Cerkveni trg s starim župniščem in vrtovi Srednjeveški Maribor je izoblikoval med svojim ob zidjem pet trgov: Glavnega, Slomškovega, Grajskega, Rotovškega in Vojašniškega; do neke mere moremo sem prišteti tudi Pristan. Glavni trg, do povečave Slomškovega trga v 1. 1890. tudi po obsegu najpo membnejši, je bil središče mestne gosposke z rotov- žem in tržnico »sub divo«. Slomškov trg, prvotno na- zvan Cerkveni trg, po preselitvi škofijskega sedeža iz AR H. MARJAN MUŠIČ Sv. Andraža na Koroškem v letu 1859. pa Stolni trg, je bil, odmaknjen od vsakdanjih posvetnih stvari, prej in slej izraz cerkvene gosposke z glavno cerkvijo in pokopališčem. Od teh dveh neznatnejši so bili Graj ski trg tik pod gradom, sedaj mestnim muzejem, Ro- tovški trg, prvotno trg za moko, in Vojašniški trg pred minoritsko cerkvijo. Vojašniški in Grajski trg s svo jima izrazitima trikotniškima oblikama sta bila pr votno privatna trga gradu, oziroma minoritov. Ti trgi so dobivali svoje oblike počenši s sredino XIII. stoletja, ko je bil dotedanji trg Maribor po- vzdignjen v mesto, vse v XIV. stoletje, ko si zgrade deloma meščani, deloma pa prosti stanovi in plemstvo obzidje. Pri fortifikacijski zasnovi so upoštevali tudi urbanistični razvoj, saj so upoštevali pravila, nekak gradbeni zakon, ki je predpisoval način zazidave ob obzidju in porazdelitev zazidanih in prostih parcel. Večina današnjih ozkih in zavitih ulic se je razvila iz privatnih potov. Srednjeveška mesta pripadajo v glavnem trem tipom: 1. mestom, priključenim starim naselbinam, 2. mestom, ki so se razvila iz vaških na selij, in 3. na novo ustanovljenim mestom, »von neuen dingen auffgevvorffen«. Maribor pripada prvima dve ma. Gradbene kontinuitete z rimsko dobo ni, dasi so v mariborski kotlini zaznavni sledovi rimske kulture. Prve naseljence je privabila po eni strani bližnja fev dalna posest, grad na Piramidi, ki datira iz 1. polovice RAZVOJ SLOMŠKOVEGA TRGA V MARIBORU UVOD V ŠTUDIJO O STOLNI CERKVI SV. JANEZA V MARIBORU 84 XII. stoletja, po drugi strani pa ugodna geopolitična lega, ki jo je ustvarila Drava v današnjem Pristanu v obliki nizkega sedimentacijskega obrežja, ko je svojo strugo usmerila v lahni, proti jugu usločeni vi- jugi. Tam nastane tudi prvo selišče, ki obsega da našnjo Koroško in Orožnovo ulico. Z uvedbo denar nega gospodarstva je podan temu naselju ugoden razvoj v XII. in XIII. stoletju. Deželni knezi izrabijo to v svojo korist in usmerjajo s privilegiji obrt in trgo vino tja, kjer so si obetali svoj politični interes. Leta 1209. se Maribor prvič imenuje trg in že sredi XIII. stoletja mesto. Socialno so se v ustroju srednjeveškega mesta v mnogočem pojavljale nove smernice. Družba je bila pravno organizirana na stanovski podlagi. Kmet pri dobiva surovine, v mestu živeča obrtnik in rokodelec jih predelujeta in posredujeta na mestnih sejmih za meno blaga. V zvezi s samostojno sodnostjo obrtni kov, ki so bili obenem tudi trgovci, se je razvilo po sebno pravo, ki je veljalo le za meščana, ne pa za kmeta. Jedro tega prava je izraženo v pravni osnovi »Stadtluft macht frei«. Določena so bila trgovska pota, kjer ni bilo treba plačevati meščanom mitnine, prepovedana je bila vsaka obrt v pasu ene milje, a trgovina v pasu štirih milj okoli mesta; predpisano je bilo, po katerih cestah naj se usmerja promet (tkzv. Strassenzvvang). Vse to: ugodna lega naselja na pro stranem mariborskem polju in navedeni predpisi so imeli za posledico, da je postal Maribor važno trgov sko središče. Ko pa je še v XIV. stoletju dobil močan oklep obzidja, se je pričel nemoteni in premišljeni gradbeni razvoj ter se je goli potrebi pridružila še strast po lepotnem oblikovanju. Tedaj nastanejo kot izraz stanovskega čuta prostrani trgi z lepimi hišami in s spomeniki. V srednjem veku, podobno kot v grški in rimski antiki in pozneje v renesansi, niso nastajali trgi zgolj iz potrebe po prekinitvi enoličnih zazidanih komplek sov, da ustvarijo potrebni zračni in svetlobni prostor in nič več; nasprotno, zrasli so iz izrazite funkcijske potrebe. Vanje se je stekal ves promet, na njih so se vršila trgovanja, javne slovesnosti, igrokazi, na njih so se razglašali zakoni. Meščani so tekmovali, da so ob njih postavljali najlepše zgradbe, na njih pa pleme- Arh. Marjan Mušič, osnutek za prenovljeno znnanjščino stolnice v Mariboru Arh. Marjan Mušič, predlog za zunanjščino restavrirane stolnice nite fontane in spomenike. Izrazita funkcionalnost je ustvarjala trge v antiki in ravno tako v srednjem veku in renesansi. Maribor je tipično srednjeveško mesto brez vsake urbanistične kontinuitete z rimsko kul turo, v nasprotju s Celjem in deloma Ljubljano, pa z množico severno italijanskih, južno francoskih in nemških mest, ki so prevzela antični urbanistični si stem. Enaka potreba je tu in tam ustvarila iste oblike. Aristotel označuje javne trge in javna poslopja kot bistvene za pojem mesta; njegova je harmonična za misel, po kateri naj je mesto tako zasnovano, da se počutijo v njem ljudje varni in hkrati srečni. Vitruv govori o forih (trgih) v zvezi z bazilikami v istem poglavju, kjer se bavi tudi z drugimi javnimi poslopji, kakor s termami, gledališči, palestrami; na čisto drugem mestu pa govori o izbiri krajev za javne naprave, o izbiri zdravih mest, o projektiranju cest, iz česar sledi, da je antika, kakor pozneje srednji vek in renesansa, videla v trgih poleg doslednega prostora za trgovanje tudi oni za življenje meščana potrebni zaključeni prostor, kjer se je sprostila vsa višja am bicija. Trg je bil arhitektonsko izoblikovano shajališče pod milim nebom, bil je svojevrstno gledališče z za ključeno strnjeno zazidavo, mnogokrat s stebriščno, odnosno arkadno arhitekturo, z eliminiranjem tran zitnega prometa, z diskretno nameščenimi dohodi, ki niso dopuščali, da bi se vanj prelivali drugi prostori, nadalje s prosto sredino (le centre ouvert — das Frei- lassen der Mitte) in s spomeniki ob fasadah. Rimljani so poznali dvoje vrst trgov: forum civile, kjer so se vršila posvetovanja, razsodbe in ljudske skupščine, in fora venalia, kjer so meščani trgovali. Diferenciacije med cerkveno in posvetno gosposko 85 ^>4 * 4 ' I •** "Šk i*^ ; *** '•» 3" >-« s*. -**«*»» 'hi • •A..,n»» (06 Dravi Pristan, STARI MARIBOR V OKLEPU OZIDIJ levo Vojašniški trg; nad Pristanom Glavni trg; za rotovžem Rotovški trg (trg za moko); nad njim Slomškov trg; desno zgoraj Grajski trg pred uradom Foto: Piuko antika ni poznala; pojavi se s srednjim vekom, ko postane vidna v formiranju povsem svojstvenega oko lja. Glavni trg (v Italiji Piazza della signoria), pred- prostor k najimenitnejši palači, obdan z raznimi jav nimi poslopji, mnogokrat s stebriščno lopo (loggia) in stražnico; cerkveni trg (Piazza del Duomo), sedež cerkvene gosposke, in tržnica pod milim nebom (Mer- cato), z vodnjakom, tehtnico in javnimi upravnimi poslopji. Nemška srednjeveška mesta združujejo si- gnorio z mercatom. Skoraj redno so na glavnem trgu rotovž, vodnjak in spominski steber. Kakor je grška antika združila v akropoli na enem mestu vzvišenost v najvišji meri, tako se tudi v srednjem veku in re nesansi pojavi prav pogosto podoben primer: sestav cerkvene arhitekture največjih vrednot, postavim, v Piši, na odmaknjenem prostoru, daleč od mestnega vrveža. Tam Parthenon, tempelj Zmage, Erechtheion — tu stolnica s kampanilom, baptisterij, Campo santo. Pisanska akropola! CERKVENI TRG V MARIBORU (Po uradnem načrtu iz 1. 1875. in opisu iz 1. 1847.) Cerkveni trg je nastal na periferiji starega Mari bora. Za njegovo oblikovanje so važne sledeče ugo tovitve (si. 1.): 1. Lega župnijske cerkve in pokopališča. 2. Bolnišnica. 3. župnijska poslopja. 4. Cerkvene ustanove. 5. župnijski vodnjak. 6. Meščanske pristave, trg za seno in slamo, dimni kar — obrtnik izven ceha. a v.*.-/ _ m B • • ++++++ ++++++ -t- + + + + + ++++++ • + *\ l + + +1 % O SI. 1. Shema glavnih sestavnih delov prvotnega Cerkvenega trga V romanski dobi se pojavi skromna cerkev v kamnitni arhitekturi. Trg je za polovico manjši od sedanjega in obdrži svojo obliko vse preko gotike, ko doživi romanska cerkev gotizacijo zunanjosti, pred vsem pa novo arhitektonsko telo v presbiteriju, preko renesanse in baroka, ko prejme sedanji zvonik in obe križni kapeli. V večini primerov je bila po stavljena cerkev v sklop ostalih fasad, ki obkrožujejo trg; uveljavljal se je zdravi princip proste sredine. Cerkvena fasada, ki je bila uvrščena v sklop hiš, je SI. 2. Skica nekdanjega Cerkvenega trga 87 SI. 3. Današnji Stolni trg prevzela nase vso arhitektonsko pripravo, ki se je v nji vzpela do največje monumentalnosti; dobila je svoj globinski prostor z izbranim pogledom na naj lepšo fasado v plemenitem gradivu in je ves svoj čar reducirala zgolj na eno fasado. Da so to pravilo de jansko dosledno izvajali, nam dokazujejo sledeči pri meri: V Rimu je izmed 255 cerkva enostransko vzida nih 41; dvostransko 96; tristransko 110 in štiristran- sko sta vzidani dve; samostojno stoječih je le 6, od teh dve moderni: anglikanska in evangelska, ostale štiri pa so postavljene h kraju trga. še nazornejši primer nam nudijo cerkve v Veroni in Piacenzi, ki so vse brez izjeme vzidane. Današnja doba je izgubila pravi odnos in postavlja javna poslopja, posebej cer kve in spomenike na puščobno geometrično sredino trga, stare arhitekture, skromno blesteče v zaključe nem okolju, pa razgalja z ustvaritvijo prostranih ne- doglednih vedut. Kako je v tem pogledu z mariborsko stolnico? Takoj na prvi pogled vidimo, da ji je narekovalo središčno lego pokopališče, ki se je razprostiralo okoli cerkve na severni, vzhodni in južni strani; bilo je višinsko dvignjeno in obdano z obzidjem, ki se je nadaljevalo v jugozahodni smeri in omejevalo župnijski vrt. Pa vkljub temu ni imela cerkev izrazite središčne lege, saj je stalo le 6 m od glavnega vhoda na zahodni strani dvonadstropno župnišče, na severozahodu cer kve pa je zapiralo pogled prvotno šolnikovo poslopje tako, da je bilo pričetek Dimnikarske, sedanje Miklo šičeve ulice skoro pri škofijskem dvorcu. Prvotno okolje cerkve je bilo izrazito cerkveno, skupno z bol nišnico iz XIV. stoletja, ki je bila v tej dobi in še mnogo pozneje v cerkveni upravi. S samostojnim žup nijskim vodnjakom je še prav posebej podan v sebi zaključeni značaj cerkvenega trga, ki je bil tako izven vsakega tranzitnega vozovnega prometa. Da ohranimo čim nazornejšo sliko oklepa hiš, ki so obdajale trg, naj jih po vrsti navedem; nekatere od njih so še v današnji čas ohranjene in so razvidne iz situacije trga v današnji obliki (si. 2.). št. 1. Drž. normalka, zgrajena 1. 1811.; pred njo na istem mestu ustanova sv. Magdalene, št. 2. Hiša A. Mallija, doktorja medicine, zgrajena 1. 1816.; predstavlja primer ene izmed najbolj urejenih hiš. št. 3. Hiša A. Temnila, učitelja, zgrajena 1. 1715.; zvezana je bila s hišo št. 4 z obokom in hod nikom, št. 4. Hiša F. Gurniga (Kurnika?), poprej od 1. 1800. last inženirja Artnerja. št. 5. Mežnarija, ena najstarejših mariborskih hiš; baje je bila na tem mestu okoli 1. 1000. lovska koča mejnega grofa, ko je bila še vsa bližnja okolica porastla z gozdom, št. 6. Bolnišnica, enonadstropna dolga zgradba z dva najstimi okni v vrsti. Poleg nje je bilo gle dališče v bivši cerkvici sv. Duha. št. 7. Hiša A. Huberjeve, poprej M. Blatla 1. 1806. št. 8. Hiša mizarja F. Vabiča. L. 1542. Schratten- bachova. Št. 9. Hiša kolarja J. Kauba, 1. 1800. čevljarja J. Wieseneggerja. št. 10. Mestno župnišče, dvonadstropna zgradba; od nje je potekal zid vzdolž Bolnišnične in župni- 88 ARH. JAROSLAV ČERNIGOJ IN BORIS KALIN, OSNUTEK ZA REGULACIJO TRGA SVOBODE IN SPOMENIK KRALJA ALEKSANDRA L ZEDINITELJA ške ulice, za njim vrtovi in gospodarsko po slopje. Št. 11. Hiša mizarja A. Vinkoviča, 1. 1800. je bila v njej še normalka, a pred njo mestna šola. št. 12. Hiša K. Kocha, zgrajena 1. 1835. Dvonadstrop na hiša, svoječasno ena najlepših v mestu; nad portalom je relief, predstavljajoč roko, ki za- saja drevo, in napis: Hanc domum aedificari curavit Carolus Koch cum coniuge sua Franci- sca, nata Prinat, 1835. Poprej se je na tem mestu nahajal vrt in gospodarsko poslopje mestne lekarne pri Orlu. Št. 13. Hiša mag. tajnika A. Nagvja, zgrajena pred letom 1800. št. 14. Hiša F. Pichlerja; od srede XVII bila dimnikarska hiša. Št. 15. Hiša mestnega sla A. Prega, krogle iz turških časov. št. 16. Hiša Francoza grofa pl. Jugnvja; zaradi trtnih brajd, ki so se tu nahajale, je bila poimenovana Trtna ulica. št. 17. Vojaško skladišče z botaničnim vrtom. Št. 18. Hiša slikarja J. Reiterja 1833., pred njim zi darskega mojstra Zeisela 1800. STOLNI TRG V MARIBORU (Situacija sedanjega stanja.) Z odstranitvijo župnišča in vsega njegovega okolja se je trg povečal proti zahodu. Z opustitvijo in prese litvijo pokopališča na periferijo se je spremenila kon figuracija terena in cerkev se je znašla na planem stoletja je v zidu so bile trgu, ki pada občutno v smeri sever—jug, in komaj zaznavno v smeri zahod—vzhod. Cerkev stoji sredi tranzitnega prometa na prometnem otoku, brez prave zveze z ostalimi cerkvenimi poslopji. Na mestu stare župnijske posesti je nastal trg, porastel z drevjem in grmičjem in s soho brez vsake umetniške vrednosti, ki akcentuira bližnjo fasado mestne hranilnice in jo pritegne k celotni kompoziciji. Tako je v novi Slom škov trg zašel v posvetni značaj, ki je v opreki s po prejšnjim, izrazito cerkvenim. Važna poslopja na no vem trgu so (si. 3.): št. 1. Uprava policije. št. 2. Hiša H. Krausa. št. 3. Glavna pošta. št. 4. Mestno knjigovodstvo. št. 5. Mestna hranilnica in dekl. meščanska šola. št. 6. Gledališče in študijska knjižnica. št. 7. Stolni kapitelj. št. 8. škofijski dvorec. št. 9. Stolno župnišče. SLOMŠKOV TRG V MARIBORU (Regulacijska slika bodoče ureditve trga, si. 4.) S pravkar začeto restavracijo stolnice je bilo po trebno kot prvo v principu rešiti vprašanje regulacije Slomškovega trga. Regulacija trga zavisi: 1. od prometne ureditve, 2. od škofijsko cerkvenih obredov in 3. od zgolj arhitektonske ureditve. Glede na to, da ni mogoče usmeriti prometa v Go sposko ulico, odnosno v Barvarsko ulico, je treba SI, i. Arh. Marjan Mušič, skica za regulacijo Slomškovega Irga v Mariboru 89 Arh. Marjan Mušič, regulacija Slomškovega trga in okolice stolnice iskati čim krajšo pot preko Slomškovega trga na pia no. Ves promet, ki komunicira med Glavnim in Slom škovim trgom po projektirani razširjeni Stolni ulici, nadalje promet iz Orožnove in Miklošičeve ulice, je treba usmeriti po projektirani razširjeni Gledališki ulici v Slovensko ulico in od tod v vse smeri. Pri ure ditvi dvosmernega prometa ob zahodni fasadi stolnice pride v poštev korektura gradbene linije Gledališke ulice, ki je sedaj od hiše do hiše 6 m široka, bila naj bi pa po razširitvi v celem 15 m široka (9, 2X3). Upoštevana je tudi ureditev in razširitev Stolne ulice z odstranitvijo hišnega bloka med Stolno in Lekarni ško ulico in dozidava stilno enotnega niza trgovskih lokalov k zahodni fronti Lekarniške ulice; nadalje ko rektura linije pri vstopu na Rotovški trg, s pogledom na arkade in prehod v širini 5 m, ki veže Slomškov trg z Gosposko ulico. Ker je cerkev stolnica lavantinske škofije in se v njeni neposredni soseski nahajajo cerkvena poslopja: škofijski dvorec, stolno župnišče in stolni kapitelj, je nujno potrebno upoštevati škofijske cerkvene obrede. S tem, da je urejen tranzitni promet, je zadobila cer kev svoje prvotno mirno okolje: povezana je s cer kvenimi poslopji v mirno celoto. Trg, ki nastane na zahodni strani, je namenjen cerkvenim obredom, s poudarkom na spomeniku škofa A. M. Slomška. Arhitektoniko trga določuje že ureditev prometa. Cerkvena ploščad s tem ni več zgolj prometni otok, ampak postane zaključena celota, obdana od treh najlepših strani (presbiterialna vzhodna fasada!) z mirnim okoljem, brez vsakega tranzitnega prometa. Slomškov trg ni raven; visi občutno od severa proti ju gu in komaj zaznavno od zahoda proti vzhodu. Izrav nan s primernimi padci bo izkazoval na južni strani vi- 90 šinsko razliko 0,6 m. To višino bodo premostile monu- mentalne granitne stopnice, ki se lahno izgubljajo v terenu. S tem je podana tudi rahla navezanost na pr votno stanje trga, ko je obdajalo cerkev višinsko dvig njeno pokopališče. Na ta način je ustvarjen neposredni cerkveni trg, ki tvori podstavek cerkvi in ki veže cer kvena poslopja na severni strani cerkve v harmonično celoto. Tlak tega trga je predviden iz raznih materia lov: neposredno ob cerkvi z zaokroženo linijo ob prezbiterialni cerkveni fasadi je mišljen neenakomerni tlak iz granitnih plošč; vmesno polje med tem tlakom in granitnim robnikom, ki zaključuje višinsko dvig njeno ploščad od prometnih ulic, izpoLnjuje maka damski tlak. Pas ob cerkvenih zgradbah je predviden iz mačjih glav v dekorativnih vzorcih, ki se zaključi z redom piramidnih topolov. Paradni trg zahodno cerkve je tlakovan z belim be tonskim tlakom, ki je z diagonalnimi sivimi progami razdeljen v enaka romboidna polja. Na sredi trga je projektirano mesto za spomenik škofa A. M. Slomška. Arhitektonsko nezanimivo pročelje Mestne hranilnice je zakrito s pasom zelenja. Ob straneh je trg flankiran z redovi dreves; na prednjem delu trga sta nameščena dva visoka dekorativna zastavna droga, ki poudarjata delitev novega paradnega trga od prvotnega cerkve nega trga. Tako je rahlo obnovljena zamisel histo ričnega trga, ki se spaja z novo tvorbo v harmonično celoto. 91