T ' — ' 'V 1.1 Sl 100 PoUbIba poMfiani«na (a C. con la posla) april« 1927. zfutra) razM pocedelika. Naročnina: xa I mesec L 8.—» L 38.—, celo leto L 75.—, t inozemstvo ■eeečno itcrike 30 Mot — Oftlasalaa se 1 nun preetoro x« trgovske m obrta* oglaae L 1-—. M osmrt- ▼abila L 1.50, O^ui o* P1"™ Kočljive točke sodobne evropske politike Kdo bi so ne z-uiislil takoj, ko prebere ta naeiov, na žal a« vedno ner*sein spor med Italijo lli Jugoslavijo radi Albanije? Prerokovanja o gladki rešitvi, ki se je naznanjala pred dobrim se na žalost niso u-resaičila. V domačem italijanskem tiifcu je sicer stopilo to vprašanje v ozadje, toda tem bolj se z njim pečajo inozemski listi. Dokaz, kako je ta nesrečna državica Albanija res ena ianiL-a onih bolnih točk sodobne evropske politike, ki mogočno in vznemirljivo deluje na živce diplomacije. Pa mar ni bilo tako tudi že pred vojno, ali nismo imeli tudi tedaj ponovnih albanskih kriz, ki so prav tako vznemirjale vso. predvojno Evropo ? Italijansko - jugoslov. spor radi te države je sedaj nekako na mrtvi točki. Take «mrtve točke» so sicer najkočljivejse in zato tudi najnevarnejše, toda ljub temu je slej ko prej gotovo, da je splošno zaupanje v imr tako trdno, da se mirna rešitev vsiljuje vsem, neposredno in posredno prizadetim. Druga bolna točka sodobne evropske politike je Kitajska. Dežela je daleč v Aziji, toda rekli smo že, da dandanes ni več daljav, ki bi ločile ljudi kakor še pred sto leti. Poleg tega si stojita na teh kitajskih tleh nasproti največji in najsilnejši evropski državi — Rusija in Anglija. Obe sta imeli svoje usrehe. Rusiji se je posrečilo organizirati kitajski jug in už-gati ogenj kitajskega nacionalizma ter ga naperiti proti Angliji. Tej poslednji pa je na drugi strani uispelo zanetiti v Rusiji prijaznem taboru ogenj razkola, ki je zadobil svoj izraz v odpadništvu generala Čang-Kaj-Seka, prejšnjega vrhovnega poveljnika kantonskih čet. Ta je osnoval v Šang'naju novo vlado, s katero se je postavil proti revolucionarni vladi v Hankovu, ki ji je do včeraj zvesto služil. S tem je stopila kitajska zmešnjava v odločilno dobo in ves na daljni razvoj dogodkov bo odvisen od spopada med četami odpadniškega, generala in četami revolucionarne vlade v Hankowu, ki jih je poslala proti njemu. Ta spopad bo pač tudi več ali manj odločilna bitka mf*l Rusijo in Anglijo na kitajskih tleh. Isti dve državi pa si stojita nasproti tudi v Evropi sami, in sicer na. vročih itleh baltiških držav Litve, Lotiške in Estonske. V Litvi se je izvršila, kakor znano, proti koncu lanskega leta revolucija, ki je vrgla z vladnega stola predsednika republike Griniusa in ministrskega predsednika Slczeviciusa. Njuna vlada je bila Rusiji prijazna in nova gospodarja Litve, predsednik republike Smetona in ministrski predsednik Valde-maras, sta izvršila revolucijo, da zrušita rusofilsko socialistično vlado. Načrt se jima je posrečil le v tolike., da sta zajedla vladne stolčke, ne da bi bila rnc^rla rešiti države iz težkega položaja, ki je nastal po tej revoluciji. Predvsem nista mogla odpovedati prijateljske pogodbe z Rusijo, ki jo je bila sklenila prejšnja vlaida. Je tu neodpravljivi spor s Poljsko radi Wilne. Na drugi strani pa so težke gospodarske in finančne prilike, ki so zelo povoljno netivo toliko za komunistično, kolikor tudi za fašistovsko propagando. To poslednjo vzdržujejo stranke skrajne desnice, ki zahtevajo diktaturo. Dobivajo baje materialno in moralno podporo iz Nemčije. Odpor proti sedanji vladi je tako siien, da je morala proglasiti obsedno stanje in razpustiti narodno skupščino ter razpisati nove volitve. V začetku se je mislilo, da je bila revolucija gg. Smetone in Voldemarasa delo nemške propagande. Razvoj stvari pa je pokazal, da ima tudi tu svoje prste Anglija in da gre tudi tu za dvoboj Rusija^Anglija. Cilj Anglije je znan. Ilotela bi ustvariti od treli baltiških držav enoten blok, ki bi predstavljal napram Rusiji eno samo državo. Ta blok bi se potem podaljšal še na Poljsko in morda denarnih zavodov L — trud tudi na Romunsko. Na ta način bi bil ustvarjen pa» zavetnikov proti Rusiji- Vsi napori te poslednje pa gredo za tem, da se tak blok prepreči. In (Jo sedaj niso bili napori Rusije brezuspešni. Nevzdržni notranji položaj v Litvi, ki je uprizorila pro tir usko revolucijo, na eni in prijateljska pogodba z Lotvinsko na drugi strani dokazujeta to precej zgovorno. V zadnjih tednih so se bile pojavile vesti o nekaki revoluciji v Ukrajini, ki da se hoče odcepiti od Rusije. Ukraghici so eno izmed treh ruskih plemen (Rusi, Belorusi in Malo-rusi aU Ukrajinci). Razlikujejo se m> govorici približno tako kakor Slovenci in Hrvati. Ukrajinsko gibanje bi šlo za tem, da se Ukrajinci postavijo kot samostojen narod, po omenje nih vesteh tudi kot samostojna država. Večina Ukrajincev je pod Rusijo, kjer tvorijo posebno zvezno republiko. Nekoliko milijonov jih je tudi na Poljskem, kjer tvorijo veliko narodno manjšino. Vesti, ki smo jih zgoraj omenili, so govorile o odcepitvi one Ukrajine, ki je pod Rusijo. Toda izkazale so se za neresnične in zadnji vseruski kongres je dokazal, da ni bilo nikakega podobnega vprašanja. Vsekakor bi zadelo podobno separatistično gibanje novo Rusijo na najobčutljivejše mesto in bi izzvalo dalekosežne notranje spremembe v centralistični smeri. Radi gospodarskih in političnih interesov se namreč Rusija no bo nikdar odpovedala ne Ukrajini ne Zakavkaziju. Besarabija je slej ko prej ena izmed najnevarnejših točk evropske pozorniee. Rusija stoji odločno na stališču, da ne priznava aneksije te dežele k Romunski. Tako vidimo torej, da sa vlečejo bolne in nevarne točke sodobne Evrope od samega Pe-trograda doli do Albanije. Ce je spor radi Albanije skrajno nevšečen, ni pa niti od daleč tako resen, kot so kronični spori na vzhodni ruski meji. Ozdraviti bi jih moglo le trajno pomirjen je med Rusijo in ostaio Evropo. To bi pomenilo, da bi se tudi Rusija pridružila ženevski Družbi nacij. Ali se stvari razvijajo v tej smeri? Pred dnevi se je govorilo tudi o tej možnosti. Mnogo pa bi se razjasnil položaj tudi že samo s tem, če se Rusija pridobi za udeležbo na razorožitveni konferenci, ki jo pripravlja Družba nacij. Številka 36 cent. Letnik Lil Ur*dai9tvo In apravniStvo: Trst (3). uKca S. Francesco d'Assisi 20. Te-lefaa 11-57. Dopiti n«| se poliljajo izključno ursdnlStvu, ogla«, rekla« macfje in denar pa upravni**«. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, saložba in tisk Tiskarne .Edinost. Poduredaiitvo rGoricl: ulica Gio«i* Carducci St. 7, I. n. — Telel. št. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip PeHe. Pomen dekreta M! fio pris?«! u Trst 24. maja t. L? RIM, 27. (Izv.) Čeprav manjkajo še uradna potrdila, se vendar skoro z gotovostjo zatrjuje, da obišče kralj dne 24. maja Trst. V Trstu bo prisostvoval odkritju novega svetilnika zmage. Pod vodstvom prefekta in pokrajinskoga tajni'ka faši-stovske starnke se že sestavlja pripravljalni odbor za organi zacijo dostojnega sprejema. Do-seda.j še ni določeno, ako pride kralj v Trst po. kopnem ali po morju, toda domneva se, da pride po morju v spremstvu velike eskadre vojnih ladij. m Zakonski načrt predložen poslanski zbornici RiM, 27. (Izv.) Minister za kolonije je predložil poslanski zbornici zakonski načrt o novi uredbi kolonij v Libiji. Po tem načrtu bodo postale kolonije juridične osebe, ki bodo imele popolnoma avtonomen proračun Začasno bodo uživale kolonije v kritje svojega neizogibnega proračunskega primanjkljaja podporo države. Vojaške stroške v kolonijah pa bo še nadalje krila država s svojimi dohodki. _ Komentar k listini dela RIM, 27. (Izv.) Danes zjutraj je izročil državni podtajnik on. Bottai predsedniku vlade posebno brošuro, v kateri je ponatisnjena ustpva dela s posebnim komentarjem k njenim 30 točkam. Predsednik vlade, ki se je izrazil zelo laskavo o publikaciji, je odredil, da se brošura prevede v angleščino, francoščino in nemščino. Jsklh komisij RIM, 27. (Izv.) K dekretu o uvedbi posredovalnih stanovanjskih komisij prinaša današnja rimska «THbuna» sledeči komentar: «Z ravnokar izdanim dekretom se odpomore sedanji nar jemninski krizi na dva načina: 1) prisiliti se boče hlSne posestnike, da poskuSajo pred izgonom najemnika poravna« spor pred posredovalnimi komisijami. Ker bodo te komisij« sestavljene izključno le iz faši-stov, ne more biti dvoma/da bo f njihovo delo rodilo obilnih u-spehov in da bo najbrž odločilno za rešitev krize. 2) s tem, da se daje sodnikom možnost, da določijo primeren povišek najemnine. Jasno je, da bodo smeli sodniki uporabljat® to možr noet šele tedaj, ako se izjalovijo poskusi posredovalne komisije. V tem slučaju' bo sodnik lahko razrešil spor s tem, da dovoli povišek inajemn&n^, ki mogoče sicer ne bo odgovarjala željam najemnika,, pa bo vendarle mnogo nižja, nego jo bodo neopravičeno zahtevali hi sm posestniki. Novi dekret omejuje trajanje v njem zapopadentti odredb do 31. decembra 1928. ter upošteva rapidfio naraščanje vrednosti lire. Zato bo treba do tedag urediti vse gospodarske odnošaje primerno novemu položaju lire. Delovanje žitne konference RIM, 27. (Izv.) Danes je nadaljevala mednarna žitna konferenca svoje delo. Agronomna sekcija je nadaljevala razpravo o genetiki. Profesor Stoklasa (iz Cehofilovaške) je poročal o novih znanstvenih ugotovitvah o redilnosti žita in o modernih kemično-bioloških metodah za povzdig žitne produkcije. Profesor Dregor (iz čehoslovaške) je razpravljal o borbi proti boleznim žita in žitnemu mrčesu. Gospodarska sekcija je razpravljala o trgovini z žitom s posebnim ozirom na carinsko politiko. Delegat Kanade Green-field je poročal o konzorcijih žitnih producentov v svrho skupne prodaje žita. Albanski spor in rimski listi RIM, 27. (Izv.) Takozvani italijans&o-jugoslovenski spor stop*, dasi samo v posredni obliki, zopet v ospredje V rimskem tisku. Današnji «11 Giornale fd'Itan lia» prinaša daljšo vest iz Madrida, ki vsebuje interwiev, katerega je dovolila neka visoka jugoslovenska osebnost uredniku katalonskega lista «La Vanguardia». «11 Corriere dTta-lia» prinaša iz Valone daljše poročilo svojega dopisnika o ju-goslovenskih vojaških pripravah in naklepih proti neodvisnosti Albanije. O teh pripravah so omenjenemu dopisniku pripovedovale razne visoke albanske osebnosti. «11 Lavoro d'Ita-lia» pa prinaša v prevodu in-terwicv, katerega je dovolil bivši italijanski ministrski predsednik Nitt-i pariškemu poročevalcu beograjskega «Vremena». Pred prevodom intervvieva pri-občuje «11 Lavoro d'Italia» pod naslovom «Izdajstvo» oster napad proti Mvšemu ministrskemu predsedniku ter zahteva, da se mora zopet sestati komisija za politične begunce ter odvzeti Nittiju italijansko državljanstvo. Vsi listi pa posnemajo po «Agenziji di Roma« primerial-no statistiko o položaju, katerega zavzemata italijanska in jugoslovenska trgovina z Albanijo. _ „Teren" In »impero Intervencija on. Tmtffa RIM, 27. Pokrajinski tajnik teftistovskega novinarskega sindikata dr, Telesio Interlandi je ob priliki proslave obletnice ustanovitve Rima pozval rimske novinarje, ki so udruženi v sindikatu, naj se udeleže sprevoda, ki se je imel vršiti dne il. t. m. Ker se mnogi novinarji niso odzvali vabilu, je dr. Interlandi pozval novinarje, ki se Angleški parlament Državni proraftun in dogodki na Kitajskem LONDON. 27. Včeraj je parlament spet pričel svoje delo. Razprava o državnem proračunu ne obeta biti preveč zanimiva, kajti stranke se očividno pripravljajo na boj, ki se bo gotovo vnel ob priliki razprave o novem zakonu, ki prepoveduje splošne stavke. Državni podtajnik ministr- sprevoda niso udeležili, naj se stva za zunanje zadeve Locker pismeno opravičijo. Obenem je Lampson je pred prlčetkom v listu «Tevere» obžaloval, da razprave o državnem proračune mnoei novinarji niso udele- nu podal v spodnji zbornici po-Žili manifestacije fašistovskih ročilo o dogodkih na Kitaj-sindikatov. skem. Rekel je, da se v voja-Emil Settimelli, ravnatelj li- gkem oziru položaj med seve-sta «Impero», ki je bil med od- rom in jugom do sedaj še ni šotnimi, je predsinočnjim v bistveno izpremenil. V dolini svojem listu ostro napadel dr. jang-Tse je položaj še zmerom Interlandi j a radi njegovega po-1 napet. Angleži, Francozi, Ame- ziva in radi pisanja v «Tevere» Interlandi je na napad odgovoril v svojem listu in je obenem skitači! Settimelli j a iz sindi-tata «radi hude prekršitve discipline«. «Impero» sinoči ni rikanci in Japonci so zapustili Že vsa mesta ob reki ter se umaknili v Šanghaj. Vožnjo po Jang-Tse-K j angu še vedno ovirajo nacijonalisti, ki streljajo na vsako tujo trgovinsko ladjo, molčal, marveč je še bolj ostro tudi če jo spremljajo vojne la-nanadal Interlandi j a. Obenem d je. V Nankingu se je položaj sta dva druga glavna urednika za. tujce nekoliko zboljšal, od- Isjavila v listu, da izstopata iz sindikata. Glavni tajnik faš. stranke on. Turati je poslal danes Inter-landiju naslednje pismo: «Ker Je ^ ni omika med teboj in „I ni- kar je Čang-Kaj-Šek prevzel oblast v svoje roke. Kar se tiče Drobne vesti — Polkovnik De Pinedo namerava nadaljevati^ tsvoj polet že 3. maja. Sedaj čaka v New Yorku na svoj novi hidroplan «Santa Maria 11». — V Neaplju je policija aretirala 38 oseb, ki so hotele s ponarejenimi potnimi listi odpotovati v Ameriko. Večinoma so to reveži, ki so se pustili opehariti od brezvestnih sleparjev. — Osebne izkaznice bodo po italijanskem zgledu uvedli tudi na Madžarskem. — Genovski list «Lavoro» bo najbrž v kratkem pričel spet izhajati. — Francoski zunanji minister Brtand je včeraj praznoval petindvajsetletni« o svojega u-dejstvovanja na političnem polju. — Predsedniške volitve na 6ehoslovaškem se bodo vršile po vsej priliki 24. maja. — Pripravljalna komisija za razorožitveno konferenco je zaključila svoje delo, ki ni obrodilo nikakršnega resnega u-speha. — Najboljša ameriška letalca Noel Daviš in Stanton Woo-ster, ki sta se pripravljala na angleška vlada na stališču nevtralnosti. Med severom in jugom se je perom" zadobila tako obliko, da ^ gpei pričel. iz šanghaja po- presega že meje strankine discipline, ti ukazujem, da odnehaš s polemiziranjem«. Aretacije v Firencah radi kMMurfstiettih letakov FIRENZE, 27. Tukajšnji kve-stor je pred kakimi petnajstimi dnevi doznal, da so se po mestu razširjali komunistični letaki, v katerih so bile natiskane hude Ssnrt novinarja SPLIT, 27. (Izv.) Danes po-Jtatenn so mie uati^mi« , , • ^„reb po- žalitve proti članom posebnega | ^Z. J^IL Vifika Kiši-trtbunaia, radi razsodbe v procesu proti komunističnim kurirjem, in proti Mussoliniju. Ko je policija že uvedla preiskavo, so neznani prevratneži nalepili tekom noči na zidove po mestu druge lepake, slične vsebine. Končno je oblast doznala, da je letake tiskal tiskar Filiberto Santerneochi in hiina preiskava, izvršena na njegovem stanovanju, je prinesla v tem pogledu neizpodbitne dokaze. Pri zasliševanji je* Stonternecchi povedal, dm ga je pred! kakimi desetimi dnevi obiskal neki zaupnik komunistične stranke, ki mu je naroMi, naj tiska omenjene lepake in naj pripravi vse potrebno za izdajo majni-ške številke lista «Unita Comu-nista»; izročil mu je tudi rokopis za neko drugo publikacijo s naslovom «Avanguardia Co-munista». Policija išče sedaj kitajske meščanske vojne, stoji | ^rektni polet New York-Pariz, sta se predvčerajšnjim ponesrečila. Padla sta z letalom v vodo in utonila. — KEanjšlnam prijazne šolske odredbe na Pcljskets. Te dni je naučno min. izdalo odredbo z daleko-sežnimi olajšavami glede jezikovnega poučevanja v dvojezičnih šolah. Tujezične šole to je manjšinske šole Nemcev, Judov, Maloru-sov in drugih narodnih manjšin se lahko odslej naprej poslužujejo svojega jezika ne le pri poučevanju v šoli ampak tudi v upravnem postopanju z državnimi oblastnijami. 0 uporctali statističnih podatkov Ze ponovno sem imel priliko opozarjati na razne nedostatke " " o roČajo, da je 2000 severnih vojakov na velikih čolnih in splavih skušalo prekoračiti reko pri Nankingu. Artiljerija na drugem bregu reke pa je otvorila ogenj ter potopila vse čolne. Vseh dvatisoč vojakov je utonilo. kojnega novinarja Vinka ća, urednika lista «Novo doba». V imenu novinarjev je pred redakcijo lista «Novo doba» govoril član zagrebške sekcije «Jugoslovenskega novinarskega I glede statističnih podatkov udruženja» Vodlaska. Drugi go- naših krajih. Tako sem pri oce- >i T- • 1__„A_: Ximnit To T- I „ :A> figurira pa tudi kot zelo nagajal droben pesek, ki je * padal v apai-at in sta tipe 1 a radi silne vročine tako, da sta mo.gla leteti samo od 3. ure zjutraj do 10. dopoldne. Družba za pespodarski raaevoj Albanije RIM, 27. (Izv.) Danes popoldne sta se vršila v Rimu občna zbora delničarjev družbe za gospodarski razvoj Albanije ter albanske narodne banke. Podpredsednik družbe za gospor darski razvoj Albanije njegova ekscelenca Marij Alberti je podal obširno poročilo o delovanju obeh zavodov tekom njihovega poldrugoletnega obstoja. Poročilo Marija Albertija je bilo enoglasno odobreno od navzočih delničarjev. stične stranke. či&eenje RIM, 27. (Izv.) Danes zjutraj, je sprejel predsednik vlade v palači Viminale fašistovska vodstva severnih pokrajin Ao-ste, Bergama, Brescie in Turi-na. On. Mussolini se je razgo-varjal s člani pokrajinskih vodstev, o položaju in o potrebah njihovih pokrajin. Opozarjal je vodstva na predpise strankine ga vodstva o čiščenju v stran- Bojl v Mehiki NEW YORK, 27. Iz Mehike poročajo, da so se uporniške tolpe v gorovju Lapenuela upi- ki, češ da pod zastavo liktor- I rafe celili pet ur vladnim če-oii-ac^o dtto^ti i o cmp. biti nro- I tam. V boju je padlo kakih 60 skega svežnja ne sme biti pro štora za dobičkarje in spletkarje. _ cSistiana v Cape-Townn CAPE TOWN, 26. (Izv.) «Si-stiana», parnik tržaške paro-plovne družbe «Sistiana», na katerem se nahaja bogata plo-veča razstava italijanskih izdelkov, je dospel v Cape Town, s čimer je dosegel najskrajnejšo točko Afrike ter s tem zaključil svojo plovbo. Tekom svojega potovanja se je parnik ustavil v Suezu ter še nekaterih drugih mestih na azijskem in afriškem obrežju. Iz Cape Towna se bo vrnil po docela drugi poti. _ Mlad Izumitelj ZAGREB, 27. (Izv.) V vasi Ku-tijevo je že lansko leto 28-letni mehanik Krešimir Divljan zaprosil pri oblasti za patentiranje izuma za dviganje potopljenih ladij. Te dni je neka nem-ško-ameriška družba ponudila Divljanu za njegov izum pol milijona dolarjev. Preizkušnje izuma se bodo vršile meseca junija. upornikov. Pri Las Salas, v državi Gua-| najuato, so tolovaji napadli vojaški vlak, ker so ga zamenjali s potniškim. Vojaki so pobili duset ropai je v. Tekom spopada sta padla tudi strojevodja in en vojak. __ Poplave o Severni Ameriki 35« mrtvih - Sest mest pod vodo PARIZ, 27. «New York He-raldu» poročajo iz Memphisa v Združenih, državah, da je vodovje Mississipija podrlo velik železniški most. Voda je poplavila nove obširne planjave v državah Missis-sipi, Arcansas in Luisiana. Število mrtvih znaša po dosedanjih podatkih 350, dočim je na stotisoče ljudi brez strehe. Šest novih mest, ki leže v dolini, je včeraj poplavilo vodovje. Ker grozi tudi New Orleansu nevarnost, je guverner Luisia-ne prosil vlado za dovoljenje, da sme porušiti nasipe severno od mesta, da se bo voda lahko "svobodno odtekala. . samostojen «compaj-timento Dalmacija». Sedanja goriška ookrajina sploh ne spada pod << Julijsko Krajino«, temveč z Videmsko pokrajino, s katero je bila združena do konca 1926. pod «compartimento Veneto» ali «Venezia Euganoa». Toda ne samo glede poimenovanja, temveč tudi drugače so ti podatki kritičnega presojanja potrebni. Tako je že prva številka tega Vestnika poročala, da je za Julijisko Krajino (t. j. za Istrsko, Pulsko in Reško pokrajino) pridelek pšenice v 1. 1926. izkazal 31% poviška, napram pridelku v 1. 1925., pridelek rži 55%, ječmena 56%, ovsa 57% in koruze 30% poviška, dočim je celotni pridelek Italije izkazal 8%, 9%, U°/o, 3% zmanjška, odnosno za koruzo samo 3% prirastka. Spričo take disonance bi bil vsaj majhen komentar na mestu. Kajti težko verjetno je, da so bile vremenske razmere tako različne. Radi tega so ali podatki napačni, kar pa ne moremo smatrati za verjetno, ali pa so se 1. 1926. podatki zbirali drugače kakor 1. 1925.? Tudi v letošnji marčni številki Vestnika sem izsledil računsko ali tiskarsko pomoto, na mestu namreč, kjer pravi, da je število konkurzov v februarju 1927. za 10% večje od števila v istem mesecu lanskega leta, dočim lahko čitatelj z enostavnim računom iz podanih podatkov ugotovi 19% prirastek. IL « EDINOST* V Trstu« On« 2 8. aprila 1927. Toda dočim si čitatelj sam lahko popravi nedostatke ka^-fcor za di Triestei). Za podatke o Trstu so vpošteli pač tudi «tramvajski« promet po morju z Miljami in drugimi bližnjimi kraji. In. slično si moramo razlagali tudi veliki in obenem neznatni promet v reškem pristanišču. Ta neenotnost v zbiranju podatkov p^ nadaljuje. Tako je letošnja februarska številka statističnega Vestni k a (Bollet-tino mensiie di Statistica) na str. 108—123 podal sledeče po da tke za plovbni promet v letu 1926.: za Trst 27.438 ladij z 8,187.124 reg. toni, 2,518.026 ton blaera in 1,700.099 potnikov; za Reko 12.031 ladja s 3,373.772 reg. tonama, 745.054 tone blaga in 430.495 potnikov; za Genovo 10,161 ladja s 17.307.365 reg. tonami, 7,581.359 ton blaga in 161.922 potnika. Ti podatki v Vestniku pa izkazujejo še drug nedostatek, na katerega je pred tednom dni opozoril R. Maineri v «PiccoJu della Sera». Po tej statistiki namreč, ki se opira na podatke carinskih u-radov, je znašal za Trst uvoz po morju 1,538.430 ton, izvoz pa 979.506. Po podatkih, ki jih je z naravnost vzorno hitrostjo objavila tržaška trgovska zbornica le prve dni januarja, je znašal uvoz 1,491.580, izvoz pa 934.482 Ion. Razlika je torej pri uvozu 46.950 ton, pri izvozu 45.113. Razlika je vsekakor prevelika, da bi se dala utemeljiti z morebitnimi razlikami v metodi, kako sc zbirajo podatki Enako nesoglasje je tudi v podatkih za 1. 1925., tako da je po statistiki carinskih uradov padel promet v tržaškem pristanišču v zadnjem letu za 546.278 ton, po statistiki trgovske zbornice pa za 423.480 ton. Končno hočem še omeniti knjižico «Prebivalstvo občine Reke 1. januarja 1925», ki je iz-ftla pred kratkim. Knjižica ima biti nekako dopolnilo k znani knjigi o ljudskem štetju v Julijski Krajini 31. decembra 1921., v marsičem pa ne bo s pridom služila svojemu namenu, ker so podatki zbrani z drugačnega stališča. To velja pred vsem glede «občevalnega jezi-ka», ki se za Julijsko Krajino nanaša na italijanske državljane, dočim upošteva statistika o Reki vse prebivalstvo brez razlike državljanstva. Toda tudi te podalke mora čitatelj enako previdno sprejeti kakor svoje-časno podatke o «občevalnem» jeziku v ostalih krajih Julijske Krajine. L 6. Politične beležke Vprašanje uničenja vojnega materijala v Avstriji Koncem lanskega leta je avstrijska vlada naznanila, da bo predložila zbornici zakonski načrt za uničenje vseh strojev, ki rabijo za proizvajanje vojnega materijala in katerih je še mnogo v Avstriji. Toda ta predlog, ki je vzbudil veliko nezadovoljstvo med avstrijskimi industrijalci, do sedaj ni bil še predložen zbornici. Nedavno je sicer avstrijska vlada Jzasegla v dunajskem arzenalu vse orožje, ki je bilo še spravljeno tam. v ostalem pa se namera avstrijske vlade ni še izpolnila. Po novih volitvah bo vprašanje razorožitve brez dvoma zopet prišlo na površje in bo gotovo prvo zimanje-politično vprašanje, ki ga bo morala rešiti nova vlada. Sotrudnik dopisnega urada «Centropress» se je informiral o tem vprašanju pri diplomatskih zastopnikih raznih držav, od katerih je zvedel, da je prejšnja avstrijska vlada naprosila medzavezniško komisijo za odlog glede izvršitve zakonskega načrta o uničenju vojnega materijala in zaplembi orožja., s katerim še razpolaga socijal-no-demokratska ¥t?volucijonar-na organizacija. Vlada je utemeljila svojo prošnjo z razlogi notranje - političnega- značaja, češ da bi odobritev omenjenega zakonskega načrta prav lahko dovedla do nevarnih nemirov v državi, ki bi se utegnili razviti v pravcato meščansko vojno. Da ta možnost ni izključena, so pokazali dogodki preteklega meseca v dunajskem arzenalu. Merodajni činitelji so vzeli v poštev ta razlog m so dovolili avstrijski vladi, da odloži vprašanje razorožitve do volitev, po katerih pa bo morala brez nadaljnjega obotavljanja predložiti tozadevni zakonski načrt zbornici v svrho odobritve. Potem bo morala vlada poskrtjeti, da se uničijo vsi stroji za* proizvajanje vojnega materijala — teh strojev je v Avstriji kakih 6000 — in bo morala zapleniti vse zaloge orožja, brez ozira na to, čigave so. Brez dvoma bo avstrijska vlada skušala za vsako ceno rešiti to nalogo, ki je zelo težka, kajti dunajski delavci se ne pustijo razorožiti in se zato odločno protivijo vsaki nadaljni zaplembi orožja. Zato je zelo verjetno, da bo njihovo zadržanje dovedlo do težke krize. Ruske visok« Sele Komisar za narodno prosve-to Lunačarskij je pripravil obširen referat o splošinem stanju šol v sovjetski Rusiji, ki ga je prečital na zaopet prišla k sebi, še predno je dospel zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonič-no poklican na lice mesta. Avto ga |e podrl Ko je 17-letni dijak Rihard Ja-kopich, stanujoč v uliei Commer-ciale št. 1&4, včeraj zjutraj šel po ulici S. Anastasio, ni zapazil javnega avtomobila, ki je privolil za njim s trga Scorcola. Šofer, 23-let-ni Marijan Pogatschnig, stanujoč v ulici S. Fraiicesco 4t. 6, je sicer ponovno oddal svarilno znamenje* s trobljo in je naposled, ko je videl, da se mladenič ne umakne, stisnil zavore. Toda kljub temu je avto zadel dijaka in ga podrl. Pri padcu se je siromak precej l\udo pobil po glavi in levi roki. Z istim avtomobilom je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 14 dni. Nevaren padec kolesarja. Ko je 28-letni carinski stražnik Fran Riccardi, stanujoč v ulici Ca-vazzemi št. 1, včeraj opoldne vozil s kolesoan skozi predor Sv. Vida, je na ovinku blizu izhoda zavozil v tramvajsko tračnico ter telebnil s tako silo na cesto, da je obležal nezavesten. Neki mladenič, ki je bil priča nesreči, je poklical na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je ugotovil, da se je Riccardi hudo ranil na desnem sencu ter si nevarno pretresel možgane. Siromak je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v zelo nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Slabo je začel. Ker se je izdajal za agenta neke tržaške zavarovalne družbe in je pod to pretvezo izterjal od od Ivanke Cociancich, stanujoče na VrdeK-rfrandesia št. 854, zavarovalnino v znesku 50 lir, ter je skušal na sli čen način oslepariti tudi Celestino Turco, stanujočo istetako na Vrdt Ii-Brandesia št. 854, je bil predvčerajšnjim aretiran 18-letni zasebni aradnik Vincenc S. Mladenič je dejanje priznal. Bil je odveden v za-por.__ TELESNI UZGOJU SPORT SFOP-TNO UDKUŽSNJE. Tehnično vodstva negomota. ^Poročilo seje dne 26. 4. 1927.) Odobrene tekme: 11. divizija: Ro-ool - Sv. Ivan 1-1. Rezerve: Prosve-La - Rocol 2-0 (ker je Roool zapusti! Igrišče 21 pred koncem tekme); Obzor - Sparta 4-0; Opčine - Sv. Ivan 2-0 (forlait). Ukor Igralen: Kurent (Sv. Ivan, radi nekorektnega vedenja napram uigral c u. Nedeljske tekme: I. divizija: igr. Trstenik: Tomrnaseo - Obzor (sod g. Nlgo spanje, ter je na velikonočni ponedeljek pokazala svojo delavnost z le-po veaelico. — Program veselite Jame je bil precej obširen in zato V Trstu, dne 2 8, aprila 1827. •EDINOST* III. ne bom navajal vsake posamezne točke ter bi se bolj ozrl na glavne stvari. Štiri pesmi, katere so peli nekaj mešani zbor nekaj pa moški zbor »o bile same na sebi precej težke. Treba bi bilo za to precej vaj precej truda. Podane so bile v glavnem še precej povoljno. Vendar se jim je poznalo, da jim pevci niso posvetili preveč časa, da so bile paC našt u dirane v kratkem času. In Molier-ova igra »Shapinove zvijače?« Molidre je dramatik, katerega je popolno, kot bi bilo treba, precej težko podati. že od poklicnih igralcev zahteva marsikaj. Tem bolj se to povdarja pri diletantih. «Scapinove zvijače« je krasna komedija, polna zapletljajev, polna Scapinovih zvijač; igra ki ves čas predstave drži gledalce v dobrem razpoloženju. Kob&riški diletanti so nalogo še precej dobro rešili. Zlasti se je izkazal Scapin. Tudi drugi igralci so svoje naloge še precej dobro rešili. Vendar moram tudi tukaj pripomniti, da je bilo vse promalo vežbanja, premalo priprave. Pomanjkljivost se je poznala zlasti v zadnjem dejanju. Precej je motila tudi nepravilna izgovorjava, namreč elkanje. (bili, namesto pravilnega bili) Končno poudarjam: Le naprej fantje, dekleta v tem smislu, t. j. po poti, ki nas vodi do kulture, do izpopolnjevanja Taka stvar da nekaj moralne vzgoje gledalcem in zraven tega tudi obilo zabave. U-metnost je ona stvar, ki predvsem zadovolji našo dušo, ki nas vsaj za liip vzdigne iz vsakdanjosti, iz težav in skrbi, ki nam jih nalaga borba za vsakdanji kruh. Opazovalec. Znanost in umetnost Moliere, Skopuh Skoraj vse Molierove komedije — kot komedije tistega časa sploh — so zgrajene na čudnem, romantičnem^ zapetljaju, za katerega gledalec nenadoma izve šele na koncu komedije, med ostalimi dejanji je le narahlo nakazan. Ta zapletek je v «Skopuhu», ki so ga igrali v soboto »večer in v nedeljo popoldne v Trgovskem domu v Gorici, sledeči: Neki don Tho-ma d'Alburci se je hotel rešiti z ladjo iz napoljskih nemirov in je utonil v morju z ženo in otroci. No, tako so vsaj mislili. Na čudežen način pa so bili rešeni vsi skupaj, a tako, da niso vedeli eden za drugega, sin ne za očeta in sestro ter mater, ki sta bili skupaj, oče ne za ostale tri. Sin Valer m je v svojem potovanju po svetu zalju bil v Elizo, ki je hči skopuha Har pagona; iz ljubezni se ponudi v hiši za službo, da more biti blizu nje. Harpaganov sin pa je zaljubljen v neko lepo deklico Marijano. Skopuh jim prekriža načrte. On sam hoče vzeti Marijano za ženo, dasi ga ta ne mara in hoče sina, >vojo hčer pa hoče dati v zakon nekemu staremu Anselmu. Tu se bije boj med ljubeznijo in očetovim trdnim sklepom. Končno pride na dan, da je Valer Anselmov sin, Marijana Valerjeva sestra, ob enem seveda Anselmova hči, kajti Aiiselm ni nihče drugi kot don Thoma d'Alburci. Dejanje se nenadoma obrne, zaljubljeni pari se združijo, skopuh se zadovolji z zakladom, ki mu je bil ukraden, a ta hip vrnjen. Ta fabula Moli&ru ni bila glavno. Služila mu je samo zato, da je v njej orisal skopuha v vseh mogočih komičnih položajih in psiholoških odtenkih. Ta namera se mu je sijajno posrečila in težko je v katerem drugem delu svetovnega slovstva skopuh tako izborno orisan kot ravno v tej komediji. Njegova lakomnost je vodilo vsega Ona uravnava njegovo moralno srečo, in ljubezen, ženi se ker upa precej priženiti- Svojo hčer hoče dati Anselmu, ker mu ne bo treba šteti dote. Njegov odgovor na vse tozadevne ugovore je: «Brez dote!» Krevljača vsega preišče, boječ se, da mu ni česa ukradel, in mu vzame še skorjo kruha. Valerija (ki je ljubljenec njegove hčere) vzame v službo in je ves«I, ker mu služi zastonj. Denar posoja na strahovite obresti. Ko ga posrednica Frozina pro»i pomoči, ga žene tako hud kašelj, da ničesar ne sliši. Dekli priporoča, naj preveč ne drgne pohištva, da s« ne obrabi. Kuharju daje navodila sa pojedino: «Osem ali deset nas bo, napravite pa kar za osem, Kadar je hrane za oeem ljudi, je ni premalo za deset.« Rrt sestavi jedilnika nadaljuje: »Treba bo takih stvari, katerih se ne poje bogvekaj ali ki najpreje nasitijo; Itake dobre, hudo mastne bravine v obari, kake pečenine z mesom in hudo obložene s kostanji.« Ko zve, da mu je bil denar ukraden, skoraj znori in hoče vse mesto spraviti na vislice. Ko ga dobi nazaj, nori od veselja in pozabi na vse drugo. Ne toliko v drugem, v tej popolni karakterizaciji skopuštva tiči velika vrednost Molieravaga dela. Komedija sama na sebi ima prej nekatere stvari, ki se danes upirajo. Ze v članku o Molieru sem povedal, da je zidal na starih komedijah, v katerih je prevladovala surova godčavska Šala Tradicije ni mogel in ne smel popolaama prekiniti. Tako vidimo v «Skopu-hu» mesta, ki našega človeka več ne ugrejejo, ker so prebanalna ali surova. Tako pretepanje Krevljača s palico. To, da vrže vstopivši pometač skopuha po tleh in še par takih mest je v drami. Pred tremi stoletji so se nad tem krohotaje zabavali. Danes gredo taki prizori z občutkom neugodja mimo nas. Vendar pa ima Moliere v tej komediji obilo tistega plemenitega visokega humorja, ki ga dela neumrljivega in ob katerem uživa najrevnejši in najtenkočutnejši gledalec. Opozarjam na razne položaje, v katere zaide Harpagon radi svojega skopuštva. Ti prizori so psihološko globoko zajeti, tragično komični so, da vzbujajo gledalcu sol so in smeh. To je znak, da imamo plemenito, pravo umetnino pred sebe j. Komedija je bila od Dramatičnega društva dobro urpriserjena; po skrbnosti priprave ni zaostajala za «Anfiso«. Igro je režiral in glavno vlogo igral g. Košuta. Ustvaril je krepko poudarjeni tip skopuha; dasi ga je včasih močno podčrtal, ni hlastal po komiki. Storil je vse, da bi utelesil skopuha do predpisane potankosti, kar se mu je v večji meri tudi posrečilo. Ne vem, ali se mi zdi, ali je resnica, da je g. Košuta v svojih vlogah starca, dasi po maski in glasu dober, v gibih, posebno v hoji, nekoliko premladosten. Nato sem mislil že pri «Hlapcu Jerneju«, to sem mislil pri skopuhu. Videl sem, da je hotel v nemirni hoji vselej poudariti svojo vznemirjenost. Tudi to je lahko debro in nerodno je le tedaj, če ga mora soigralec iskati s svojimi očimi in s svojim telesom, ko ž njim govori. Kar se režije tiče, je položil g. Košuta obilo truda vanjo in je glede uprizoritve dosegel s »Skopuhom« uspeh, ki ga sme šteti med svoje največje uspehe v Gorici. — Kot se pri Molieru nekatere stvari ponavljajo iz komedije v komedijo, tako imamo pri njem tudi ljubimce vse enake. Te vloge niso niti hvaležne niti lahke. — Valer g. Terčiča je Ml neprisiljen, življenjsko resničen; morda se je nekoliko oddaljil dobi, a ne na škodo igri. — Kleant. g. Malnar-šiča je bil tu pa tam nekoliko patetičen, v par prizorih tudi neai-guren; vendar imam vtis, da je ta igralec zadnje čase v svojo korist nekaj pridobil. Vestnost naštudi-ranja, poglobitev v podrobnosti ga bo usposobila, da postane trden steber Dramatičnega društva. Le zavedati se mora nekoliko bolj, da nam mora ustvariti vsakokrat drugega človeka, ki ga bomo od prejšnjega težko razločevali. — Prijetno iznenađenje mi je pripravil to pot g. Medvešček, ki je ustvaril docela dostojno upodobitev Krevljača. Vidi se, da se posveča igranju s pridnostjo in ljubeznijo. Ni vsaka vloga zanj. Bolj ko se oddalji od samega sebe, bolj- ši je. To pot bi mu mogel očitati na par mestih kvečjemu nesigurnost; vselej je le za hip padel iz vloge, koj se je zavedel, in se iimakni) naiaj v človeka, ki ga je predstavljal. — Z lepim napredkom me je iznenadila tudi gdč. Zorzutova. Bila je docela drugačna kot v «Anfisi». Ce pomislimo, da je bil boj« v »Skopuhu« v vlogi Frozin« njen drugi nastop na odru, moramo verjeti v njen bodoči še večji uspeh. Seveda je bila tu in tam, posebno v kretnjah, še začetniška, a to se ne da hipoma odpraviti. Igralec raste od vloge do vloge in se s pridnostjo, ljubeznijo in vztrajnostjo spopolnjuje. G. Zorzutova je pokazala, da lahko postane sčasoma dobra igralska moč. — Gdč. Vilka, kf je igrala Elizo, in gdč. Delpinova kot Marjana, sta bili prav dobri. Naj omenim samo šesti prizor med očetom in Elizo, ki je bil igran tako lepo in popolno, da si niasm mogel želeti boljšala. Tudi prizor s prstanom je bil lep, Marjana ga je igrala dobro, kar o soigralcih ne morem trditi; radi tsga ni prišel do prave veljave. — Popolnoma dostojno upodobitev sta podala gosp. Levpušček z Anzelmom in g. Pau-lin s komisarjem. — Oče Jakob je dobil zelo dobro upodobitev v g. Živcu, ki se je z uspehom potrudil zanj. Kar je vredno ©meniti, je to, da je poizkusil ustvariti povsem drugačen lik, kakor smo ga bili navajeni srečevati pri njem v drugih vlogah. Včasih je omahoval; v splošnem je bil svoji nameri zvest. — Je še par neznatnih vlog, ki so bile radi svoje neznatnosti slabše maskirane in slabše igrane, zato jih ne omenjam. Memoracija je bila tu pa tam pomanjkljiva — pri gdč. tega ne morem trditi. «Kogar srbi, ta naj se popraska,« je dejal v igri Krev-ljač. To pravim tudi jaz. Skupni prizori v komedijah morajo biti vedno izdelani, sicer nastanejo luknje, ki vplivajo slabo in razdirajo iluzijo in uspeh. O prevodu ne morem trditi, da je dober. Niti glede slovniške pravilnosti ne glede jezikovne blago-g las nos ti. Nekatere besede so naravnost neprijetno zadele občinstvo. Bo treba pač dati tekste iger komurkoli, da jih pregleda in po potrebi popravi. Scenerija je hila v danih razmerah dobra. Radi uboštva na kulisah si je Dramatično društvo pomagalo na ta način, da je upora-bilo par zave«. Vtis je bil prav zadovoljiv. Na koncu vse pohvale komedije, igralcev in režije pa moram priznati, da predstava vsaj sobotnega občinstva ni užgala. Kaj je temu vzrok? Prepričan sem, da se je občinstvo pred tremi stoletji izborno zabavalo ob tej komediji in jo uživalo. Zabavalo se je nad pre-tepaškimi prizori, nad besedno komike, nad koiniko položajev, nad vzvišeno komiko in slednjič nad satiro, ki je v ostrem biču žvižgala iz igre. Vsak stavek je bal zanimiv, vsaka kretnja polna. Ne vsak gib, ne vsaka beseda je nesmrtna na tem delu. Mi uživamo samo tiste dele v komediji, ki so se ohranili nesmrtni, pri drugih pa ostajamo hladni Na ta način nastajajo v našem uživanju vrzeli, ki ga motijo; za hip uživanja enega dela nas objame razočaranje, celo odper. Ta mešana čuvstva slabo vplivajo na modernega gledalca in ga dražijo, da postane nezadovoljen. Le, če se človek poglobi v zgodovinsko dobo, v kateri je •Skopuh« nastal, kar je težko, lahko uživa popolno. Tega pa od občinstva ni mogoče zahtevati. HALI OGLASI BERLITZ-SCH80L vodi v vseh jezikih. Via Fabio Fifct 23, pouk in pr«-540 TI ATfiCNfl N. Borsatti A Fig lio. Trst, UttlJtiOlfl Corso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poitenih cenah. Govori se slovenski. 536 IIJKV B a De Jong's, holandski* zaslu-IlHrUlU služi prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. 513 Al A Miti 1 harmon ji, avtomatični kla-rlftnilllf vir ji, nQ; vojnoodškod ninske obveznice L 62.50. EL1ZIR C HINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim Šibkostim in za rekonvaleseen-co. Steklenica L —. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. Zahtevajte vedno originalne steklenice «EIiair Cbina - Castellanovich. Vsled velikih poitnih troškov je pnuporočlfivo naročiti dve steklenici na enkrat. 413 MOTOCIKLISTI! V novoodprti protia-jalni Cremascoli, Via S. Lazzaro (za cerkvijo sv. Antona} dobite vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Biancbi, Gilera, Har-ley-Davidson in Harlette (motor Puch). 342 avtorizirana. diplomirana, noseče, Adcle Ejaerschitz-«ro, Farneto 10 (podaljšana Ginna--a). lastna vila. tel 20.64. 4C8 BABICA, sprejema Sbaiz BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec« via Giriia 21 472 s JE ofti&imifO^ftSita« i j »4 j * i; ! ouam it * vsi* uxAft«Att M10HBEŽ -Bifcim M VELIKI popusti ŠIVALNI STROJ specijeten ne pedal. % predalom is pokrovom L 500. Pfaj- večje jamstvo. Btea-piačen pouk v vezenju. (556) CerveiHiti Tla IKaiti t.TW pri kino (Excelsior) En S^/C AA f ^^ Stroj i za Šivanje, vezenj« • i^gVCNV W kt pletenje, za dom in vsako obrtni j©. Potrebščine TRST« Via Mada VCCCMa 3 Napeljave z motor, pogonom. Popravila. _ za mtnmt - Br«»platen 9omU v v*»«xia FERRO CHINA PIGATTI »■ proti i« LEKARNA ZAMETTI - TAST - Via Hanlnl PODLISTE (86) V. I. KRI2ANOVSKA: NEHEZA ROMAN «Misliia sem, da sanjam. «2ilber! — sem vzkliknila ter mu prožila odbe roki, — vse to ste vi pripravili. Kako sem vam hvaležna!« Nič ni odgovoril, toda jaz sem. bila tako srečna, da nisem nič slabega sumila. Nastanila sem se v lepi sobi, kjer sem dobila polne omare oblek po svoji meri, ter sem se posvetila otroku, ki se je vidno popravljal. Včasih sem' se izpraAevala: kakšen srečen slučaj je povzročil to izpremembo načega življenja, toda bila sem tako izmučena, da 9em uživala mir, pa naj je imel svoj izvor kjerkoli «Dva tedna sta prešla v tem srečnem miru. Nekoč me je 2iilber naprosil, nad bi se z njim iz-prehodila, da mi pokaže pavil)oa, ki ga nisem še videla. «Bila sem tako> pripravljena. Ko sva šla skozi vrt, kakor je bil dolg, sem zagledala mali gotski paviljon, ki je bil ves pokrit z ovijajoiimi se rastlinami in obdan 2 velikimi rožnatimi grmi. Po malih stopnicah, ki so bile ozatljSane z zelenjem, sva prišla v neko predsobo, ki je bila razsvetljena z rožnato lučjo, visečo izpod stropa. Dalje sem videla ozke rezljane duri; Žilber jih je odprl, me pustil naprej in dejal: «Zdaj zahvalite se na dostojen način onemu, ki vam je podelil vse to ra£koiše...» Komai sem sUmila čez prag, so se duri za menoj zaprle; slišala sem, kako se je ključ obrnil v ključavnici; v tem tre-notku so me nek£> roke efcjete okrog pasa ta vroče ustne so se dotaknile majih uaten. Prestrašeno sem vzkliknila in se hotela osvoboditi: spoznala sem (iona Cesarja m uvidela, dasi prepozno, da me je Netozu prodal. «Sazn Bog- v«, koliko sem pretrpela, ko sem bila zaprta v tej hiči m izročena človeku, ki sem ga sovražila! Morda je moje sovraštvo ohladilo dana Cezarja, zakaj čez nekaj časa je izginil ia ZiLbcr mi jo posedal, da je padel v nekem dvoboju. Prosila sem tedaj tega podleža, naj gremo proč iz tega stružnega kra^a, toda on ni hotel o tem nič ******i a čec nekaj čaoa se je pojavil Cesarjev naslednik po imenu don Rodrig'. «Ne bom več govorila o tako strašnih Čaeih, ko me je podlež prodajal, izrabljajoč mojo nemoč in mojo pogubno lepoto. To sramotno ži/v-ljemje me >e pripravilo skoraj ob racmn. Gotovo bi 9e bila umorila, da me ni tega obvarovala mir sel na strašno bodočnost, ki čaka mojega otroka. Skušata sem zbežati z Violo, toda so me dobro stražili; sicer pa kam bi bila tudi šla brez denarja in v svojem položaju? Končno sen so od.-ločila, da zaKtušim otroka in umorim sebe. Tedaj pa je nepričofcovan dogodek, vse izpremenil. Ne da bi mi povedal vzroka, je Žilber izjavil, da je treba hitro vse tuje l 2i urah odpotujemo iz Madrida. Estretla, ki se je bila sprla z Žilberom, mi je povedala, da je por Iicija zvedela sa nečedne Zflberove poete* ki me je proda jod za visoke vsote, ter tako uničeval mlade liudi, ki so imeti družino. Zato so mu Irfi da mora takoj oditi ia Madrida. Poleg tega I natgla jetika ga je v mesecu in pol spra.vila pod leti, Cia mora. wuu » ^__ _o i ^ ritima, tyi tla. sem se nalezla e-d nje- mi je povedala, da sta bila oba brata igral*a m da je žilber vča&ib zapravil velike vsote denarja. «Potem, ka so nas jfimlf iz Španije, smose n^elili v Param. 2ilber mi je kmalu našel službo v nekem predmestnem gledališču. Toda on sam as Nikolaj nteta nič delala, živela sta vedno bolj potratno, a Žilber je postopal z menoj brezob-zjrno, sma^raooč me za svojo lastnino. «Vsel mi je vse, kar sem zaatnžflat, kradel in je moje reči, večkrat je prišel etemov pri najmanjši moji opazki me «je žaliL Tako je pre#lo več kakor leto dni. Neko 90 prinesti Mhera demov smrtno ranjenega v glsmx Zvedela sem, da je igral v naki igralnici in da je sle paril, pri tem so ga zalotili in nastal je krvav pretep, pri katevem je zadobil težko rano. Naslednjega dne je Žtiber umrl in jaz sem aft praleje oddahnila. Pred zakonom sem bila njegova žena in mogla sem živeti po svoji volji. Nikoiag jo Ml boljšega srca od njega m. maoij racvratea. Tudi je b» bolan in je pljuval kri. Vse to ga je prisililo k rednejšem« žrvfjenjiL Izjavil je, da si bo poiskal pošten zaslužek m ml po ovojni močeh pomagal. Natpisa! je nekaj pisem in po trek tednih mi je rekel, da je vse ure-edon izmed njegovih oddaljenih sorodni- kov ms je poiskal v Bo rtmu pisarniško službo, vzroKa, ye z.w>er*gm, mw I pranji dobrotnik mu je poolal denarno spravLti^ker v Jt^mdvaj^etik j podpio a >stae stroške in naselitev v novem kraju. cTedaj smo odpotovali v Berlin. Spočetka je šlo voo dobro, toda Nikolajeva bolezen se je nenadoma tako poslabšala, da ni mogel več m sober zemljo. Vverjeua sem, da sem se nalezla c-d njega bo4eani, ki me davi, ko sem ga stregla. Iz Nikolajevih pisem sem zvedela za ime neznanega ciefervrtnika: bil je to knez O...; od njega je bil denar, ki ga je pošiljal zame in za otroka; r svojem, ^elikodu&ju mi ni nikoli odrekel pomivči. «Ko sem ostala sama, nisem kaj na- pravrfeš: moja obleka je bila v takšnem stanju, da se nisem mogia služiti kruha s poučevanjem, in šele po dolgem iskanju sem na Al a delo v tvornici perila. Toda moj zaslužek je bil premajhen, tako da sem večkrat stradala in sem bti-a v^^efa, da je bil vsaj otrok sit. Pomanikajnje in delo doeela zrušila moje zdravje; čutila sem, da bolezen nagto napreduje in da se mi bliža, konec. Za slučaj svoje smrti sem pripravila pismo za Raula in gu prosila, naj vzame otroka v 3*-<*jo oskrbo. Za življenja nisem hotela nikogar Ha^dlte-govat.i. Štiri meseee sem preživela na podstrešju, kjer si me naJel, in mislila sem, da tam tudi umrem. No, Bog je izpremenil tvr*je srce; sprejel 3i mene in otroka in ne preoetane mi drugega, kakor da blagrujem Božje in tvoje usmiljenje.« Izmučena po tej dolgi povesti se je bolnica naklonila na blazino in zaprla oči. Baronovo obličje je polagoma pokrila smrtna bledoba; z naraščajočo potrtostjo je po^luAal povest nrav-nih in telesnih muk, s katerimi je nesrečni ca plačala svojo krivdo. Vest mu je očitala: ti nos« odgovornost za to izgubljeno življenje. _Ruta, — je rekel s pretrganim glasom: — tvoja, povest je moja obsodba; jaz sem voega kriv in Bog bo zahteval od mene strog račun za tvojflf izgubljeno življenje. ctam«osT> v Trstu, tnt z # aprila 1SZ7. Gospodarstvo Me Hagivne hm Bližnja Jugoslavija nam je bila do lanskega leta skoro ia-kl j učna dobaviteljica koruze, važne hrane naftega kmet-skega prebivalstva. Zato ni prav nič čudnega, ako so nam jug »slovenski trgovci vročevali v podpis -sklepne pogodbe, po katerih sta se oba kxmtrahenta (prodajavec in kupec) obvezala podvreči se v spornih slučajih razsodišču novosadske, zagrebške ali ljubljanske blagovne bor^e. Ju«oslovensk{l tngovci skoro niso hoteli pristajati na tržaške običaje, ker so jim lastni nudili mnogotere ugodnosti Radi tega je popolnoma jasno, da so bili pri nas vsi nastali spori rešeni več ali manj na takozvani «prijateljski način» in mogoče tudi v škodo nadih trgovcev. Ko je pa začelo romunsko blaga polagoma izpodrivati jugoslovensko, so pri&le kot dobaviteljice v pošte v večinoma le tržaške uvozne tvrdke, ki prodajajo vagonske količine žita na podlagi običajev tržaške blagovne borze. Večina tržaških tvrd k ima v svojih tiskam lil h pogodbah «obi Čaje», ki so le njim samim v prilog, a nikdar in v nobenem slučaju v prilog kupca. Brezdvomno najlepši «običaj» je pač oni, ki pravi, da ostane prodano biajgo toliko časa prodaj a v če va last, dokler ni popolnoma plačano. Kak ne-zmisel! Na tem mestu moram poudariti, da so vsi tisti in slični običaji brez vsakršne veljave in da so v slučaju kakega spora merodajni le po tržaški trgovinski zbornici priznani o-fcrčaji, katerih glavne točke podajam v današnjem članku. Temeljna enota pri sklepanju žitnih pogodb je 100 kg. Mogcv Ča je prodaja «alla rinfusa» ali pa v vrečah brutto za netto (tela per merce). Pri prodajah se upošteva tdrava in dobra sredina zadnje žetve iz vsaktere dežele, odkoder blaga prihaja. Ako sta kontrahenta v pogodbi določila produkcijsko deželo, je prodajalec dolžan pod vsakim pogojem izročiti kupcu blago iz po pogodbi določene dežele. Inozemsko blago se običajno prodaja brez uvozne carine. Vse prodaje je treba razumeti proti plačilu ob prejemu blaga. Pri terminskih dobavah je dana prodajalcu možnost, da lahko izroči blago v vsakem jK>ljubnem. trenutku določene dobe, in kupec jo mora brez vsakega pridržka sprejeti. Žito ^prodaja po sledečih določbah: a) po opisu; b) po pregledu in odobritvi (visitata e piaciuta ali visitata ed accettata); c) po zapečatenem vzorcu, d) po zapečatenem vzorcu -tipu. V sVučajih, v katerih je bilo blago kupljeno po progtedu in odobritvi, je dolžnost kupca sprejeti blago tam, kjer leži. Kupec iagubi pri taki* kupčiji .vsakršno pisavo do reklama-ctje, ako bi blago po kakovosti ne odgovarjalo. — Pri prodajah na podlagi zapečatenega worca mora dobavljeno blago popolnoma odgovarjati vzorcu. — Pri zapečatenem vzorcu-tipu mora blago sličiti istemu po kakovosti in barvi, po vrednosti se pa ne sme razlikovati za več ka-kcr 2%. Ako je bilo določeno, da prodajalec dobavi blago «alla rin-fusa», tedaj ga sme izročiti za X>% več li manj. Za v vrečah prodano blago pa veljata 2%. Kupec je dolžan sprejeti blago v slučajih, ako razlika v kakovosti ne presega po vrednosti pri pšenici ali rži, 6 Z pri koruzi in $% pri ovsu ali ječmenu za krmo. Pri večji razliki pa zamore kupec sprejeti blago proti prisoj eni mu odškodnini. Cisto lahko je pa tudi zavrne. Ni li zavrnjeno blago odgovarjalo pogodbenim zahtevam, tedaj zamore prodajalec isto nadomestiti z drugim odgovarjajočim v teku treh dni po izvršeni kontestaciji neodgovar-jajočega. Kupec je v tem slučaju dolžan sprejeti blago brez pridržka, akoravno bi mogoče med tem časom potekel doba/v-ni rok. Kupec mora plačati naročeno blago tudi tedaj, ako po kakovosti ne odgovarja sklenjeni pogodbi. Pri prodajah «prosto carine» je pfiikijalec dolžan plačati vse stroške izhajajoče iz carinskih operacij. Ako je bilo blago kupljeno «franko namernima postaja*,1 tedaj i® prodajalec zamore ©d*-poslati po povzetju ali nakazano. Toda v tem slučaju mora od fakture odbiti približni znesek za tovornino, ako je blago plačljivo proti dokumentom. Pri prodajah Žita «alla rin-fu*a» gredo ved »troftki za nakup desk, ki služijo za ureditev vagona, na račun kupca. Iwn se prodaja na podlagi sledečih določil: aj) zdrava, suha; b) zdrava, umetno sušena; c) zdrava, času primerno suha. Pri zadnji točki je treba pomniti, da zamore biti blago to-liko sufco, kolikor se more osušiti v produkcijski deželi do časa otovorjenja. Pod jugosloveosko in madžarsko koruzo razumemo takozvani konjski zob ali pa okroglo blago ali pa mešanico obojih navedenih vrst. Ni dovoljena dobava domače ali inozemske koruze, v kateri bi bilo primeftane več kot 6% bele. Oves. Ni mogoče izročanje popolnoma črnega blaga. Meka. Kupčija se vr#i za 100 kg kosmate teže, vreča vključena. Dobava domače moke je dovoljena samo v po 100 kg legaliziranih vrečah, dobava inozemske pa po običajih dotične dežele. Kakovost domače moke Je določena po imenu mlina in po številki, kakovost inozemske po znamki ali vzoreu ali pa kratkomalo po izvoru. Pri terminski pogodbah je treba razumeti prodano količino za razdeljeno na enake mesečne obroke. Pri pogodbah za dobavo domače moke veljajo iste določbe v razmerju z glavnimi določili pogodb dotičnih mlinov, ki so blago prodali 7. O. (Dalj« pride). MODRA GALICA. Tržaška ks«H|iti dražba f Mi naznanja, da je dospela nemška modra galica znamke Johannlsthal v sodih od 290 kg, ter naročili takojšnjo odpofliljatev vsem naročnikom. Posamezne naročnike vabimo, da jo takoj dvignejo v naših skladiščih ul. Torrebianca 19 odnoano v ul. Raffineria št. 7. Novih naročil za modro galico ne sprejemamo več za letos. ■n^gn dospejo te dni. Takoj ob prejemu bomo odposlali vsem naročnikom naročeno mnodfcino kos. Do prokltcn sprejemamo še narošila za večje Število. VIMENA IN KMITUSIB PO- dora ▼ zalogi vrste samem poljskih in vrtaO, trava, In staro)*, |MfŠa vsako IN ORODJE. Škropilnice «Vermorel» Ferrara, Volpi. Žveplalnike ročne in nahrbt-ne, ploičnate «Volpi» in okrogle «Idoal». Satnice iz naravnega voska, katero ramsa^nrmn tudi za vosek, to-čalnice za med znamke «Gra*e» na 3 in 4 satnike, vilice in nože za odkrivanje celic, počinjena sita ta med, kadilaike. Čebelarske maske, klešče za A. Z. panje, ščetke za ometanjr čebel, strgulje za dno, pi-tatafke, topihdke tal cevke zs vosek šila in luknjače za vrtanje o-kvirja ter raeno dk-ugo orodje. Na zahtevo preskrbimo tudi vsak drugi predmet, ki se potrebuje v čebelarstvu. taA drmšba r uKca Torrebianea lt. Razne zanimivosti Fotomat. * • O tem novem izumu smo že poročali. Je to poseben avtoma*, kamor vrže človek 25 cent. (K dolarja) in dobi osem fotografij svoje lastne osebe. Ta aparat je izumil, kakor smo že tedaj omenili, mlad Rus Anatol Josopov. Za ta izum se je zanimal poseben amerikanski sindikat pod vodstvom Henry-ja Morgenthau-a, bivšega poslanika Zedinjenih držav v Carigradu, stopil v dogovor z mladim umetnikom in kupil te- dneve izum in pravice do izkoriščanja izuma za en milijon dolarjev. Vnukinja Taistega Igralka. Grofica Vera Tolstoj, vnukinja velikega ruskega pisatelja Leva Tolstega, ki je bila doslej uaiuž-bena v neki praški brivnici, poj de kot filmska igralka v Ameriko. Najele so jo Združene filmske družbe v Los Angelea-u (Kalifornija) za začasno plačo 1000 dolarjev na meeec. Grofica Vera ima sedaj 24 let, poročena je bila » češkim tovarnarjem Bakovskim, od katerega »e je pa ločila, ko je mož zapravil vse premoženje. Grofica nastopi najprej v «Vstajenju», znanem romanu svojega deda. Sesaam Izgubljeni* stvari Kakor vsake tri mesece, tako je izdala tudi sedaj berlinska policija seznam stvari, ki so se bile izgubile in našle v prvem četrtletju letožnjega leta. Največ se je izgubilo dežnikov, od teh devetdeset odstotkov ženskih in le deset odstotkov moških dežnikov. Naj navedemo iz tega seznama nekaj nenavadnih stvari, ki so jih pošteni najditelji izročili policiji: avtomobilska kolesa, motocikli, otroški vozički brez otroka seveda, dve postelji z žimnico, bas in dragoceni niz z briljanti, ki se je našel v nekem avtomobilu in čigar lastnica se še ni z^lasila. Ako se ne zglasi oseba, ki je izgubila predmet, v teku enega leta, postane lastnik najditelj, in če ta odkloni, pa občina. Velika nagrada. Arturo Toscanini, znani italijanski dirigent, bo vodil v kratkem v Zedinjenih državah štirideset orkestralnih koncertov, za kar mu je obljubljena skupna nagrada v znesku 60.000 dolarjev. To je doslej najvišja nagrada, ki jo je dobil kdaj kak koncertni dirigent. Newyorški listi so že preračunali, da dobi maestro Toscanini za vsako minuto taktiranja pri vseh štiridesetih koncertih 25 dolarjev (500 lir). - Zlati zakladi. To zimo so kopali učeni raziskovalci, zastopniki pennsylvenekega vseučilišča v Ameriki in britakega muzeja v Angliji, v pradomovini Človeštva v Kaldeji. Sedaj objavljajo raziskovalci svoje uspehe. Po truda polnem delu so se v Uru, rojstnem kraju očaka Abrahama, našli zlati zakladi, ki imajo enako umetniško vrednost kakor predmeti, ki so se našli v Tutankame-novem grobu, a so za 2200 let starejši. Prišli so namreč do hermetično zaprtih, v skalo vsekanih sob, kamor »o se bili pred 5500 leti položili mrliči. Vse drugo se je ix-premenilo v prah in pepel, tako les, obleke, kosti, le zlato je kljubovalo času. Dobila so se krasna mozaična dela neprecenljive vrednosti, tako šahovska plošča iz slonove kosti in lapis Cazullja. Med zlatimi predmeti, ki so se našli v omenjenih sobah, naj navedemo zlato iglo, zlate klešče za kodranje las, zlato ftlico. Vsi predmeti ao mojstrski, dovršeno izdelani. vtakne oblast obsojenca, če bi se vendar ls pojavil. Movo draštve v Ameriki V Zedinjenih državah Sev. Amerike se je ustanovilo novo druStvo: National Society of Longfellows», t. j. državno udruženje velikih ljudi. Člani zamorejo postati le oni državljani, ki merijo nad 1.80 m. Zahtevajo pa po listih in shodih daljše postelje po hotelih, večja vrata in prostornejše avtomo-mobile, da se jim ne bo treba klju-čiti v posteljah, v vratih in avtomobilih. Država brez poslanikov Osrednja vlada v Pekingu (Kitajska) je obvestila tajništvo pri Družbi narodov v Ženevi (Švica), da se zaprejo s 1. maja vsa kitajska poslaništva in vsi kitajski konzulati. Kot vzrok se navaja v obvestilu teški finančni položaj dršave, ki onemogoča vzdrževanje državnih zastopstev v inozemstvu. Zlate v poljski reki Geološki zavod v Varšavi (Poljska) je ugotovil, da se nahaja v blatu reke Lan, ki se izteka v reko Pripjet, zlato in srebro, in sicer vsebuje ena tona blata pet gramov zlata in trinajst gramov srebra. Tako blato se vleče 130 kilometrov na dolgo. ■ritsv pogoltnil V kaznilnici v Laufnu (Nemčija) je pred prazniki pežrl neki kaznjenec brivsko britev in Ščetko za zobe. Kakor se ugiblje, je storil to iz samomorilnega namena. Ker'ga je pa bilo škoda, so zdravniki takoj izvršili operacijo in mu od-stranili pri drugem posegu v notranjost oba predmeta. T brsealkehoinifc Zedlaj. državah Zakladni urad v Washingtonu objavlja, da je bilo od onega časa, ko je začel delovati zakon o prepovedi alkohola, ubitih 39 uradnikov v boju s tihotapci. 24.018 avtomobilov in 839 ladij v skupni vrednosti več ko 62 milijonov dolarjev, kakor tudi 5in pol milijona galon alkohola se je zaplenilo. Število aretiranih oseb, ki so se Te dneve se je vozil soliden meščan in obrtnik s cestno železnico v Saint Ettenne-ju (Francija). Bral je svoj list, ki ga je bil pravkar kupil. Nenadoma pa skoči k njemu ženska, začne ga objemati, poljttbovati in s solznimi očmi je venomer trdila: «Moj dragi mož, kjs si bil, štela sem te že med as 1. 1S39. Poštnf ček 10.533 Hesina Hranilnica Lji&ljanska (Oradska itediamica) Stanje vloženega denarja LJUBLlM^fl SUnie složenega denarja nnd 280 milijonov dinarjev. Pre^imava ulica nad 1040 mililonov dinarjev Sprejema vloge ua hranilnice knjižice kakor ludi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačnje zlasti za vloge proti dogor-Jeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker JamČ! zanje poleg lastnega hraaHničnega premoŽenja Se mesto LJubtfaaa z v*«n premo»oa>rm ter davčno močjo. Vprav radi lega nalagajo pri njej sodišča denar nedolžnih, župnijski uradi cerkveni in občine obč. denar. Nail rojoki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilntcl, ker je denar trdi popolnoma varen. (291) I I Cutrata v Pragi PairUŽRiCa V rstll U»Unovlj«na 1. 1888 Lastna paloia: Ulica Roma 7 OelRlikfl ilnnici U 200.B09.B80.— Rezsrve U 184.583.M8- PODRUŽNICE: Ml. Boleslav, Bratitlava, Brno, Nčmecky Brod, Češke Bu-dćtovico, Hodonin, Hradec, Krilo.ć, Jihlava. Karlovy Vary, Klatovy, Kolin Košiće Liberec, Mćlnik, Olomouc, Mor. Cstrava, Pardublce, Pisek, Pizefi, ' Teplice-Šanov, Trst, Usti n/L, Dunaj. EKSPOSITURE: AFiLIJACIJE v Jugoslaviji, Nemški Avstriji, na Ogrskem iu na Poljskem. Blagovni od dalek RT Borzni oddelek Safes Izvršuje vse bančne pošlo pod najboljimi pogoji. — Izdaja nakaznico (vagtia) Bane a d'IUlia In Bacco di SiciHa prosto provizije. Brzojavi: ZIVNOSTENSKA — Trieste. (ISO) TELEFONI: 1078, 10fe9, 2157, 3353, 3354, 4312, Borza (med zasedanjem) 205 Prostčjov, Tabor, Bfeclav, Opatija. JAKOB BEVC urariaa In zlatarna Trst, Ca m po S. diacomo 9 Zlato kupuje v vsaki maoiiai po najvišjih cenah. Krona plačuje višje kot vsi drog*. raznovrstnih ur In Odhodi vlakov Pomm kratici o — osebni, ob — ubrzani, b — brzi vlak, m — maiaoi vlak. TRST — TRŽIČ 5 (o), 5.25 fo), 6.10 M, 6.45 {b}, 7 (b)t 8.25 (o), 8.50 (b), 10.35 (i). 12.30 (o). 15 (bj 15.15 (b), 15.25 (o), 17 lb), 17.25 fb). 18.10 (b), 18.20 (o), 19.20 (o), 20 (b), 33.45 (o) TRŽIČ — TRST 4.31 (o), 6.57 (o). 7.10 (o). 8.08 (o). 9.23 (b), 10.07 (ob), 10.42 (b), 10.55 M, 11.46 (b) 13.49 (o, se ustavi na Biviji, v Grijanu la Miraraaru), 13.35 (b), 14 (o), 16.11 (o), 17.14 (o), 17.48 (b). 18.— (o), 19.24 (b* 23.01 (o), 22.32 (o) 23.12 (b). . TRST — BENETKE 5 (o). 7 (b), 8.05 (b), 8.50 (b), 10.35 (bk 15.15 (b), 15.25 (o), 17 (b), 18.10 (b). 18.2« (o), 20 (bj, 23.45 (o). BENETKE — TRST 0.40 (o), 5. 25 (o), 6.32 (1-2), 8.10 (bi 8.57 (b), 10.55 (b). 12.15 (o) 15 (b), 17.22 (b), 18.35 (o), 20.20 (b). TRST — GORICA — VIDEM a) i z T r s t a : 5.25 (o), 6.45 (b), 8.25 (o* 12.30 (o), 15 (b), 17.25 (b), 19.20 (o). b) iz Gorice: 6.6 (o), 7.22 jo). 8.13 (b), 10.25 (o), 14.28 (o). 16.27 (b), W.10 (b) 21.20 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma; 5.05 (o), 6.50 (b), 9.0« (o), 12.10 (b), 15.20 (o) 17.20 (o, do Go-rice), 18 lb), 20.10 (o). b) iz Gorice: 6.08 (o), 7.27 fb) 10.07 (o). 13.02 (b), 16.23 (o), 18.42 (b) 21.13 (o). TRST — GORICA — PODBRDO a) iz Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o), 12 (o) 17.35 (b), 18.35 (o. doGorice)). b) iz Gorice: 7.56 (b), 8.53 (o) 14.08 (o), 17.10 (o), 1922 (b). PODBRDO — GORICA — TRST a) iz Podbrda: 5.05 (o, do Gorice) 8.45 (b), 11.45 (o). 17.00 (o), 19.40 (b) b) iz Gorice; 5.17 (o), 6.45 (na juinc post.), 10.C9 (b), 13.30 (ob), 19.21 (o) 21.03 (b). TRST — POSTOJNA 1.00 (b), 5.12 (ob), 7.10 (b), 9.20 (o, de Nabrežine, tu -.veza z vlakom, ki odhaja ob 10.13), s? > iz Št. Petra 11.52 (o) 11.30 (b). 13.v, (ob, do St. Petra in v Reko), samo i* Št. Petra 16 42 (o), 15.5* fo), 18.35 (o, na Reko), samo iz Št. Petra 21.16 (o), 19.45 (b), 20.20 (b), 21.05 (b) POSTOJNA — TRST 2 (b). 4.55 (o), 6 (b), 6.40 (b), 7.25 (b) 9.30 (ob), 14 (m), 14.59 (b), 17 (o, do Št Petra), iz Št. Petra 17.40 (b), 18.05 (o> 19.50 (b), 20.55 (o, do Št. Petra), iz Št Petra 21.23 (o). REKA — ŠT. PETER 5.25 (o). 8.40 (o), 12 (m), iS 45 (o) 19.15 (o). ŠT. PETER — REKA 5.27 (o), 8.04 (o), 9.24 (o). 11.49 (o* 16.35 (o), 31.49 (o). TRST — BUJ1 — POREČ 5.00 (o). 10.00 (o, Buje), 13.55 (o* 18.25 (o), Buje). POREČ — BUJE — TRST 5.15 (o). H.14 (o), 16.25 (o, do Buj). GORICA — AJDOVŠČINA 7.57 (o), 13.05 (o), 19.35 (o). AJDOVŠČINA — GORICA 4.25 (o). 11 (o), 17 (o). ČEDAD — KOBARID - 8.00 (iz C. Barbetta, o), 13.03 (o) 17.50 (o). KOBARID — ČEDAD 6 (o), 10.50 (o), 16 (o). TRST — HERPELJE — PULA 5.20 (o), 11.55 (o, do Herpelj, tu zveza s prihodnjim brzovlakom), 12.30 (b), smiim iz Kanfanara ob 6.08 (o), in 19.50 (o) 19.05 (o). PULA — HERPELJE — TRST (Iz Herpelj) 6.39 (o). 4.55 (o), 7.55 (o. do Kanfanara in v Rovinj), 11.50 (b). 16.35 (o), 17.40 (o, samo do Kanfanara). Oglasi v Edinosti imaio naiboliši uspeh Tržaška tf solM h krmilila! refistr. zadruga z o mej. poroštvom uradnje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1, n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjiJUc* rtodfe aa tekoči račun in vloge M čekovni promet, ter jih obrestuje 4° pO -»/o la iUh vloge po dogovoru. Spojena .Uiaasje" na tek. račun in Jih ulHMti^f po dogovora. Davek od vlog plačuje zavod saai. D#e |MafM■ aa vknjižbo, meske, zastav« la oacbae kredit«. -Otacstna itn po dogovora.-- za straalie od 8.30 do 19 la od 1« do ia |a urad zaprt SB47. 179 —— MalaftAM^i Ju JjUkAMM MBkJ mup M. nn m Tiskarna Edinost v Trstu .................................................................. \ Izvršuje vsa tiskarska dela v najmodemejem stilu kakor * | tudi v večbarvnem tisku. RazpoIaga_z_najmodornej]mi »troji, t črkami, Lynctype. stereotypijo ter rotacijskim | Vsa naročila sa izvršujejo točno In po zmernih ............................................ j Ul. S. Francesco d' Assisi 20 NOC PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisala V. |. Krilanovska. _ U ruščino provedel IVAN VOLDL Cmmm L po pošti priporočeno L 7-40. V inozemstvo L M proti'v naprej poslana znesku.-Roman J« U-j.i, tx založila TIskarna Edinost. - Prodaj«: Tiskarna R