrebo svoje lastne organizacije, zato so se je tako naglo oklenile. Uvidele so, da le v skupnosti je moč. Ce hočemo kaj doseči bodisi že kjerkoli, kar ena sama ne zmore, bo skupina gotovo dosegla. — Veliko, neprecenljivo veliko bo naša Zveza lahko dobrega storila za svoje članice in za slovenski narod sploh, posebno tukaj v Ameriki. V namenu, ki si ga je Zveza začrtala, beremo: Širiti izobrazbo in kulturo med svojimi članicami, vzgajati naše žen-stvo v slovensko-ameriškem duhu, pomagati jim do ameriškega državljanstva, skrbeti svojim članicam za primeren pogreb. Ali si morete misliti še lepšega namena? Zato pa ta naša organizacija tako bujno raste, ker ima tako trdno in lepo podlago. Naše ženstvo to vidi in zato hiti pristopati pod okrilje Zveze. Sčasoma, ko organizacija še bolj naraste, bi Zveza mogoče lahko posvetila svojo pozornost našim bednim zasužnjenim rojakom, ki zdihujejo pod italijanskim nasilstvom. Lahko bi stopile v zvezo s starokrajskimi organizacijami ter ž njimi skupno delovale v tem oziru. Vendar prva naša naloga naj bo domače ognjišče. Naj-prvo se bomo posvetile naši mladini, ki je naša bodočnost in katera naše pomoči najbolj potrebuje. Medtem pa ne bomo pozabile na sebe — na matere. Cim bolj duhovite in izobražene bodo matere, lažje bodo vzgajale svojo mladino. Cel svet kriči po 4obrih materah. Ali ne bi mogla naša Zveza prispevati k temu klicu sledeči odgovor: "Da, če hočete imeti dobre matere, pridite jih iskat med slovensko ljudstvo. Me smo in bomo ohranile tradicije naših slovenskih mater. Zapustile bqroo svojim otrokojn to, kar smo od lastniji mater prejele, in to je naša vera in naša narodnost. Ti dve narodni svetinji bomo čuvale, da jih v vsej svoji lepoti zapustimo našim hčerkam in sinovom. — Mati, ki je verna, in mati, ki je narodna, ni nikdar slaba mati! Slov. Ženska Zveza si bo torej po svoji moči in zmožnosti prizadevala dvigniti vprašanje mladinske vzgoje. Z raznimi spisi in navodili bo pomagala materam pri tem težkem delu. Obrnila se bo na osebe, ki imajo z našo mladino največ opraviti, da podajo svoje misli o pravi krščanski vzgoji našega mladega naraščaja. S tem bo Zveza vršila najbolj važno nalogo svojega programa. In če doseže uspeh pri tem tako perečem vprašanju, je njen cilj dosežen. Zatoraj Slovenke po Ameriki! Ali ni vaša dolžnost, da se nam pridružite? Nikar ne čakajte na zadnje, bodite med prvimi! Prej ali slej boste sprevidele, da je vaša dolžnost in v vašo korist, da postanete članice Slov. Ženske Zveze. Pridite torej in ne odlašajte! Srce vas gotovo mora vleči k nam, k naši Zvezi. Ne ustavljajte se temu klicu! Kar pridite! Pomnožite naše vrste, da bo S.Ž.Z. ob drugem letniku štela pet tisoč članic! Vsem članicam pa kličem: Na plan in na agitacijo za Slov. Žensko Zvezo! Mane Prisland, predsednica. -o- ZAPISNIK PRVE KONVENCIJE SLOV. ŽENSKE ZVEZE, KI VRŠILA 7. IN 8. NOVEMBRA 1927 V SLOVENSKI KVENI DVORANI, CHICAGO, ILL. (Dalje.) SE JE CER- Četrta seja, dne 8. nov. pop. Predsednica otvori sejo z molitvijo ob 2:30 popoldne. Nadaljujejo se pravila. Kot zadnjo točko se doda o-brednik pri pogrebih umrlih članic. 1. V slučaju smrti kake članice naj se vse članice podružnice pogreba udeleže. V znak spoštovanja naj si vsaka članica pripne belo rožo na prša, katero potem položi rajni sose-stri na gomilo v zadnji pozdrav. Predsednica ali tajnica podružnice naj pri odprtem grobu prečita ali govori sledeče besede: Žalujoči sorodniki in prijatelji pokojne, žalujoče sose-stre: — V tihi grob moramo zopet položiti truplo ene izmed naših sosester, in sicer topot naše nepozabne sosestre X. Položiti jo moramo k sladkemu spanju v naročje matere zemlje, kamor ji bomo sledili enkrat tudi mi. Izginila je iz naše srede, izginila izmed sorodnikov in prijateljev, katere je ljubila in med katerimi je ostati želela. Toda neizprosna smrt se ne ozira na zapušče-nost otrok, se ne ozira na tugo sorodnikov in prijateljev, ne, pokojnica se je morala ukloniti svojemu Stvarniku. Res, zapustila je dolino solz, vendar, sestre, ne žalujmo preveč, ker sveta vera nas uči, da za trpljenjem pride krona neminljive slave. Spominjajmo se pogosto njenih dobrih del ter molimo za pokoj njene duše. Oče naš . . . Češčena si Marija .. . (trikrat). Bog ji daj večni mir in pokoj . . . Naj v miru počiva! . . . Žalujoče sestre: — Prišel jc čas, ko moramo zapustiti našo rajno sestro. Preje pa si še obljubimo, da j c bomo ohranile z molitvijo v vednem spominu in da tudi njeni dragi ne bodo pozabljeni. Spi v miru, Ti naša nepozabna sestra! Večna luč naj Ti sveti. Zapuščamo Te v upanju, da skozi križ trpljenja in usmiljenja se snidemo zopet nad zvezdami. (Dalje prih.) -o- IZ URADA GLAVNE PREDSEDNICE S.Ž.Z. Sheboygan, Wis. Oni članici, ki mi je zadnji teden poslala pismo in se ni podpisala, bodi povedano, da se jaz na pisma brez podpisa ne morem ozirati. Če torej hoče, da njeni želji ustrežem, naj mi svoje ime sporoči. Vsebina pisma in ime ostane seveda stroga tajnost. Marie Prisland, preds. -o- IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 2 S.Ž.Z. Chicago, 111. Vsem članicam naše podružnice se tem potom uljudno naznanja, da se bo naša prihodnja seja vršila dne 22. decem-j bra v navadnih prostorih in navadnem času. Ker imamo več zelo važnih točk za rešiti, kakršnih sploh pri slabi udeležbi rešiti ne moremo, zato ste pro-šene vse članice, da se te seje prav gotovo v velikem številu udeležite. Volile bomo tudi odbor za prihodnje leto. Ob tej priliki opozarjam tudi vse one, ki še niso poravna- J|m4 Headquarters for Gifts that Keep on Giving PRIHRANJENI Postanite član našega božičnega kluba. Vaši dolarji, ako jih vložite v našo banko, vam bodo pomagali k uspehu m neodvisnosti. Vzemite te shranjene dolarje iz svojega žepa, ter jih vložite na hranilne vloge, s tem jim daste priliko, da bodo delali za vas. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, EX. _OTTO KASPAR, predsednik. Sigurna banka za vlaganje prihrankov. KRASNO DARILO BOŽIČ! Je "Toast-Over Toaster" Leta in leta bo ta dar spominjal sorodnike ali vaše prijatelje na vas. Peče dva kosa kruha hkratu in sam obrača automatično kruh, ne da bi ga morali vi zaobračati. Prodajamo jih od $2.75 do $12.50 Lepo atraktivno zavite v lepi božični papir, vse pripravljeno za odposlati po pošti. FIDELITY ELECTRIC CO FR. SCHONTA, lastnik 2049 West 22nd Street Chicago, 111. I-". » / _ n le svoje mesečnine, naj to pri tej priliki store, da ne bodo črtane. Vsaka ve, kaj je njena dolžnost. Toliko v pojasnilo, ker ob koncu leta mora biti vse v-najlepšem redu. Torej na svidenje v četrtek, 22. decembra. Končno želim vsem gl. uradnicam in sploh vsem članicam Zveze prav vesele božične praznike in srečno Novo leto! S pozdravom, M. Brišar, tajnica. -o- IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. S S.Ž.Z. Indianapolis, Ind. Tem potom se članicam naznanja, da bomo imele glavno sejo v sredo, 21. decembra zvečer v navadnih prostorih. Tega vabila ne smete prezreti, kajti važno je, da se te seje vse udeležite, pa tudi, da pripeljete seboj svoje prijateljice, katere želijo pristopiti k podružnici. Ta seja bo zadija v tem letu. na kateri bo volitev odbornic za prihodnje Jeto. Vsaka sestra naj gleda na to, da bo volila-take članice v odbor, ki so po-j kazale, da so za napredek Zveze in za slogo, ker le na ta način nam je napredek zagotovljen. Mir, sloga in sesterska ljubezen naj vlada med nami. Na zadnji seji meseca novembra je precej članic izosta- lo, da niso prišle na sejo. Ta mesec je volitev, torej je dolžnost, da se seje udeležite. Za rešiti imamo tudi več drugih važnih točk. Bodimo složne in delujmo skupaj za procvit naše Zveze. Hvala vsem članicam naše podružnice za prijaznost in pomoč, katere so pripomogle, da smo tako napredovale.in nismo omagale, ali zaspale. Hvala tudi tajnici Mrs. Jenny Ger-bek, ki se jc zlasti trudila za napredek tega društva. Hvala vsem, ki ste se trudile in pripomogle do uspeha. Želim vsem Slovenkam, zlasti Članicam SŽZ., vesele božične praznike in srečno Novo leto. S pozdravom, Annie Koren, predsednica. Sva; Vsemu našemu ženstvu v Informacijo. — "Dečva", velika moda prihodnjega poletja. Preko vseh zaprek je sedaj za bodoče poletje upeljava "Dečve" končnoveijavno sklenjena stvar. Realizacija te lepe in široko pomembne, že p:*ed šestimi leti započete misli, je zasigurana. Zahvala zn i •> gre številnim izmed naših naj odličnejših osebnosti. Njih požrtvovalnosti in globokemu razume- vanju velepomembnosti in potrebe enotnega lepega, cenenega, praktičnega ženskega narodnega poletnega oblačila, katero je kreirano iz častitljive naše narodne noše s pomočjo slovite pariške velike mode stilskih oblek, katerih značaj služi oživotvorjenju naše "Dečve". Prepričani smo, da bodo tudi naše ameriške Slovenke z veseljem pozdravile in sprejele "Dečvo", pokazale s tem v svoji novi domovini ljubezen do svojega slovenskega rodu, nasi "Jugoslovanski Matici" in "Peejemu domu", pa bodo s tem dale mal gmoten prispevek. Vse -dame, žene, matere, dekleta ; vse ženske organizacije bode pozvala k polnemu odzivu v stari domovini jAkcija za propagando 'Dečve'. —o- 1050 ker težkega vola jje v zadnjem času kupil Piber-jnik Josip, trgovec z živino v jZajasovniku pri Motniku od nekega kmeta v bližini Vranskega. Drugi vol pa tehta 750 kg. Oba kupljena vola sta bila odgnana v ponedeljek, 21. novembra v Kranj na živinski semenj. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! M S "T , i Ustanov- ljeno leta 1912. & 2107-11 WEST 22nd STR., CHICAGO, ILL. "Domača trgov hišne potr a za vse Prišel je čas, ko se spominjamo svojih dragih in premišljujemo c tem, kako bi jih razveselili z darili, ki bi jim v resnici kaj koristili. Pridite k nam, o.a vam pokažemo predmete, ki so trajne vrednosti, katerih bi bili vaši dragi zeic veseli. Imamo velikansko izbero. Vse kar se potrebuje pri hiši, dobite v naši trgovini. Imamo tudi zalogo dobroznanih električnih radio. Ziasii na pridite k nam pogledat našo popolno zalogo igrač, ki so mnogo cenejše kakor kjerkoli v mestu. Proti gotovini ali na lahka odplačila. Zelo koristno darilo, krasni set za zajtrkvalnico ali "dinette" v različnih barvah lepo izdelano Cene od $19.00 dalje Podarite svojcem pohištvo za jedilno sobo, darilo, ki bo trajajoče. Izdelano trpežno inikrasno/ Krasno darilo za deklice so vozički za punčke, lepo izdelani, cene so raz-ilčne od $2.50 dalje. V zalogi imamo tudi več drugih lepih igrač za otroke. For Every Interior There is a HOME CREST rag that harmonizes so perfectly with the surroundings, that it seems to have been designed expressly for that particular room. HOME CREST Floor Coverings offer a wide range of prices as well as of patterns and colors. The various grades afford such a wide variety for selection that every home, regardless of style cif decoration or financial standing of the owner, can well afford to own one of these very fine rugs. They are now on display in our Rug Department. We suggest that you make it a point to call and see them. Lepo in koristno darilo je preproga, katerih imamo veliko izbero, raznih velikosti za vsako sobo, ceen najnižje v mestu. s Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 17. decembra 1927. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Is pnijiVitn prevel Dr. Rudolf Mol«. "Ali mar ne morem več delati tega, kar sem delal proti Hovanskemu?" je dejal sam sebi. "Naberem si čet ter bom napadal Švede, požiga], klal. To ne bo nič novega zame! Nihče se jim ni uprl, jaz se jim uprem; ko pride čas. bo vsa ljudovlada vprašala, kakor nekoč Litva, kdo je oni junak, ki se sam upa lezti levu v žrelo? Tedaj snamem eapko in povem: 'Glejte, to sem jaz, Kmitic'!" In polastila se ga je taka želja po tem krvavem delu, da je že hotel planiti iz izbe, veleti Kemličem, njihovim služabnikom ter svojim, da zasedejo konje in odrinejo. Toda preden je prišel do vrat, je naenkrat začutil, kakor bi ga nekaj pahnilo v prsi in vrglo od praga. Obstal je sredi izbe in osuplo gledal predse........ "Kako to? Ali operem s tem svoje grehe?" In zopet se je začel boriti s svojo lastno vestjo. "Kje pa je pokora za tvoje grehe?" je vpraševala vest. "Tu je treba nekaj drugega r "Česa?" je vprašal Kmitic. "S čim drugim lahko izbrišeš svoje grehe, če ne s kako službo, težko in neizmerno, a pošteno in čisto kakor solza ?. . . Mar je to služba, zbrati trumo razbojnikov in dreviti sp z njimi kakor vihra po polju in pustinji? Ali ne hrepeniš radi tega po njej, ker ti diši poboj kakor psu pečenka? To je pač zabava, ne služba — razbrzdanost, ne vojna, rop, no obramba domovine! — In tako si delal proti Hovanskemu, in kaj si dosegel? Saj so roparji, ki se potepajo po gozdovih, pripravljeni napadati švedske posadke, a kje vzameš druge vrste ljudi? Škodoval boš Švedom, a škodoval boš tudi domačinom, jim nakopal na glavo maščevanje in kaj boš dosegel ? Z lepim izgovorom se hočeš, bedak, odtegniti delu in pokori!" Tako je govorila Kmitičeva vest, a gospod Kmitic je vedel, da inia prav. in pograbila ga je jeza in žalost nad lastno voljo, ker je govorila tako bridko resnico. "Kaj naj počnem?" je rekel naposled, "kdo mi da dober svet, kdo me reši?" Tu so se začela šib iti kolena pod gospodom Andrejem, da je naposled pokleknil pri ležišču in začel glasno moliti in prositi i z" vse duše in srca: "Jezus Kristus, ti mili Gospod!" je govoril. "kakor si se na križu usmilil razbojnika, tako se usmili tudi mene! Saj hrepenim, dn bi se očistil svojih grehov, da bi začel novo življenje in pošteno služil domovini, pa ne vem kako, ker sem bedak. Služil sem onim izdajnikom, o Gospod, ne toliko iz zlobe, temveč baš iz nevednosti; razsvetli me, nav-.dahni me, potolaži me v mojem obupu in reši me v svojem usmiljenju, da ne poginerr..." Tu je zadrgetal gospodu Andreju glas, začel se je biti po svojih širokih prsih, da je kar odmevalo po izbi, in ponavljal: "Bodi rnilostiv meni, grešniku! Bodi rnilo-stiv meni, grešniku! Bodi milostiv meni, grešniku!" Potem je sklenil roke, jih dvignil kvišku ter nadaljeval: "In Ti, najsvetejša Devica, od krivovercev v tej domovini zasramovana, posreduj zame pri Svojem sinu, reši me, ne pusti me v mojem trpljenju in moji bedi, da bi ti mogel služiti, tvoja zasramovanja maščevati in ob smrtni uri Te imeti za zaščitnico pri svoji nesrečni duši!" In ko je gospod Kn.itic tako prosil, so mu začele padati kot grah debele solze iz oči, naposled je spustil glavo na ležišče ter dolgo molčal, kakor bi pričakoval uspeha svoje goreče molitve. Nastala je v sobi tišina in le močan šum smrek je prihajal od zunaj. Vtem so zunaj zahreščali ostružki pod težkimi koraki in dva glasova sta so začela pogovarjati : "Kaj mislite, gospod stražmojster. kam pojdemo odtod ?" 'Kaj jaz vem ?" je odgovoril Soroka. "Pojdemo, da le čimprej ! Morda celo k samemu kralju, ki ječi pod švedsko roko." "Ali je res, da so ga vsi zapustili?" "A ga ni zapustil Bog." Kmitic je urno vstal z ležišča. Lice je im£! jasno in mirno; stopil jc naravnost proti vratom, odprl vežna vrata ter rekel vojakom: "Imejte konje pripravljene! Čas je, da grpmo!" III. Med vojaki je nastalo živahno gibanje, saj so kaj radi šli iz gozda v daljni svet, a tembolj, ker so se še bali, da jih bo preganjal Boguslav Radzivil; stari Kemlič pa je šel v kočo, ker je vedel, da ga bo Kmitic potreboval. "Vaša milost hoče oditi?" jo vprašal, ko je vstopil. s "Da ! Spremiš me iz gozda. Ti poznaš vsa pota." ''Poznam, saj sem domačin. . . Kam pa hoče iti vaša milost?" "K Njegovemu Veličanstvu kralju." Starec je stopil osupel za korak nazaj. "Presveta Devica!" je zakričal. "H kate-. renui kralju ?" IZŠEL JE novi slovenski molitvenik z velikim tiskom IMENUJE SE: NOTARSKA DELA kot kupne pogodbe, pooblastila. izjave, afidavite za dobiti važe domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje JOHN JERICH — Notar — 1849 V/est 22nd Street, Chicago, III. Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M. Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepm oblike, fin papir, mojsterski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršne-ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv. AKO HOČETE SVOJE DRAGE POSEBNO RAZVE-SELITI ZA BOŽIČ, PODARITE JIM TA MOLITVENIK. Cena $1.50 NAROČA SE PRI: Knjigama Amer. Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. PREJELI SMO DRUŽINSKO PRATIKO ZA LETO 1928. Letošnja pratika je zopet prav zanimiva, brez katere gotovo ne bo zopet nobena slovenska hiša v Ameriki. Naročite jo dokler je v zalogi. Stane 25c. komad. Naroča se pri Knjigarni "Ameri-kanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, III. Za Božič. ) « ! Kakor vedno, tudi sedaj kupite pri nas i I t \ najceneje vsakovrstno obleko in dru-* go opravo za dom. bodisi za Vas, Vašo družino ali pa za božično darilo. -/Ayi ■V Mi ne zvišamo cene > kakor nekateri drugi delajo za Božič, a m pak prodajamo gotove stvari še ceneje kot preje. Pridite in prepričajte se. 3 Brezplačna darila Vašim otrokom. i t 1845 W. 22nd St., Chicago, » I j1 Dvojne znamke do Božiča - Double Stamps < Phone: CANAL 5903 PR VI JUGOSLOVANSKI POGREB NIK. V CHICAGO IS14 South Throop Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob časa pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse slučaje, kakor ženitovanja, trste in pogrebe. — Na razpolago vsem neč in dan. $3UUiMiramnnniiiicn!!iu:mo;iunni:iOT^ | Ako imate drage vknjižbe (2nd Mortgages), bende 1 S ali delnice, mi jih vzamemo v račun za zemljo, ki je v | I najboljšem kraju v mestu. .. | I Pošljite spodnji kupon. f = r~ MR. P. PERICH, Room 312 — 208 W. Washington St., Chicago, 111. Dragi gospod: Prosim pošljite mi brezobvezno natančne podatke in pojasnila glede vaših zemljišč. Illington Studio JOHN F. GLOME, Prop. FOTOGRAFSKI ZAVOD PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom m priporočamo n na-cofih ca premor — drva in pcata pohištva ob Sara actttva. Pokličite Tdafaat Roosevelt S221 LOUIS STRITAR •Bit W. Ste* Km. 2006 West 22nd Street (Near Rcbey St.) Phone: Canal 1807. Izdeluje vsakovrstne umetniške slike, ročno slikanje in povečanje. Phones: Canal 1267 Residence: Rockwell 4882 Rockwell 8740 FRANK E. PALACZ POGREBNIŠKI ZAVOD PROSTA UPORABA MRTVAŠNICE. Privatna ambulačna postrežba. — Automobili za vse slučaje. 1916 West 22nd Street Chicago, Illinois P. E. PALACZ, Direktor. LOUIS J. ŽEFRAN, Embalming Apprentice. ■ooo<>ooooooooo<>ooooooeo-ooooo<>oooooooo PISANO POLJE <>000000000<>000000000000000000000<>0<>0 lh M ai KAKO SO SE ODKRIŽALI VILJEMA II . . . (Dalje.) — Abdikacija je potrebna, — je rekel 0. novembra kancelar cesarju, — ?icer bomo imeli meščansko vojno. Ako ne storite prostovoljno, bo Reich^ tajT sklenil . . . Čete so nezanesljive. Koln je v oblasti delavcev in vojakov, v Miinchenu !.jo republika . . . Zahteva se celo abdikacija prestolonaslednika in namestnistvo za nje^ove-ga sina ... S socialisti se položaj se lahko reši, drugače pa republika neizogibna. Vi se morate prostovoljno umakniti. — Kaj še! Čete so zame. Jutri pojdemo zoper ljudstvo! — je odvrnil cesar svojemu sorodniku in kancelarju. — Če jutri cesar ne abdici-ra, bo delavstvo stopilo v revolucijo, — so pravili ministri. — To so bajke .\Faksa Radenskega, ki je star nasprotnik Hohenzollerjev, — so odgovarjali iz cesarjeve okolice in živahno premotrivali strategi-een načrt o vojaški akciji zoper dolavce in vojake, ki so se ieli že bratiti po ulicah nekaterih nemških mest. — Vojski na fronti je treba povedati—je rekel grof Schul-lenburg, — da se je pobunila mornarica, da je dogovorno z nezadovoljneži v ozadju krenila frontnikom za hrbet in preprečila dovoz prehrane. Cesar se je boril s samim seboj; zlasti mu ni bilo všeč, da se Hindenburg toliko obotavlja glede državljanske vojne. — Pa dobro, izognimo se ji. — se je cesar slednjič odločil, — toda takoj po premirju bom šel na čelu vojske v Berlin. — Vojska se bo vrnila uo-;mov s svojimi generali na čelu, I nikakor pa ne pod vašim po-jveljstvom. Vojska ni več z vajini! — je rekel general Gren-ner cesarju v oči. — Jaz zahtevam od vas in •od vseh poveljnikov pismeno izjavo, da vojska ni več z vrhovnim poveljnikom! Kaj pa prisega ? — V takem slučaju je prisega prazen nič . . . V tem težkem trenutku je prispela iz Berlina kratka brzojavka: "Vsi so stopili na stran ljudstva, jaz nimam zase ne enega vojaka." Tam vojska, tu častniki; vsi častniki ostav-ljajo svojega malika. Kaj storiti? Abdicirati? — Dvorjan Schullenburg je predlagal, da se cesar samo odreče dostojanstvu nemškega cesarja in da ohrani oblasti pruskega kralja. Vsi, celo cesar, so se oprijeli te rešilne bilke. In tedaj je cesar poslal svojo napol abdikacijo, ki je bila protiustavna in neresna. Nihče se ni hotel iznebiti cesarja Nemčije, marveč le Viljema II. Medtem ko so dvorjani pripravljali besedilo tega polovičarskega ukrepa, je kancelar objavil ta-le proglas: "Cesar in kralj se je odločil, da se odpove prestolu. Kancelar ostane, dokler se ne imenuje namestnistvo . . . Predlagal bo za nove-. ga kancelarja poslanca Eberta in razpis volitev v ustavodajno skupščino, ki naj odloči o bodoči vladavini Nemčije." (Konec prih.) Trije rudarji zgoreli. V ponedeljek 7. nov. okoli 23 se je zgodilo v premogoko-pu v Krmelu strašna nesreča. V rovu Veneel gori že več mesecev premog. Oddelki po C mož so vedno pri gašenju : u-gašene ostanke sproti spravljajo iz jame, tako upajo ogenj pogasiti, kar bo pa težko šlo, kakor trdijo stari rudarji. O-menjeno noč so gasili trije rudarji roženjeni Petje, pa fanta Kol ene in Hribar. Eden je z električno brizgalno brizgal vodo v ogenj, stoječ na lestvi, druga dva sta nakladala. Kar se vsuje velika goreča plast in pokoplje nakladalca. Na lestvi stoječi se ie hotel rešiti, pa lestva se je v obleko zamotala in revež je zgorel. Druga polovica oddelka — trije rudarji — so med tem pred rovom sedeli na zraku in se hladili. Ker le ni bilo tako dolgo tovarišev iz jame, so šli gledat in z grozo videli strašno smrt. V torek okoli poldne so izkopali e-I nega mrliča; nič ni bilo člove->ške podobe več — le kup o-J smojenega mesa in kosti. Dru-! gih dveh še niso našli. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. Priporočam se slovenskim družinam v Jolietu, 111. za naročila domačega peciva (cakes), bodisi lepo okinčanega, za svatbe ali godove, rojstne dneve (birthday cakes) z napisom, kakor kdo želi. Pecivo za vsakovrstne prilike. Boljšega ne dobite nikjer. Priporočam se tudi za naročila veseličnim odberem. Poskusite, ne bo vam žal! MISS MARY PAPESH 1602 No. Hickory St.. Joliet, 111. Phone 1361 J. Širite "Amer. Slovenca"! A. WENCEL'S DAIRY \ J pasteurized Milk and Cream ^ Slovenska mlekarna. WHOLESALE and RETAIL 1813 W. 22nd Str., Chicago, 111 Phone Roosevelt 3673 .1 * 1 \ Steklenic?. MLEKA pomeni steklcnico dobrega zdravja. Našo K ^ mleko ic iz KI wood farm. kjer so krave preiskane od živinozdravnikov, v Ji kakor zahteva zakon. N'i zdravejše pijače r^a svetu, kakor je mleko. Jk Posebno sveže mleko za dojenčke od "Guernsey" krav, ki so pomolze-A i u* zjutraj, opoldne se že mleko. prodaja. * | Naša specijaliteta: DOMAČE SIROVO MASLO in SIR. f ^ ' — Dobro meso - Dobra postrežba se dobi le ▼ dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveie. kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenosti MATH KREMESEC I i 1912 West 22nd St SLOVENSKI MESAR Phone: Canal 6319. Chicago, DL