m LETO 1966 VAM UREDNIŠTVO POLETA PRIPRAVLJA VELIKA PRESENEČENJA Za leto'1966 vam uredništvo Poleta pripravlja velika presenečenja • za naročnike v šolah poseben popust • tudi stalni naročniki našega lista bodo deležni znižane cene • pripravili smo zanimivo nagradno »dirko« za naše bralce • o vseh teh novicah bomo podrobno obvestili v naši prihodnji številki « ne pozabite kupiti naslednje številke »Poleta«, presenečeni boste! LIST ZA TELESNO ' KUL TURO Številka 60 Leto XX. ZADNJI NASTOP OLIMPIJE NA DOMAČEM IGRIŠČU V LETOŠNJI SEZONI 14 TOČK ALI IZPOLNJEN NAČRT Olimpija je v zadnji tekmi premagala moštvo državnega nogometnega prvaka »Partizan« s 3:0 -Odlična vzdržljivost Olimpije - Nogometna enajsterica Olimpije je na odličnem šestem mestu na prvenstveni tabeli - Kljub izredno slabemu terenu dober nogomet - Nogometaši Olimpije so si v jesenskem delu pridobili velike simpatije Ljubljanskega in tudi slovenskega občinstva - Na sporedu je še tekma s prvim na lestvici »Vojvodino« v Novem Sadu. LJUBLJANA, 12. dec. Danes 'smo imeli po dolgih letih spet redko priložnost, na ljubljanskem nogometnem stadionu smo gledali nogometno enajsterico, ki ima velik mednarodni sloves, enajsterico Partizana iz Beograda- Nič čudnega ni, če se je na stadionu- zbralo nad skoraj 15.000 gledalcev, čeprav vlada v Ljubljani prava zima, nogometno igrišče pa ni bilo prav nič podobno športnemu prostoru, marveč bolj slabo urejenemu, smučišču. Olimpija je s tem nastopom zaključila svojo borbo za točke na domačem igrišču in že v uvodu lahko zapišemo, da je bilo slovo od gledalcev izredno simpatično, kajti najbrž se ne motim, če trdim, da smo danes, v tako nemogočih pogojih za igro, gledali tudi najboljši tom v družbi najboljših nogomet v vsem jesenskem med gledalci precej optimiz- delu letošnje prvenstvene nogometne sezone. Kaj vse smo videli? Tisti, ma. Ko smo se ob startu v tekmovanju I. zvezne lige ki so tekmo gledali, bodo pogovarjali s tehničnim vod- najbrž potrdili mnenje, da je bil nogomet kvaliteten, da smo opazili izredno željo.po stvom o načrtu za tekmovanje, smo izvedeli marsikatero podrobnost. Izvedeli smo PASAŽA NA AJDOVŠČINI • domače in uvožene igrače • ELANOVE otroške smuči in vezi • sanke • otroške hokej palice POMEMBNIH 14 TOČK Že ko so nogometaši Olim- njem iz lige. enajsterica, ki si naslova prvaka ni priborila po sreči, marveč predvsem zaradi resnega dela, velikega prizade- znanja in dobrega tehničnega vodstva kluba. Takrat smo bili tudi prepričani, da PRVA PREGLEDNA TEKMA SKAKALCEV V PLANICI PLANICA, 12. decembra. Zbrani jugoslovanski skakalci, ki se že dalj časa vestno pripravljajo za novo sezono, so se po končanem treningu na Pokljuki pretekli petek zbrali v Planici Tu so začeli po dvodnevnih pripravah skakalnice trenirati na 90-metrski skakalnici. Prve dni so imeli še nekoliko smole z vremenom, nato pa so do danes opravili vsak po 25 skokov. Danes dopoldan pa je bila ob 10.30 urj na skakalnici prva javna pregledna tekma naših najboljših skakalcev. Vreme je bilo izredno naklonjeno, saj tako lepega dneva v planiškem kotu že dolgo ne pomnijo. Skakalnica je bila dobro pripravljena, tako da je bilo skratka, vse nared, kot za največjo prireditev. Pred maloštevilnimi gledalci, lahko zapišemo bolj ljubitelji skakalnega športa,-se je pomerilo 15 skakalcev. Vsi skakalci so že v prvem poskusnem skoku ugodno presenetili, saj so za prvo preizkušnjo na 90-m skakalnici prikazali izredno zanesljive skoke. Najdaljša med vsemi sta bila Pečar in Zajc. Prvi je skočil 82,5 m, drugi pa 78 m. Tako je bilo jasno, da se bo borba za prvo mesto odvijala med teda dvema tekmovalcema. In nismo se zmotili. Med prvimi desetimi skakalci so bili najdaljši nostjo, ki smo jo lahko videli na domačih tleh. Res je, Olimpija je bila doma skorajda nepremagljiva. Točke so ostale v Ljubljani, pa čeprav so hodili' sem zelo ugledni ligaši, naj omenim samo Hajduka, Partizan, Vardar in še nekatere. Z velikim veseljem smo sprejeli tudi skoraj senzacionalno vest, da je morala kloniti tudi Xrvena zvezda, če- prav je bila tekma sredi Beograda. j, Bilo je seveda tudi nekaj spodrsljajev. Visoki porazi v Sarajevu, proti Željezničarju in proti Sarajevu, šo bili morda nepotrebni, vsekakor pa previsoki. Ta ugotovitev še toliko bolj velja za nastop v Nišu. Na domačem terenu nam je ostalo v najbolj neprijetnem spominu srečanje z Dinamom, kjer je bila premoč Olimpije očitna, točki pa sta šli v Zagreb. Ali pa nastop proti Radničkemu v Beogradu? Neprevidnost obrambe in nekaj minut pred koncem so Beograjčani pospravili ves izkupiček. Olimpija je bila' torej moštvo, ki se ni ustrašilo nobe- Nadaljevanje jna 6. strani zmagi nad renomiranim nas- med drugim tudi to, da je protnikom, da smo, ugotovi- načrt tehničnega vodstva li tudi odlično fizično usmerjen predvsem na osvo-pripravljenost nogometašev jitev najmanj 12 točk, V najboljšem primeru pa na 14 točk. To bi zadostovalo za soliden start v spomladanskem delu in bi takorekoč pije osvojili prvenstvo v II. jzbrisalo strah „ izpa(la. zvezni ligi, smo vedeh, da je to zelo solidna nogometna DOMA ODLIČNO -ZUNAJ SLABŠE Odkrito povedano, tisti, ki vanja, dobrega tehničnega so gledali tekme nogometa- šev Olimpije na domačem igrišču, so bili večkrat presenečeni, ko so izvedeli za je ta nogometna enajsterica rezultate srečanj, ki so jih toliko dobra, da se bo lah- Ljubljančani odigrali na tu-ko merila tudi z nekaterimi jem. Nekajkrat smo izvede-moštvi v I. zvezni ligi. Mor-' li za visoke poraze, števil-da so jo nekateri v naprej kam skoraj nismo mogli ver-obsodili na poraze in neu- jeti. Na drugi strani smo se speh v I. zvezni ligi, vendar navduševali nad mojstrskimi je res. da je bilo pred star- potezami in zgledno borbe- IZREDEN REKORD ZAJCA V prvi seriji Zajc in Pečar izenačila rekord skakalnice - V drugi seriji je Zajc dosegel nov rekord, in sicer 90 m - Lepi skoki Eržena, vendar obakrat s padci - Prihodnjo nedeljo se bodo skakalci ponovno pomerili na 90-metrski skakalnici Eržen (76 m padec), Jurman (73) in Smolej (72,5 m). Nato pa sta presenetila najprej Pečar z 79,5 m in Ludvik Zajc s 87,5 m. Zajc je s to daljavo presegel dosedanji rekord skakalnice, ki sta ga imela Wegscheider (NDR) in Miiller (A). Skok Zajc^ je bil prav fantastičen, saj je poletel povsem mimo ter še bolj zanesljivo in le- Nadaljevanje na 11. strani Srednji napadalec Olimpije Zagorc je danes dosegel dva gola. Na posnetku ga vidimo v trenutku, ko je z desne strani močno streljal in prvič potresel Šo-škičevo mrežo RUDNIK LIGNITA - VELENJE ■ ■ . . PRODAJA PREMOGA —LJUBLJANA « DOSTAVA TAKOJ! « NAROČILA: LJUBLJANA, TRDINOVA 5 Murska Sobota (MF Košarka — V zadnjem kolu prvega dela pomurske zimske lige za članice so bili doseženi naslednji rezultati: Enotnost I : SVIT 71:10, Enotnost II : Rakičan 20:0 p. f. Naslov najboljše ekipe v prvem delu tekmovanja so si povsem zasluženo brez poraza priborile igralke prvega moštva Enotnosti. Enotnost I. 4 4 0 200: 60 8 ESS 4 3 1 208 : 76 6 Enotnost II. 4 2 2 100: 68 4 Svit 4 1 3 53:178 2 Rakičan 4 0 4 8:187 0 V konkurenci pa so bili v šestem kolu doseženi naslednji rezultati: Puconci : ESŠ 41:61, Enotnost II. : Sobota 38:121, Radenci : Rakičan 54:60, Enotnost I. : Radgona — preloženo. Presenetil je Rakičan z zmago v Radencih. Enotnost I. 5 5 0 384:219 10 Rakičan 6 5 1 355:346 10 Sobota 6 4 2 472:305 8 ESŠ 6 4 2 305:226 8 Radenci 6 3 3 368:355 6 Puconci 6 2 4 241:338 4 Enotnost II. 6 0 6 193:396 0 Radgona 5 0 5 155:275 0 Občni zbor ŠŠD Gojenec — Na občnem zboru šolskega športnega društva Gojenec so ugotovili, da je društvo kljub temu, da obstoja šele eno leto, doseglo lepe uspehe. Od številnih panog, ki jih gojijo (nogomet, rokomet, košarka, odbojka, atletika, namizni tenis, šah) so bili najuspešnejši igralci namiznega tenisa. Ti so osvojili naslov pomurskega prvaka in se dobro uvrstili tudi na republiških tekmovanjih. Sklenili so, da bodo nadaljevali začeto delo, saj jim uprava doma nudi vse razumevanje. Novo mesto (MG) Atletika — Pod vodstvom Špilarja, Glonarja in Zaletela so . pričeli z redno zimsko vadbo atleti domačega Partizana. Treningi v telovadnici so dobro obiskani in je predvsem razveseljivo, da se je v priprave vključilo večje število mlajših moči. To dokazuje, da bo dolenjska metropola sčasoma postala res močno atletsko središče. Odbojka — Pod vodstvom prof. Penka so pričeli zimsko vadbo tudi odbojkarji. Trenutno vadijo le enkrat tedensko. Namizin tenis — ŠŠD Katja Rupena je priredilo tekmovanje začetnikov, na katerem je sodelovalo 40 učencev. Zmagal je Zezelj II pred šepetavcem itd. Kegljanje — Zaključeno je bilo tradicionalno tekmovanje trojk v borbenih igrah. • Nastopilo je skupno 36 trojk. Zmagali so predstavniki Pionirja, Hren — Barbič — Romih pred drugo trojko Pionirja, Legisa — Mrzlak — Kru-šič in predstavniki Železničarja Turk — Dravinc — Pestič itd. Podobno tekmovanje bodo imeli tudi v dvojicah, za kar se je prijavilo kar 64 dvojic iz vseh področij Novega mesta. Pričela se je zimska liga kegljačev, ki tekmujejo v dveh ligah. V prvem kolu smo bili priča največjemu presenečenju v drugi skupini, ko so kegljači bolnice premagali Elektro s 312:274. Športni dan — ŠŠD Ekonomska srednja šola je priredilo zanimivo tekmovanje med dvema ognjema v okviru športnega dneva. Te dni pa je društvo priredilo v telovadnici tudi medrazredno tekmovanje v Odbojki, ki je zelo uspelo. Brestanica (MG) šah — Mojstrski kandidat Igor Penko je odigral simultanko na 30 deskah in zmagal s 25.5:4.5 točke. Dve partiji je izgubil, pet pa remiziral. Slovenj Gradec (OM) Namizni tenis — Šolsko \ športno društvo Janka Gregorčiča je priredilo uspelo tekmovanje v namiznem tenisu na katerem so nastopile pionirke in pionirji obeh osnovnih šol. Pri pionirjih je zmagal Radoševič, pred Per-gerjem, pri pionirkah pa Boca-kova pred Lebanovo. Maribor (F. J.) Atletika — Pomenkovali smo se s trenerjein mariborskega Branika Nikolo Turkom, ki nam je dejal, da z letošnjo sezono vsaj z določenega razloga ni bil povsem zadovoljen. V Mariboru namreč z izjemo Zorkovega memoriala in ekipnega državnega prvenstva za mlajše mladince ni bilo pomembnejšega tekmovanja. Zato pa preseneča izboljšanje številnih mariborskih rekordov in dejstvo, da se je pod njegovim vodstvom v mestu pod Pohorjem spet pojavila kopica novih talentov, ki mnogo obetajo. Namizni tenis — Na turnirju mariborskih visokošolskih zavodov je zmagala ekipa VTŠ, ki je v finalu premagala VSŠ s 3:2 Pozornost sta vzbudili igralki I. Gorta in V. Pegan. Nogomet — Zaključeno je bilo prvenstvo v mariborski sindikalni ligi. Za presenečenje je poskrbela ELKA, ki vodi na lestvici z 12 točkami pred Konstruktorjem, Swatyjem in TAM 10, Livarno 8, Metalno 4, Bodočnostjo 2 in Marlesom 0. ŠAH — Po tretjem kolu mariborskega prvenstva vodi na lestvici Hočevar s 3 točkami pred Cojhterjem 2,5 Štruclom dn Nje-govanom 2(1), Ačkom in Mihevcem 2 itd. SLOVENSKI ŠPORTNI MOZAIK - SLOVENSKI ŠPORTNI MOZAIK Z IZREDNEGA OBČNEGA ZBORA NK MARIBOR REBALANS 1966.— 95 MILIJONOV DINARJEV! 18.182 TEKMOVALCEV V OKVIRU JŠI V OBČINI MARIBOR TEZNO MARIBOR — NK Maribor se je pred dvema mesecema znašel v kritični finančni situaciji, ki je bil odraz povsem novih razmer po reformi, zaradi česar je že takrat napovedal v decembru izreden občni zbor. UO je napovedal celo ostavko v primeru, da ne bi bila zagotovljena zadostna sredstva do konca sezone. No, zadnji hip, takorekoč pet minut pred dvanajsto so Mariborčani le prejeli nekaj denarja in tako se je občni zbor iz izrednega prelevil kar v rednega. Diskusija pa zaradi tega ni bila nič pestrejša. Vsi zapovrstjo so izražali svoje mnenje, da bo treba v bodoče trdnejših zagotovil s sredstvi, kolikor želimo mariborskemu nogometu začrtati jasnejšo pot in kolikor želimo uresničiti dolgoletne sanje, ki jih je v svojem nagovoru izrazil tildi podpredsednik NZS tov. Obersnel, namreč uvrstitev med prvoligaše. Uvodoma je predsednik kluba dr. Srečko Koren poudaril, da bi bilo zaželeno, da ne bi prišlo do podobne krize tudi v bodoče in vzporedno s to želijo nakazal že tudi prva smerokazna spoznanja. Dejal je, da so posredni vzroki za sedanjo nič kaj ugodno situacijo predvsem v neuspehih v jesenskem delu, v premajhnem delovnem zanosu nekaterih odbornikov in v pičlem obisku. Vzrok za krizo pa je delno tudi v odmevu na »afero Planinič«, ki je razkrila nekatere nezdrave pojave v našim nogometu, zaradi katerih se je marsikomu uprlo obiskovati (beri: podpirati) ligaška srečanja. V razpravi so diskutirali v prvi vrsti o predlogih za spremembe v sistemih tekmovanj. Odbornik Ivan Fišer je jasno dokazal, da bi v primeru delitve II. zvezne lige zahod položaj ne bil nič kaj ugodnejši, saj je treba neamater-je plačevati vse leto in ne samo takrat, ko igrajo, predvsem pa, da bi se strdški potovanj ne zmanjšali za nič več kot za 714.000 dinarjev. Kakšno bi bilo ob tem stanje klubske blagajne, ne bi posebej poudarjali. Zato vztraja NK Maribor pri tem, naj bo liga še vnaprej enotna ali pa naj bi se povečala I. zvezna liga, s tem, da bi njen član postal avtomatično najbolje uvrščen slovenski klub v II. zvezni ligi. Seveda so to le predlogi brez jasnejših zagotovil in prav zanimivo bi bilo vedeti, kako se bodo merodajni odločili. Vsaj v Mariboru je š tem v zvezi veliko ugankarskih mnenj. Ob koncu občnega zbora so izvolili nov 22-članski UO, ki bo na svoji prvi delovni seji izvolil še predsednika. Zasedba novoizvoljenega UO daje slutiti, da bo ta zelo okreten. In še zanimivost: razpravljali so tudi o proračunu za novo delovno obdobje in ugotovili, da bi znašal rebalans v skopih izračunih preko 95 milijonov dinarjev. F. J. PRIMER, KI NI OSAMLJEN MARIBOR — V mnogih občinah te dni živo razpravljajo o financiranju telesno-vzgojnih dejavnosti, zlasti po predloženih proračunih, ki v nekaterih primerih niso ravno v skladju s časom po reformi. Zategadelj prihaja do nesoglasij, pravzaprav do primerov, ki smo jih vajeni še iz obdobja pred reformo, ko so sestavljale! po klubih zanemarjali vsakoletne rebalanse vprepričamju, da • so zgolj formalne narave in da jih sekretariati pri občinskih zvezah za TK itak ne bodo v celoti upoštevali. Zdaj, po reformi, se je položaj in prek njega gledanje na vse to, bistveno izpremenil, gre za načrtnejše in doslednejše kovanje _ proračunov in vnašanje gmotnih zneskov vanje. Za konkreten primer bi vzeli kar občino Maribor-Center, kjer so klubi predlo žili svoje proračune, sekre tariat pa jih ni sprejel z motivacijo, da je v njih precej nesorazmerij, ki opozarjajo na posnemanje »starih«, okostenelih navad. Nekateri klubi so v rebalansih navedli na primer tudi stroške za tekmovanje, na katerih pravzaprav ne bodo sodelovali, precej v neskladju in vsak sebi pa so si tudi najrazličnejša honorarna dela; brez ustreznejših meril namreč, na podlagi katerih sestavljal-ci opravičujejo določene zneske. V nobenem primeru ne more biti vseeno strokovno izprašanemu vaditelju, recimo z diplomo Visoke šole za TK, ko izve, da dobi za urno vadbo isti znesek kot nekdo, ki se je nekoč samo ukvarjal s tem športom in ima v svoje dobro navesti izključno svoje ime in prakso. Takšnih in podobnih anomalij ne manjka predvsem pa ne kaže, da bi jih tako kmalu odpravili, čeprav bi bil za njih odpravo v vsaj zdaj že skrajni čas. Kot povzetek vsega zgornjega bi podčrtali, da se velja vbodoče usmerjati predvsem in izključno na financiranje po programu dela, brez občasnih odstopov od takšnega gledanja. Le v tem primeru bi dali slovo preobremenjujoči stihiji, ki še vedno veje v naši TK. Fr. JAUK HOKEJSKA ŠOLA V HALI TIVOLI Ljubljana — Znano je, da je trenerske posle pri hokejistih Olimpije prevzel nov češki trener Havliček, ki je pred kratkim prišel v Ljubljano. Razumljivo, da želi Olimpija ob sedanjih dobrih pogojih dela kar najbolj razširiti svojo aktivnost. Predvsem se trudijo, da bi pridobili kar največ novega kadra. Poleg številčne mladinske ekipe so se sedaj odlo- 18.182 Tekmovalcev v okviru JŠI v občini Maribor Tezno MARIBOR — V vseh občinah na območju naše republike potekajo ta čas zadnje prireditve v okviru letošnjih Jugoslovanskih športnih iger. Zimskošportne prireditve (smučanje) so bile z manjšimi izjemami na programu namreč že letos januarja ali februarja. Tu velja spomniti na lanskoletni uspeh marljive tezenske občine, ki je v Sloveniji prejela najvišje priznanje. Tezenčani pa niso mirovali niti letos, tako vsaj lahiko sklepamo po izjavi sekretarja tamkajšnje ObZTK Pavla Žunka, ki nam je dejal: — Lani je tekmovalo na vseh tekmovanjih naših občinskih prvenstev (vštevši predtekmovanja) točno 8043 tekmovalcev in -tekmovalk, letos pa so ti podatki znatno večji, če lahko tako rečem. Na vseh nastopih smo našteli 18182 mladih športnikov! Brez dvoma prepričljiva ugotovitev, ki opozarja na marsikaj, v prvi vrsti pa na silovit porast množičnosti na tezenskem področju. Zlasti aktivna je dejavnost v šolskih športnih društvih, nič manj pa tudi po tovarniških sekcijah in v Partizanu. (Pobrežje in Tezno). Mladina je sodelovala tudi pri gradnjah tekmovalnih površin, zaradi česar se Tezenčani ponašajo danes kar z dvema asfaltnima igriščima. — Pogrešamo pa, žal, plavalni objekt in naprave za atletiko. Ko smo priredili občinsko plavalno prvenstvo, smo morali v goste Ravenčanom, ko pa smo priredili podoben atletsko prireditev, smo gostovali v občini Maribor Tabor, na Poljanah. Verjemite, da takšna gostovanja niso nikomur po godu, še najmanj pa gostiteljem pa čeprav se ne moremo pritožiti, da smo kjerkoli naleteli na gluha ušesa. Sekretar Pavel Žunko je nadalje omenil, da so ta čas v precejšnjih škripcih v prvi vrsti šolska športna društva tezenske občine, ki v novih pogojih marsikdaj trčijo na nepremostljive finančne ovire. ŠŠD Drago Kobal, znano po svoji živahni tekmovalni aktivnosti je na primer primorano prositi (beri: beračiti) tezenske obrtnike, pri katerih so bili šolarji na jaraksi, kolikor žele prirediti vsakoletni smučarski tečaj. Nekateri učenci so namreč otroci slabo stoječih staršev, šola pa tudi nima toliko, da bi lahko iz svoje blagajne poravnala razliko. — Z drugimi besedami: primer, ki smo ga prikazali obširneje kot sicer je te dni v središču pozornosti tudi marsikje drugod in veljalo bi o njem razmisliti že sedaj, ko je zima takorekoč pred durmi. F. J. NOVA POT TVD PARTIZAN LJUTOMER čili tudi za hokejsko šolo, ki jo vodi vsak torek in petek od 6.30 do 9.30 ure v Hali Tivoli trener Havliček. Kaže, da bo šola povsem uspela, saj je na vsaki vadbi vedno več mladih drsalcev. Nove kandidate sprejema trener Havliček kar na drsališču v času svadbe, kandidati pa se lahko tudi prijavijo v društvenih prostorih AŠD Olimpije, ki so prav tako v Hali Tivoli (soba 17). LJUTOMER — TVD Partizan Ljutomer je bilo pred leti eno izmed najdelavnejših tovrstnih društev v Sloveniji, saj se je nekaj let borilo tudi za pokal Dela. Toda dejavnost društva je bila v zadnjem času bolj zanemarjena in od številnih športnih panog, ki so jih uspešno gojili, je nazadnje ostala le splošna telesna vzgoja- Res je sicer, da se je društvo borilo s finančnimi težavami, kot se bori večina naših društev, vendar so nekatere športne panoge kljub"' vsemu vidno napredovale in dosegale lepe uspehe. Za primer naj navedemo, da je zelo uspešno delovala odbojkarska ekipa, ki se je nekaj let borila za vstop v (republiško ligo, prav tako pa tudi kegljaška ekipa. Zelo razvile so se tudi rokometna in košarkarska sekcija in tudj splošna vadba je bila na višku. Toda zaradi nedelavnosti upravnega odbora je dejavnost v letošnjem letu skoraj povsem zamrla. Odbojkarji so odstopili od tekmovanja, kegljači so se priključili športnemu društvu Tehnostroj, rokomet in košarka pa sta prenehali delovati. O nedejavnosti TVD Partizan je večkrat razpravljala tudi ObZTK v Ljutomeru, vendar kljub opozorilom do poživitve nj prišlo. Naposled je občni zbor sklicala Občinska zveza za telesno kulturo Ljutomer, katerega so se udeležili tudi občinski družbeno - politični činitelji (bivši predsednik se občnega zbora niti ni udeležil). Na občnem zboru so po izčrpnem poročilu predsednice ObZTK Ljutomer tov. Ljerke Zemljič in živahni razpravi sklenili, da bodo v društvu vključili dela voljne člane ter si prizadevali pritegniti mladino in ponovno skušali poživiti dejavnost. Izvolili so 7-članski upravni odbor, za predsednika so izbrali tovariša štamana. F. M. PRVENSTVO ŠTUDENTOV V KOŠARKI Ljubljana — V organizaciji ZŠSO pri Zvezi študentov Ju-ze je v Ljubljani v teku štu-goslavije ljubljanske univer-dentsko prvenstvo v košarki. Nastopa 10 reprezentanc fa- tsulfiitipe. lSPOIat oprema' LJUBLJANA Cena ping pong mize je 46.000 din + 12 % zvez. davek Dobava: fco železniška postaja kupca kultet Univerze v Ljubljani. Tekme so na sporedu v košarkarski dvorani Olimpije v Topniški ulici in to vsako soboto. Do sedaj so bila odigrana že 4 kola. Srečanja so izredno zanimiva, saj za moštva fakultet nastopajo igi-ralcj obeh slovenskih ligašev in člani republiških lig. Favorit tekmovanja so študentje Ekonomske fakultete, saj ža barve njihovega moštva nastopajo med drugimi tudi Bassin, Potočnik, Logar, Žor-ga, Sok In drugi. Rezultati IV. kola: Filozofska : Pravna 0:20, (v času tekme filozofi niso imeli še zbrane peterke). Biotehnična : Fagg 38:59, Pedagoška 2 : Elektro (2:75, Ekonomska : VSPV 66:53, Strojna : Medicina 64 : 63 (56:56, 50:50). Na lestvici vodijo: VŠPV, Ekonomska in Pravna s 6 točkami pred FAGG, Elektro, Strojno in Filozofsko vsi po 4 točke. Medicino in Pedagoško po 2 in Biotehnično 0 točk. NAŠ POŠTNI PREDAL Smučarsko društvo Oljka — Zaradi izrednega zanimanja za smučanje v Andražu nad Polzelo so tu ustanovili smučarski klub Oljka (ime gore). Prizadevnim članom je SZS omogočila tudi cenen nakup enega para prvovrstnih plastičnih smuči. Tu so lani namreč zgradili 35 m skakalnico ter z uspehom priredili več tekmovanj. Letos bodo skakalnico povsem obnovili ter pripravljajo še več prireditev. Seminar odbojkarskih trenerjev — Na pobudo Odbojkarske zveze Slovenije je bil od petka do nedelje v Ljubljani seminar za odbojkarske trenerje. OZS je uspelo, da je pridobila k sodelovanju tudi trenerja reprezentance Grozdanoviča in znanega češkega trenerja Kozaka, ki se ta čas mudi v Jugoslaviji. Seminar je izredno uspel. Prosen je kaznovan — Napadalec vijoličastih je bil na srečanju proti Slavoniji pred tednom dni zapisan zaradi ugovarjanja in je moral to nedeljo proti Rudarju v Kak nju počivati. Tekmovalna komisija pri NZJ namreč beleži, da je to že njegov peti opomin in da potemtakem nima pravice do igranja na eni tekmi. V Mariboru so ves teden živo komentirali to spremembo. Jasičeva čaka prvih treningov — Rokometašice Branika po prihodu slavne državne reprezentantke Mire Jašičeve (prej ORK Beograd) še niso trenirale. Trener Adam Petrovič nam je povedal, da bodo 'pričeli vaditi šele 10. decembra, ker zaenkrat še nimajo ustreznih prostorov. Soigralke Jasiče-ve pri Braniku pravijo, da je 22-letna Beograjčanka sijajna tovarišica in prijateljica in da od njenega starta veliko pričakujejo. Igralec prvega moštva Branika (moški) in državni smučarski reprezentant Tone Vogrinec pa je dejal, da ima celo močnejši strel od njega. Za Balenta se zanima Rijeka — Nogometaš Maribora Balent, ki precej časa ni igraj zaradi dozdevnega nesolidnega življenja (kdo je temu kriv?) je skoraj obupal v mestu pod Pohorjem. Tehnično vodstvo z njim ni bilo nič kaj nežno pa ga je po tekmi ž Lokomotivo kljub dobri igri zamenjalo * že ob polčasu, zatem pa zanj ni hotelo več slišati. Balent je medtem odšel za nekaj dni v Reko in ko se je vrnil, je dejal, da se zanj zanima več klubov, predvsem njegov bivši klub Rijeka. Kaže pa, da vsa stvar s tem brez dvoma izkušenim igralcem ne bo našla takšnega epiloga in da bo prejkone razmerje med njim in klubom spet takšno kot nekoč. Tako bi bilo končno tudi prav. Na lastne stroške po zmago — Judoist Branika Vrtič (lahka) je preteklo nedeljo kot edini Mariborčan sodeloval na odprtem prvenstvu Ljubljane v judu, torej na tekmovanju, ki je že od nekdaj prinašalo Mariborčanom svetle lovorike. Vrtič je odpotoval v Ljubljano na lastne stroške (pri Braniku ni denarja!) in zmaisnl. Lepa tolažba, 8 testne? - - - (J) INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDNA- INTERVJU LETOŠNJA ZIMA MNOGO OBETA Snežna odeja je letos dokaj hitro pokrila strmine in smučarji so z velikim veseljem pozdravili zgodnji začetek zime. Na vrsti so zaključni treningi, zvrstila se bodo tudi prva tekmovanja in ne, da bi se dobro zavedli, smo že skoraj sredi prave smučarske sezone. Prav zaradi tega smo obiskali predsednika Smučarske zveze Slovenije, da bo nam povedal čim več zanimivega o pripravah smučarske organizacije na lle-tošnjo sezono, o načrtih in nalogah, seveda pa so nas še prav posebej zanimale velike prireditve, ki se bodo letos zvrstile pri nas. Predsednik SZS Niko Belopavlovič je rade volje odgovarjal na naša vprašanja. Kako ste pripravili načrt za letošnjo sezono? — Ko smo po zaključku lanske sezone analizirali stanje v našem smučanju, smo o tem razpravljali tudi na plenumu Smučarske zveze Jugoslavije v Mavrovem in RAZGOVOR NAŠEGA UREDNIKA S PREDSEDNIKOM SZS NIKOM BELOPAVLOVIČEM tudi na seji našega izvršnega odbora. Na osnovi vsega tega so strokovne komisije izdelale natančne načrte dela, vendar smo ugotovili, da je ta program presegal naše materialne možnosti. To velja za vse tri discipline — za skoke, za teke in za alpsko smučanje. Iskali smo najrazličnejše rešitve in 'danes lahko ugotovimo, da je velik del nrferta kljub temu uspel. Pri tem moram poudariti velike napore osnovnih organizacij občinskih zvez, v zadnjem času pa tudi Smučarske zveze Jugoslavije. Ti so se npr. odrekli raznih izdatkov, odpovedali so se plenumu in tako omogočili, da so se lahko priprave tekmovalcev odvijale nemoteno. Veste, da so naši tekmovalci-tekači na pripravah na Poljskem, alpski smučarji so v Cervi-nii, skakalci pa so bili v CSSR. nizacije, ki so omogočile tekmovalcem plačane dopuste. Že lani smo marsikaj slišali o eksperimentalnih smučarskih šolah. Kakšni so bili uspehi teh šol? — Skupaj z Visoko šolo smo se že v minuli sezoni odločili za organizacijo smučarskih šol. Eksperimentalna alpska smučarska šola je delovala v Kranjski gori, v jesenskih mesecih smo imeli skakalno šolo na Mostecu (ta bo nadaljevala delo v Planici), 14. decembra pa bo pričela z delom eksperimentalna smučarska šola za teke na Ravnah na Koroškem. Namen teh šol je, da bi pri- sporedu seminar o alpski eksperimentalni šoli. Zimske šolske počitnice so za smučanje pravi zaklad. Kako boste letos izkoristili ta prosti čas? — Naj vam ilustriram pomen zimskih počitnic s podatki lanske sezone. V času zimskih počitnic je bilo na snegu samo v Sloveniji 55.000 mladih ljudi, kar pomeni eno tretjino šole obvezne mladine. Upamo, da bo ta številka letos še večja, naša želja pa je tudi, da bi bila kvaliteta smučarskega pouka v zimskih počitnicah boljša, kot je bila v minulih sezonah. Seveda so precejšnje težave z drago opremo. Zani- Ali ima ta množica mladih smučarjev kak velik vpliv na tekmovalno kvaliteto? — Seveda! Najvažnejše je sedaj začeto delo nadaljevati. Med to množico mladih smučarjev je gotovo mnogo dobrih, obetaj očihvtekmovalcev, ki bi lahko dosegli visoko ra ven. Treba pa je načrtno delati, imeti natančen program razvoja smučanja, upošteva ti moderne metode dela, določiti dolžnosti centralne in republiške zveze, občinskih zvez m osnovnih organizacij Razumljivo pa je, da je treba imeti za tako akcijo tudi določena sredstva, pri kate rih ne bi smeli omahovati. | Že lani je bilo vsako nedeljo nad | | 1000 smučarjev na tekmovanjih | | — Na smučeh je bilo 55.000 šo- | | loobveznih otrok — Z letošnjimi 1 | pripravami na zimsko sezono 1 | smo lahko zadovoljni — Dobro | | sodelovanje med osnovnimi or- | | ganizacijami. Smučarsko zvezo | | Slovenije in Smučarsko zvezo j | Jugoslavije — Še vedno velike J | težave s sredstvi za smučarsko 1 | dejavnost — Dobre priprave na | | velike mednarodne prireditve v jf | Bohinju, Pohorju, Kranjski gori in v Planici , Znano je, da so letos na ' Pripravah poleg reprezentantov tudi drugi smučarji. Kaj nam lahko poveste o tem? Že prej sem omenil, da so bili na pripravah naši najboljši smučarji, posebnega Poudarka pa je vredno, da so bile te priprave v letošnji sezoni močno razširjene. Udeleževali so se jih najboljši smučarji iz raznih klubov in moramo reči, da so se^ te Ugodnosti smučarski klubi Pridno posluževali. Sami so morali sicer plačati vso °skrbnino, vendar so kljub temu ocenili za koristno poslati v roke trenerjev svoje najbolj obetajoče tekmovalne. Prav v ta namen so pred-stavniki naše zveze obiskali Vse komune, kjer so doma olimpijski kandidati. — Tam smo se dogovorili za sred-stva, ki so omogočila udeležbo na teh treningih. Pohvalim tuhko tudi gospodarske orga- šli do solidnih podatkov o možnosti razvoja vseh teh disciplin. Na osnovi teh izkušenj bomo organizirali podobne šole po vsej Jugoslaviji in naša želja je, da bi našli tak tip šole, ki bi ustrezal za vso Jugoslavijo. V zvezi s tem prirejamo tudi seminarje trenerjev skupaj s predstavniki republiških zvez. Te seminarje vodijo strokovnjaki Visoke šole za telesno kulturo in prav zdaj bo na Majda Ankele mivo pa je, da starši želijo opremiti svoje otroke s kvalitetno smučarsko opremo. To velja tudi za tiste starše z relativno nizkimi osebnimi dohodki. Razpolagamo s podatkom, da je v Sloveniji okoli 36.000 otroških smuči v osebni lasti, razen tega pa moramo seveda prišteti še smučarsko opremo klubov in šol, v zadnjem času pa jo uvajajo tudi v spored pred-vojaškega pouka. Načeli ste finančno vprašanje. Ali v zvezi s tem nastopajo v smučanju nepremostljivi problemi? — Res je, težav je precej — letos še posebno! Po gospodarski reformi se je močno podražila smučarska oprema, zmanjšal pa se je tudi dotok proračunskih sredstev. V isti sapi pa moram ugotoviti, da je velika večina občinskih zvez, poleg tega pa tudi Zveza za telesno kulturo Slovenije v minulem letu izdelala prioritetni vrstni red športnih panog. V veliki večini primerov je smučanje na enem izmed prvih treh mest, kar bo gotovo našlo svoj odmev tudi pri razdeljevanju finančnih sredstev. Prav v tem vidim realno rešitev finančnega problema smučarske dejavnosti. V zadnjem času mnogo razpravljamo o dragih tekmovalnih sistemih. Kako je s tem v smučanju? — Smučarski tekmovalni sistem je nasproti ligaškim tekmovanjem, ki so jih uveljavili v večini športnih panog, izredno poceni. V minuli zimi smo ugotovili, da je bilo vsako nedeljo na najrazličnejših tekmovanjih vsaj po 1000 smučarskih tekmovalcev. Taka cenena tekmovanja pa seveda zahtevajo veliko dozo amaterizma in požrtvovalnosti pri smučarskih funkcionarjih in jim velja za to izreči pohvalo. Temu primemo se trudijo tudi strokovni delavci, ki pa bi seveda lahko storili mnogo več, če bi jim nudili boljše pogoje. Vrnimo se še enkrat k finančnemu vprašanju. Kakšno je razumevanje za smučanje pri občinskih skupščinah, zvezi za telesno kulturo in še pri drugih organih? — V letošnjem letu smo imeli vrsto razgpvorov o smučanju s predstavniki občinski!^ skupščin, občinskih zvez za telesno kulturo ter s smučarskimi delavci na terenu, z namenom, da bi smučanju zagotovili mesto, ki mu pripada. Ti razgovori so potekali v Kranju, na Jesenicah, v šk. Loki, Ljubljani, na Ravnah, v kratkem pa bodo še v Celju in Tržiču. Ponekod delo poteka zadovoljivo, vendar še vedno nismo zadovoljni z naraščanjem števila osnovnih organizacij. V nekaterih krajih dajejo v ta namen tudi premalo finančnih sredstev. Mislim, da to velja celo za Ljubljano, ker najboljši jugoslovanski smučarski klub životari z mnogo preskromnimi sredstvi in nima dovolj podpore. Sodelovanje z ZTKS je v najlepšem redu, želimo le, da bi čim prej izvedeli s kakšnimi sredstvi lahko razpolagamo v prihodnji sezoni, da bi lahko v okviru teh možnosti naredili podrobnejši načrt za našo dejavnost. Letos bo v Sloveniji vrsta velikih mednarodnih prireditev. Ali potekajo priprave zadovoljivo? — Letošnji spored smučarskih prireditev je obsežen in bo dal vsem tekmovalcem obilo možnosti, da pokažejo svoje znanje v domačem in mednarodnem okolju. Poleg lokalnih, republiških in zveznih prireditev, bo na sporedu tudi vrsta mednarodnih tekmovanj, katerim velja še posebna pozornost. Znano ja, da bo najprej na sporedu tekmovanje v smučarskem teku v Bohinju, zatem bo na Pohorju FIS-A tekma za ženske, nato v Kranjski gori PIS-A za moške, za zaključek sezone pa še smučarski poleti v Planici. Vodstva vseh teh tekmovanj se marljivo in resno pripravljajo. Bilo je precej problemov in še sedaj je nekaj odprtih vprašanj, predvsem zaradi finančnih sred-štev. Vse se vrti okoli vprašanja: kolikšna bodo sredstva za prihodnjo sezono. Mislim pa, da bomo vse težave prebrodili, ker so bili vsi istega mnenja, da bi bil popolen nesmisel odreči se katerikoli od teh tradicionalnih in turističnih pomembnih prireditev. Kakšni so vaši vtisi o prfr pravah na prireditev v Bohinju? — Presenetila me je velika požrtvovalnost lokalnih čini-tefljev. Tudi mi bomo poska-šali pomagati po naših najboljših močeh. In Maribor? — Priprave so zelo resne. Tudi občina Maribor-Center se zavzema za to, da bi bila organizacija čim boljša. Kaj pa Kranjska gora? — Tam bo naloga zelo težavna. Pred FIS-A tekmo bo na sporedu še svetovno novinarsko prvenstvo. Treba bo paziti na ugled in zadovoljiti »sedmo silo«. Zagotavljajo, da se bodo letos še posebno potrudili. V Planici se obeta velik spektakel? — Praznovali bomo 30-let-nico smuških poletov. Datum je sicer pozen, vendar pa ugoden zaradi tega, ker ni drugih prireditev. To obeta, da bo oh tem jubileju prišlo do izredno kvalitetne udeležbe najboljših skakalcev na svetu. Z velikanko v Planici ne bo problemov in jo že sedaj pripravljamo. Treba bo poskrbeti za dokajšnje zaloge snega, za ureditev prometa, za naprave, ki jih potrebuje RTv in seveda za preskrbo mnogih gostov, ki jih pričakujemo iz vse Jugoslavije, pa tudi iz tujine, predvsem iz Avstrije in Italije. Višek sezone bo gotovo svetovno prvenstvo? — Naša udeležba je zanesljiva. V Oslo bomo poslali skakalce in tekače, morda celo kakšno tekmovalko za smučarski tek. Tudi vrata v čile niso zaprta — vse je odvisno od rezultatov, ki jih bodo dosegli naši alpski smučarji. Smučarska sezona je torej pred durmi, prva tekmovanja so se že pričela, želja vseh pa je, da bi bila letošnja zima za naš smučarski šport še uspešnejša od lanske. KOŠARKARSKA PANORAMA - KOŠARKARSKA PANORAMA KOŠARKARSKA PANORAMA - V ZNAMENJU PRIPRAV NA NOVO SEZONO Olimpija pomlajuje moštva in je v zadregi za trenerja obeh ligaških ekip — Uprava kluba zavrnila prošnjo Crvene zvezde za izpisnico Pavloviča — Slovan išče nove moči — Zaskrbljenost, kako izpolniti in popestriti dolg zimski premor — Start članov v zvezni lige šele 22. maja 1966 — V ženski ligi bodo ponovno žrebali številke Oba slovenska zvezna Ugaša Olimpija in Slovan sta po kratkem odmoru že v mesecu novembru pričela z redno zimsko vadbo. Olimpija je preuredila košarkarsko dvorano v Topniški ulici, tako da sedaj nudi kar najboljše pogoje za trening. Uredili so namreč še manjše pomožno igrišče, ki so ga za redno delo že nujno potrebovali. Poleg Olimpije vadijo v tej dvorani še člani Slovana; vsako soboto pa tu tekmujejo še študentje ljubljanske univerze. Olimpija, ki ni 'skrivala razočaranja neuspelega starta na najboljše mesto v ligi 1965, že sedaj pripravlja ligaško ekipo za prihodnje tekmovanje. Odločili so se, da bodo v ekipo vključili mlade moči. Te pa potrebujejo poleg rednega treninga tudi tekme. Tako smo lahko že v treh prijateljskih mednarodnih tekmah bili priče nastopu šestih mladih igralcev Tivolija, ki so zadovoljivo opravili prvo preiefcušnjo v ligaški ekipi. To so igralci: Božič, Volovšek, Verbič, Cagelj, Ostreč in Plevnik. Tako šteje moštvo trenutno s standardnimi močmi 20 igralcev. Ekipo vodi ing. Kristančič ob sodelovanju Logarja. Prav trenerski kader je največji problem ligaške ekipe Olimpije. Ing. Boris Kristančič zaradi prezaposlenosti ne zmore več v celoti opravljati odgovorne naloge trenerja. Logar, ki to delo z uspehom dopolnjuje, pa bo po vsej verjetnosti spomladi pričel zopet s polnim treningom kot igralec. Tako trenerskih poslov ligaške ekipe seveda ne bo zmogel, saj vodi tudi žensko ligaško ekipo. Olimpija trenutno ne more najti druge primerne rešitve in se je zato za zimsko obdobje odločila za skupno delo ing. Kristančiča in Logarja. Trenutno moštvo vadi trikrat tedensko; v prihodnje pa bodo pričeli z individualno vadbo posameznikov tudi v dopol-danskih urah. Olimpija za prihodnjo sezono tudi resno računa s sodelovanjem mladega Pavloviča, ki se je s starši letos preselil v Ljubljano. Zato je uprava kluba zavrnila tudi prošnjo Crvene Zvezde za njegovo izpisnico, saj se je Pavlovič le na pobudo gotovih košarkarskih krogov vpisal na prometno fakulteto v Beogradu. Zanimivo je, da je ta edina fakulteta v SFRJ pravo pribežališče vseh športnikov ob njihovi vklju- čitvi v beograjske klube. Sicer je vrste Olimpije sporazumno zapustil le standardni igralec Lenard Jure, ki se je že v mesecu oktobru vključil v vrste Slovana. Po izrednem uspehu ženske ekipe Olimpije v letošnjem tekmova-nju,^ko so si priborile tretje mesto v državi, se Olimpija trudi, da bi si moštvo v prihodnji sezoni lahko zagotovilo enak uspeh. Največji problem je tu izbor igralk, zato so se odločili za večje število mladih ljudi in so vključili v ligaško moštvo kar pet mladink. Najbolj boleča točka je seveda menjava generacije, ko mlajše igralke po kratkem stažu še ne bodo kos zveznemu tekmovanju. Morda bi bilo primemo, da bi v Ljubljani združili vso kvalitetno žensko košarko, saj trenutno ni pogojev za sicer zdravo in potrebno konkurenco. Košarkarji Slovana so v fini-šu zvezne lige preživljali krizo. Po uspelem startu so namreč prav v kritičnih zadnjih odločilnih kolih zapustili moštvo standardni igralci — Rus, Peterka, Pesek II. in Šmid. Prvi trije so oblekli vojaško suknjo, Šmid pa zaradi nediscipline ni več sodil v ekipo. Ob vsem tem je sicer prodrl mladi Logar; eden najboljših mladincev iz Kodeljevega. To pa je za nadaljnji razvoj moštva premalo, da bi lahko ponovil letošnje uspehe. Zato je povsem razumljivo, da se uprava kluba trudi, da bi vključila v moštvo nove mlade ljudi. Mnogo si obetajo od vrnitve Samalu-ka iz JLA ter od sodelovanja Le-narda. Razumljivo pa je, da bodo morali pridobiti še nekaj novih mladih moči, če si bodo hoteli tudi v prihodnje zagotoviti mesto v družbi najboljših jugoslovanskih košarkašev. Tako Olimpija kot Slovan se trudita, da bi v dolgem zimskem premoru (do pričetka zvezne lige je kar šest mesecev) priredila kar največ srečanj in privlačnih prireditev. Na teh naj bi se prekalile nove mlade moči, da bi se izoblikovale dvanajsterice obeh ekip. Tako bo Olimpija že koncem tega meseca sodelovala na tradicionalnem turnirju v Udinah (Italija) kjer bo med drugim tekmoval tudi prvak ČSSR »Slavi ja« iz Prage. Uprava kluba pa se tudi trudi, da bi v mesecu januarju ponovno priredila tradicionalni kvalitetni novoletni iur-oir. Zaradi zimske sezone v dru- Košarkar Olimpije, Borut Bassin (4) je bil najboljši igralec na meddržavnem turnirju reprezentanc za pokal Bosporja v Carigradu. , NOVA KOŠARKARSKA GENERACIJA Združitve klubov naj bi dvignile kvaliteto v republiškem merilu — Zimska liga v Mariboru in Ljubljani — Oblika tekmovanj se ne bo spremenila Tudi v republiškem merilu klubi ne poznajo počitka. — Prav gotovo zgodnje zimsko obdobje še nikoli ni bilo tako razgibano kot prav letos. Poleg že redne vadbe ekip, se uprave slovenskih klubov trudijo, da bi si zagotovile in priborile najbolj ugodne pogoje dela in seveda tudi tekmovalne uspehe. Tu iščejo vse mogoče rešitve, saj jih tare poleg pomanjkanja finančnih sredstev tudi večletno zanemarjanje vzgoje novega mladega kadra. Od tod tudi številne bolj ali manj nepričakovane združitve. Zapisali smo že o združitvi Ilirije in Tivolija ter Svobode in Partizana Trnovo. Pred dnevi so se sporazumeli za skupno delo tudi košarkarji Domžal in Ljubljane. Iz drugih centrov trenutno še ni jasnih poročil. Mnogo je bilo govora o skupnem delu še v Mhriboru, kjer pa ni prišlo do sporazuma, čeprav bi edino skupna pot in delo lahko vodilo do zaželenega cilja — zvezne lige. Ob novem predlogu enotnega kvalitetnega društva pa se bodo morda do spomladi le predstavili v borbi za novo skupno klubsko barvo. Kot že rečeno, vse podrobnosti in spremembe v posameznih klubih še niso znane. Odgovor na številna vprašanja in sedanja ugibanja pa bomo lahko dobili že. kmalu, ko se bodo slovenska moštva pomerila med seboj v zimskih tekmovanjih, že koncem tega meseca, oziroma v januarju prihodnjega leta, bosta namreč v teku dve zimske ligi slovenskih košarkarjev. Prva liga bo v Mariboru, druga pa v Ljubljani. Sodelovala bodo vsa kvalitetna moštva obeh centrov in bližnje okolice. V ljubljanski ligi bosta predvidoma nastopili še mladi moštvi zveznih ligašev Olimpije in Slovana. Prav zanimivo bi bilo tudi medsebojno srečanje obeh zmago- valcev teh dveh zimskih lig. Zelo živahne so razprave o oblikah republiškega tekmovanja v prihodnji sezoni. Košarkarska zveza Slovenije ni pripravila noviS predlogov, ker je sedanja oblika tekmovanja povsem upravičila aktivnost slovenskih košarkarjev in se torej izkazala za najbolj primemo. Tako lahko zapišemo, da bo tudi v letu 1966 republiško tekmovanje potekalo skoraj zanesljivo tako, kot v letošnjem letu. Takšno je za sedaj še tudi neuradno mnenje vseh prizadetih klubov, končni sklep o tem pa bodo sprejeli na skupnem sestanku, ki bo predvidoma še v mesecu decembru letos. J. Javornik gih državah, pa tudi ni malo težav. Trenutno uprava kluba .-odi realne razgovore edino za sodelovanje Spartaka iz Brna ali Sla-vije iz Prage ter z italijansko ekipo Virtus—Candy iz Bologne Olimpija bi želela prirediti tudi reč prijateljskih srečanj z naj boljšimi italijanskimi moštvi v Ljubljani in morda krajšo turnejo po ČSSR. Klub je prejel tudi ugodno povabilo za sodelovanje na turnirju v Izraelu, vendar se mora o tem še sporazumeti s prvakom Zadrom. Nasprotno se je Slovan omejil bolj ali manj le na obmejna srečanja in tekmami z domačimi ekipami, pripravljajo pa tudi nastop Poljakov v Ljubljani. Istočasno bomo iahko zasledovali tudi več srečanj članic Olimpije, ki bodo med drugim koncem decembra nastopile tudi v Trevisu proti eni najbolj-šiu italijanskih ženskih ekip. Ker se klubi zvezne lige na sestanku v Beogradu še niso mogli sporazumeti za nujno potreben prehod v zimsko sezono, ampak so tega odložili ponovno za eno leto, se bo tekmovanje v zvezni ligi zaradi obveznosti v mednarodnem koledarju pričelo zopet precej pozno. Moška zvezna liga se bo pričela šele 22. maja zaradi gostovanja jugoslovanske reure zentance v Južni Ameriki. Nasprot no pa bodo članice pr-cce s tekmovanjem že v mesecu aprilu, a ga morajo v jesenskem delu preje zaključiti zaradi ženskega evropskega prvenstva. Zanimivo je, da je muhasti žreb članov ponovno odločil, da se bosta v zadnjem kolu moške zvezne lige zopet pomerila Zadar in Olimpija. V konkurenci članic pa so naknadno ugotovili, da igrajo Beograjčanke v istih ko- vite rgi n Na treningu in tekmovanju uporabljaj VITERGIN tablete Preprečuje utrujenost — dviga storilnost Dobite ga v vseh lekarnah! * v lih na domačem igrišču C Crvena zvezda in Radnički) in bodo zato žreb ponovili. Sicer se bodo v prvem kolu moške lige 22 maja 1966) pomerili: Slovan : Bo-rac (čačak), Ivangrad : Lokomotiva, Partizan : Beograd, Crvena zvezda : Radnički, Zadar : železničar in Split : Olimpija. Tudi v drugem kolu Olimpija gostuje in sicer v Cačku, Slovan pa se bo v Ljubljani pomeril z novincem Ivangradom. Ljubljanska li. gaša bosta vse svoje tekme ponovno odigrala v dvoranah. lUMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiinHiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniHii I POZORNOST 1 I MEDDRŽAVNIM I I SREČANJEM ) | Uspela preizkušnja mlade reprezentance v § | Carigradu - Reprezentantke niso bile kos m | Romunkam in Bolgarkam - Pred startom na | | Balkanskem prvenstvu v Tirani poziv Djer- | | dji in Daneu - Djerdja bo moral ostati | zvest Zadru 1 Razprave okoli sestave državne reprezentance so bile in bodo vedno kamen spotike. V času izrednih in največjih uspehov generacije naših najboljših igralcev Daneua, Djerdje, Korača In drugih, smo že opozarjali na menjavo generacije naših najboljših svetiti vso pozornost. To smo zanemarili in sedaj s strahom pričakujemo poslanstvo mladih moči, ki bi že prej lahko dosegle potrebne izkušnje ob svojih velikih vzornikih. Tako smo z negotovostjo pričakovali prvi nastop mlade reprezentance na tradicionalnem tekmovanju za pokal Bosporja v Carigradu. Lahko zapišemo, da so mladi igralci uspešno opravili težko preizkušnjo, čeprav smo hkrati lahko ugotovili, da odsotnost centrov Korača in Rajkoviča še dalj časa ne bomo mogli nadoknaditi. Reprezentanca je zadovoljila in bd z malo več sreče in izkušenj ob dobrem sojenju lahko dosegla tudi popoln uspeh- Sicer tudi uvrstitev izza CSSR in Turčije kot prireditelja ni porazna. Enaka usoda je doletela tudi žensko reprezentanco. Mlade igralke niso bile kos izkušenim Romunkam in Bolgarkam, čeprav so pokazale na trenutke dobro igro in to predvsem v srečanju z Bolgarkami. Priborile so si tretje mesto za Boflgarijo in Romunijo. V ponedeljek zvečer potujejo naši košarkarji zopet na pomembno tekmovanje. V Tirani (Albanija) bodo sodelovali na Balkanskem prvenstvu, kjer tako rekoč nismo poznali poraza. Po dobri oceni na- stopa reprezentance v Carigradu je sedaj nekoliko presenetljiva vest, da je KZJ pozvala k sodelovanju Daneua in Djerdjo. Zakaj trenutno naenkrat zopet nezaupanje mladim, ki imajo prav sedaj vse možnosti, da pokažejo vse svoje sposobnosti in znanje? Kot smo zvedeli, je Djerdja zavrnil povabilo, 4Da-neu pa zaradi obveznosti na službenem mestu po vsej verjetnosti ne bo mogel potovatj z reprezentan-cama. Košarkarji Zadra so v drugem kolu tekmovanja za evropski pokal prvakov odpravili predstavnika Romunije in se tako uvrstili v družbo osmerice najboljših moštev Evrope. Ta bodo v polfinalu tek movala po ligaškem siste mu ,v dveh skupinah. No silci prve bodo košarkarji CSSKA (Moskva), druge pa Real iz Madrida. Mednarodna zveza pa bo v januarju po zaključku osmi. ne finala izžrebala ostale tekmece po skupinah. Prvaka obeh lig se bosta nato pomerila v finalnem srečanju na nevtralnem igrišču za naslov evropskega prvaka oziroma za pokal evropskih prvakov. Zanimivo je, da si je Djerdja s svojim nastopom v moštvu Zadra v tekmah s prvakom Romunije onemogočil nastopanje v tujini ne glede na sklep KZJ. Mednarodna pravila namreč predvidevajo, da igralec, ki je sodeloval na tekmovanju za evropski pokal prvakov ne more vse do septembra naslednjega leta menjati klubske barve v mednarodnem merilu, če je temu res tako, bomo lahko že kmalu videli... Illlllllll[|l!lllllfllllllilllllllill!lillllllliillitl!llllllllliiliiltlllllllli!lllll[l!ltllllillllllllllllll!ll!lllli!lllililllliiillij|||||||(lli|j!llllllilllliil!ll[llililillil!lll1ijl!lli!llilli!^ SVETOVNA IN EVROPSKA PRVENSTVA - SVETOVNA IN EVROPSKA PRVENSTVA RAZGOVOR Z LOJZETOM FORTUNO, PREDSEDNIKOM KOMISIJE ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO IN TURIZEM PRI HOKEJ 66 Na velikih športnih prireditvah, ki smo jih organizirali pri nas, smo že večkrat dokazali, da smo sposobni organizatorji, da pa nismo sposobni trgovci in takšnih prireditev ne znamo koristno porabiti tudi v tej smeri. Kaže, da bo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Ljubljani le pomenilo korak naprej. Vsaj tako smo se prepričali v razgovoru z Lojzetom Fortuno, predsednikom Komisije za trgovino, gostinstvo in turizem pri Hokej 66. Tovariš Fortuna nam je v razgovoru odgovarjal na vprašanja o pripravah, pa tudi o nalogah, ki so jih doslej že opravili. Naloga vaše komisije je prav gotovo zelo odgovorna. Kaj vse sodi v vaš delokrog? — če hočemo, da bo v času svetovnega prvenstva poskrbljeno za 15.000 tujih in še mnogo domačih turistov, za njihovo prehrano in stanovanja, da bodo trgovine dovolj bogato založene, da bo dovolj raznih prireditev, izletov in podobnega, potem je to najbrž res zahtevna naloga. Prav zaradi tega smo take. ustanovili še pet podkomisij, ki pa so v zadnjem času prišle v sestav Mestnega sveta Ljubljana. Podkomi- sije so za nastanitev, prehrano, trgovino in industrijo, izlete in prireditve. V okviru komisij in podkomisij, je že zdaj vključenih 35 ljudi, ki funkcionarji in gostje pa v hotelih »Lev« in »Slon«. Centralno recepcijsko službo smo prepustili podjetju »KOMPAS«. BILTEN HOKEJ' 66 H ROLBA V LJUBLJANI I* Švice je prispela težko pričakovana Rolba — to je posebna naprava, ki služi za čiščenje ledu. Rolbo so že pripeljali v ljubljansko športno halo. ■ PISMO IZ SEULA Na naslov organizacijskega komiteja je prišlo pismo juž-nokorejske hokejske zveze, češ, da se njihova reprezentanca ne bo udeležila svetovnega prvenstva v hokeju na ledu v Jugoslaviji. Sporočajo, da bo prišla v Ljubljano le njihova* delegacija, ki jo bo sta sestavljala dva člana juž-nokorejske hokejske zveze. ■ TRANSISTOR »HOKEJ 66« Tovarna radijskih aparatov ISKRA je zaprosila komite »Hokej 66« za dovoljenje, da prične z izdelavo posebnega transistorskega sprejemnika ki bi mu dali naziv »Hokej 66«. Kaže, da bo prišlo do sporazuma med tovarno in komitejem. H NOVINARSKI OBIŠKI Zanimanje novinarjev za svetovno prvenstvo v hokeju je vse večje. V petek popoldne. je bila v Ljubljani delegacija novinarjev iz Nemške demokratične republike, ki jo je sprejel član organizacijskega komiteja »Hokej 66« Vlado Žlajpah, potel tega pa so si ogledali tudi športno halo Tivoli. V soboto je obiskala komite »Hokej 66« 28-članska novinarska delegacija iz vseh jugoslovanskih republik. Novinarji so se zanimali predvsem za turistične in gospodarske akcije v zvezi s to veliko športno prireditvijo. n VSE VEČ NOVINARSKIH PRIJAV Do sobote je prišlo v pisarno organizacijskega komiteja »Hokej 66« 276 novinarskih prijav iz najrazličnejših držav sveta. ■ POLEG SEMAFORJA SE URA Izvedeli smo, da bo znana švicarska tvrdka Omega montirala posebno hokejsko uro v športni hali Tivoli. Postavili jo bodo na desno stran že obstoječega semaforja. ■ MNOGO PRIJATELJSKIH TEKEM Pred dnevi je bila seja sekretariata hokejske zveze Jugoslavije, kjer so potrdili, da bo pred svetovnim prvenstvom v Jugoslaviji vrsta prijateljskih hokejskih tekem. V naši državi bodo gostovale reprezentance Kanade, ZDA, Madžarske, NDR, Velike Britanije in B reprezentanca ZRN. Zanimivo je, da je reprezentanca ČSSR odklonila prijateljske nastope z enakovrednimi nasprotniki pred Pričetkom prvenstva, izrazila Pa je možnost, da bi nastopila na prijateljskih srečanjih P« zaključnem svetovnem prvenstvu. Kdo bo hitrejši? imajo že polne roke deda. Za uspešno opravljanje naših nalog, se je komisija povezala z Mestni msvetom in njegovimi službami, z Republiško gospodarsko zbornico, s Poslovnim združenjem za trgovino ter Poslovnim združenjem za gostinstvo. Brez vključitve teh faktorjev in njihovega prizadevanja, si težko predstavljamo, da bi lahko uspeli. Kaj je bila vaša prva skrb? — Najprej smo morali poskrbeti za sedem do osem tisoč ležišč in ker teh v Ljubljani ni dovolj, smo vključili tudi druge kraje, vso Gorenjsko z Bohinjem, Primorsko s Portorožem in pretežni del Štajerske. S pristojnimi organi in delovnimi organizacijami smo se dogovorili za cene pensionskih storitev, kar je omogočilo, da je podjetje »KOMPAS« lahko poslalo ponudbe v tujino in pričelo z razprodajo kapacitet. Doslej komisija razpolaga s 7600 ležišči, od tega 3400 v hotelih, 2000 v zasebnih sobah v Ljubljani in 3200 v raznih domovih in internatih. Določeni so že objekti, kjer bodo stanovali naprimer igralci v stolpnici doma milice -in novem domu ukokojen-cev, novinarji pretežno v domu visoke šole za pilitične vede in v Gradbenem centru, Kako boste zagotovili prehrano številnih gostov, ki bodo obiskali Ljubljano v času svetovnega prvenstva? — Pripravljen je poseben elaborat, ki je zajel vse razpoložljive kapacitete in pri- šli smo do zaključka, da s prehrano ne bo težav, zlasti še, ker bomo pritegnili dodatne zmogljivosti na Gospo darskem razstavišču, novo restavracijo na Magistratu in obrate družbene prehrane. Več pozornosti bomo posvetili kultumejši postrežbi, obenem pa bomo poskrbeli, da se bodo gostinci znali prilagoditi potrebam gostov. — Treba bo povečati izbiro jedi in zagotoviti kvaliteto hrane, posebno pozornost pa posvetiti raznim specialitetam, kar bo gotovo pomenilo posebno zanimivost za tujce. Tega je bilo doslej vse premalo in vedno smo se opirali le na klasično prehrano. Z gostinci smo v dogovoru, da bodo izdelali posebne jedilnike specialitet za vse mestne gostinske obrate. Tako bo gost v vsakem lokalu lahko dobil, razeh jedilnika, še poseben jedilnik specialitet vseh ljubljanskih lokalov s telefonsko številko za rezervacijo. Kaj pa trgovina in preskrba? — Razumljivo je, da bo morala dati trgovska mreža velik prispevek pri realizaciji deviznega priliva, ki naj bi ga ustvarili s svetovnim prvenstvom. Treba bo poskrbeti za oskrbo gostinstva z živili, si prizadevati, da bodo trgovine založene z vsemi artikli iz domače proizvodnje, kot tudi iz izvoza. Po načrtih bo treba usposobiti dodatne kapacitete in v trgovine pritegniti kadre z znanjem tujih jezikov. Preskrba in prehrana sta zelo važni, saj bo struktura gostov povsem drugačna, kot je sicer. Računamo tudi na goste z večjo kupno močjo, ki pa so seveda zahtevnejši. V zvezi s preskrbo imamo predvsem dva problema. Treba bo zagotoviti, da bo domača proizvodnja pripravila dovolj blaga in to predvsem Kompas PRIREJA AVTOBUSNE IZLETE PO JUGOSLAVIJI tista, ki proizvaja izdelke za izvoz. Drugi problem pa je vprašanje uvoza artiklov, ki bodo izpolnili širšo izbiro — predvsem v prehrani. Posebno pozornost bomo posvetili še ureditvi lokalov in izložb. Razpisali bomo posebno nagradno tekmovanje aranžerjev za najbolje urejene izložbe, ne le v času svetovnega prvenstva, ampak že prej. Tudi spominki so slaba točka v naši trgovski mreži. Kako bo v času svetovnega prvenstva? — Prizadevamo si, da bo tega blaga v času prvenstva dovolj na trgu in računamo, da bomo napravili korak naprej. Samo podjetje »KOMPAS« računa, da bo imelo 20 vrst spominkov s posebno označbo Hokej 66. Kakšne načrte imate s prireditvami? — Za čim boljše počutje gostov, ki se bodo udeležili svetovnega prvenstva, je razumljivo potrebno pripraviti celo vrsto raznih prireditev. Tu so seveda obiski muzejev, kulturnih institucij, opere, koncertov in drugega. Računamo na razne koncerte, zabavne, klasične , in narodne glasbe in menim, da bi nam institucilje, ki delajo na tem področju lahko mnogo pomagale, ki bi obenem lahko iskale svoje ekonomske uspehe. Mimo teh pa je tu še vprašanje zabavišč v gostinskih lokalih, nočnih lokalov je v Ljubljani malo in bo najbrž treba tudi kaj improvizirati. Menim pa, da je zelo pomembno, da vse to priredimo našim razmeram, saj bo prav to za tujce najbolj zanimivo. Tudi izletom ste najbrž posvetili precej pozornosti? — Izdelan imamo že podroben spored za izlete v bližnjo okolico Ljubljane, pa tudi po Sloveniji. Razen tega pa bomo s posebnimi char-ter poleti do Dubrovnika, Beograda in drugih krajev po Jugoslaviji lahko prav tako zadovoljili številne goste. Cim prej se bo treba dogovoriti s podjetjem JAT, da bo v času svetovnega prvenstva preusmerilo vse redne linije čez Bmike. V poštev pridejo zveze z Londonom, Kobenhav nom, Parizom, Ziirichom, Moskvo in Prago. Ta preusmeritev je zanimiva, tako s stališča Organizacijskega komiteja Hokej 66, kot tudi za GRENOBLE uiuuinm JAT, ki bo lahko tako imel precej več potnikov. Programi za posamezna področja so torej izdelani, koncepti so jasni in povsod smo pričeli z resnim delom, če bomo program dobro izpeljali, ni skrbi, da bi bilo vse v redu. S tem pa bomo dosegli priliv deviz na kakršnega računamo. To bo obenem tudi uspeh same prireditve in afirmacija našega turizma. MARJAN GOGALA „P0LET0VA” NAGRADNA ANKETA ZA NAJBOLJŠEGA SLOVENSKEGA ŠPORTNIKA IN NAJBOLJŠI SLOVENSKI ŠPORTNI KOLEKTIV V LETU 1965 Najboljši športniki Najboljši kolektivi 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. UREDNIŠTVO »POLET« 3 ........................................................ 4 ........................................................ 5 ........................................................ Opomba: Kupon za anketo o najboljšem slovenskem športniku in najboljšem slovenskem športnem kolektivu za leto 1965 je treba izpolniti tako, da vpišete imena športnikov v seznam od 1 do 10, kolektivov pa od 1 do 5. Kupon je treba izrezati ter poslati najpozneje do sobote 18. decembra 1965 na naslov: Uredništvo Poleta, Ljubljana, Celovška 25, Hala Tivoli. Vse kupone bomo upoštevali pri nagradnem žrebanju, za katerega smo namenili tri praktiSne nagrade. Vsak udeleženec ankete lahko sodeluje z neomejenim številom anketnih listov. IME IN PRIIMEK: NASLOV: ....... IIHIMUl Nsš komentar OLIMPIJA: PARTIZAN 3:0(2:0) 14 točk ali izpolnjen načrt Nadaljevanje s 1. strani nega nasprotnika, ki je vedno igralo odprto igro, po navadi na zmago. Dokaz temu so tudi rezultati, kajti Olimpija je moštvo, ki v vsem tekmovanju ni doseglo nobenega remija. Res pa je tudi, da je Olimpija še vedno novinec, moštvo brez velikih izkušenj, moštvo, ki na tujem vse preveč zlahka prepusti dragocene točke nasprotniku. KONDICIJA — VELIKO OROŽJE OLIMPIJE Že večkrat smo zapisali, da je moštvo Olimpije dobro pripravljeno, da je telesna vzdržljivost zgledna; vse to lahko danes samo ponovimo! Partizan je gotovo moštvo, ki ve kaj hoče, ki je bilo mnogokrat državni in pokalni prvak, ki žanje velike uspehe v mednarodni nogometni areni. In vendar, morda se čudno sliši — reg je pa kljub temu; Olimpija je v današnjem srečanju dokazala, da je moštvo, ki ima mnogo boljšo telesno vzdržljivost, kot Partizan. Igralci Partizana so v zadnjih 20. minutah tekme skoraj ohromeli. Niso mogli več kontrolira.ti žoge, nogometaši Olimpije pa so imeli še vedno dovolj moči, da so organizirali napade, ki so bili zelo nevarni. Partizan je imel srečo, da proti Ijanski napadalci v zadnjih 20. minutah še krepko napol-koncu tekme ni doživel katastrofe. Ob malo bolj pazljivi igri Olimpije bi se kaj lahko zgodilo, da bi Ijub-nili mrežo renomiranih gostov iz Beograda. Olimpija je torej prestala začetne težave, si priborila veliki ugled med vsemu jugoslovanskimi klubi, verjetno pa je, da bo glas o dobri igri Olimpije kmalu prodrl tudi preko državnih meja. Za gledalce in ljubitelje nogometa je to še posebej pomembno, kajti na ta način se odpira možnost, da bi videli zanimive mednarodne tekme tudi na ljubljanskem stadionu. Ne preostane drugega, kot da v imenu gledalcev — seveda pa tudi v našem imenu, čestitamo igralcem Olimpije ter tehničnemu vodstvu in trenerju Elsnerju še posebej! Naša želja je, da bi bili tudi spomladanski nedeljski popoldnevi tako zanimivi, kot so bili jesenski ter da bi se zaloga točk še povečala. VLADO ŽLAJPAH LJUBLJANA, 12. dec. Mo- lahko samo pobral žogo iz OLIMPIJA: Žabjek 7, Djorlev 8, Jovičevič 7, Kokot 7, štvo lanskega državnega pr- mreže, šoškič 8, Kulenovič 7, Frančeškin 7, Ceh 7, Zagorc 7, vaka s petimi državnimi re- Deset minut zatem je Arslanagič 7, Nikolič 7. prezentanti, obenem pa ju- Olimpija še povišala vod- PARTIZAN: šoškič 5, (Curkovič 5), Radakovič 6, Da- goslovanski predstavnik v stvo. V kazenskem prostoru vidovič 6, Lj. Mihajlovič 7, Rašovič 7, Vasovič 5, Bajič 5, tekmovanju za pokal evrop- sta bila pri žogi Frančeškin Bečejac 6, Hasanagič 5, Pirmajer 6, Vislavsfa 5. skih prvakov, je privabilo na in Arslanagič, vendar jo je STRELCA. Zagorc v 33. in 43. ter Kokot v 49. min. za Centralni stadion skoraj 15 prestregel Rasovic m jo ho- —— ——, „------ — —. ~ —-j -'TTS'.' '"-7.- ■ tisoč gledalcev, pred začet- tel odbiti v polje. Pri tem pa Frančeškina, ta pa naprej do majeri Pri Olimpiji pa so predstavnik je žoga zadela Zagorca in se Ceha, ki je imel lepo prilož- bili Mši Frančeškin, Djor- — ' ' nost. vendar ie streljal mimo lev inpoškič. Marjan Gogala min. je Partizan dosegel kot. hitro budilo, tako da je bi-Žoga je prišla do Bečejca, ki la 01i*Pija v drugem delu je spet streljal daleč mimo boljši i&sprotnik. Tekma je vrat. bila apniva, saj sta se obe V 72. min. pa so tudi do- moštvi budili jn ni manjka-mači igralci pokazali lepo lo lep* Potez na igrišču. Pri akcijo. Zagorc je ušel po de- PartiaSU bi lahko pohvalil snem krilu, podal žogo do Rašovi, Mihajloviča in Pir- Olimpijo. SODNIK: Drago Horvat ter Strugar in Ivaniševič iz kom tekme je predstavnik je žoga zadela Zagorca m se cena, iu je imeiiepo pruuz- um rr, reba časopisa »Glas« iz Banjaluke odbila v mrežo. Vratar šo- nost, vendar je streljal mimo lev »PStaiS. Zagreba. GLEDALCEV: 15.000 Trešnjevka : Zagreb 1:2 (0:1) Zagreb: Mišič, Galekovič, min. za Trešnjevko. Ilič, Klobučar, Meštrovič, Su- Sodnik: Frankovič. podelil pokal najboljšemu škič je takoj protestiral pri vrat. strelcu II. zvezne lige v se- sodniku, češ, da je njegov zoni 1964-65 Jožetu Zagorcu, soigralec igral z roko in da ŽOGA OSTANE V SNEGU Že prve poteze na igrišču bi moral dosoditi enajsme- 78. minuta bi kmalu prinese pokazale, da s kratkimi trovko. Toda sodnik Horvat sja ge višji rezultat za Olim-pasovi danes ne bo mogoče je pokazal na sredino igrišča pijo. Nikolič je s krila odlič- mm :,.;v lili® Italijansko noc^etno prvenstvo Trešnjevka: Mutak, Granič, ša, Nedov, Bubanj, Vaha, uspešno igrati in Olimpija se in je priznal doseženi gol. no podal Frančeškinu, ta je SSnLX• :XIIv kolU Kovač, Kasumovič, Brnčič, Dračič, Azinovič. je prva znašla ter so napa- preigral obrambnega igralca t®me«)C.za ao' Pintarič, Brakovič, Bradač, Strelci: Bubanj v 47. min. dalci z dolgimi pasovi nekaj- NIKOLIČ SPET V m ker mu je šel vratar g.; ..° 80 “1 “O' ... ... . . - , , - - ..tnn I zvezne rsoeometne lige Pred pričet- (Biščan , Gašič, Garov, Pavli- in Dračič v 70. min. za Za- krat nevarno prodrli pred VRATNICO Curkovič nasproti, je žogo /f": V Ljubljani je bila danes zadnja letošnja prvenstvena nogometna tekma I. wezne nogomeme uge. irea pneet- ca. . greb ter Kasumovič v 85. goškičeva vrata Navdušenje domačih gledal- poslal čez njega. Ko so že vsi kom tekme sta kapetana - vratar ja šosk,cm Žabjek izmenjalajastavici, nato pa so domači nogometaši za Toda že kmalu je moštvo cev je bilo nepopisno, in še pričakovali, da se bo skotali- ; Partizana pokazalo, da je to bolj so ^začeli spodbujati la v^mrežo, je ostala v, snegu rent,jn(0:oi juventus zaključek dosegli zares pomembno zmago Cag- so začeli velika enajsterica, igralci so' igralce Olimpije. V zadnji in Curkovič jo je lahko po- liari 0i, tWli 7’varese’2~2 pokazali odličen nogomet in minuti prvega polčasa so na- bral. Rom* Torino 10 Atlanta • Zadnjo lepšo priložnost za sainp^a 0:0, Bologna : Mi- • PRVA ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Radnički Niš : Željeznipar 1:1 (1:1) RADNIČKI: Kneževič, Jovanov- Matic, Bratid, Smajlovid, Bukal, ski, Jocid, Mitid, Nikolič, Holcer, Bračulj, Hadjavdic Ilijevski, Velkovic, Balov, Janko- STRELCA: Jeremic v 11. minuti vid, Jeremic. za Radnički in Bukal za železni- ŽELEZNICAR: Radovič, Jovano- čar v 30. minuti, vid, Mujkic, Zemko, Katalinski, SODNIK: Guconja Sarajevo : Rijeka 0:0 Sarajevo: Muftič, Fazlagič, Mugoša, Brnjac, čangulin, zapirala Bajič, Jaseakovič, Biogradlič, Vrabkovič, _ Lukarič, Rabac, jn onemogočila vsako nevar- igralci, vendar je s približno Vujovič, Prodanovič, Ristič, Bursač, Tomljenovič, Vukoje. nejg0 akcijo gostov. Čeprav 8 metrov močno streljal v goste je imel Hasanagič v lan 4:l Vfstni red: Napoli in 81. min. Sam se je znašel inter Juventus 17. Mi an pred vratarjem Žabjekom, 16j Fi(%itina in Bologna 14, vendar mu je šel ta nasproti Lanef*si ^ LaziO 13 točk in Hasanagič je streljal mi-mo vrat. RUDAR: MARIBOR 0:0 ustvarili tudi nekaj ugodnih padalci Olimpije res uprizo-priložnosti. borbena obram- rili zelo hitro akcijo, in Niha domačih pa je odlično količ bi moral le še potrditi, žoga je bila »ZAČARANA« Ferhatovič, Prljača, Blaževič. Sodnik: Pred samo 1000 Rijeka: Jantoljak, Milevoj, gledalci je sodil dr. Božič v Vardar : Radnički Beograd 3:0 (1:0) Vardar: Atanasovski, Dro- kič, Markovič, R. Popovič, Jo- -. bac, L Mojsov, D. Georgijev, vanovič, Samardjič, Cabrino- v^n nn ’ ,pln Dojčinovski, Popovski, Spa- vič, Ognjanovič. IZREDEN USPEH Igralci Olimpije so danes obrambni prostor kar so pripravili njegovi so- dosegli izreden uspeh, saj so ... premagali moštvo, ki še vedno sodi v vrh jugoslovanskega nogometa, čeprav ga tre- je imel Vasovič na hrbtu št. vratnico. 6, je že takoj v začetku zamenjal mesto s Pirmajerjem, ki je nosil številko 10 in je tako Vasovič igral v napadu. v nadaljevanju Hoke? SZ _ Kanada 4:0 — V prvi tekmi na got<)vanju po Kanadi je nekolik Oslabljena reprezentanc* ^ (brez napada Lok- na levo stran igrišča, centrira, Daubegovič pa pred Ba-lentom lepo brani. 37. minuta: Musič je podal CURKOVIC JE ZAMENJAL SOŠKICA drugega RUDAR: Dautbegovič 7, Duvnjak . 7, Paradjina 7, Slu-jepievič 7, Mardanovič 7, Pejič 7, Milinovič 6, Stojič 7, Dizdarevič 6, Musič 8, T. Markovič 5 (Cejvah 6). Takorekoč od prve do 90. MARIBOR: Vabič 6, Simeunovič 7, Grubišič 8, Sizgo- minute je zadetek visel v reo 7, Pletikosič 7, Sopič 8, Baldit 7, Klančnik 6, Šober 6, zraku, možnosti so se vrsti- v kazenski prostro Ma ido- ra'Z££XL« Z **-».s, s? “ asurij; sončno teren razmehčan in deloma pod snegom. čudno, da večkrat sploh nis- izgoreo. om vedeli, kam bo poletela. 48. minuta: Musič je pre- *--- --*•------- — Kakanj, 12. dec. —Brez prišla iz dvoboja z napadal- poletela je vedno tjakaj, kjer varil Vabiča, Grubišič pa z ne lige ne uvršča tako viso- natje * ,:0 (o;o, 3:0, 1:0), gole dvoma bo držalo, da Mari- no peterko Rudarja Kotzma- ni bilo moža za strel. Poglej- glavo odkloni nevarnost, ko. Zasluge za zmago imajo za g? so čiosegii polupanov, borčani na tako težkem tere- govalka. Zlasti Grubišič za- mo nekaj najboljših prilož- Takšnih priložnosti je imel prav vsi igralci, saj so se Davidov in Starši- nu že nekaj nedelj nazaj ni- služi stisk rok, kajti bil je nosti Mariborčanov in Ka- Rudar v naslednjih minutah nič koliko. Okrog 70. minu- % ___ etov, Aleksandrov) nutno stanje na lestvici zvez- preteka reprezentanco Ka- L L- igicu. V v lirtU-O-ijc vanju. ugego * ..... . „ _. j«' v ^» ■*** ^ ^*''■**» ^ J uvola v nrvem delu sta imeli obe dela se je tehnično vodstvo zfres bonu m spet potram, nov. ' fanadski ekipi je na- so igrali. Stadion Rudarja mepremostljiva zapreka, ko kanjčanov: p Partizana odločilo za zame- da 80 na domačem igrišču stopi^.^Ulogo novih igralcev, že sicer ni kaj posebnega, je v drugem polčasu, v ob- 1. minuta: Pirc je lepo po- te pa je bila pred Vabičevimi dar se napadalci na zelo njavo in namesto šoškiča je slabem igrišču — zmrznjen prišel na igrišče vratar čur- sovski S. Mojsov, Kovačev- Strelci: S. ^ojsov^ sneg, ki so ga pozneje igralci kovič. Sokolovič v v 70. min. ski, Dj. Georgijev Cčaršav-ski), Sokolovič. Radnički (B): Lujič, Kali-čanin, Robič, D. Popovič, Dju- je sodil Ognjanov Dinamo : Hajduk 1:1 (1:1) Pred 40.000 gledalci, ki so končno zadovoljni zapustili stadion v Maksimira, sta se dolgoletna tekmeca razšla z neodločenim izidom. Prikazala sta lep in zanimiv nogo- zdrobili v pravo kašo — niso _________ _______ ____ Sodnik: Pred 3000 gledalci znašli. Lahko omenimo le ne- drugega dela nevarno napad- jim niso bili več kos. katere trenutke. V 24. mmu- h m srednji napadalec Ha- ti je Žabjek razčistil nevar- sanagič je nevarno streljal, no situacijo pred svojimi vendar je Žabjek branil. V vrati s tem, da se je vrgel 49. minuti pa je Kokot do pod noge Vasoviču. Dve min- konca zapečatil usodo držav- tudi Sliškovič in Nadoveza. zatem )e Hasanagič prodrl nega prvaka. . Zaradi prekrš- DINAMO: Škorič, Cvek, v kazenski prostor in Žabjek ka je sodnik približno 20 ....___________ ________________ Lončarič, Belin (Puljčan), mu je moral iti nasproti, metrov od vrat dosodil pro- jabko z optimizmom čakamo Ramljak, Gračanin, Pavič, srednji napadalec Partizana sti strel. Streljal ga je Ko- na Sp0m|adanski del prven- Kiš, zambata, Lamza, Rora. pa je nato streljal mimo kot, ki je žogo ^usmeril _ po stya_ tako rekoč nepremagljivi. ker še vedno najbolj- saj so ga, kot je znano, zgra- dobju največje premoči Ru- dal Balentu, ki je žogo si- vrati stalna nevarnost. Kot Igralci Partizana so bili §e za svetovno prven- dili v enem samem mesecu darja reševal že skorajda jajno ujel, vendar je bil nje- smo že omenili, tudi iz te' boljši le v prvem delu, ven- stvo T “Ugoslaviji. Po tekmi (1958. leta), to pot pa je bil nemogoče položaje. Njegova gov strel prenežen in je Da- moke ni bilo kruha. Na- dar je bila potem kondicija je sO^ki trener Tarasov deloma še pod snegom, ta- glava je bila skoraj v sredi- utbegovič uspešno posredo- sprotno: so ze v prvi domačih toliko boljša, da izjavna sta biia sodnika v ko da je bil ob koncu bolj šču pozornosti, ko je proti val. 77. minuta: Sopič se odloči tej grobi igri pristran- podoben razorani njivi kot koncu tekme tri ali štirikrat 2. minuta: Pejič je streljal za strel od daleč in Balent ska. V^ontrealu je B repre- pa zeleni poljani. Obe mo- poslal žogo izpred svojih proti Vabiču, žoga je mari- je le za las prepozen, ko Da-IZJAVE PO TEKMI zent*£ Sz premagala kom- štvi sta zategadelj ob aplav- vrat v kot. V prvem polča- borskega vratarja prevarila utbegovič odbije žogo le za Zupan, predsednik tehnič- binity kanadsko reprezen- zu zapuščali stadion, kajti su pa je bila slika precej in znašel se je brez moči na nekaj metrov. tanc° * okrog 1000 gledalcev se je drugačna: Več so imeli od prepričalo, da so dali vsi za- igre Mariborčani, zlasti v pr- ne komisije: Igrišče ,nas danes ni izdalo in smo z zmago dosegli število točk, na katerega smo računali. Zdaj tleh. Na srečo je usnje letelo v kot. HAJDUK: Vukčevič,’ Cuzzi, vrat- sPet dve minuti zatem tleh v desni spodnji kot Elsner, trener Olimpije: _ _ res vse od sebe. Malce ču- Romunija. pri tem je le jja v B0Wit;gTAj j2. dec. V vseh 90 minutah, kljub že sobot" Se je p’ričel kvalifika- zgoraj omenjenim ' pogojem, cijski^HUr za uvrstitev v nismo videli zadetka. Žoga B s^Ao svetovnega hokej- je bila spolzka in vratarja met. Hajduk je bifnekoliko Bonačič, Sliškovič, 'Tomič! je streijal Vasovič, vendar je curkovičevih vrat m čeprav To je bjla zares velika zrna- skeg*Nnstva v Jugoslavi- sta imela z njo veliko težav, NOGOMETNA LIGA boljši in je zaslužil celoten izkupiček. Igralci iz Splita so zapravili tri stoodstotne priložnosti za dosego gola. Najboljši pri domačih so bili Cvek, Ramljak, Pavič in Lamza. Pri Hajduku je bil najboljši Cuzzi, dobra pa Kovačič (Boškovič), Hlev-njak, Nadoveza, Aralica, Ma-tijanič, Ankovič. STRELCA: Nadoveza v 26. minuti za Hajduk in Pavič v 44. minuti za Dinamo. SODNIK: Botič ŽAbjek branil. V 29. minuti se je vratar Partizana vrgel, ga pr0(j dobremu nasprotni- ji, V !,tM tekmi je Romunija vseeno pa okroglo usnje ni vib 20. minutah, nakar se je 16. minuta: Sopič igra ta ni mogel zadržati žoge. ku in igrišču. Tekma je po- V nadaljevanju so igralci kazala, kaj vse lahko prinese je sodnik razveljavil gol, ki ga je dosegel Vasovič, pri tem pa je bil v offside polo- Olimpije prevzemali pobudo želja za zmago in dober na- žaju. ZAGORC SPET USPEŠEN STRELEC v svoje roke in če so igralci sprotnik. Prav vsem igralcem Partizana igrali bolje v pr- moramo čestitati. Zdaj lahko vem delu, potem velja zapi- čakamo le še na trenutek, ko . sati, da so tudi igralci Olim- bomo tudi na tujih igriščih svetO^Sa 11;3 našlo zaželene poti v mrežo, igra uravnovesila in dajala možnosti tako enim kot drugim. . — ,] - Francijo 3:1), v drugi pa Italija f>j0 z 10:2 (4:0, 4:0, DOMAČINI SO 2:21 ■ .i^govalec odločilnega PREVLADOVALI sreč®J, (bed Romunijo in Celoten vtis kakanjskega ItaUP,.00 igral v B skupini obračuna je bil v tem, da prvenstva, obe so imeli domačini več pri- STIRI NEDELJE BREZ PORAZA Točka na tujem pomeni za vijoličaste veliko več kot katerakoli zmaga doma. Dejstvo je, da je igral Rudar na zmago in da vijoličasti niso igrali obrambno, če izvzamemo tistih nekaj minut pred -končaš v slogu Prosena, vselej cem. Takorekoč vsi so se je iniciator lepih in posreče- trudili in na koncu je bil naj-nih akcij. V protinapadu bolj zadovoljen trener Šimu-Štojič skoraj matira Vabiča, nič, ki je dejal: ki mu pomagata iz zadrege — Fantje že štiri nedelje , . - , .jiz.goreo in Grubišič. niso izgubili tekme, to pa ieda™ naejbobšeruaEOtenifkemS 22. minuta: Pirc zatrese daje slutiti, da se je moštvo ADELAJDE — Temnopolti ame- _ _ _ riški teniški igralec Arthur Ashe gizgoreo^jn Grubišič. rirvseaaAl F*nn srmapn TTTOf.i rin ^ —> “o — — _ *» ° o**' . JjI Vt-Ilb L Včl, UD c bU IIIlcJU UUXXiaL/iiix V x ucud Viid iirfjuuij&cinu icuistvciiiu J . 33 minuta ie prinesla na- pije v drugem delu pokaza- zaigrali vsaj s 30 odstotki -ost#11 na v C skupini ložnosti za zadetke da pa ie amaterju-sveta, Avstralcu Emerso- mrežo, vendar iz nedovolje- konsolidiralo, čestital moram ’ " ^ - - - - , - -i • • _ i _ i _________i . t t _________________________ ^ f • ’ tr o v r finalu morinn mHnorra foni. , ______ Beograd : Velež 1:1 (1:1) vdušenje med gledalci na stadionu. V kazenskem pro- Beograd: Miloradovič, Co- džič, Cerkič, Glavovič, Kor-lič, Milovanovič, Marič, Kri- dič, Šestič, Oručevič. vokuča, Dakič, Samardjič, Strelca: šestič v 16. min. Stevanovič, Santrač, Skoblar, za Velež in Santrač Bariovič. min. za Beograd Velež: Horvatič, Primorac, Račič, Selimotič, Benco, Han- je sodil Ilič iz Zagreba li, kaj je dober nogomet. znanja, kolikor ga pokažemo Težko igrišče je pustilo doma. _ štoru je Frančeškin z glavo hujše posledice pri igralcih Gegič, trener Partizana: odbil žogo, ki je prišla na Partizana, ki so vedno bolj Olimpija je zmagala zasiluže-desno stran do Zagorca in ta pbpuščali, igralci Olimpije pa no, imela je več moči ter se ni prav nič okleval, ampak so lahko uspešno razdirali je s pametno igro bolje zna-v 34. je ostro streljal in žoga je vse «kcije nogometašev iz gla na težkem igrišču. Igralci letela le meter nad zemljo Beograda. Nekajkrat so bili partizana niso mogli pokaza- rokometna liga Tivoli je lijkvi del zlu cUJVaJ V a skimir na drugi strani mariborska obramba vzdržala napore in nu. V finalu mednarodnega teniškega turnirja ga je odpravil s 7:9, 7:5, 6:0 in 6:4 nega položaja. 35. minuta: Sopič preide prav vsem. F. Jauk bil danes zimske roko-- v A skupini je zma- = • i Vš* tekmovanje v B sku* pini ^ * ni končano. Sodnik: Pred 2500 gledalci -v mrežo. Vratar šoškič tega napadalci Partizana tudi ne- ti dobre igre, saj sta jih pri ^{Kiče 16:17 (7:10) sodil Ilič iz Zagreba. strela ni pričakoval in je spretnL Tako so 53. min. tem sneg in mraz precej 00»°*: ^?eriR1.j:324,ii6!i\3) SLAVONIJA: SLOVAN 4:1 (2:1) kar trije igralci Partizana ovirala. Partizan je imel že Rudaf.; 817.13 J nnslnišali snraviti Ž020 v v začetku tekme priložnost on*102 ‘ Si0van U:iQ (9:8) 18:13 (11:8) (9:6) Prvovrstno pivo PROIZVAJA IN POLNI PIVOVARNA »UNION« LJUBLJANA ,■ ;; , -.v-'- '-. ' 4 - J- % ; 4: 4 A .,-4; V ’ ■ ■ ; ■ ' PIVO poskušali spraviti žogo v v začetku tekme priložnost orni' mrežo, vendar jim tega do- za vodstvo, saj je imel takrat gloVltfi maca obramba ni dovolila, več od igre. Olimpija je vse Nekaj minut zatem je sod- tri gole dosegla po srečnem pirar, nik zaradi prekrška nad Va- naključju, čeprav so imeli ^0 sovičem dosodil kezanski njeni napadalci tudi sicer Tr#š strel na robu kazenskega več ugodnih priložnosti. Na- B prostora, Bečejac pa je stre- ši igralci so se trudili, ven- RihSie' Olimpija 18:15 (9:7) Ijal visoko pez vrata. V 62. dar jih je težko igrišče pre- Me • Dobrepolje 11:12 (7:6) 5410 80:65 9 5320 81:61 8 5 2 1 2 55:53 5 5203 59:77 4 5 2 0 3 65:72 4 5 0 0 5 64:78 0 PRIHODNJI NASPROTNIK HlMPlJE: VOJVODINA metaši Vojvodine so diu v s«i se je s»n» t-*— ----------- sekularac izkori- , . prvem delu absolutni gospo- jem in ni mu bilo po- stil ^ vratarja Panteli. kuča mi^rn Jejtm Vrat- Nogi bili v • SLAVONIJA: Ovčina 7, Rukavina 6, Jasenica 6, Guc- Novaka, ki je bil danes, po iz minute v minuto teže re-mirtl 7 Culin 6, Crnogcrae 6, Stenderovič 6, Džordžič 6, oceni strokovnjakov in gle- ševala nevarne situacija pred Katic 7, Kasač 7, Bijelica 7 (Smiljanič 6). dalcev, daleč najboljši med svojimi vrati, medtem ko na- SLOVAN: Novak 7, Ugrenovič 6, Klaus 7, Velkavrh 6, gosti, šele v 39. mm. je Ka- pad nikakor m mogel najti Biočid 6, Kitič 5 (Oplotnik 5), Faganel 5, Virant 5, Koršič sač prvikrat potresel Nova- samega sebe. Faganel je 6, Oblak 6, Popivoda 5. kovo mrežo, še v isti minu- igral slabse kot ponavadi, STRELCI: Kasač v 39., Katič v 44. in 50. ter Rukavina ti je Koršič izrabil grobo na- Virant m pokazal ničesar, v 65. minuti za Slavonijo, za Slovan pa Koršič v 39. min. pako domače obrambe in iz- popivoda še manj, je ie Oblak SODNIK: Mičunovič iz Zemuna. enačil. Vse je kazalo, da bo in Koršič sta tu in tam po- Slavonija le težko težko skušala storiti kaj več. Igra- OSIJEK, 12. dec. — Slovan opravila s precej borbenimi lo se je ves čas na polovici na stadionu Slavonije niti ni gosti. Minuto pred koncem Slovana in celo domači bra- mogel računati na kakršen- prvega polčasa pa je Kati- nilci so se tu in tam odloči- koli uspeh. Domačini so za ((Uj iu je bji najboljši doma- jj Za strel na^Novakova vraže tako slabe Ljubljančane & napadalec, uspelo spet ta. Tako je v 65. min. desni nasprotnik, povrhu povesti domačine v vodstvo, branilec Rukavina, dosegel četrti gol za Slavonijo in s tem postavil tudi končni re- _ . ... i. n a fn.‘31 ^iftru.fčlčas se je pričel burljiva. Domačini niso mog- pretrd Crvena zvezda : Vojvodina Z:o lU.JJ s sy% pritiskom Crvene li nadoknaditi zamujenega iz vsega pa skrbno pazijo na zV J® uspela v dveh prvega polčasa. točke in jih doma ne more- BEOGRAD, 12. dec. N080- >«*> g«. ^ ” Pv6 njan, Durkovič, Bekič, Dja- darji na igrišču. Tekma se je višati rezultat. Isti igralec je (Sa- JG “ minuti kasneje je fživkovič) Skrbič Milo- v glavnem odvijala na polo- bil fog" ,.lep° P°fn° ševič SekulaL, Kostič. vici Crvene zvezde in rezul- ti, ko je lepo poaano žogo s ‘‘Osavljeviča m z ’ t, tat iz prvega polčasa 3:0! bi krila prestregel in gostje iz os^ 3Str6lom zniŽ3i rezui. VOJVODINA: Pantelič, Ka VSE ALI NIC V drugem polčasu so domačini zaigrali na vse ali nič. Rezultata 2:1 v njihovo korist, namreč ni jamčil, da Domačini so prišli na igri'' sta obe točki s tem že žago- Pri domačih moramo po-šče v oslabljeni postavi. Ne- tovljeni. Ze v 50. min. je Ka- hvaliti Ovčino za igro v pr-kai standardnih igralcev se tiču spet uspelo pokazati vem polčasu, razen njega pa - ------ ------Gucmirtla, Katica, Kasa- sprotniki kot je Slovan. ENAKOVREDNA IGRA V PRVEM POLČASU zultat. Do konca tekme so imeli domači napadalci še več lepih priložnosti, vendar jih niso znali izkoristiti. bil lahko še znatno višii. Pr- Novega Sada so vodili 3:0. tat .j oij Qd (. trenutka dovič, Vučinič, Sekareš, Br- — - „ Ira_a vemu golu je botroval doma- Domačini so imeli v tem de- nap «0 Se j f j Vojvodi. zič> Nikolič, Takač, Savič, je namreč na zadnjih trenin- svoje realizatorske sposobno- še Gucmirtla, Kat čm Kasa- „ Uoauc, MJ. ,ur.M-gm«.-g -4«^o=: Trivič,« “ SstSSSTSSS5 S«i"^S»srsJ5«8 ;&iar«rs»"s ssvirv«*« s Vr zsztzstfjiz r«?&srss; »ssaAi: ” zsztszztz ^s^ssrps& Tsurrrssmt Do naslednjega zadetka ni zvezde Krivokuča je_ v_vehki ^ ^Jahko._ da je^bHa jra Kosiič v 61. minuti. tel ni ”č med aktivntai no škode niti enemu niti druge- bilo treba dolgo čakati. Ta- meri kriv za vse tri prejete kač je preigral elotno ob- gole. a ji 4 celoti zelo zanimi-va ^ trenutke celo raz- SODNIK: Tauzes napadalna peterka ni in ni mogla premagati vratarja gometaši. Obramba gostov je mu moštvu. ZVEZNA LIGA Vojvodina 14 10 2 2 23:12 Vardar 14 7 3 4 22:16 Sarajevo 14 7 3 4 22:17 Beograd 14 4 7 3 30:26 Velež 14 5 5 4 18:17 Olimpija 14 7 0 7 26:24 Partizan 14 5 4 5 24:23 Crvena zvezda 14 5 3 6 25:23 Dinamo 14 4 5 5 19:19 Rijeka 14 5 3 6 17:20 Zagreb 14 5 3 6 20:26 Radnički Bgd 14 4 5 5 14:24 Radnički Niš 14 3 3 8 19:20 Hajduk 14 4 5 5 25:20 Željezničar 14 4 4 6 13:18 Trešnjevka 14 4 3 7 17:29 22 17 17 15 15 14 14 13 13 13 13 13 9 8 6 6 V NASLEDNJEM KOLU BODO IGRALI SPLIT - Hajduk : Radnički N SARAJEVO - Željezničar : Beograd MOSTAR - Velež : Crv. zvezda NOVI SAD - Vojvodina: Olimpija BEOGRAD - Partizan : Vardar BEOGRAD: Radnički B : Sarajevo RIJEKA - Rijeka : Trešnjevka ZAGREB - Zagreb : Dinamo II. ZVEZNA LIGA-ZAHOD REZULTATI Famos : Lokomotiva 5:3 (4:<» Segesta : Čelik 1:0 (1:0) Borovo : Sloboda 1:1 (1:1) Zadar : Šibenik 2:0 Slavonija : Slovan 4:1 (2:1) Rudar : Maribor 0:0 Split : Bosna 0;4 (0:0) Borac : Istra 4:2 (3:1) Varteks : Leotar 0:1 (0:0) Borovo 16 12 2 2 49:14 26 Čelik 16 11 2 3 37:12 24 Sloboda 16 7 6 3 23:18 20 Šibenik 16 8 3 5 27:22 19 Lokomotiva 16 8 2 6 39:28 18 Slavonija 16 7 4 5 27:17 18 Bosna 16 6 5 5 21:21 17 Famos 16 6 4 6 25:23 1« Maribor 16 6 4 6 17:15 16 Leotar 16 5 5 6 18:26 15 Zadar 16 6 3 7 22:36 15 Borac 16 5 4 7 33:30 14 Istra 16 7 4 5 19:17 14 Rudar 16 5 4 7 19:24 14 Segesta 16 5 3 8 27:28 13 Varteks 16 5 1 10 19:28 11 Split 16 2 4 10 16:40 8 Slovan 16 1 4 11 11:56 6 V NASLEDNJEM KOLU BODO IGRALI TREBINJE - Leotar : Famos PULA - Istra : Varteks -VISOKO - Bosna : Borac MARIBOR - Maribor : Split LJUBLJANA: Slovan : Rudar ŠIBENIK - Šibenik : Slavonija TUZLA - Sloboda : Zadar ZENICA - Čelik : Borovo, ZAGREB - Lokomotiva : Segesta ZVEZNA LIGA-VZHOD REZULTATI Spartak : Priština 4:0 (1:0) Borac : Bačka 1:0 (1:0) Voždovački : Sloga 3:1 (1:0) Novi Sad : Proleter 1:0 (0:0) Budučnost : Sutjeska 0:3 (0:1) Bor : Srem 1:0 (1:0) Pobeda : Radnički 4:0 (3:0) Trepča s Lovčen 4:3 (1:0) Sloboda : Železničar 0:0 Sutjeska 16 8 4 4 31:20 20 Bor 16 8 4 4 23:14 20 Pobeda 16 8 3 5 28:19 19 Budučnost 16 8 3 5 24:17' 19 Trepča 16 7 5 4 30:25 19 Spartak 16 7 3 6 28:24 17 železničar 16 6 5 5 25:23 17 Radnički 16 7 3 6 32:35 17 Voždovački 16 7 3 6 24:28 17 .Lovčen 16 7 3 6 28:33 17 Proleter 16 4 7 5 24:23 15 Priština 16 5 5 6 22:24 15 Borac 16 5 5 6 13:17 15 Srem 16 5 3 8 21:26 13 Sloboda 16 4 6 6 19:18 11 Sloga 16 4 7 5 22:22 11 Bačka 16 4 3 9 21:28 11 Novi Sad 16 3 2 11 19:38 8 NAJBOLJŠI SVETOVNI ŠPORTNIKI 1965 SKORAJ VSI GLASOVALI ZA TEKAČA RONA CURKA Enajstkratni svetovni rekorder je za »ves krog« prehitel Jazyja — Irena Press najboljša športnica — Zopet mnogo navijanja za rojake Tradicionalna anketa zahodnonemške športne agencije ISK iz Stuttgarta nam tudi letos predstavlja najboljše športnike leta. 31 listov iz prav toliko držav je navedlo na svojih glasovnicah po 5 najboljših športnikov sveta in končni izračun je dal naslednjo razvrstitev pri vrhu: 1. Ron Clarke (Avstralija) — atletika 133 2. Michel Jazy (Francija) — atletika 50 3. Randy Matson (ZDA) — atletika 36 4. Jim Clark (V. Britanija) — avtomobilizem 34 5. Kipchonge Keino (Kenija) — atletika 22 6. Cassius Clay (ZDA) — boks 21 7. Manuel Santana^ (Španija) — tenis '20 8. Irina Press (SZ) — atletika 17 9. Ludvik Danek (CSSR) — atletika 16 10. Jacques Anquetil (Francija) — kolesarstvo 12 11. Irena Kirszenstein (Poljska) — atletika 12 12. časlavska (CSSR) — gimnastika 8 13. Klein (ZRN) — plavanje, Chuan Chen-chin (Kitajska) — atletika, Breedlove (ZDA) — avtomobilizem in Muir (J. Afrika) — plavanje po 5 točk. 8nejpo5točki Kot v večini prejšnjih anket so tudi tokrat pobrali atleti večino najboljših mest — med petimi prvimi kar štiri in med desetimi sedem, kar ponovno dokazuje ne le vrsto vrhunskih dosežkov letošnje sezone, ampak tudi nasploh razširjeno prepričanje o vrednosti in mestu atletike kot športa. Značilno za letošnje glasovanje je bilo prav tako kot že v preteklih letih tudi to, da se nekateri anketirani listi niso mogli odreči pristranskega forsiranja svojih rojakov v lestvice. Za Jugoslavijo je tako kot v prejšnjih letih glasoval zagrebški športni dnevnik Sportske novosti, ki je razporedil svojo petorico takole: 1. Clarke, 2. Jazy, 3. Clark, 4. Matson, 5. Danek. Športnik leta — Ron Clarke (Avstralija) PORTRETI ASOV OD TEDNA ■ HOKEJ NA LEDE VESTEH AS — Reprezentanca Sovjetske zveze je premagala švedsko s 7:1. ■ TENIS SYDNEY — V finalu mednarodnega turnirja je Ameri-kanec Graebner premagal Avstralca Emersona z 8:6, 7:5, 2:6, 1:6, 6:1 potem ko je v polfinalu že odprava Stolla (Avstralija). ■ SMUČANJE HAMMERDAL — V teku na 15 kilometrov Je v mednarodni konkurenci zmagal Šved Andersson s 53:16,2 pred rojakom Sandstrdmom 53:40.0 in Italijanom Nonesom 53:52. ■ NOGOMET MONTEVIDEO — Reprezentanca Sovjetske zveze je premagala enajsterico Urugvaja s 3:1. NEAPEL — V odločilni kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo je Italija zanesljivo odpravila škotsko s 3:0 In postala 15. finalist. Zadnjega bo dalo • srečanje — Bolgarija : Belgija. ZORICH — Rezultati evropskih pokalnih tekmovanj: pokal prvakov — "Bentica : Lev-ski 3:2, pokal sejmskih mest — Milan : Setubal 2:0, Qpor-to : Hannover 2:1 in Valencia : Basel 5:1. MADRID — Nogometna reprezentanca Anglije je prvič na španskih tleh premagala Španijo z 2:0 (1:0). MilNCHEN OLIMPIJSKO MESTO? Nedavna vest iz bavarske prestolnice Mtinchna, da bo prijavil kandidaturo za organizacijo letnih olimpijskih iger 1972, je celo v ZR Nemčiji povzročila veliko presenečenje. Novinarje iz vse dežele so zbrali na hitro sklicano tiskovno konferenco in večina je izvedela šele na konferenci, zakaj so jih pravzaprav povabili. Župan Miin-chna dr. Vogel je ob prisotnosti predsednika bavarske vlade dr. Goppla in predsednika nacionalnega olimpijskega komiteja Daumeja objavil senzacionalno novico z dostavkom, da je bonska vlada naklonjena kandidaturi Munchna in je pripravljena načrt primemo tudi finančno podpreti. Zakaj je tako presenetila miinchenska odločitev? Predvsem zato, ker to sicer milijonsko mesto nima niti najosnovnejših športnih naprav, Id bi dovoljevale izvedbo kake večje prireditve, da o olimpijskih igrah ne govorimo. Munchen predvsem nima velikega stadiona in tudi primerna velika dvorana za več kot 10.000 gledalcev ni na voljo. Po računih morebitnih bodočih organi- zatorjev olimpijskih iger bi morali za pripravo iger vložiti približno 500 milijonov mark (150 milijard dinarjev), vendar bi del teh sredstev investirali tudi ne glede na olimpijske igre predvsem v prometu, vključno s podzemeljsko železnico, nadalje na področju Obervviesenfelda za morebitno olimpijsko vas in še nekatere druge. Središče olimpijskih iger bi bil prav olimpijski center Obervviesenfeld z novim stadionom za 90.000 gledalcev, novo dvorano za 12.000 gledalcev, olimpijsko vasjo za 7000 udeležencev iger in drugimi objekti. Vrsto objektov bi morali povečati in modernizirati, da bi dobili vse za AFRIKA AMERIKA AVSTRALIJA AZIJA EVROPA olimpijske igre potrebne kapacitete. Poznavalci pogojev v Miin-chnu menijo, da hočejo s projektom organizacije olimpijskih iger predvsem in v vsakem primeru začeti in pognati akcijo za veliki stadion, ki ga Miinohen spričo velikega zanimanja za dve vodilni nogometni enajsterici ZR Nemčija (Miinohen 1880 in Bayern) kaže. Predlagatelji kandidature menijo, da imajo precejšnje možnosti na uspeh iz naslednjih razlogov: 1. najbrž ho IOC dodelil prihodnje igre Evropi glede na igre v Tokiu in Ciudad Meorico, Moskva dokončno ne bo kandidirala in kaže, da bo edina evropska konkurenca Dunaj, ki pa verjetno ne bo zmogel sredstev za pripravo, 2. igre bodo najbrž raje dodelili nekoliko manjšim mestom, ker hoče IOC zavreti razvoj k gigantskim igram in 3. menijo, da ima ZR Nemčija kot organizator prejšnjih kongresov IOC v Baden-Badenu in Miincthnu precej zagovornikov v komiteju. Odločitev o organizatorju iger bo sprejeta prihodnje leto na kongresu IOC v Rimu. TOUR 1966 - PO MERI POULIDORJU IN SIMPSONU Starodavni dragulj kolesarstva — Tour de France se predstavlja v svoji izdaji za leto 1966. Organizatorja športni dnevnik L’Equi-pe in Parisien libere sta pred nekaj dnevi objavila podrobnosti o dirki v prihodnjem letu, ko bo tradicionalna prireditev slavila že 63 let svojega obstoja. Iz zgodovine Toura le nekaj mejnikov: 1905 prvi, sa začetek nižji gorski prelazi, prvi izlet v Pirene- je, 1919 uvedba rumene majice za vodilnega v skupni oceni, 1926 prvič start izven Pariza, 1930 nastopajo nacionalne ekipe, 1962 povratek k ekipam firm. Dirka 66 bo imela 22 etap v skupni dolžini 4260 km (1965 4100 km). Letos so imeli dirkači en dan odmora, za prihodnje leto sta predvidena dva, namesto 4 etap oz. poletap na kronometer 1965 bodo na sporedu le tri. Najdaljše etape: 19. Chamonix — St. Etiene 265 km, 7. Angers— Royan 248 km in 10. Bayonne— Pau 224 km. Najkrajše etape: 22. Orleans—Ramboullet 110 km, 3. Tournai—Dunkerque 129 km in 8. Royan—Bordeamc 137 km. Krajše so seveda vse etape na kronometer: Toumal (ekipno) 21 km, Vals—les Bains 20 km in Rambouillet—Pariz 49 km. Naj-višji prelazi, ki jih bodo kolesarji morali premagati na svoji poti od 21. junija do 14. julija: v Pirenejih Aubisque 1710 m, Mente 1331 m, v Alpah Galibier 2556 m, Veliki Sv. Bernard 2473 m in Croix de Fer 2068 m. Način tekmovanja bo prav tak kot je bil v zadnjih letih, kaže pa da lahko načrt dirke že pokaže, da je prirejena tako, da bi omogočila bolj enakopravno borbo večjemu številu kolesarjev in ne bi več favorizirala mnogokratnega zmagovalca Toura Jacquesa Anquetila, ki je prav zaradi svoje serije zmag napravil dirko nekoliko manj zanimivo. Sam An-quetil je že izjavil, da je dirka mnogo lažja od prejšnjih in mu ne ustreza preveč, ampak mnogo bolj njegovemu velikemu francoskemu nasprotniku Poulidorju. Organizatorji so imeli pred očmi pač najbrž prav to rivali teto med obema odličnima kolesarjema, ki naj bi poskrbela za čim večjo in čim dlje trajajočo napetost med Tourom 66. Kaj pa lahko to pomeni v propagandnem kakor tudi v finančnem smislu bo vsakomur jasno, ki pozna posebno mrzlico, ki kraljuje v Franciji v dneh Tour de Franca. Razpored tekmovanja 1966 je naslednji: 1. etapa — 21. 6. Nancy-Charle-ville (208 km). 2. etapa — 22. 6. — Charleville— Tournai (206 km). 3. etapa — 23. 6. — Tournai (21 km ekipno na kronometer) in Tournai-Dunkerque (129 km) 4. etapa — 24. 6. — Dunkerque— Diept>e (206 km) ->• 5. etapa — 25. 6. — Dieppe— Caen (172 km) 6. etapa — 26. 6. — Caen — Angers (215 km) 7. etapa — 27. 6. — Angers—Rovan (243 km). 8. etapa — 28. 6. — Royan — Bordeaux (137 km) 9. etapa — 29. 6. — Bordeauz— Bayonne (200 km) 10. etapa — 30. 6. — Bayonne— Pau (224 km) 11. etapa — 1. 7. — Pau—Luchon (186 km) 12. etapa — 3. 7. — Luchon— Revel (199 km) 13. etapa — 4. 7. — Revel—Sete (190 km) 14. etapa — 5. 7. — Montpellier —Aubenas (147 km) in Vals-les-Bains) 20 km na kronometer) 15. etapa — 6. 7. — Vales-les Bains-Alpe d'Huez (196 km) 16. etapa — 7. 7. —‘ Bourg d'Oi-sans-Briancon (148 km) 17. etapt — 8. 7. — Briancon— Torino (160 km) 18. etapa — 10. 7. — Torino— Chamonix (189 km) 19. etapa 11. 7. — Chamonix— St. Etieen (267 km) 20. etapa — 12. 7. — St. Etien-ne—motlucon (210 km) bouillet—Pariz 49 km na kronometer) 21. etapa — 13. 7. — Montlucon —Orleans (220 km) 22. etapa — 14. 7. — Orleans— Rambouillet (110 km) in Ram- EVROPSKI PELE EUSEBIO DA SILVA FERREIRA (Portugalska) Pravijo, da so ga odkrili slučajno, da pa je pozneje zablestel kot komet. Leta 1960 je gostoval v Lisaboni znameniti Pelejev Santos in tedanji in sedanji trener Ben-fice, Bela Guttman, je ob odhodu Brazilcev, ki so nadaljevali svojo turnejo po Afriki, rekel njihovemu trenerju naj mu pusti enega Svojih čarovnikov z žogo, seveda se je šalil. Toda kolega se ga je spomnil in mu na povratku, ko so se zopet preko Lisabone vračali v domovino, rekel, da mu je našel mnogo cenejšega lovca na gole, samo v Mozambique ga bo moral iti iskat. Dodal je še, da je to afriški Pele. Guttman je bil radoveden — ni mu bilo žal. še istega leta se je Benficinim zvezdnikom pridružil droban, 169 cm visok fant, tedaj 18 let star, Eusebio da Silva Ferreira. — Tako kot je bil velemestu izgubljen se je takoj znašel na zelenem polju in kmalu se je napadalna igra Benfice pričela sukati okoli temnopoltega igralca. Pri dvajsetih letih je imel glavne zasluge za zmago Benfice v pokalu evropskih prvakov in prav zaradi fantastične igre v Amsterdamu na finalu pokala so mu pri dvajsetih letih podelili naslov najboljšega igralca Evrope. Iz afriškega Pele-ja je postal evropski. F Ant je hitro dozoreval — nogometno in sicer. Spomnimo se štirih golov, ki jih je dal Jugoslaviji na znani beograjski tekmi Jugoslavija : Evropa ali pa njegovih odličnih iger v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ko je Portugalska predvsem po njegovi zaslugi postala finalist. Dosegati gole je Eusebiova strast in cilj njegovega življenja — vsaj za sedaj. Poklic nogometaša jemlje tako resno, da ni razen tega zanj skoraj nič na svetu. Po več kot 20 tekmah za reprezentanco je še vedno mnenja, da je boljše. igre dajal v klubskem dresu Benfice. Na vprašanje o možnostih Portugalske na finalnem delu svetovnega prvenstva julija 1966 v Angliji, Eusebio meni, da je za sedaj težko reči kaj določenega, da pa ima Portugalska lepe možnosti, če bo igrala vsaj tako dobro kot .najboljša kluba — Benfica in Sporting. Eusebio (Portugalska) — zadaj s temno majico STROKOVNO - AKTUALNO - STROKOVNO - AKTUALNO - STROKOVNO - AKTUALNO FRANCE AVČIN PATENTIRAL NOVE SMUŠKE VEZI VARNOST - VARNOSTNIH SMUŠKIH VEZI Nadaljevanje iz prejšnje številke 2a nogo se splet sil pokaže kot nateg Ahilove kite iz meč na peto, če Pa je čevelj dovolj tog in stisnjen, pa kot pritisk kosti, (tibia) ob sprednji rob čevlja, pri S na sliki 1. če je predklon prevelik, lahko sila F Ahilovo kito natrga aii celo pretrga, kot se je to primerilo podpisanemu pri demonstriranju delovanja neke nemške varnostne vezi. (Sil-vretta-Gojr Sicherheitskabel) V bolnišnici je potem, imel časa in vzroka dovolj, da je prišel do spoznanj, kako je in kako bi moralo biti z varnostnimi vezmi . . . Zgodi pa se lahko, da nam med vožnjo kaka ovira nenadoma zavre smučko. Zaradi vztrajnosti se telo vrže naprej in nastale razmere take kot pravkar opisane, le sile niso mimo delujoče, temveč sunkovite, dinamične, če pa se spričo ovire podzavestno nag nemo nazaj, se prevračevalna sila Fv in ž njo sili v kablu Fk ter v podplatu Fs sploh ne pojavita, pač pa poskuša vse telo zaradi vztrajnosti čevelj pomakniti naprej proti konjiči smučke. Tako doživi glava III od konjiče čevlja sunkovito silo Fw po sl. 5. Napenjalna sila v kablu na peti (po sl. 3) se pri tem celo zmanjša, saj vse tišči le naprej, tudi peta če pa je sunek ob oviro le pre-silen, nas vseeno vrže naprej v predklon (poleg sile Fw v podplatu deluje tudi vrtilni moment Fw x h, pri čemer je h razdalja ' težišča telesa od smučke). Če pošteno zadenemo ob oviro, nastopi zgoraj ločeno opisano hkrati: telo teži na smučko; kabel je napet, zato skrbi natezalec; čevelj je tudi brez noge v njem močno pritisnejn ob smučko; nagnjenj smo naprej, kot vselej pri dobri vožnji; nenadno zavrtje nas vrže v še večji predklon, peta hoče navzgor; vse telo hoče vsled vztrajnosti naprej, čevelj se hoče na podplatu podrsniti po smučki naprej. Ker je pod podplatom vselej nekaj snega ali vode, in ker nas sunek hoče od smuči kar dvigniti, trenja ob smučko domala ni. Le-to lahko opazimo že, če hočemo na sneženo smučko stopiti, čevelj vedno drsi! Posledica je močan in sunkovit Sl. 4 pritisk podplata na sprednjo glavo III in ta sila je verna slika obremenitve Ahilove kite, dočim za silo v kablu velja to v manjši meri, še manj pa za silo v natezalcu, navadnem ali varnost nem. če bi se sprednja glava III temu pritisku pri primerni nje govi velikosti lahko podala in zdrsnila s čevljem vred naprej za kakih 5 cm, da kabel zanesljivo pade s pete, potem bi nevar nost za nogo vsled čistega padca naprej minila brez posledic. Po dobno bi to dosegli, če na peti sila v kablu le-tega prekine oz podaljša (npr. Markerjev »Spring-schloss«), le da na peti ne zajamemo čistih sunkovitih sil vsled gole vstrajnosti, oziroma nam jih le-ta celo nekoliko zmanjša, kot smo bili že ugotovili. Najboljše mesto za prestrezanje sil v nogi pri padcu naprej tedaj ni peta, kot se cesto trdi, temveč konica čevlja. Paroli »Peta prosta!« je princip »Konica prosta« tedaj najmanj enakovreden. Na konici se ponavadi vrši tudi stranski izklop ob zvojnih -preobremenitvah, čeprav je pri ne-kabelskih vezeh na peti prav ta ko možen. Dalje nastopi sunkov-na sila vsled vstrajnosti takoj pri zadetju ob oviro, vsled nagi ba naprej pa šele hip pozneje, ko se nagib pojavi, če se glava III vztrajnostnemu sunku umakne naprej in loči čevelj od smučke, do nevarnih preobremenitev nog sploh ne utegne priti, iz predklona se pač prekopicneš naprej v sneg, smuči pa obvise na lovilnem jermenu. Varovalni sistem pri B na peti brez dviga pete sploh ne deluje, A na konici pa v vsakem primeru. Z ozirom na gornja spoznanja se kar vsili zahteva po mehanizmu, ki bi čelni glavi II omogočil, da se pri nastavljivi' sili Fs v podplatu umakne tako daleč naprej in h koncu svojega giba eventualno še vstran, da se Če velj hitro in zanesljivo loči od kabla, če zareza na peti ni preostra, če jo malo zaokrožimo navzdol, se bo to tem preje zgodilo Nartni jermen mora pri tem biti privezan na način R, v Sl. 1 (črtkano), sicer čevelj ne more dobro naprej. Služi-hkrati kot lovilni jermenček, da smučke pri izklopu varovalnega mehanizma ne zgubimo. Tako nadomesti posebni lovilni jermenček Vse varovalne čelne glave vsebujejo znano napravo za izklop vstran, v levo ali desno, za primer zvojnih preobremenitev noge. če naj čelna glava ščiti nogo tudi pri padcih naprej, pred nategi Ahilove kite in upogibi golen-skeh kosti, mora vsebovati dva varovalna mehanizma in sicer povsem neodvisna eden od ~ drugega. Sile, ki lahko povzroče zvoj no preobremenitev noge, so na mreč daleč manjše kot nevarne sile pri padcu naprej. Obe nastavitvi morata biti opremljeni s skalo, najbolje z delitvijo kot na številčnici ure Varnostne vezi, kjer se glava šele po stranskem izklopu umak-. ne nekoliko naprej — ponavadi le za nekaj milimetrov — niso ni-kake rešitve naše zahteve 2) oz 3) za čiste padce naprej. Taki padci se pojavljajo, pa če si še tako zapiramo oči. Zato so vsi razni »markerji« in tudi sam »MARKER« proti čistim padcem naprej povsem brez moči in koristi, proti delnim padcem naprej, kombir^iranim z zvojno obremenitvijo, pa tudi niso zanesljivi Le močno zvojne obremenitve odklopijo kot je treba. Prenekate-ra polomljena noga bi to kruto dejstvo lahko in rada potrdila post festum. Taka dvojna varovalna glava je bila konstruirana in je v treh različnih Konstrukcijskih variantah na trojih smučeh prestala vse trde preskušnje dveh zim na pistah in v gorah doma in na tujem. Po mnenju francoskih specialistov je v stanju preprečiti nadaljnjih 30% smuških nesreč in sicer prav one najtežje: pretrganje ene ali obeh Ahilovih kit, zlomi obeh Jcosti ene ali obeh nog hkrati. Z ,njo odpadejo kot nepotrebni in zastareli tudi vsi vselej le nezanesljivo delujoči na' tezalci. Ker ne potrebuje podaj-nega kabla z vzmetmi kot ga terjajo vsi varnostni natezalci pa tudi varnostne naprave na peti hočejo podajanja, lahko vzmeti nadomesti par obročkov iz trde gume (kot za vodovodna tesnila). čim več je obročkov, tem mehkejši je kabel, (otroci, začetniki, šibki smučaj ji), če pa jih odstraniš vse, postane vez trdna in toga bolj kot najjačji »lang-rimen« (ostri smučarji, tekmovalci), a z razliko, da zaščita proti padcu naprej le obstoja. Elastičnost Kabla lahko z gumastimi obročki tedaj spreminjamo, z vzmetjo pa ne, razen če menjamo vzmeti. Te pa so drage, težke in Imajo z raztezkom preveč hitro rastočo silo. Tudi turno smučanje, naša zahteva 5) je tako možno vsaj do neke meje. V ta namen poteka kabel le skozi prednje kljukice IX na sliki 1., nameščene kakih 8 cm za robom glave III, kjer se le-tš stika s podplatom (A). Glava pa mora biti opremljena s stranskimi čeljustmi, da kabel lahko manj pritegnemo. Dobro je tudi, če mu damo malo elastičnosti (vzmeti, več gumijastih obročkov). Tudi moramo oba izmika glave III blokirati To bi lahko izvršili s tem, da pritegnemo vi jaka obeh varovalnih mehanizmov. S tem pa bi pokvarili obe njuni delikatni in natančni vstavitvi. Zato je bolje, če poskrbimo, da glavo v obeh smereh izklopa — naprej in vstran — lahko blokiramo s prijemom, ki z varovalnima mehanizmoma nima posla. Takega blokiranja se lahko poslu-žimo tudi, če eden ali drugi mehanizem kakorkoli odpove pokorščino Pri tuMii hoji bomo seveda razrahljali^teznike togega smuškega čevlja do narta, da se noga lahko v čevlju vsaj nekoliko pregibi je. Pri kombiniranih smuških čevljih tega ni treba. Seveda z njimi slabše voziš, a zato bolje hodiš, celo plezaš, z derezami ali brez. Mišljenje, da je turnemu smučanju odklenkalo, se vzdržuje samo še pri nas. Po svetu postajajo smučarji že siti večnega in tudi dragega nihanja gor in dol ob žičnicah, zopet si žele tudi širokih sončnih snežišč visokogorskega sveta, zlasti spomladanskega in v najnovejšem času celo poletnega, ko je nevarnosti najmanj. S teh tur se vračajo navdušeni in srečni* kot z žičnic nikdar. Današnja parola se glasi: pozimi žica, spomladi gore! število turnih smučarjev v svetu zopet raste. Ni več dvoma, da zasnežene gore postajajo iz leta v leto v večji meri torišče idealnih počitnic, bolj zdravih kot so ob pomehkužujočem morju. Civilizirani človek potrebuje novih, svežih pljuč. Vendar: hodimo z nogami, tečemo s pljuči, dirkamo s srcem, dospemo pa z glavo! Seveda je v gorah varnost proti obojim preobremenitvam pri padcih še važnejša kot v dolini ob žičnicah, kjer je pomoč lahko takoj pri roki. V gorah pomeni tudi manjša nesreča lahko smrt, če si sam. Niti smučke ne smemo izgubiti. Zato je zanesljiv lovilni jermenček važen. Žal so vsi ŠPORTNI ZDRAVNIK SVETUJE Dr. Alojzij Šef SPOŠTOVANI prof. ŠEF! Ker imate v vašem li stu novo rubriko »športni zdravnik svetuje«, bi vas prosil za nasvet in vesel bom, če mi boste mogli z njim pomagati. Pred tedni, ko sem igral košarko pri šolski telovadbi, sem v spodnjem delu hrbtenice začutil ostro bolečino. Od tedaj naprej nisem mogel več igrati in ne hoditi, še danes čutim ob vsakem nepravilnem koraku bolečino, vendar ne več tako ostro. Povedati moram, da sem imel že lani takšne bolečine, vendar so že po enem dnevu prenehale. Odšel sem z napotnico zdravnika s poliklinike k specialistu-ortopedu, ki je ugotovil, da imam pretrgana mišična vlakna. Predpisal mi je zdravljenje z ogrevanjem in trdim ležiščem, razen tega pa hodim na obsevanje z ultra zvokom. Ne vem, če so izrazi, ki jih omenjam, pravilni, ker se na medicino ne spoznam dovolj. Prosil bi vas, da mi po svojih močeh svetujete, kaj naj naredim in kako naj se obvarujem ponovne poškodbe. Sem eden takih, ki težko ostanejo mirni ob pogledu na žogo. Zdi se mi, da je poškodba vzrok slabega ogrevanja pred igranjem. S športnimi pozdravi — vaš zvesti bralec. TOMAŽ — Bolečina, ki jo i-u tite, je po vašem skro mnem opisu sodeč, nasta la zaradi natrganja mi šičnih vlaken v križno ledvedem predelu ob hrb tenici. Kakor pišete, je to ugotovil tudi ortoped, h kateremu ste se zatekli. Take, večkrat zelo boleče natrganine nršic nastanejo predvsem zaradi premalo ali pa sploh brez ogrevanja in to na mestu, kjer so ob hitrem koraku, poskoku, odrivu ali doskoku pri košarki potrebne nenadne in močne kontrakcije mišic. Zdravljenje, ki vam ga je predpisal ortoped bo še uspešnejše, če se boste dva do tri tedne izogibali takih in podobnih gibov ter pričeli nato z vadbo, najprej z vajami splošnega značaja, nato pa postopoma in po temeljitem ogrevanju s specifičnim treningom pred vsako vadbo košarke. Priporočljivo je, če v drugi polovici zdravljenja pričnete z ustreznimi vajami v vodi (hidroterapija). Nauk iz vaše poškodbe: Tudi pri šolski telovadbi je potrebno temeljito ogrevanje. mali Karabinerfiki (vponkice) na teh jermenčki^ nezanesljivi, prešibki Ce imamo na varovalni glavi narejeno primemo zanko, lahko namesto jermenčka porabimo kar ven iz čevlja potegnjeni najnižji del močne (najlonske) vezalke. Pretaknemo jo skozi zanko na glavi in (o blokiramo na ta ali oni način. Viseči del vezalke pri hoji nataknemo na kljukice čevlja. Ce pa grozi nevarnost ■ plazu, moramo vsako tako trdno vez smučke z nogo odstraniti in biti pripravljeni, da v hipu odpnemo tudi smuško vez, čeprav bi nam jo pritisk snega verjetno sam tudi odprl, kar se pri klasičnih vezeh ni zgodilo, pa je ponesrečenec poleg drugega imel tudi polomljene noge. Tekmovalec si bo oba varnostna mehanizma po volji in potrebi pritegnil poljubno trdno, ju lahko celo povsem blokiral, npr. za tekmovanje. S tem je ustreženo tudi naši zahtevi 4). H koncu moramo omeniti tudi vezi brez kabla s petnim varovanjem proti padcem naprej, petne varnostne vezi. Pojavile so se v zadnjih letih, se pa v konkurenci s kablom razen v Avstriji in Nemčiji ne uveljavljajo zaenkrat prida. Vnaprej se tudi — razen ene konstrukcije — odpovedujejo tudi najmanjšemu dvigu pete od smučke in s tem turnemu smučanju, smuški hoji. Čevelj je stisnjen med sprednjo glavo III in zadnjo glavo V, vse brez jeklenega kabla II. To se doseže s tem, da se III ali V pritisne ob čevelj. Glava III vsebuje običajni mehanizem za stransko sprostitev obuvala, glava V pa za izmik pete navzgor, če pri padcu do dviganja pete sploh pride. Ce pa se samo zaletiš in se pri tem instinktivno nagneš nazaj, kak izklop ni mogoč m gre vsaj smučka, poznani pa so že tudi prelomi lobanjskega dna pri takem nenadnem zavrtju. Ce pa si kot sprednjo glavo uporabil opisano dvojno varnostno glavo, si varen tudi pred takšnimi poškodbami. Kako je s silami na peti nam kaže sl. 6. Sila Fv skuša peto dvigniti od smučke in pri tem pritisne ob več ali manj poševni rob, ki sega v petni utor (zato pretirano ostri utori!). Ce je mehanizem tak, da se glava zavrti nazaj, bo že sila Fv sama povzročila izklop. Ce pa je tak, da se glava navpični sili umakne vodoravno nazaj, pa deluje le njena komponenta Fs, ki si jo mehanizem lahko ustvari sam s primernim pretvornikom. Dosedanji mehanizmi petih varnostnih vezi so zapleteni in težki. Prijetno je, da glava stisne čevelj že s tem, da vanjo stopiš, kar s pritiskom pete navzdol. Zmotno pa je mišljenje, da se pri tem ni treba pripogniti: lovilni jermenček moraš le pritrditi! To pa gre laže spredaj kakor zadaj. H našim petim uvodnim zahtevam moramo pridružiti še šesto: princip preprostosti, ki hkrati pomeni tudi popolnost. Vsaka dozorela konstrukcija mora biti kar se le da preprosta, lahka, majhna cenena, enostavna za rokovanje Izdelave opisane dvojne varnostne glave se je pri nas s korajžo lotilo napredno mariborsko podjetje NIKROM. Na trg bo prišla pod nekoliko manj slovenskim, a zato značilnim imenom »ANTIGIPS«. Ce bo dobro izvedena m iz materialov kot treba, bo odpadel marsikateri prevoz ponesrečenca z belih poljan v mavec ali pod nož. Upajmo! Kdor se pa danes loti izdelave varnostnih vezi z zgolj stranskim izklopom, zoper padec naprej pa ne poskrbi niti z varnostnim na-tezalcem, čeprav ni idealen, ta je soodgovoren za vse težke nesreče, ki jih tako kratkovidno početje lahko povzroči in povzročalo bo, vsem smuškim strokovnjakovim mnenjem navkljub. Nihče ni povsem na varnem pred nevarnimi čistimi padci naprej. Franci- AVČIN Grenoble, novembra 1965 REZERVIRANO -v * - ZA BRALCE RAD BI DOPISOVAL V VAŠ LIST Star sem 12 let is imam že sedaj veliko vesslje do športnega novinarstva, še posebej se zanimam za nogomet. Zato bi vas prosil, če mi morda lahko ustrežete s tem. da bi vam pisal vsaj enkrat mesečno oziroma vsak teden, če le najdete prostor za moje dopise v vašem listu. Zraven te moje prošnje sem vam poslal še kartko poročilo, tako da boste lahko razsodili, kako obvladam slovenščino. J. D., Celje, Maistrova 4. Poleg vaše prošnje st® res poslali kratko porodilo o 12. kolu nogometnega prvenstva Jugoslavije. Mislimo, da je to vseeno pretežka naloga za vas, •čeprav ste članek lepo napisali. Sporočamo pa vam, da nam lahko napišete od časa do časa; kratko poročilo o vašem šolskem športnem društvu ali tekmovanju na vaši šoli. Takih dopisnikov si namreč želimo. KJE LAHKO TRENIRAM? Na vaše uredništvo se obračam s prošnjo, hi menda ne bo prehuda. Sem študent zgodovine in geografije ter bi poleg svojega študija rad posvetil proste ure treningu atletike. (v tej športni panogi nisem novinec, ker sem že nastopal na različnih tekmovanjih). Prosil bi pa, da mi sporočite, kje bi lahko v Ljubljani treniral in če bi sploh smel v primeru, da sem iz drugega kluba. Vem, da sta v Ljubljani kluba Olimpija-Svo-boda in ŽAK Ljubljana, ne vem pa, kje imata stadione oziroma uprave. Naj vam še sporočim, da treniram teke na srednjih in dolgih progah. Za uslugo se vam že vnaprej zahvaljujem in vam želim pri urejanju vašega Usta še naprej obilo uspehov. 2. M., Ljubljana, Titova 227. Lahko vam odgovorimo vzpodbudno. Verjutno ne boste imeli težav pri svojem treningu. Vseeno pa vam svetujemo, da se obrnete s to prošnjo na upravo enega izmed klubov, ki ste ju navedli. Olimpija-Svoboda ima upravo na centralnem stadionu v Ljubljani na Vodovodni cesti. Tu se obrnite, najbolje bo tako, na tovariša Gustava Ivkoviča. Ce bi pa radi navezali stike z atletsko upravo ŽAK Ljubljana, pa pojdite na stadion v šiško ali pa pišite atletskemu trenerju Ljubljane, ki ima naslov: Janez Gabršek, Rožna dolina, Ce-stall-ll, Ljubljana. SL 6 s KDO BO PRVAK SLOVENSKE NOGOMETNE LIGE Nogometna žoga na igriščih Slovenske nogometne lige bo nekaj časa mirovala. Zdaj je čas za počitek in za pripravo novih načrtov za spomladansko sezono. Nato pa se ho spet začel nogometni »ples« in borba za naslov novega republiškega prvaka. NOGOMETNI KLUB ALUMINIJ IZ KIDRIČEVEGA GLAVNITEKMEC TRIGLAV Že lani so v Kidričevem skoraj uspeli dobiti pred-' stavnika v II. zvezni nogometni ligi. V zaključnih kolih SNL pa jim športna sreča ni bila naklonjena in ljubljanski Slovan jim je pred nosom odnesel naslov slovenskega prvaka in s tem tudi uvrstitev v II. zvezno ligo. Lahko rečemo, da je bil Aluminij pripravljen na nastop v višjem tekmovanju in da hi verjetno bolje zastopal naš nogomet kot Slovan. Tudi letos je Aluminij že na začetku dobro zastavil in videti je, da so se letos trdno odločili izpeljati svoje načrte do kon-aa. Vedeti moramo tudi to, da je to izredno prizadeven kolektiv, ki ima v svojih vrstah mnogo šport, nih entuziastov, amaterskih delavcev, kj jim je uspeh njihovega kluba prva stvar in na kakšne osebne koristi nihče niti ne pomisli. Največ pa jim vsekakor pomeni vsestranska podpora kolektiva tovarne glinice in aluminija, ki se zaveda, da je »Aluminij« pravzaprav njihov klub in ki na koncu koncev zelo dostojno zastopa telesno kulturno dejavnost v Kidričevem. Največje letošnje slavje so imeli seveda po zmagi nad ljubljanskim prvoligašem Olimpijo v republiškem finalu za Nogometni pokal Jugoslavije. S tem so^ še enkrat dokazali, da nji-' hovr uspehi niso le naključje, temveč res plod resnega in načrtnega dela. Zanimalo nas je, kako so sami zadovoljni z letošnjim startom v SNL in kakšne načrte imajo pripravljene za pomlad. Eden najzavzetejših funkcionarjev Aluminija tov. Lončarič nam je o tem pove dal naslednje: — Z izkupičkom jesenskega dela prvenstva smo zelo zadovoljni. Računali smo na 15 točk, osvojili smo jih 16, torej eno več. Kot vidite, gre, vsaj za sedaj, vri- po načrtih, pri katerih pa smo zelo realni in nikakor ne plavamo nekje v oblakih. V začetku letošnjega tekmovanja smo imeli sicer kratko krizo, vendar menim, da se nam pomladi to ne bo zgodilo. Kaj pa pravzaprav pričakujete od zaključka tekmovanja? — Računamo, da bomo osvojili še 17 točk, kar bo morda tudi zadostovalo za naslov republiškega prvaka in s tem pravico do nastopanja v II. zvezni h-gi. Najresnejši tekmec nam bo na tej poti po mojem mnenju kranjski Triglav, seveda pa tudi Celjanov ne smemo prezreti. Poskusili bomo vse, da zadovoljimo ' naše številne pristaše in da izpolnimo želje kolektiva naše tovarne, ki nam daje vse, kar potrebujemo. Kako pa gledate na tekmovanje v II. zvezni ligi, si je, verjemite, zelo zahtevno in imajo slovenski predstavniki v njem precej slabih izkušenj? — Prepričan sem, da bi uspešno zastopali naš nogomet v tem tekmovanju. Upam si celo trditi, da bi se prav gotovo v njem tudi obdržali, saj bi za to imeii precej možnosti. Kolektiv tovarne nam je pripravljen pomagati tako, da vsaj s tistimi osnovnimi problemi ne bi imeli težav. Aluminij se torej resno pripravlja na pot proti vrhu in ne bomo se čudili, če jim bo tudi uspelo uresničiti njihove daljnosežne načrte. Resnosti in dobre volje je precej, uspeh pa za svoje dosedanje delo brez dvoma tudi zaslužijo. S. Trbovc Letošnje prvenstvo v slovenski nogometni ligi je še posebno zanimivo. Kar trije klubi so ob zaključku jesenskega dela pristali na vrhu z enakim številom zbranih točk in je o vrstnem redu odločala le razlika v golih. Pa celo četrto moštvo na lestvici — Ljubljana je le točko zaostalo za vodečimi in zato je prvenstvo toliko zanimivejše. Danes smo izbrali tri nogometna moštva, ki so najresnejši kandidati in skušali ugotoviti, kakšno je razpoloženje pri njih ob zaključku jesenskega dela, kaj računajo, da bodo dosegli v spomladanskem delu in kako bo, če bi se kdo od njih uvrstil v II. zvezno ligo. Za zdaj so pri vseh treh kandidatih za prvo mesto še razmeroma redkobesedni in kaj določnejšega o prvem mestu nismo uspeli zvedeti. Kljub temu pa 'menimo, da so prispevki zanimivi in da. bodo le nekoliko izpopolnili podobo o moči treh kandidatov za novega prvaka Slovenske nogometne lige. PRI TRIGLAVU SO ŠE PREVIDNI “ . '---TT': v -■v.-r-mr. POHVALA IGRALCEM Razgovor o razpoloženju pri nogometaših Triglava smo ' imeli s članom tehničnega vodstva Bogdanom Majcetom, ki nam je takole odgovarjal na naša vprašanja: Kakšno je razpoloženje v klubu ob uspehu v jesenskem delu prvenstva? — Z delitvijo prvega mesta smo v klubu seveda zadovoljni. Kaže pa, da niso zadovoljni naši gledalci, ki na vsak način hočejo prvo mesto. V Novi Gorici in Murski Soboti smo sicer imeli priložnost za to, toda ... Ali ste pričakovali takšno mesto? — Pričakovali že, vendarle, da se bomo uvfstili med prvo šesterico. Vaš največji problem jeseni? — Finančna sredstva. Zaradi povečanih stroškov smo bili večkrat pred tem, da prenehamo V tekmovanjem. Dvakrat smo morali celo odpovedati nastope mladinskega moštva, ker nismo imeli finančnih sredstev. Kdo ima največ zaslug za uspeh? — Mislim, da imajo največ zaslug igralci, ki so redno trenirali in se na tekmah srčno borili. Za nas je bil Poljanec velika pridobitev in je dal od sebe več kot smo pričakovali. Pohvaliti moramo še veterana Perkoviča, ki ne more biti brez nogometa in mi ne brez njega. Tudi novi trener Marjan Brezar se je po zaključenem tečaju dobro znašel. Uspehi moštva so tudi njegovi uspehi. Kakšne načrte imate za spomladanski del tekmovanja? Ali se boste potegovali za prvo mesto in vstop v II. zvezno ligo? — O načrtih ne bi rad govoril, ker je to odvisno od športnih delavcev v klubu, kot tudi funkcionarjev izven kluba. Ali nameravate okrepiti vf-ste prvega moštva in na katere igralce računate? — Prvo moštvo seveda želimo okrepiti z nekaterimi dobrimi igralci, posebno v napadu. To pa je povezano z velikimi težavami. Marsikateri dober igralec bi rad prišel v Kranj, vendar mu ne moremo nuditi zaposlitve in ne stanovanja. Kakšne so vaše posebne želje? — V klub bomo morali pridobiti nove sodelavce, saj brez dobrih odbornikov ni uspehov v klubu. Se posebej pa ne v tako velikem kolektivu kot je naš, ki ima približno 120 aktivnih nogometašev, ki igrajo in trenirajo 10 mesecev v letu in to ob vsakem vremenu, želimo si, da seje odbora v bodoče ne bodo posvečene le finančnemu stanju v klubu, želimo si tudi sodelovanja med klubi, z ObZTK in manj. kluba: "-a. Imate še kakšne pripombe? — "še dovolj je problemov v Kranju, posebej pa o končni dograditvi stadiona. Pred letom dni je bil sestavljen odbor -za koordinacijo med klubi in upravo, vendar ni nobenih sestankov, po čigavi krivdi ne vem. Prepričan sem, da bi z deli na stadionu lahko nadaljevali in to z majhnimi sredstvi. OBISK PRI NOGOMETAŠIH ŽNK CELJE „STARTAM0 NA NASLOV SLOVENSKEGA PRVAKA" Nogometaši Celja so brez dvoma poskrbeli za največje presenečenje v jesenskem delu SNL. Nihče pač ni računal, da bi po prvi polovici slovenskega prvenstva zavzeli sam vrh na lestvici. Mladi nogometaši so se neverjetno zagrizli v prvenstveni ples, le žal pa so v samem finišu, ko je že vse kazalo na njihov prodoren uspeh, nenadoma popustili. Sicer pa prepustimo besedo tovarišu Viliju Belcerju, trenerju tega nogometnega kolektiva. »Start in srednji del tekmovanja smo odlično izpeljali. Vse je potekalo po načrtu. Kar tričetr-tine prvenstva so tudi nogometaši igrali z največjo resnostjo in zavzetostjo. Bogate tri točke prednosti pa smo v zadnjih treh srečanjih izgubili zaradi neresnosti nekaterih igralcev, ki jim je začetni uspeh stopil v glavo. Ne samo na tekmah, tudi na treningih je bil zadnje čase slab obisk. Od 16 igracev je redno prihajalo na vadbo le deset. Nogometni ogenj je v mladih nekoliko zbledel. Upoštevati moramo še druge okoliščine, ki so povzročile slabšo kvaliteto moštva. Delamo v težkih pogojih. Na razpolago nimamo opreme, za vadbo le dve do tri žoge, neurejeno pomožno igrišče. Tako je individualna vadba bila skorajda nemogoča. V zadnjih tednih smo se na treningih omejili le na igro na dva gola. Za sodobno vadbo bi potrebovali vsaj deset žog. Sredstev pač ni, da bi si jih lahko nabavili. Kaj bo spomladi? Se vedno računamo na prvo mesto. To je naš smoter, od ka-terega ne bomo odstopili.^ Celjani so zainteresirani, da bi imeli vsaj eno moštvo v višjem rangu tekmovanja. Tudi pri igralcih še vlada razpoloženje za osvojitev republiškega prvaka. Res je, da imamo spomladi težje nasprotnike izven Celja. Če bo moštvo ostalo nespremenjeno, če bodo igralci resno trenirali in če bodo na razpolago ustrezna sredstva za zagotovitev osnovnih pogojev vadbe, potem ne bi bil problem start na prvo mesto. Vse pa kaže, da bomo spomladi izgubili dva do štiri igralce, ker bodo odšli na odsluženje kadrovskega roka. V tem primeru bi potrebovali okrepitve. Tudi na to že računamo in upamo, da bo upravni odbor zadovoljivo rešil to vprašanje. Igralci še niso dobili počitka. Trenirali bomo še do 20. tega meseca, nakar bo sledil počitek do 10. januarja 1966. Dvajset dni počitka bo kar dovolj in nato bomo pričeli že v prvi polovici januarja s pripravami na drugi del prvenstva?« Za mnenje o spomladanskem delu prvenstva smo vprašali še dva stebra celjskega ligaša tovariša Letnerja in Reberšaka. Tovariš Letner je med drugim dejal: »Zavedam se, da nas težji del prvenstva v SNL čaka spomladi. Imamo slab spored že kar v začetki! tekmovanja — dve tekmi izven Celja in to v Novi Gorici in Kidričevem. Najvepja nasprotnika za dosego našega cilja nam bosta Aluminij in Triglav. Tudi Ljubljana ima še možnosti poseči na najvišje mesto. Vse bo odvisno od naših priprav in uvodnega starta v drugem delu tekmovanja. Naše priprave morajo biti usmerjene tako, da bomo vzdržali tudi zadnje tekme v prvenstvu. Ne sme se nam ponoviti slab finiš iz jesenskega dela prvenstva, kjer smo občutili velik padec forme. Krivdo za zadnje poraze bi utemeljil s tež- kimi pogoji, v katerih se nahaja naš klub, na premajhno število odigranih prijateljskih tekem med tednom, ki bi nam koristile pri uigravanju moštva, deloma pa bi jih pripisal tudi nedisciplini nekaterih igralcev bodisi pri vadbi bodisi na samih tekmah, kjer niso poslušali navodil tehničnega vodstva niti niso izpolnjevali njihovih nalog, k In Reberšek Puba: »V zadnjih tekmah jesenskega dela tekmovanja smo imeli spodrsljaje. Pridružujem se mnenju trenerja Belcerja, da je vzroke iskati v »zvezdništvu« treh mladih ^ igralcev, v slabem obisku treningov, predčasnem odhajanju od vadbe in premajhni zbranosti na zadnjih prvenstvenih tekmah. Bili smo premalo budni, morda preveč samozavestni, da nam nihče ne more jemati točk . . . Naša prednost je na mah splahnela. Za osvojitev republiškega prvaka so nam potrebne okrepitve. Potrebujemo še enega vratarja, vaznega igralca in dobrega strelca v napadalni peterki. Po kvaliteti, ki jo posedujemo, sodimo v vrh SNL,, vse pa kaže, da bomo z odhodom igralcev v JLA spopila-di oslabljeni. Zato so nam potrebne okrejpitve, da bi obdržali vodilno mesto. Upam, da bo naš upravni odbor naletel pri razgovorih za določene premike pri igralcih v celjskem taboru na polno razumevanje.« Po izjavah sodeč v taboru Celja gledajo na .drugi del prvenstva realno. Zavedajo se, da jih čaka težko delo in odgovorna naloga. Vsega ne bodo mogli rešiti le aktivni igralci. Marsikaj je odvisno tudi od odgovornih klubskih funkcionarjev in drugih člniteljev v mestu ob Savinji KAREL JUG IZREDEN REKORD LUDVIKA ZAJCA Nadaljevanje s 1. strani po doskočil. Takšnega skoka v Planici že dolgo nismo videli.- Ob teh dosežkih po prvi seriji smo povsem upravičeno v dragi seriji od skakalcev pričakovali še mnogo več. Le malo pa je bilo tistih, ki so upali, da bi lahko Zajc ali Pečar dosegla še večjo daljavo. Uspehi skakalcev v drugi seriji so presegli vsa pričakovanja. Vsi po vrsti so zabeležili večje daljave. Ponovno smolo je imel Eržen, ki je doskočil pri 83,5 m, a je spet padel. Izredno solidni so bili Oman, Smolej, Giacomelli, Jurman in Koprivšek. Slednji pa je žal pri 79 m padel. Vsa pozornost je seveda veljala zadnjima dvema skakalcema Pečarju in Zajcu. Najprej je skočil Pečar, in si^er kar 87 m daleč, kar je bilo le za pol metra manj od prvega skoka Zajca in hkrati izenačenje starega rekorda skakalnice. Prav vse pa je ponovno presenetil Ludvik Zajc, ki je skočil točno 90m. To je vsekakor izreden uspeh enega naših najboljših skakalcev, ki kot kaže, že prihaja v formo. Zado- Nov državni rekord v dviganju uteži Zrenjanin, 12. dec. V prvenstvenem dvoboju A skupine zvezne lige za dviganje uteži so domači težkoatleti, TAK Banat premagali goste iz Novega Sada s 1326.5:1311.5. Najboljši posamezni rezultat je dosegel domačin Kermeci, ki. je v olimpijskem triatlonu dvignil 380 kg. voljil ni le z daljavami ampak tudi z izredno lepim in umirjenim slogom. Kot zanimivost bi morda mimogrede omenili, da je Zajc* na včerajšnjem treningu v enem izmed skokov dosegel daljavo le 25 m in enostavno presmučal čez most. Po zaključku prireditve so bili seveda vsi izredno zadovoljni z doseženimi rezultati in samo prireditvijo. Najboljša skakalca Zajca in Pečarja ter trenerja Lojzeta Gorjanca smo zaprosili za kratek razgovor. Gorjanc: — Zelo sem zadovoljen, da smo lahko že tako zgodaj pričeli z rednimi pripravami na snegu v Planici. Tako zgodaj smo skakali samo še v olimpijskem letu 1960, in sicer že 29. novembra ter so Jemc, Pečar in Šlibar prav v tistem letu dosegli tudi svoje največje uspehe. Prepričan sem, da bodo naši skakalci ob takih prpra-vah v letošnji sezoni, lahko dosegli ugodnejše rezultate. Ludvik Zajc: — Izredno sem vesel in zadovoljen nad rekordnima skokoma, predvsem pa nad zanesljivimi poleti v zraku. 2e po prvem rekordnem skoku sem bil prepričan, da bi lahko skočil še dlje, vendar pa nisem mogel verjeti, da bi na primer pri 90 m lahko ostal na nogah, saj je skakalnica izredno težka. Dobro se nam obrestujejo zgodnje in vestne priprave, saj imamo sedaj že kar 70 skokov na snegu, če bom tudi v prihodnje tako skakal kot danes, sem prepričan, da bi se lahko na vsaki tekmi avstrijsko-nemške turneje, uvrstil med najboljšo deseterico. Z malo sreče in večjo naklonjenostjo sodnikov pa morda celo med prvo petorico. Pečar: — Sodeloval sem na GOSTOVANJE JUGOSLOVANSKE NAMIZNOTENIŠKE REPREZENTANCE V ZSSR SAME ZMAGE MOSKVA, 12. dec. — Po med-narodnem prvenstvu Skandinavije, je jugoslovanska namizno te-naška reprezentanca odigrala v Sovjetski zvezi več srečanj z najboljšimi sovjet'skimi namiznote-niškimi igralci. V Leningradu je jugoslovanska reprezentanca (Kor-pa, Vecko, Markovič in Stipan-čič) premagala mestno reprezentanco s 13:3. V srečanju z ekipo Ruske sovjetske federacije, za katero so nastopili reprezentanti SSSR, pa so naši reprezentant-je igrali 5:4. Jugoslovanski tekmovalci so bili uspešni tudi na turnirju posameznikov, na katerem so sodelovali tudi najboljši namizjnoteniški igralci Sovjetske zveze. Med posamezniki je zmagal Korpa, potem ko je premagal Ameljina s 3:0. Jugoslovani so bild uspešni tudi v parih; v finalu sta Korpa in Vecko premagala Ameljina in Brolskega s 3:1. Pred tem so jugoslovanski tekmovalci premagali drugo ekipo Ruske federacije z 9:0. Naši tekmovalci bodo gostotvali še 14. in 15. septembra v Jaroslavu, v četrtek pa bodo odpotovali v domovino. vseh treningih, ki so bili letos na sporedu. Vesel sem, da ne čutim več posledic poškodbe in se mi tako počasi vrača samozavest. Ob skoku v prvi seriji še nisem bil povsem zadovoljen, zato sem se v drugi seriji še bolj potrudil in uspelo mi je izenačiti stari rekord skakalnice. Po dvodnevnem počitku bodo naši skakalci nadaljevali s pripravami v Planici. Prihodnjo nedeljo, 19. t. m., se bodo ponovno pomerili na 90 m skakalnici. Tokrat bo to že prva izbirna tekma, ki bo vplivala na sestavo reprezentance, ki bo sodelovala na nemški turneji in pa na sestavo reprezentance, ki bo potovala na švicarsko turnejo. Rezultati: 1. Zajc (Jes) 223 točk (78.5 in 90 m), 2. Pečar (Moj) 201.1 (79.5 in 78 m), 3. Giacomelli (E) 165.3 (75.5 in 75.5 m), 4. Oman (E) 161.6 (73 in 76 m), 5. Smolej (Jav) 157.2 (72.5 in 72.5 m), 6. Jurman (E) 153 (73 in 75 m), 7. Koprivček (E) 144.6 (75 in 79 m — padec), 8. Nahtigal (E) 142.1 (69 in 70 m), 9. Mesec (Tr) 137.6 (71.5 in 67.5 m), 10. Štefančič (Tr) 132.5 ( 66.5 in 64 m), 11. Brilej (E), 12. Dovžan (Moj), 13. Eržen (E), 14. Malej (Jav), 15. Ambrožič (Bled). Seminar za učitelje smučanja 17, 18, 19. dec. Kakor vsako leto, tako tudi letos organizirata Zveza Partizan Slovenije in Smučarska zveza Slovenije' seminar za učitelje in vaditelje smučanja. Pred kratkim je izšel nov izpopolnjen učni načrt, ki naj bi postal v tej obliki osnova za enotno jugoslovansko smučarsko šolo. Glavne novosti bodo predelane na seminarju praktično in teoretično. Pripravljenih je tudi nekaj filmov s kongresa učiteljev smučanja v Bad-gasteinu. Taka srečanja ob začetku sezone so za smučarske delavce po Sloveniji pomembna zaradi novosti in smernic za delo v novi sezoni. Prijavljenih je okrog 60 učiteljev in vaditeljev iz vseh krajev Slovenije, smuka v Kranjski gori pa je odlična. Celje (KJ) Kegljanje — V prijateljskem dvoboju so kegljači Celja premagali Konstruktor iz Maribora 6751:6672. Najboljša pri Celju sta bila Marinček z 915 in Vanovšek z 870 podrtimi keglji. Pri Konstruktorju pa Horn z 874 podrtimi keglji. Na društvenem prvenstvu Celja, kjer nastopa 18 kegljačev, je po prvem nastopu vrstni red najboljših: Vanovšek 886, Kranjc 868, Marinček 842, Lubej 837. Dviganje uteži — Na društvenem prvenstvu Partizana Celje je zmagal v srednji kategoriji Urankar Jože s 307.5 kg, v Ižhkotežki kategoriji Marjan Urankar z 248.5 kg, v srednjetežki kategoriji pa Slavko Urankar 992.5 kg. Smučanje — Po dveh letih so smučarski delavci Celja na svoji letni skupščini poročali o uspehih in problemih smučarskega športa v Celju. Razveseljiva je pridobitev rekreacijskih smučarskih površin pri Celjski koči, ki so prav tako primerne za tekmovalno smučanje. Velike uspehe so dosegli tudi pri organizaciji smučarskih šol, saj obiskuje te šole v Celju letno okrog 400 mladih smučarjev. Nič kaj razveseljiv pa ni napredek tekmovalnega smučanja, še vedno predstavljajo reprezentante Celja starejši smučarski tekmovalci. Dotok iz mladih vrst pa je zelo počasen. Največja napaka pri razvoju smučanja v Celju pa je v tem, da so povsem zanemarjeni skoki in teki. Teh dveh disciplin Celjani skorajda ne poznajo, čeprav imajo v mestu 4-me-trsko skakalnico in odlične terene za teke. V nov upravni odbor so izvolili prekaljene smučarske delavce in si postavili delovni načrt. ŠAHOVSKI KOMENTAR ŠE VEDNO SAME NEZNANKE Dve tretjini državnega šahovske* ga prvenstva v Titogradu sla, če izvzamem prav majhno skupino prekinjenih partij, že mimo. Vendar so vse neznanke še vedno ne-izračunane: Kdo bo državni prvak, kdo bo poleg Ivkova in Kligorica smel sodelovati na conskih turnirjih FIDE, katerih osem se bo brez kvalifikacij uvrstilo na 22. šampionat in ali bo kateremu izmed štirih mojstrskih kandidatov uspela prekvalifikacija v mojstra. Pa vendar! Krog se vedno bolj oži, z vsakim kolom nekdo .odpade iz konkurence, iz dirke proti temu ali onemu cilju. Tako se na primer zdi, da pridejo zdaj v poštev le še trije: Parma, Gli-gorič in Ivkov. Praktično se jim ne more nihče več pridružiti, pa naj jiiji je še tako za petami. Torej? Parma je še kar naprej zanesljiv, precej prodoren in zato slejkoprej na visokih odstotkih (računajoč na zmago v pre- kinjeni partiji 12. kola s Suši-čem). Gligorič je v štirih kolih pred počivanjem (zaradi lihega števila nastopajočih) nanizal — edini doslej — kar štiri zmage, pa tudi sicer je znan kot izredno borben in zagrizen igralec. Torej majhna prednost pred Parmo, čeprav ima za spoznanje težje ^nasprotnike. Približno isto velja za Ivkova, ki se z Gligoričem potihoma bori za primat in za potrditev pravilnosti sklepa osrednje šahovske zveze, da smeta v novi ciklus tekmovanja za svetovno šahovsko prvenstvo ne glede na uvrstitev v Titogradu. V zadnjih kolih je le začel zmagovati, se pravi, da je tudi on močneje pritisinil na plin. Zato bo finiš te trojice proti naslovu državnega prvaka zelo zanimiv, napet in do kraja nejasen. Kdo naj bi šel na conske turnirje zastopat jugoslovanske bar-ve? Dva — Ivkov in Gligorič — sta že od prej. Tretji je, to je zdaj že mogoče z vso zanesljivostjo trditi, Parma. Normo, da kot član olimpijske ekipe iz Tel Aviva zasede vsaj šesto mesto, bo obilno presegel. Naprej pa se že ustavi. Na naslednjih najboljših položajih so trenutno mojstri in mednarodni mojstri Bertok, Minic, Velimirovič in Bradvarcvič. Toda ker so trije že pred njimi, pomeni to, da pogoja za direktno kvalifikacijo (uvrstitev vsaj na tretje mesto) nikakor ne morejo izpoln ti. Tudi preostali trije velemojstri so v zadregi. Čirič mora biti vsaj peti, Matanovič in Matulovič vsaj šesta. Zdaj pa so vsi zaostali, celo zelo zaostali. Tudi če bi se hoteli zriniti dovolj naprej, bodo imeli s četverico pred seboj precej opravka. Skratka, zdi se, da bomo kot pred leti, doživeli izbirni turnir. Morda je tako tudi najbolj prav, ker je temu verjetno samo slučajno spodrsnilo, oni pa je zaigral nad-normalno dobro. Podobno je z neposredno uvrstitvijo na prihodnje državno prvenstvo: velemojstri Parma, Gligorič in Ivkov so že zapisani, preostali našteti pa imajo toliko več možnosti, kolikor več točk so doslej nabrali. Se pravi, da je na najslabšem Matanovič in celo 4e v tej konkurenci skoraj zanesljivo odpisan. Le čudež, ki pa ni verjeten, bi ga lahko rešil. In nazadenje še prodiranje mojstrskih kandidatov do magičnih osmih točk, ki pomenijo promocijo v nsconalncga mojstra. Zagrebčan Sušič je ad aeta, najbrž tudi Kneževič, zato pa sta resno zastavila Rajkovič in drugi Zagrebčan Cebalo. Razdalja je znašala po 12. kolu samo še dve točki in pol. Toda morata še dvakrat ‘ali trikrat v velemojstrsko šolo. Vsaj malo uspeha v teh partijah je ključ do slavja dveh mladih, impulz zanju in tudi za njune vrstnike. Franček BRGLEZ ELAN - znak kvalitete - ELAN SEJA 10 NZS PROTI DELITVI UG LJUBLJANA, 12. dec. Danes je imel IO NZS svojo zadnjo sejo v letošnjem letu. Največ so razpravljali o novem sistemu tekmovanja v prihodnji sezoni. Strokovni odbor je namreč pred časom razpisal anketo, v kateri naj bi vse osnovne organizacije povedale, kakšen sistem tekmovanja jim najbolj odgovarja. Kljub temu, da je bilo precej predlogov, naj se SNL razdeli na dva dela je IO sklenil, da predlaga tudi v bodoče enotno SNL. Samo na ta način lahko ohranimo kvaliteto in si zagotovimo nadal-nji napredek. V bodoče bo moralo vsako moštvo, ki nastopa v SNL, obvezno tekmovati tudi z mladinskim moštvom. V razpravi o predlogu nekaterih drugih repub- liških nogometnih zvez, o razdelitvi druge zvezne lige na več con pa so prišli do ugotovitve, da je pravzaprav edina rešitev v tem, da se v Jugoslaviji končno odločimo tudi za enotno drugo zvezno ligo, ne pa da delimo še sedanji dve. Le na ta način bi imeli res pravo podlago za najvišje tekmovanje v zveznem merilu. Pogovorili so se tudi o delu najvišjih nogometnih forumov in si bili edini v tem, da le-ti delajo slabo in da je naš nogomet res potreben učinkovitega zdravila. Na koncu so sprejeli tudi predlog predračuna za leto 1966 in sklenili, da bo slovenska mladinska reprezentanca tudi v prihodnjem nastopila na turnirju Prijateljstva narodov, ki bo tokrat v Ludvvigshafenu. EVROPSKI NAMIZNOTENIŠKI POKAL CLUJ : OLIMPIJA 21. JANUARJA Ljubljana, 12. dec. — Uprava ANTK Olimpije se pogovarja o določitvi terminov za mednarodna srečanja s prvakom Romunije in prvakinjami CSSR v okviru tekmovanja za Evropski pokalnih prvakov. V zvezi s tem, je Olimpija prejela dve brzojavki. Prva je prispela iz Romunije, kjer romunski prvak Cluj predlaga za medsebojno srečanje v okviru četrtfinala tega tekmovanja 21. januar 1966. Stališče Olimpije še ni znano, vse pa kaže, da bo morala predlagani termin sprejeti. Druga brzojavka je prispela iz Prage od kluba Sparta Sokolovo, ki je potrdil predlagani termin za medsebojno srečanje ženskih ekip, ki bo 18. decembra, žal, pa bo Olimpija zaradi nepredvide- ROSKILD — V kvalifikacijski tekmi za udeležbo na svetovnem rokometnem prvenstvu je Danska premagala Poljsko z 22:16. PRAGA — Rokometna reprezentanca ČSSR je- v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo premagala Norveško s 15:8. nih tehničnih ovir ponovno zaprositi Sparto za drug termin. __ Slaba igra hokejistov Olimpije Ljubljana — V preteklem tednu so gostovali na slovenskih drsališčih italijanski in avstrijski hokejisti. Nastopili so na Jesenicah in v Ljubljani v Hali Tivoli. Na Jesenicah so bili uspešni hokejisti Kranjske gore, medtem ko je v Hali Tivoli moštvo Olimpije moralo kar dvakrat poraženo zapustiti ledeno ploskev. Velja tudi še zapisati, da so nas Ljubljančani močno razočarali, saj so prikazali izredno slab hokej. Rezultati: Kranjska gora : ATSE (Graz) 9:6 (4:1,2:2, 3:3), Olimpija : ATSE 4:15 (3:3, 1:5, 0:7), Olimpija : Alleghe (Italija) 3:6 (0:1, 2:1, 1:4). PRIJATELJSKI HOKEJ Medveščak : Levski (Sofia) 4:8 (3:1, 0:4, 1:3) ŠAHOVSKE NOVICE Prednjači velemojstrska trojka — Po 13. kolu državnega prvenstva v Titogradu je vrstni red tak-le: Parma 9 ( + ), Gligorič 8,5, Ivkov 8, Bertok 8 ( + ), Minic in Ve-Emirovič 7, Nikolič 6 (1), Čirič in Bradvarevič 6, Rajkovič 5,5 . (1),'Matulovič 5,5 (1, +), Matanovič 5,5, Cebalo in Marič 5,5 ( +), Sofrev-ski in Kneževič 5, Bogdanovič 5, ( + ), Buljovčič 4 in Sušič 3 (1). V zadnjih dveh kolih je Parma zapravil priložnost za zmagi nad Suši-čem in Bradvarevičem, s čimer bi bil daleč • spredaj in velik kandidat za prvaka. Ivkov se je zanesljivo zasidral že na tretjem mestu s pogledom navzgor, Nikolič se je po preležani gripi prebil zelo visoko, vtem ko se velemojstri Čirič, Matulovič in Matanovič še vedno drZe samo od zlate sredine navzdol. Neporažena sta zdaj le Parma in Ivkov. Maribor v kvalifikacijah — V finalu moštvenega prvenstva Slovenije je Maribor izločil Jesenice po ogorčeni borbi tesno s 5,5 : 4,5, pri čemer je nekaj časa kazalo celo na presenečenje. Podrobni rezultati: Longer (Jesenice) — Puc (Maribor) 0:1, Vošpemik — Guzel in Cuderman — Malešič remi, Kočevar — Musil 0:1, Grosek — Krivec remi, Saradjen — Njegovan in Zorko — Klemenčič 0:1, Pavlin —- Mihevc, Pongrac — B. Serianz in Butala — H. Serianz 1:0. Tako se bo Maribor v kvalifikacijah potegoval za ponovni vstop v prvo zvezno šahovsko ligo. Dvoboj Spaski —, Petrosjan — Iz sovjetskega glavnega mesta so sporočili, da se bo dvoboj med Petrosjanom in Spaskim za naslov svetovnega šahovskega prvaka začel 11. aprila v Moskvi. FRANKFURT — Rezultat XVI. kola nogometnega prvenstva ZR Nemčije — Stuttgart : Hannover 4:2, Koln : Ba.yem 6:1, Werder : Hamburger SV 2:0, Miinchen 1860 : Borussia Dortmund 2:1, Eintracht Frankfurt : Borussia Monchen- Gladbach 3:1, Eintracht Braun-schweig : Karlsruhe 2:0, Borussia Neunkirchen : Tasmania 3:1, Schal-ke : Kaiserslautem 2:1, tekma Mei-derich : NUmberg je bila odložena. Na lestvici vodi Miinchen 1860 s 26 točkami pred Bayem in Borussia 24. LONDON — Rezultati nogometnega prvenstva Anglije — Aston Villa : Everton 3:2, Blackbum : Northampton 6:1, Blackpool : Stoke 1:1, Fulham : Bumley 2:5, Leeds : West Bromvrich 4:0, Lei-cester : Shefffield W. 4:1, Liverpool : Arsenal 4:2, Sheffield U. : Nottingham 1:1, Sunderland : Manchester U. 2:3, Tottenham : Chel-sea 4:2, West Ham : Newcastle Izdaja založniški svet Foiet — Uieja uredniški odbor — k Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Rokopisov || ne vračamo — liska tiskarna CP »Delo« v Ljubljani — ^ izhaja enkrat tedensko — Letna naročnina 4£00 dinarjev, g polletna 2000 dinarjev — Uredništvo in uprava, Ljubljana, §§ Celovška «5 — Hala Tivoli, sobe št. 83 , 84, 85, 86 in 87 p — Poštni predal 377 — Čekovni račun: 501-608-63 — Tele- g foni: Uredništvo 314-840. 315-522. 315*734, uprava: 215-873. 1 PO TURNIRJU REPUBLIK V GIMNASTIKI Ljubljanski gledalci so imeli priložnost videti najboljše telovadce iz vse države. Kamera našega fotoreporterja je zabeležila nekaj posnetkov, med njimi štiri zmagovalce letošnjega »Turnirja' republik« !ll!llil!tlllllllllllllll!ll!li|j!lj!!j|!ll!lll!lltjj[ftlfl|j|lli[lj||i!llll[!!il|j!!lj||!||||||||||!i;||jf!|jj||jj!|i|||j|||!||!|[|||||||{|!||(tf|||||||||j|||j|||i|||||||j||j|j||||||j|{j|||j||j|j|j|||j||j|| Miloš Vratič, 17-letni dijak iz Ljubljane je po oceni strokovnjakov naš obetajoči telovadec. Telovadi že pet let in ima za seboj že nekaj lepih uspehov. Zmaga na letošnjem »Turnirju republik« je spet stopnica višje pri njegovi poti navzgor. Mojca Jenko je športnica, ki je v dveh panogah že zdaj dosegla pomembne uspehe. V skokih v vodo je državna in republiška prvakinja, pa tudi med telovadkami je med najboljšimi, saj je na zadnjem »Turnirju republik« osvojila prvo mesto pri mladinkah. Milenko Kersnič je med posamezniki osvojil odlično drugo mesto, razen tega pa se je na vseh šestih orodjih uvrstil v finale. To je zanesljivo tekmovalec, ki si je že zagotovil stalno mesto v državni reprezentanci. iinHiMHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiMimiiniiiiiiiniiiiiMiimiiiiiiuiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiimiiimiiuiiiiiiiinimiiiiimmiiiiiMiiiiiiiiiiiHinii Nataša Šljepica se šele štiri leta posveča telovadbi in je dosegla že pomembne uspehe. Prvo leto je bila državna prvakinja v drugem razredu, drugo leto pa v prvem za mladinke. Leto pozneje je bila prva v prvem raz-redu, še leto pozneje pa v zveznem razredu za člariiee. / i ' | MllimmilllllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIlmllllimiMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMimillllllllllllMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII!llllllllllllllllilllllHI»tHOIIIIIIHmillHIMHIIHII!HlimillUIOIIIIMIIIIIH Miro Cerar je s;.... v ■ T i ,r’ i tsam je bil z nastopom na »Turnirju republik« zadovoljen hi to .t' veliko pomeni Vaje, ki jih je pokazal pod kupolo GR, so navdušile ne le gledalce, ampak tudi naše strokovnjake in sodnike.