. štev.
V Ljubljani, v t . januarija 181.
Letnik IX.
inseratl ne sprej imajo in velja ris1 opna vrsta
i tir., de se tiska lkrat, 1'- i> ,i >i i> * ii
16 „ ii II n ^ ii ?ri večkratnem tinknnji ce ta primerno imanjo».
Rokopisi
le ne vračajo, nefrankovana
pisma se ne sprejemajo. N iroonino prejema ocr»vniSl:"o (»u— riistracija) in ekureizcija . a Dunajski cesti 5t. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Pelitiiii list za sIovensKi narod.
Po pošti	preieman	veli« :
Za eeio ioto	. . 10	jri. — k»,
ta poiiet.H	6	., — ,,
m četrt let»	. .	,, 50 „
V administraciji veliš:
Za eeio ieto . , .S JO ltr. tu poi ieta . 4 ,, SO „ za četrt ieta	'Z ,, 10 ,.
V Linfaijani na dom nosiijuc velia 60 kr. več na ieto.
VrednKtvo je Rečne ulice »t. 5.
izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
ji
Nekaj o kulturi nemški.
(Dalje.)
Znanstvena in strokovnjaška sedanja dnevna literatura je pri Nemcih , posebno pa Se pri tistih, ki se za nernce štulijo, in med temi je največ Jjudov razne narodnosti, tako plitva, slaba, napačna, da se bi je morali sramovati Nemci in z vso silo zatirati take gobe, če ne, morajo priti ob vse svoje dosedanje zasluženo ime. Rivno zato, ker so ne pri njih judje tudi v to stroko, čedalje huje vrivati začeli, postaja vsakdanja nemška literatura tudi tu slabej» in vidno peša, drugi narodi jo prehitajo ; k temu pr.de še mržnja — in rec;mo tudi kar uaravnost — trda glava nemcev za druge jezike, posebno pa še za slovanske. Največ je pa krivo temu to, da začno pisati nektir , ko so še v lupinah, t. j. v šolah ali so še komaj iz njih izlevih znanstvene in strokovnjaške spise, drugi pa, ko so par ur daleč po železnici vo žili se, zemljepisne in narodnostne študije, tretji, ki je enkrat hlev videl od znotraj in polje memogrece , o kmetijstvu in živinoreji, četrti, ki se je komaj komaj izprosil zdravniški diplom, o zdravstvenih razmerah po vsem svetu itd. itd. Nekaj let so zato nemci prišli že skoro pri vsih narodih v tako ime, v kakoršno so nekdaj devali oui Francoze, posebno o zem-Ijepisji in tujem jezikoslovji; , deutsche Gtiiud-lichkeit" (nemška natančnost) je zdaj po ne-nemšk h listih navaden izraz za , kozle" v znanstvenem in strokovnjaškem obziru. Lahko bi v dokaz temu navedli tu celo vrsto prav
drastičnih dokazov, pa nimamo prostora zato. MisI mo, da je z nami vred še marsikdo prepričal se o nemški teme^itosti 111 učenosti v takih rečeh ter videl, da prvo je povsod le nemštvo , vse drugo mora biti dobro že zato, ker je pisano z nemškim peresom.
Razen svoje ničvrednosti iu predr/.nosti, s ktero se po takih spisih kolik»j i/učeni, ■«kušeni človek, ki svetil ni samo v kuj;gah in po kartah videl, za norcu ima in za nos vodi za svoj denar, — imajo pa dandanašnji nemški spisi te vrste v seb; še nekak poseben namen, namreč zaničevanju razpostavljati drug svet, nemški narod pa v zvezde kovati. V ta nsmen se zgodovina prevr-ča in pači, Število drugih narodov krči, med temi le nemška kuliura , nemška obrtnijstvo , rokodelstvo, tr govst.vo, nemško iznajdljivost in umetnost, nemška zvestoba , snažuost in delavnost povzdiguje, vse drugo v blato tepta. Ker liemec navadno razen svojega jezika nobenega drn-zega vsaj temeljito ne zna, najmanj slovanskega, mu je vsak človek, s kterim se ne mor« pogovoriti, butelj, njegov jezik n'č vreden. Naj le bere kdo popotne, zemljepisne in narodopisne članke o slovanskem jugu , ruskih pokrajinah, laških dež.luh — sploh o tak h kraj h, kjer ni nemškega jezika, bo videl, kako je tam vsa za nič. Nova nemška učenost in .strokovnjaštvo ste že preveč judovski, tudi tu gre že za to, da se blago za denar med svet speča, bodi že kakoršno koli. S:>j ni n kjer poroštva, da se bo denar nazaj dal, če bo blago slabo.
Arbana&ka in Arbanasi.
Po češki ,,Osveti."
(Dalje.)
Kar se pa t'če severnih mej arbanaških, mora se razlikovati meja iztočna od skadar-skega jezera in meja na zapadu med tim jezerom in morjem adrijanskim , ker se ena od druge vrlo razlikujete. Od jezera skadarskega severoiztočno vltče se strmo gorje, poznano obično pod imenom Severne arbanaške planine, ktere te pojedini deli zovejo Žleb planina iu Mokra gora, kterih zopet pojedini vrhi nosijo imena: Prokleta gora, Paklen vrh, Bor, Žljeb, ki so jako strmi, ter se vzdigujejo 2000 do 2400 metrov nad morjem. To je prirodna ograja Arbanaškej na severju, pred ktero se je moral sovražnik in ptujec vselej vrniti. Pod to ograjo se je vstavila tudi moč srbska ne-razširiviši se čez njo, pa tudi ne takrat, ko so srbski vladarji imeli svoj sedež v Duklji, potem v Baru in Skadru. Imeni Prokleta gora in Paklen vrh kažete po prilci tudi, da je bilo tukaj mnogo težkih borb in nekdaj krvavih g av. To strmo gorje, kleremu zapadni razrastki obkrožavajo goro, iz ktere izvira Lim in kjer se giblje jezero plav^ko v okrožji Gusinjem in Plavo , a tema na severju hitita Ibar in Tara
i Drino v Savo, na jugu pa izvira pozuata Cjevna, iztočni pritoci skadarskega jezera in severni pritoc zedinjene Drine, — to rekel bi ueznatno gorje zedmile so velevlasti na kongresu berlinskem kot mejo Črnogorcem. To gorje dosega na jugu ob skadarskem jezeru do sedinjene Drine, a jugoiztoča;» mu razgorje gorje bastričko, do Belega Drina in do njegovega utoka v čruo Drino, ktera dohaja od juga. Po opisu tamošnjih prebivalcev ni nikjer temu gorju kaj podobnega, kar se tiče nepre-hodnosti, divjosti in pustoše, kar potrjuje tudi to, da tukaj ne vodi nobena cesta, ter se mora iz Peči (Ipek) in Djakovo iti v Skader potem čez Prizren in ob Drini. To je edina cesta ki veže Skader s Kosovo in iztočnimi zemljami. Iz Carigrada, Soluna, Romunjske in Ma-cedonije noče se ljudem voziti po železnici do Mitrovice, a od tukaj čez Prizren v Skader, uego ljudje raje potujejo po morju okoli Grške in po jandranskem morju. Ali tudi od morske strani je zveza s Skadrom polna nezgod in potežkeč.
Med Skadarskim jezerom in jadranskim primorjem vleče se od severja k jugu nižje gorje, od kterega se pojedini razrastki razhajajo k jezeru skaderskemu in jadranskemu morju; proti Bojani se vse bolj zn žuje ter
Koliko je vredna pa posebno še denarno-gospodarstvena ali finančna sedanja literatura avstrijskih iu unanjih Nemcev, o tem nam ni treba potratiti besede, to je pokazala kratka a huda zgodovina zadnjih par lef. Morda bo take literature tem manj, čem več bode „šv'n-delj" veljave zgubil. (Memo grede bodi tu omenjeno, da take literature sad, namreč beseda „švindelj" nima v slovanskih jezikih še prave vrstnice, le v angleškem je beseda ,,hum-bug" nekaj tacega, — dokaz, da , švindelj" se je pri Nemcih rodil.)
Ta nemško - judovska „borsna" in „švin-deljska" literatura je pf.č edina, ki tudi nemško ben č m Slovencem vsaj odslej :?e bo več nevarna, ker bo imel vsak, kogar mika , o tej stvari že hude skušnjp, zato mislimo, da nam ui treba dalje razlagati te vrste literature.
Le še eno besedo o tako zvan h kmetijskih iu obrtnijskih nemških časnikih, ki pravijo, da so pisani za poduk kmetovalcem, živinorejcem, rokodelcem in obrtnikom. Recimo, — k^r pa po večem gotovo ni — da pisatelj kacega č anka res piše t-vojn skušnje in priporoča drugim, kar je on dobrega skusil, je vendar to nekolike veljavnosti le za kmetovalce njegovega kraja , k večemu njegove dežele; saj je očitno, da ni vsako seme}, vsako drevo, vsak stroj za vsak kraj, za vsako podnebje, ker druga zemlja — drugo obdelovanje, drug sad. To bi bilo še celo pošteno pisanje. Ali tudi tega ni. Dandanes izdelovalec tega ali onega kmetijskega orodja , tega in onega obrtnijskega stroja, — prodajalec lega in onega
konečno prelazi v ravan. Gorje to je slično črnogorskemu, iz kterega izhaja, pa pri Bojani zopet zgiujuje. Del tega zemljišča, Bar, pri-l>ada černej gori, pa tudi drugi del, Ulčinj z luko, je v najnovejem času Turška Crnejgori odstopila. Po zemljopisu počimlje Arbanaška še le iza Bojane, a tudi Črnagora dosiže do Bojane, ali po narodopisju širi se arbanaški živelj tudi za Ulčinj, a prva srbska vas na tej strani so Mrkoviči.
Gorje severno arbanaško od izvora in gornjega teka Lima vse do Bele Drine in ob zedinjenej Drini do Skadra , dokler dosega 8 svojimi pritoki, tvori s zemljščem ob Drini prvi del zemljišča arbanaškega, ktero se mora nazvati gornja Arbanaška. Po tej se prostira strmo in nepristopno gorje, ki se vzdiguje 1600 1700 metrov nad morjem , a pojedini vrhi so še višji. Glavno ra/gorje se vleče od severja do juga ob Crnoj Drini in ob gorju Jablanice z vrhunci čez 2000 metrov višine in Bagoro vse za jezero ohridsko, kjer iz njenih jugoza-padn h razrastkov izvira reka Škumpi, ki teče v jadransko morje, in ktera bi se mogla vzeti za južno mejo srednje Aibanaške. Velik raz-rastek tega razgorja, Kerubi, pa daljo do morja Ferbuni - planina, proteže se ob zjedinjenej Drini emerotn k Adriji, tesno do gorja severo-
semena, tega ali onega zdravila ali piče za živino plača podkupljivem nemškemu časniku nekaj, da njegovo orodje ali seme priporoči, in tako se love kmetovalci in obrtniki, ki zaupajoč priporočilu, mislijo si svoje z davki preobloženo stanje zboljšati, brezvestnim špekulantom ua limance. Še celo naše poštene „Novice", ki so že toliko dobrega svetovale našim kmetovalcem, živinorejcem in obrtnikom, so tu in tam kaj neprimernega, slabega ctlo škodljivega svetovale, ker so se preveč zanesle na poštenost nemških listov, kteri so kaj tacega na vso sapo priporočali in v dokaz resnice navajali cele rajde spr čeval gospodarjev. Naš kmetoval.c je verjel „Novicam" in poskusil, pa se mu ni sponeslo, zato so zadnji čas „Novice" bolj previdne in ne verjamejo več vsakemu priporočilu ali gospodarski skušnji, ktera se v nemških takih listih nahaja. — Toraj tudi ta nemška literatura propada.
O nemškem jezikoslovji omenimo le toliko, da nikakor ne napreduje, ¡Sedanji, posebno časnikarski in druge literature jezik je že godlja iz vseh evropskih in še celo izvan-evropskih jezikov — tako , da nemec že za tisoče in tisoče pojmov v svojem jeziku več besedi nima. To je podobno rimskemu mestu tiste dobč, ko so Rimljani zmagovajoči iz vsega svetu vse skup zlekli in , če manj spoštljivo govorimo, razlogi „starega kramarja", ki je pokupil blago vseh uarodov. Če kdo samo pošteno svojo nemščino zna, take šušmarije ne ume lahko, najmanj pa besede lepo izgovarja. Ker je ta nemščina začela zaduji čas segati tudi v naš domači Blovenski jezik in kvanti ga, bo treba še nekaj obširnejših besedi spre govoriti o tej važni zadevi.
(Dalje prih.)
Kmečko gibanje.
Ko je Friederich Schiller pisal: „das eben ist der Huch der bosen that, dass sie fort zeugend stets boses muss gebareu", tačas se pač ljudje še niso toliko s politiko pečali. Ako bi Schiller v naših časih živel, bil bi svoj iz rek nekoliko drugače zasukal, kajti v politiki že ni resničen. Nedavno smo videli, kako so
uemško-liberalci zučeii ščuvati in razburjati nemške kmete z lažmi, zavijačami, obrekovanjem itd. To je bila gotovo „eine bo<e that"; pa rodila je vendar duber sad, namreč samo-svest in zavednost kmečkega prebivalstva, in kmalo bodo nemški liberalci občutili spozna-uje, kakor oni, ki je rekel: „die geister, die ich rief, die \verd' ich nimmer los." Nemški kmetje v gorenji Avstriji in Štajarski začeli so samostojno mif-1 ti, to je pokazal veliki kmečki shod v Lincu, kjer so se prav mirno n možato vedli, ter izražali dobre ideje. Vsa-cega prijatelja kmečkega stanu, ki je bil toliko čusa zaničevan, ki je moral tolika bremena prenašati, pa je bil vendar v političnih pravicah prikrajšan, — vsacega prijatelja tega poštenega, delavnega, Bogu in cesarju zvestega stanu mora srčuo veseliti, da so začeli kmetje z lastno glavo misliti, da so se začeli zbnati in o svojih potrebah skupno razgovar-jati, s skupnimi močmi napredovati.
Liberalni listi se tega gibanja vesele in pravijo, da kmetje zdaj ne bodo več duhov šč ne poslušali, da bodo odslej same liberalce državni zbor volili. Pa v tem se bodo liberalci močno spekli. Če namreč kmet začne za svoje koristi sam skrbeti, ni mu pri tem vera m duhovščina prav nič na poti, on zavoljo tega ne ba od vere odpadel, ne liberalec po stal. Če bi prav kmetje vsled tega pošiljali odslej kmečke posestnike namesto duhovnikov in advokatov v državni zbor, kako škodo ima naša stranka od tega? Preverjeni smo, da tisti kmečki poslanci ne bodo glasovali zoper vero da ne bodo podpirali liberalnih novotarij in nazorov. Nasprotno, če bodo hoteli koristi svojega stauu res dobro zastopati in zagovarjati, trčili bodo kmalo ob liberalce, kteri so vedno jude zagovarjali in j h še zagovarjajo, koristi delavnih stanov, kmetov in obrtnikov pa so vedno izdajali ali pa vsaj zanemarjali. Pošteno delo je prišlo popolnem v sužnost kapitala, in to vsled „liberaln h" postav. Da so se davki kmetom vedno zvikšali, da bo Be ekse-kutivne dražbe vedno množile , to je zakrivilo ,gospodst.vo liberalcev, kteri so imeli srce le za svoje pristaše, za uradnike, kapitaliste, judovske bankirje in gruuderje, kmet se jim pa ni
smilil, če so mu prav za 5 gl. ves grunt prodali in ga po svetu pognali. Če bodo imeli tedaj kmečki poslanci pravi razum za svojo korist, potem morajo sami od sebe liberalcem nasproti stopiti, in ti se bodo še kesali, da so kedaj prouzročili kmečko gibanje.
Naši konservativni in narodni stranki pa se ni bati kmečkega gibanja in prebujenja, ker jej vest ničesa ne ečita, da bi se bila kedaj pregrešila nad kmečkim Btanom; nasprotno je našel kmet vedno le med našo stranko svoje zagovornike.
Do zdaj še nemarno nobenega znamenja, da bi bilo kmečko gibanje obrnjeno tudi zo-ptr vero ali zoper duhovščino ; zato se nadejamo, da katoliška stvar po tem gibanji ne bo škode trpela. Mi se ne poganjamo za to, da bi morali sami duhovniki v državnem zboru sedeti, dovolj , da jih le nekaj; ako bodo poslanci iz kmečkih posestnikov poleg tega, da zagovarjajo koristi svojega stanu, ostali zvesti sinovi katoliške cerkve, potem konservativna stranka vsled tega gibanja ne bo v ničem na zgubi. Konservativni poslanci bo be vedno gorko potegovali za kmečki stan , in čeravno jih liberalni agitatorji na Nemškem zdaj grdd ob-rekujejo, češ, da so oni krivi višega davka, pokazalo se bo vendar v kratkem, da so nemški liberalci lažnjivo poročali, kajti laž ima kratke noge, in potem upamo, se bodo kmetje še tesneje oklenili konservativnih poslancev. Če pa vendar kmetje mislijo, da zamore kmečke koristi le kmečki posestnik najbolje zagovarjati , in če bodo v prihodnje v gorenji Avstriji nekaj takih poslancev volili, ne bomo se mi konservativci tega prav nič ustrašili; kakor doslej, bomo tudi zanaprej kmetom vsako pravico privoščili, ki jim gre, v nadi, da bodo tudi poslanci kmečkega družtv» v Lincu — Bogu dali, kar je Božjega, in cesarju, kar je cesarjevega.
Izjava grofa Taaffeja.
Stalni dopisnik „Politike" na Dunaji imel je polurno avdijenco pri grofu Taaffeju, o kteri toliko sporoči:
Ministerski predsednik je začel govoriti o
arbanaškega, med koj m teče Drina, ki ne pušča niti toliko mesta, da bi se naredila zraven nje cesta. Gesta iz Prizrena do Skadra je narejena čez gore. Drugi veliki razrastek glavnega razgorja vije se od juga smerom 8e-vero-zapadnim in sega do gorja Kerubi. Med obema tema zadnjima gorama šumi reku Matja k morju jadranskemu Gore tukaj imenovane obsegajo zemlje plemena arbanaškega, Miri ditov , po kojej se vzdigujejo krači, ali strmi razrastki glavnega razgorja. Selo gospodarjev miriditskih nahaja se nad izvoiom reke Matje. Dalje se vlečeta tukaj razgorja Martanesa in Kolobarde. Drugi veliki razrastek, Gabar, iz liaja na jugu iz glavnega razgorja od Jubla niče ter se proteze ob reki Škumbi do jadram skega morja, tvoreči tukaj predgorja Sagi, Pali in Rodoui.
Prelaz k južnej Arbanašktj dela zemljišče med rekami Škumbo, nekaj južneje od jadranskega morja uitjetn Devolom in glavnim njegovim pritokom Ocino, ki se od utoka imenujeta Remen, Bt-ratm ali Ergent ; bez dvo,be je to stari Apsus. To zemljišče se navadno broji k sredujej Arbanaškej , ali ta je tako strogo zaprta pogorjem Gabra, da dela in delala je celino za se ter moremo teko Škumbi imenovati njeno južno mejo. Strabo sam je že tukaj razlikoval, veleč: kdor potuje po cesti
egnatinski od Epidamua (Drača), vidina desno (južno) gore epirotske in na levo ilirske- Via Equatia bila je stara rimska cesta, ki je vodila od Epidamna ali l)yrrhachia (Drača) do morja jadranskega ob Škumbi k Ilerakleji in Solunu. Že Strabo tedaj je označi! Škumbi za južno mejo Epiru in severno Iliriji. Ta v po vesti znamenita centa je služila tudi Bizantin-cem, pa tudi Srbom in Bolgarom kot pot v Drač, ki je ravno zavoljo tega postal v srednjem veku znamenit. Tistim smerom z nekimi iznikami vodi tudi današnja cesta od Suluna v Monastir; pa prestopivši cd tukaj dvoje gorje v Ohrid , vije se dalje ob izvoru Škumpa do Ebasiaua in sledeča Škuinbi do Pekine obrue se na sever do Drača. Cesta ta, ki je pa vendar po dolinah in gorah bila prava steza, vila se je tudi skoz ueki del te od prirode zaprte Arbanaške , slavonski element sega tukaj ob cesti za gornji tečaj Črne Drine.
Prelaz delajo tukaj Poliš, Brzeš in Panian, planine med Škumbom in Devolom , razgorje Grama (imenovano tako po svojem najvišjem bregu) ter zapadnim smerom od njega se pro težeče razgorje čaparsko ter strmi na daleč vidljivi Tomoros s svojim raigorjem. Zemljišče to pristopneje je na iztoku prelazom pod pogorjem Morove planine, (nastavek Grama, kte-rim vodi cesta od gornjega [teka Devola k
arbanaškemu Belgradu in Avloui. Ta prit-top nost je spremenila tudi tukaj narodopisje, eaino v večej meri, nego je to bilo severno od Škumba. Kraj prelaza pod gorjem Gramom nahaja se velika naselbina Cincara s cvetečim mestom Gorico, še veča od tu pa je med Devolom in 0.imo pri arbanaškem Belgradu, ter drugi dve malo južneje. Tudi munja naselbina slaveuska se nahaja tukaj v ravnini pod Semenom z vasmi Novoselom, Roškovico in Drenovico. Ta kraj prištevamo k južnej Arbanaškej , kterej po narodopisju tudi pripada, dočim gorje Grama pripada po svojem značaju bolj k gorju Pindu, širečemu razrastke svoje po celej južnej Arbanaškej, Tesaliji in severnej Grški.
Kar se tiče naselbin cincarskih, svedoči že pogled na narodopisni zomljovid, da so prišli semkaj Bkupaj s Slaveni iz romanizirane Da-cije, ter se ne dii povestniški drugač tolmačiti. Od ozke proge Arbanaške na iztok in severo-iztok zavzima širje prostore vse do črnega in egejskega morja na enej strani in do Donave na drugi strani alavenski ž velj. Cincarske naselbine pa so zaprte elementom arbanaškim, ali samo tamkej, kakor dokazuje zgodoviua, dokler je dosegala slaveuska moč , ter kjer je ona imela prevago. To ne velja samo o imenovanih naselbinah cincarskih , nego o vseh, od kterih se največa nahaja na iztoku in juga
kmečkem «hodu v Lincu, ter se o njem pohvalno izrazil. Rekel je, da so Be kmetje hvalevredno obnašali, in da je veselo znamenje, eko puščajo kmetje strankarske stališča, ter Be družijo v dosego gospodarskega napredka. Tisti pa, ki bo kmete prvi ščuvati začeli, bili so lažojivci, kajti cele dežele ne bodo več plačevale, ampak le posamezni v nekterih deželah, kteri bo svoje zemljišča zboljšali. Vlada ne more nič storiti, dokier državni zbor glavne svote gruntnega davka ne določi. Da bi se nekterim deželam davek za nekaj odstotkov ponižal, to bi bilo krivično za druge dežele. Za vinograde dolenje Avstrije se je že zdaj davek za 140.000 gld. znižal, če bi Be dolenji Avstriji zdaj Bpet nekaj odstotkov davka odpustilo, potem bi se posestnikom vinogradov davek dvakrat zuižal. Pač pa bo vlada morda nekterim posameznim posestnikom, ki so posebno hudo prizadeti, davek nekoliko olajšala , mogoče je tudi , da še en par let počaka, prej da novi davek v veljavo Btopi.
O ministerski krizi je rekel Taaffe, da take ni; čeravno ministri niso vsi ene barve in ene misli, vendar Be tako daleč zastopijo, da Be krize ni bati. Državnozborska večina naj vlado le podpira, ker ta ima dobro voljo, Cehom pomagati do ravnopravnosti. Veliko novih udov za gosposko zboin co ne bo imenovanih, in tega tudi treba ui, ker se ustavoverna večina v zbornici že sama drobi, če bo pa treba, je vladi zmirom lahko mogoče, imenovati novih udov gosposke zbornice, kolikor jih hoče.
Češka univerza se ue more na en hip ustanoviti, tudi sedanja pražka univerza se ne dii tako hitro v eno nemško in eno češko razkrojiti. Najbolje bo, da se imenujejo zapored češki profesorji, da se tako naredi podlaga za poznejše popolno češko vseučilišče.
Na konec je Taaffe še o splošni politični Bituaciji nekoliko spregovoril. Voditelji večine, rekel je, vedo dobro , da on ni prijatelj predrznih korakov. Ko bi šlo za njegovo osebo, bi on pač rad kaj odločnega storil; ker pa on nosi odgovornost za celi sistem, zato neče, da bi se mu pozneje očitalo, da je večino državnega zbora na led speljal. On tedaj prosi potrpljenja, da se celo delo ne pokvari.
Če mu večina neče dalje slediti, naj to
odpove, pa na svojo lastno odgovornost. Vlada je proti desni stranki lojalna, odkritosrčna; on (Taaffe) že \6 , kako daleč si sme naprej upati. Stranke pa naj svojih voditeljev nikar preveč ne priganjajo, da jim življenja še bolj ne ogrene. Tudi on (Taaffe) mora hoditi tr-njevo pot, in le počasi mu je mogoče naprej korakati. On tedaj priporoča potrpljenje, vztra-nost in zmruost.
Politični pregled.
V Ljubljani 15. januarija.
Avstrijske deiele „l'olllik" odgovarja na znano izjavo grofa Taaffeja, ki jo priobčimo na drugem mestu, da bodo češki poslanci vsakako zahtevali, da se izvede narodna ravnopravnost na pražkih visokih šolah, in da bodo nehali se-daujo vlado podpirati, ako bi jim te želje ne izpolnila. Misli se, da je sam češki klub ..Politiko" pooblasti k tej izjavi, in je toraj silne važnosti, ker bi Taaffejevo ministerstvo ne moglo dalje vladati brez podpore češkega kluba. Vsa situacija se zna s tete spremeniti, in vse stranke so v nejasnem , kdo pride za Taaffe-jem , ali Hohenwart ali Plener — Chlumetzky. Morda se bodo češki poslanci še premislili, prej ko prouzročijo katastrofj padca Taaffeje-vega ministerstva.
Liberalci so se bojda zavezali , da bodo glasovali vsi zoper novi gruntni davek. S tem kažejo posebno tajčpemski poslanci, kako malo jim je za korist svojih vol:lcev, kajti po novi vcenitvi bi Češka poltretji miljon menj plačevala, ko dozdaj, tedaj bi tudi na nemške Pemce menj prišlo. Pa tajčpemski poslanci raje vidijo, da njih volilci še nadalje več plačujejo, samo da zamorejo vladi sitnoBti delati. To so tisti „ljudski prijatelji", ki se kot take pustč po vseh svojih listih v nebo povzdigovati! Radovedni smo, kaj bodo nemški Pemci ua to vedenje svojih poslancev rekli.
Liberalci pa so polni vesele nade, ker mislijo, da bodo konservativne poslance iz nemških dežel prisilili s svojo agitacijo, da bodo morali z njimi zoper gruntni davek glasovati , in da bodo taku celo postavo vrgli. Zastonj bi bila po tem takem cela gruntna
vcenitev, ki je Btala 24 miljooov gld. Za Čehe in za Kranjce pa bi bila to grozna krivic«, kajti če bi vse pri starem ostalo, ne bi bilo zgubljenih samo vseh 24 miljonov vcenilnih stroškov, ampak Češka in Kranjska bili bi še nadalje primorani, previsok gruntni davek plačevati. Ustavoverci bo vcenitev sami Bklenili, večidel so sami cenili, komisija, ki je delo izvršila, vzeta je iz njih srede, — ali ni potem brezglavno, da hočejo svojo lastno delo zavreči.
Sedanja večina hoče le to dokončati, kar so centralisti pričeli, vlada in državni zbor ne moreta celega dela zdaj v koš vreči, ki je toliko miljonov stalo, če bi be centralistom res posrečilo, dobiti večino zoper glavno svoto gruntnega davka, ter to zavreči, potem bodo dali le sami sebi nezaupnico , ker to je njihovo delo, in Taaffejevo ministerstvo nikakor ni primorano zavoljo tega odstopiti.
Kranjski in češki poslanci pa bodo vsakako morali na to delati, da se potegnejo posledice iz nove vcenitve, in da Be tema dvema deželama gruntni davek zmanjša, ker Bte bili do zdaj preobloženi, kakor je ustavoverna komisija za gruntni davek sama pripoznala.
Ogerska vlada hoče «Invek lin k vnele povišati, in sicer na 15 kr. in 30 kr. od enega snopiča kvart.
V dunajske listo se iz lLjniiljane te-legrbfira, da ostane Kaltenegger vendar le še deželni glavar kranjski, in da bo dobil vsakokrat odpust, kedar se snide deželni zbor. Ti možje delajo pač račun brez naših deželnih poslancev, kteri se gotovo zborovanja ne bodo udeleževali, ako bi se to uresničilo.
Vnanje države.
Sv. oče so sprejeli v avdijenci ruska dva velika kneza Sergija in Pavla. Pozneje sta se oba princa še razgovarjala s kard. Ja co b i n i - j e m. Poslednji je nedavno dobil visok ruiki red. Iz vseh teh prikazni Be sme sklepati, da bo razmere med Rusijo in med stolico sv. Petra vedno prijaznejše, in da se bo morda dognala pogodba na korist ruskim katolikom, kar bi nas pač močno veBelilo. Pri tej priložnosti priporočamo Slovencem vnovič družbo sv. Crila in Metoda, naj k njej
Janini, ter sega po obeh obročih razgorja Pindovega vse do Grške , broječa več nego 70.000 prebivalcev. Vsa ta naselbina bi imela pripasti Grškej.
Glavni gorski sklop v južnej Arbanaški tvori 2570 met. visoka Zamarina in Mezovo, vrh 1700 met. visok, tudi Zygos zvan, od kterega se razlaze zvezdovito na vse strani raz rastki gorski in brzotoke reke v morje šume. Na Mezovu se nahaja glavni prelaz iz Epira v Tesalijo, ozka cesta na temenu gore, ki postaje še le v dolini nekaj širja. Ta ccsta veže Janino z Mezovom v Epiru, s Stagnom in Tri-kalo v Tesaliji. Iz ogromnih razgorij se posebno pokazuje gorje čike, Ilimare in Ilavnije, slavenski Zagorje, ktero ime med tem tudi neki drugi ograuci nosijo, ki izhajajo iz sklopa mezovskega. Divje gorje Ilimare vzdiguje se severno od Korfua do 2000 met. uad valovi morskimi ter sega ob morju do Avlone. To pogorje je stara Akrokeraunija, za ktero se je mislilo, kakor tudi za stari Olimp, da ima na njej sedež Zeus, ter Aberia, odkterejc po Hahnovem mnenju dobila Arbanaška svoje ime. Na tem mestu je obala arbanaška tako blizo talijanskej obali obris Akrokeranuije. V gorskem sklopu mezovskem izvirajo pritoci Vjuse ali Vojuje, tekoči k morju jadranskemu,
B strici (Haliakmonu in Warasu), ter izlivajoči se v solunski zaliv, na jug pak pritoci Kalame, dalje Arte iu Aspropotama, tekočih južnim smiTom in Salamorija , ki teče skoz Tesalijo ter se izliva pod Steno v egejsko morje.
Čez omenjeni gorski sklop se ima potegniti nova grška meja in to severno od Mezova, tako da celi vrh Mezovo pripada Grškej, na zapadu pa ima biti meja ob Kalami do egej skega morja, po višinah na izvorom Vjuse ali Vojuse in Bistrice, ki tečete smerom severnimi in izvori Kalame, Arte, Aspropotama in Sala« morije, tekočimi smerom južnim in pripadajočimi tudi Grškej ; ¡dalje na iztoku je ustanovljena meja čez Olimp med Salamorijo in Bistrico, vse do njegovih razrastkov pri niorju egejskem. Razgorje Pindovo , ki se vzdigu o uad 2000 metrov, tvori tukaj od sklopa me zevskega iztočno mejo južne Arbanaške, za-tvarajoč jo od Tesalije, ki je razun turške naselbine pri Larisi naseljena z Grči. Grčkej prideljen del Arbanaške, ki obsega skoraj ves Epir po sedanjem političnem razdelenju s trgovinskem središčem južnoarbanašlcim, Janino iu v atrategiškem pogledu znamenitim mestom Mozovim naseljen je po Arbanasih, z grškim elementom močno pomešanih, ter po Oincarih, kakor je bilo že omenjeno, ki so Be naselili
okoli Pinda. Na njihovem zemljišču se nahaja tudi Mezovo in glavni prelaz iz Epira v Te-aelijo pod vrhom mezovskim , tudii.(naj bode mimogrede opomnjeno) na jugu od jezera janinskega in svetega gaja hrastovega in razglašenega za dobe Ilerodotove, ter slavnega proročišča Zeusovega v Dodoni. Ni to pro-ročišče vendar bilo grško, nego epirsko, kjer so se dajali odgovori razuu v narodnem, epir-skem jeziku, sličnem ilirskem, tračkem, daškem in sedanjem arbanaškem ter grškem.
Karakteristično je za Arbanaško, da ima mnogo večih in manjih jezer, od kterih so važneja: plavsko in skadersko na severju, južno pod razgorjem Suhogorskim in Galičickim, jezera ohridska :,Presba, Kentroško jezero, ostrov-sko, Bvirinsko in kastorsko; tukaj se nahajajo tudi reke, ki se gube pod zemljo , pa se na drugem kraju zopet pokažejo. V gorju Pindo-vem uzrok so podzemne rečice mnogim jezerom, ki odtečejo zopet pod površino; semkaj spada tudi veliko jezero janinsko, kteremu iz severnega dela, tako zvanega jezera lampsitskega, izhaja Kalama, ki se pokaže na površino ali se zopet hitro pod njo povrača ter dalje zopet iz zemlje prihaja; južni del tega jezera pa daje vodo Arti in Aspropotamu.
(Dalje prih)
pristopijo, da bodo premagali moliti za spreobrnjenje pravoslavnih Slovanov.
Albanski vojvoda Ali Beg je bojda dvignil ustajo in se hoče proglasiti za kneza albanskega. Podal se je že s 600 možmi v Skop-lje. Drugi pa menijo, da bo vdaril čez srbsko mejo in tam plenil.
Do Brce v so poslali sv. oče pismo, naj bodo zmerni in postavam pokorni; akoravno je njih reč pravičua, vendar jim ni dovoljeno, šiloma ustaviti se viši oblasti.
flirčiiii se silno pripravljajo na vojsko. V Dardanelah so razpostavili že 400 torpedov 2000 pa jih še imajo na razpolaganje. Vendar jim ene reči manjka, in to je denarja. V turških blagajnicah je bojda taka suša , da bodo turški vojaki zopet grozno pomanjkanje trpeli, ako pride do vojske.
Čl'ii«goi'i«ki knez je podaril kato 1 i š k i cerkvi v Ulčinju nekaj dragocenih posod in s tem pokazal, da hoče spoštovati enakopravnost katoliškega veroizpovedanja.
ženici se Francozov še vedno boje in hočejo svojo zapadno mejo še bolj utrditi. Vojni minister je v n»mSki zbornici ta predlog s tem zagovarjal, ker se tudi Francozi silno oborožujejo in svojo mejo proti Nemčiji utrjujejo.
francoska vlada je izrekla, da ne bo Grkom nič pomagala, ako se sprimejo s Turki. — Sicer pa republikanci ne prenehajo s svojimi liberalnimi novotarijami. Tako hoče vojni minister , da bi morali tudi duhovni v vojsko iti, in da glede vojaštva ne bodo imeli nobene prednosti. To se je po drugodi že davno kot nepraktičuo pokazalo.
S Krbijo se dogovarja ogerska vlada zaradi železnice iz Pešte v Zeuiun (Beligrad). Pogodba bo kmalo gotova. Prevzela jo bo bojda banka dežel (liioderbank).
dela, drugi so bili vsi dražji. Klavnica mora po vsem dodelana biti do 1. okt. t. 1.
(Prvi sneg) smo dobili v tej zimi v četrtek 13. t. m., pa še ta je le majhen. Z njim je nastopil tudi nekoliko veČi mraz in vsak, kdor potrebuje ledu in ga je zdaj že hudo pogrešal, hiti preskrbeti se ž njim. Ljubljansko mesto si bo letos prihranilo lep denar, ki ga je druge zime izdalo za pospravljanje snega, kajti zdaj se skoro ni več bati hude zime.
Domače novice.
V Ljubljani, 15. januarja,
(Dr. VoSnjaku) so v seji okrajnega zastopa Kozjanskega kratkovidni ljudje sprožili nezaupnico, freimavrerju in zagrizenemu sovra žniku Slov. dr. Furregerju pa zaupnico. Ti ljudje pač nič ne poznajo političn h razmer, sicer bi morali vedeti, da vso nezgodo pri novem zem-ljišnem davku, zarad ktere se zdaj nektere dežele pritožujejo, so zadolžili edino le liberalca dr. Forregerjevt ga kopita. Oui tora) zaslužijo nezaupnice, ne pa poslanci slovenski, ki so zmerom in povsod gledali le na to, kako bi se zlajšala užka bremena kmičkega prebivalstva.
(Za volitev v kupčijsho zbornico kranjsko) volilna komisija že priprave dela : kdaj bo volitev, še ni znano, vendar je treba nam pripravljenim biti, da ne bomo prthittni. Naš1 nasprotniki se že gibljejo ne le po mestih, marveč tudi po kmetih, kakor se nam iz več krajev poroča. Nadjumo se pa, da tudi narodnjaki ne drže križem rok. Kandidatov si še nobena stran ni izbrala, narodni volilni odbor jih bo že razglasil še o pravem času.
(Popravek) Žrebce za pleme bodo ogledovali v Rudolici 24., v Kranju 25., v Kam niku 27. in v Ljubljani 29. t. m. Zadnjič sta bila Kranj in Rudolica po pomoti prestavljena.
(Delo mestne klavnica) bo dobil po sklepu stavbenega in finančnega odseka mestnega cd bora ljubljanskega, ki se bo pa prej še v javni seji obravnaval , tukajšnji podvzetnik gosp. 'Iijnnies, ki bo potem posamezna dela oddal domačim mojstrom; on je namreč stavil najcenejšo ponudbo, 15°/0 | od proračunom za vsa
Razne reči.
—	Svitli cesar so 200 gl. darovali darovali gasilnemu društvu v Šmariji.
—	Slovenska čitalnica v Mariboru naznanja p. n. č. udom, da se priredijo v tem predpustu sledeče veselice: 15. jantiarija ples, 29. jan. beseda in ples, 10. febr. ples, 1. marca, t. j. na pustni dan ples v kostimah. Začetek vsakokrat ob '/28. uri zvečer.
—	Š t a j a r s k a hranilnica hoče svojim dolžnikom, kteri so že precej dolga poplačali, zdatno polajšati plačevanje s tem , da dovoli ostanek v obrokih poravnati, pa jim procentov nič ne pozviša Dolžniki se imajo radi tega zglasiti pismeno ali ustmeno pri ravnateljstu.
„SI. Gosp."
—	Spremebe v Lavantinski škofi i j i. Za župnike so imenovani čč. gg. Ant. Šibal za Sevnico, Jožef Flek za Lembach, Jak. Pečnik za Podgorje, Ad. Srabotnik za sv. Primoža. Jakob Krušič pride za namestnika v sv. Andrej pri Polzeli.
—	Nova obleka za naše vojake. Cesarje že potrdil novo obleko za vojake. In-fanteriju dobi po dve vrsti gumb na suknji. Dragonci dobodo tudi dve vrsti knofov, in epolete na ramah; namesto plajšča dobodo tudi kožuhe, pa zgubo rudefe hlače, namesto njih dobodo sive. Vsi dragonci dobodo rudtča „aufschlage", številka polka pa bo vtisnjena v km fo.
— Po novem številjenju ljudstva od 31. decembra 1880 je v Mariboru 15.72G prebivalcev, m sicer v I okraju 999, v II. 3011, v III. 3606, v IV. 1734, v V. 1495 v VI. 2131, v VII. 1764 m v VIII. 1986, med tem delavcev na južni železnici 1487. Vojaki niso všteti. Pred desetimi leti je bilo veh prebivalcev 12.828, torej j>' v 10 letih prebivalstvo se pomnožilo za 2898 duš.
—	Kamniška čitc.lnica je imela 6. t. m. svoj občni zbor ter so bili sledeči gg. iz-volcni: G. dr. Maks Samec za predsedniku, g. Fran Hajek podpredsednik, g. Ivan Štele blagajnik, Ivan Pujman tajnik, drugi odborniki gg. Josip Adamič, Jernej Ccnčič, Alojzij Medved, Fran Prohiuar, in Georg Slabanja. Namestnika g. dr Fran Veršic, g. Josip Rode. Dohi dkov je imela čitalnica o teku leta 955 gld. 56 kr. stroškov 927 gld. 15 kr.
Prijazno vprašanje.
Mestni bobnar ima gotovo nalog, naredbe si. magistrati oznaniti razumljivo v slovensk em n nemškem jeziku. Sedajui bobnar, vedno bripav, je skoraj rta zmirom nerazumljiv. Zakaj se je zamenjal z prejšnjim, kateri je bil svojej ualagi popolnem kos?
Več poslušalcev.
Priznan» izvrstne prave
voščene sveče
iz garantirano nepotrjena čelrtia voska
j (18)	prodaja
I* &8S. Sccittnmi v Ljubljani.
Dolenjsko vino,
pravo, nepokvarjeno, najboljše sorte, priporoča se cerkvenim predstojnikom in tudi gostilničarjem, ki hočejo imeti naravno, zdravo pijačo. Pogleda in pokusi se lahko pri gospodu Neuwirthu v Marthič čevi hiši na dunajski cesti v Ljubljani, kjer se tudi vse drugo natančneje izve. Vedro po 11 gl-	(1)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulice Morelli štev. 17,
priporoča vis. častiti duhovščini cerkveno orodje najnovejše oblike , ki je ima že napravljeno ali je hoče napraviti, kakor se bo želelo, namreč: monštran-ca ■ kusto dije, kelihe ciborije, svetilnice, svečnike altarne, taberna-keljske t.i štac jonske, kadilnice s ka-dilnimičol-
niči, altarne in banilerne križe, kanonske table, relikvijarije, kotliče za blagoslovljeno vodo, posode za sv. olje, držala za sveče itd. itd. Tudi se pri njem staro cerkveno orodje Ognju posrebri, pozlati, izčisti iu popravi; zavezuje se tudi, da bo vse po poslanih narisih , kakor se mu blagovoli naročiti , v kar naj bolj mogoče kratkem ča^u in po nizki ceni Ugotovil.	(2)
Na blagovoljna vprašanja se rado voljno odgovarja in vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto poš lja
Vabilo na naročbo Katol. misijonskega lista
(Katholische Missionen) za leto 1881. Izhaja na vsaki mesec snopič 3—4 ) o!. Cena celega letnika v bukvurni je 2 gl. 40 kr.; pO pošti poštnine prosto pivjem pa 3 gl. 10 kr.
L st izhaja v nemškem jeziku-ter je edini obširniši časnik, ki pripoveduje rast in napredek katol. Cerkve ter trpljenje m delovanje naših katol. misijonarjev. V prelepih podobah predoči marsikaj zanimivega.
Skoraj nobenega lista ne moremo z boljšo vestjo prečastiti duhovščini in vernemu ljudstvu priporočevati, kakor imenovani mis jonski list. Kdor je vnet za osodo in napredek sv. Jezusove Cerkve na zemlji, bo gotovo želel izvedeti, kaj se godi in dela za katol. Cerkev v deželah južnega in severnega zemeljskega tečaja in na njenim ravniku — sploh na otokih nevernikov", kakor jih prerok imenuje.
Ker se brez teh misijonskih poročil malo v<}, kaj se med neverniki za našo sv. vero godi, in ker se ne le duhovščina, ampak tudi naše verno ljudstvo za katol. misijone živo zanima, se nadejamo mnogo naročnikov , ter si bomo prizadevali jim, kolikor moč,- naglo postreči.
liittoS. (»Hii.VUl'11»
(3)	na stolnem trgu št. 6.
Enako se pri nas lahko naročajo, ter ne stanejo nič več kakor po pošt' razni bngo-slovski in lepoznanski mesečni listi, kakor , Linzer theol. Quartalachrift, Innsbrucker Zeit-sclinfc fiir kathol. Theologie, Stimmen aus Maria Laach," i. dr.
Izdajatelj in odgovorni urednik pilip ||j|(l('|'la[l.
J. Blazni ko v i nasledniki v Ljubljani.