NOVI TEDNIK celje JE. 27. JANUARJA 1977 — ŠTEVILKA 4 — LETO XXXt ^ CENA 3 DINARJE; GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Danes teden smo se, kot sem najavil v prejšnji številki, mudili v Rečici b Savi- nji. Ves dan smo bili v njej in počutili smo se kot v partizanskih časih, pravi novinar JURE KRAšOVEC, ki je v tistih časih tam partizanil. Pa pravi, da se ni dosti spremenilo, žal tudi na zunaj ne. Rečica doslej ni kdovekaj koračala naprej v razvoju, na sestanku zvčer pa so nam ljudje zagotavljali, da bo poslej drugače. Strnili so svoje vrste, vedo kaj hočejo in pogled so uprli naprej. Nekaj malega tega življenjskega utripa smo zabeležili taisti dan v rečičkem Novem tedniku, ki smo ga natisnili v »partizanski« tiskarni. Pri vsem delu smo bili deležni vsestranske pomoči domačinov. V odkritem pomenku, na trenutke polemičnem, so nam na sestanku pomagali mozirski župan in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Rečički Novi tednik, ki smo ga ob 18. uri delili zborovalcem pa nam je ilustrirala LIZA LIK, domačinka, slikarska ustvarjalka sicer pa nekdaj že naša sodelavka. Mogoče se bo odslej še kaj oglašala tako, kot se je pričel ALEKSANDER VIDEČ- NIK, zdaj že pravi Savinjčan. Hvala, pa prav vsem resnična hvala! VAŠ UREDNIK LETEČE UREDNIŠTVO NT—RC BILI SMO V REČICI Za konec letečega uredniš- tva v Rečici ob Savinji, v če- trtek, 20. t. m., še ustni ča- sopis, v katerem pa ni šlo samo za srečanje časnikarjev našega tednika in Radia Ce- lje z domačini, marveč še predvsem za »proščen razgo- vor o najvažnejših krajevnih problemih, vidikih itd. V tej razpravi pa so sodelovali ozi- roma se je udeležili tudi naj- vidnejši predstavniki mozir- ske občinske skupščine s predsednikom Francem šar- boni na čelu (četrti z desne v prvi vrsti) t*r Ivan Kra- mer, predsednik občinske konference SZDL (tretji z desne v prvi vrsti), Stane Kranjc, sekretar OK SZDL, Jože Rakun, namestnik se- kretarja OK ZKS in drui^i. Foto: DRACK) MEDVED KONJIŠKO KMETIJSTVO POMOČ VSEH DELAVCI BODO PODPRLI KMETE Zanesljivo je interes konjir ške industrije in celotnega gospodarstva, da se kmetij- ska proizvodnja pospešeno razvija, zdaj je še precej ne- izrabljenih možnosti. To je bilo v ponedeljek nesporno ugotovljeno na seji predsed- stva občinske konference SZDL, ki je med drugim ob. ravnavalo akcijo samouprajv- nega sporazumevanja o zdru- ževanju sredstev vsega zdru- ženega dela za pospeševanje bmebijstva. Le-to naj bi zdm. žilo sredstva v višini 0,2 ods-t. bruto osebnih dohodkov s ka- terimi bodo finaaicirailii pro- gram pospešene kmetijsike pro zvodnje. Z dodatno de- naTdo injekcijo bodo ra^jvili predvsem obsežen sistem izo. braževanja kmetijskih proiz- va/jalcev, kar je pogoj za po. gliobitev kooperantske proiz- voditje, njene organiziranosti in plasmana na trg-u. Potem lX) šele mogoče govoriti o širše zasnovanem kreditira- nju kmet i j ske p roizvodn j e, se posebej višinskih kmetij, kjer so posebno dobri pogo. ji gospodarjenja, saj so višje ležeča kmetijska zemljišča strnjena, kar omogoča inten- zivno obdelavo. V skladu s programom f>o. speševanja kmetijstva v ko- njiški občini bi postopoma »ii^ediU še okoli 600 do 800 hektarov zemlijdšč, subvenci- ji rali bodo iimetna gnoj'ila dražja semena, kolikor 8^6 za pospešeno kmetijsko proizvodnjo. Združili bi okoli •bilijon dinarjiev, pri čemer Pa so rva seji poudairilii, da poleg materialnih sredstev še posebej pomembno to, da tako dobiva kmetijstvio v ko. njiški občini širšo podporo vsega gospodarstva. Samoupravni sporazumi o združevanju sredstev so zdaj že v organizaciji zdiiiženega dela, podpisovanje pa je tre- nutno še zastalo, ker v go. spodarstvu še zdaj niso zna- ne družbene obveznosti. Na seji so med drugim raz- pravljali tudi o vlogi regio- nalnih sredstev komunicira- nja in meni'li, da j.im je po. trebna večja družbena pod- pora, da bi biHa sposobna za- dovolj.iti vse večje potrebe obveščenosti delavnih ljudi. B. V. ŠENTJUR NOVA POSOJILA PRIZADEVEN KOLEKTIV LB v šentjurski enoti Ljubljan. ske banke prav v teh dneh končujejo z odobravanjem kreditov potresnim oškodo- vancem. Kot je poveadla vo- dja enote Ljubljanske banke Panika Ulaga, je na njihov naslov do 31. decembra pri- spelo 900 vlog. Vse po vrsti so pregledali in jah približno petdesetim prosilcem odklo. nili, ker niso bili kreditno sposobni. Sicer pa so do p>o. sojila upravičeni vsd potresni oškodovanci, ki še niso od- stranili razpok na sivojih hi- šah od prve do četrte kate- gorije. Predvsem je treba po. vedati, da so zelo ugodni kre. ditlni pogoji tistt, ki so pri- tegnili prosilce, da so napi- sali prošnjo za najem poso- jila. Odplačevali ga bodo na- mreč 10 let in to po 2 odst. obrestni meri. Ljudije so .s temi pogoji iOTedno zadovolj- ni, nam je še povedala Pani- ka Ulaga. Vračanje posojila pa bo steklo šele s 1. janu- arjem 1978, če posameznik ne želi ali ne more pričeti z od- plačevanjem že prej. Teh pa je prav malo. Za pomoč je lahko zaprosil vsakdo iz že omenjene kategorije, kd mu je škodo ocenil biro za teh. nično pomoč po potresu. Na razpolago je bilo 3 miiildjiarde dijnarjev. Ljubljanska banka — podi-užnica Celje pa bo i>o. siodila še eno milijardo di- narjev. Obrestno mero 6 odst. pa bo regresirala samouprav- na stanovanjska skupnost na 2 odst., tako, da bodo po- gioji za prosilce izmačeni. Ve. liko večino kreditov so že iz- plačali, ostalo je le še 150 prošenj, ki jih bodo v krat- kem tudi odobrili. Nenazadnje velja povedati, da je kolektiv enote Ljubljan- ske banke, v katerem je za- poslenih le 7 uslužbencev, ze. lo prizadeven, saj se z odo- bravanjem kreditov ukvarja poleg vsega rednega dela in še to v pretesnih prostorih. Vsi po vrsti radi priskočitjio na pomoč z nasveti ljudem, ki se obračajo nanje. Dobro in vestno izpolnjujejo še to dodatno nalogo, da bi tako tudi oni po svodih najboljših močeh pomagali pri odpraiv- Ijanju posledic po p>otresu. Kot smo pred kratkim že za- pisali, so si v šentjurski ob- čini zadali nalogo, da do konca letošnjega leta odstra. nijo vse posledice nastale ob junijskem potresu leta 1974. MATEJA PODJED CELJSKI IZVRŠNI SVET ZAHTEVNO DELO KAJ JE S ŠTIPENDIJAMI člani izvršnega sveta celj- ske občinske skupščine so že letos imeli štiri redne in eno izredno sejo. 2e ta podatek potrjuje, da je šlo za odgo- vorno delo. Tako je prišla resolucija o politiki izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine v letošnjem le- tu kar dvakrat na tapeto. Za. to je tudi končni predlog be. sedila za;el tisto konkretnost, ki so jo člani in drugi zahte. vali. Navzlic temu ostaja ne- kaj vprašanj odprtih. Še po- sebej na področju trgovine, kjer bo moč uresničiti zahte- ven investicijski program le Ob s^r«meaiii6(uh pogajiuh po. slovanja. Sicer bo v skupnem žepu premalo denarja. Izredno tehtna je bila rae. prava o razvojnih programih organizacij združenega dela s področja industrije in tr- govine v letošnjem letu, do- siti novih obveznosti pa je na- kazala tudi ocena o delova. nju služb 2!a pospeševanje tr. ženja v delovnih organizaci- jah v občini. In ne nazadnje, je izvršni svet zavzel odločno stališče po čimprejšnji ureditvi šti- pendijskih problemov. V tej zvezi je tudi zahteval poroči- lo o zbiranju sredstev za šti- pendije t regpubliiki. SIS V LAŠKI OBČINI MEDSEBOJNA SOLIDARNOST Minulo soboto so se v Laš- kem na skupni seji zbrali delegati samoupra\Tiih inte- resnih skupnosti s področij i^zobraževanja, otroškega var. stva, socialnega skrbstva, zdravst.va, telesne kulture in kulture. Najprej so se se- znanili z resolucijo o druž- beno-gospodarskem razvoju občine. Medtem ko so neka- teri bili mnenja, da je reso- lucija premalo konkretna, so sestavljale! spet menili, da bi bilo treba prvenstveno za- gotoviti v združen«Ti delu pred\T.den gospodarski razvoj in od njega odvisna sredstva za skupno porabo, ker le ta- ko bodo zagotovljeni pogoji za naložbe in financiranje imtoi-esnih skupnosti. Sicer pa so interesne skupnosti pred časom nastopile pred združe- nim delom s svojimi progra- mi, ki so večjidel tudi razvr- ščeni po prioriteti, vendar ne v vseh skupnostih (tako na primer v kulturni). Pomembnejše od sklepanja o resoluciji se zdi odločitev, ki so jo na predhodnih se- jah predložile skupščine aM pa izvršilni odbori interesnih skupnosti, da se medsebojno solidarnostno sporazumejo o valorizaciji porabe v posa- meznih interesnih skupnostih. Gre namreč za to, da bi v letošnjem letu spričo potreb dobile več sredstev itaobraže- valm skupnost, skupnost oft- roškega varstva, socialnega skrbstva in zdravstvenega vai". stva. Daslravno je v skupno- sti za telesino kulturo in kul- turo veliko problemov, veli- ko potreb in zahtev, so ven- darle delegati in skupščine s tega pKidročja razumeli večjo potrebo prej naštetih korisbniikotv skojpne porabe, J. KRAŠOVEC Prostor za naroru.kov nasloT: 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 4 — 27. januar 1977 SLOVENSKE KONJICE OCENA NA SEJI KONFERENCE ZKS Ko so delegati občinske konference ZKS v Sloven- skih Konjicah (sestali so se v torek), ocenjevali samo- upravno organiziranost v TOZD, SIS in KS v konji- Ski občini so bili v oceni enotni, pa tudi kritični. V akcijo za samoupravne odnose so v konjiški občini pristopili organizirano pri obravnavanju osnutka zako- na o združenem delu, pri- zadevanja za stabilizacijo v kadrovske p>oIitike pa so Be lotili v vsaki osnovni orga- nizaciji sindikata in osnov- ni organizaciji Zveze komu- nistov. Ker je v konjiški občini veliko gospodarskih organi- zacij razdrobljenih so neka- teri integracijski procesi po- tekali prepočasi, kar pa se odraža v gospodarskih rezul- tatih in socialni varnosti za- poslenih. Nekatere TOZD še tudi ne odločajo o vseh samouprav- nih pravicah, ki jih določa zakon, na primer pravice iz delovnih razmerij se ureja- jo preko skupnega organa na ravni delovne organiza- cije, kar pa je v nasprotju z veljavno zakonodajo. Se vedno pa tudi ni za- dovoljivo obveščanje delav- cev, ker se važne informa- cije še vedno zadržujejo v vodstveni sredini. Tudi po- vezovanje gosiKKiarstva z drugimi družbenimi dejav- nostmi bo moralo bolj za- živeti — tako so menili na včerajšnji seji komunisti konjiške občine in za ures- ničevanje sprejetih nalog do- ločili mesec dni. V tem ča- su bodo organizirali semi- nar, kjer se bodo komunisti podrobneje seznanili z za- konom o združenem delu in delegatskih odnosih v or- ganizacijah združenega dela. V zelo razvejanem politič- nem življenju v konjiški ob- čini je bila tudi ocena o uresniče\"anju sklepov 5. se- je CK ZKS pozitivna. V ob- čini je bilo v preteklem le- tu sprejetih v ZK 74 novih članov. Z. STOPAR ŠMARJE PRI JELŠAH NA SEJi SKUPŠČINE VEČ O SKUPNI PORABI Resolucija o izvajanju družbenega plana razvoja v občini Šmarje pri Jelšah, ki je že kakšen mesec dni med občani, četudi le še kot os- nutek, v torek na seji zborov skupščine v Rogaški Slatini vendarle ni naletela na tak- šen odmev, kakršnega bi pri- čakovali. Razen dveh dele- gatskih dopolnil je šla mi- rne- več ali manj neopazno, četudi bi ji delegati morali posvetiti več pozornosti. Precej več pozornosti so na sejii delegati posvetili splošni in skupni porabi ter podra- žitvi vode. Presežni dinar (podražitev naj bi bila 2,00 dinarja pri kubičnem metru vode) naj bi uporabili za modernizacijo vodovodnega omrežja v Rogaški Slatini, Rogatcu in Kostrivnici. Spregovorili so tudi o prob- lemu pekarne. Delegati so bi- li zadovoljni z odgovorom, da bodiO s pekarno začeli le- tos, nekoliko manj zadovolji- vo pa je dejstvo, da obrt v šmarski občini še vedno ni- ma, kljub vsem naporom ob- činske skupščine, tistega me- sta, ki mu gre. Poleg premoženjsko prav- nih zadev in nekaterih dru- gih splošnih vprašanj so se delegati vseh zborov soglas- no odločili, da podelijo svo- jemu občanu Tonetu Vidmar- ju-Luki, legendarnemu ko- mandantu XIV. udarne divi- zije in narodnemu heroju na- ziv petega častnega občana šmarske občine. Odločitev so delegati sprejeli s ploska- njem. MILENKO STRAŠEK PRED KONGRE- SOM ZK: PREOBRAZBA Letošnje leto je še po- sebej zahtevno za Zvezo komimistov. Predkongres- no obdobje bodo morale organizacije ZK usmeriti v delovanje za i>oživitev akcijske in idejno politič- ne aktivnosti na vseh rav- neh ter mnogostransko, je dejal JANEZ ZAHRAST- NIK, sekretar medobčin- skega sveta ZKS Celje, ko so pred dnevi na seji se- kretariata obravnavali na- loge organizacij ZK. CELJE DANES OBRAČUN Uspešno izpeljan referen- dimi za drugi samoprispevek bodo danes ocenili na seji predsedstva občinske konfe- rence SZDL v Celju. Na seji bodo tudi člani občinskega štaba za pripravo in izvedbo referenduma ter predsedniki štabov v krajevnih skupno- stih. Ocena bo posegla na področje učinkovitosti front- nega pristopa v izvedbi ce- lotne akcije in deleža, ki so gd pri tem opravili poverje- niki socialistične zveze. Pred- sedstvo ne bo šlo mimo za- htev in predlogov občanov, pa tudi mimo kritike, ki je b:la izrečena na sestankih pred referendumom. Osrednja smer politične ocene na seji predsedstva pa bo slejkoprej dogovor o do- sledni izvedbi referendum- skega programa. Najboljšim krajevnim skup- nostim, ki so v tekmovanju prednjačile, pa bodo podehli posebna priznanja. . SREČKO KOJC Sedela sva v SIP-ovi go- vorilnici in najin pogovor je v rednih presledkih sekal oster zven velikih kladiv. Težko sem ga pre- pričal^ da je pripovedoval o sebi. In ko je beseda vendarle stekla, je Sreč- ko Kojc mnogo več kot o sebi govoril o dejav- nosti organizacije, ki ji je posvetil večino svojega prostega časa — krajevne organizacije Rdečega kri- Sa Šempeter. »Rodil sem se v vasici Tlake pri Rogatcu in tu preživel mladost, že zelo zgodaj mi je umrla mati, oče se je kmalu spet po- ročil in srečne mladosti je bilo ob slabi mačehi konec« Med vojno so ga mobi- lizirali, pa je že po nekaj mesecih pobegnil in se pridružil partizanom. Tri leta po osvoboditvi je pri- šel iz vojske in se zapo- slil v Gradisu, a od tod kmalu prešel v SIP, kjer dela še danes. »Vseskozi sem bil družbenopolitično aktiven. V sindikatu, organih upravljanja, krajevnih or- ganizacijah, SZDL, vendar sem največ časa in dela posvetil humanemu po- slanstvu organizacije Rde- čega križa. Brez družbe- nopolitičnega dela ne mo- rem. Človekovo življenje je brez boja za ideale in brez aktivnega soustvar- janja časa v katerem ži- vimo, prazno in nepo- membno.« Organizacijo Rdečega kriza je Srečko Kojc spo- znal, ko je postal krvo- dajalec. »Krvodajalstvo je najbolj humano dejanje. To sem spoznal kaj kma- lu. Ko sem nekoč videl prometno nesrečo in iz- vedel, koliko krvi je po- nesrečenec potreboval, da je preživel, sem tudi sam postal krvodajalec. Kri sem daroval sedemindvaj- setkrat, nato pa sem žal zbolel in krvi ne morem več dajati. Ob tem mi je hudo. še zlasti, kadar ob akcijah vidim tovariše, ki z veseljem legajo na stol in dajejo najdragocenejše, kar imajo — svojo kri. Takrat mi je pogosto ne- rodno. Toda, tako pač je; precej krvi sem daroval. Ko bi je vsak državljan toliko, je nikoli ne bi primanjkovalo.. .« Pred leti je bilo krvo- dajalstvo v Šempetru na dokaj nizki ravni. Potem pa so v organizaciji, ki jo je tedaj vodil Srečko Kojc, sklenili, da je po- trebno doseči premik na bolje. To jim je tudi uspelo. Predvsem po za- slugi delovnih organizacij v kraju, ki so pokazale dovolj razumevanja in se- veda z izjemno aktivnost- jo vseh odbornikov in krajevnih aktivistov, ki so v krajanih vzbudili do- OBRAZI . volj interesa in visoko stopnjo zavesti. »Malo je organizacij Rdečega križa v občini, ki bi se lahko pohvalile s takšnimi dosežki, kot naša. Na vsaki krvodajal- ski akciji imamo skoraj sto krvodajalcev, izredno so uspešne akcije zbira- nja oblačil, starega papir- ja in podobno, še pose- bej pa se ponašamo z našo skrbjo za ostarele krajane, nad katerimi bdi- mo. Takšno delo zahteva ogromno časa, dobre vo- lje, zagnanosti in tudi lastnih žrtev. Toda ostaja globoka in čudovita za- vest, da smo pomagali soljudem. To pa je tudi največ, kar človek lahko doseže.« ........ ASTmEJCJC OBMOČJE: POENOTENE DAVŠČINE Svet osmih občin se seli v Mozirje Včerajšnja seja sveta osmih občin celjskega ob- močja, ki je bila v La- škem, tokrat še pod pred- sedstvom laškega župana RUDIJA GROSARJA— ta predaja zdaj območno taktirko mozirski občini je pomembna vsaj zaradi dveh obravnavanila vpra- šanj: usklajevanje davčne politike v letošnjem letu in delovanje samoupravne interesne skupnosti na preskrbovalnem območju Elektro Celje. Letos bodo dokončno uskladili davčne obvez- nosti davkoplačevalcev na vsem celjskem območju. Dogovorili so se, da naj bi v vseh občinah letos občani plačevali davek iz kmetijstva po enotnih stopnjah od 12 do 40 od- stotkov, odvisno od sku- pine v katero je razvršče- no zemljišče. Enotne pa bi bile tudi davčne olaj- šave, ki se zdaj razširja- jo še na strojne skupno- sti in na kooperacijo. Gozdni posestniki bodo plačevali davek po stop- nji od 20 do 25 odstotkov glede na različne cene le- sa na panju, določenega za posek. Obdavčen pa bo le les za prodajo, dočim les za domačo uporabo tudi letos ne bo obdav- čen. Letos naj bi bilo tudi konec nezadovoljstvu med obrtniki, ki so do- slej plačevali v posamez- nih občinah dokaj različ- ne davke. Zdaj uvajajo enotne stopnje davka iz obrtnih in drugih gospo- darskih dejavnosti in in- telektualnih storitev z na- raščajočo stopnjo od 26 do 51 odstotkov od os- nov, ki presegajo doho- dek, ki se šteje za oseb- ni dohodek. Občani, ki pa jim ta dohodek ni gla- vna pridobitev, bodo pla- čevali davek po enotni stopnji 30 "/o. Zbiralci od- padnega materiala na do- hodek iz te dej a-vnosti ne bodo plačevali nikakršne- ga davka. Poenotenje davkov na vsem območju pa bo tu- di pocenilo delo davčnih uprav poleg tega. da bo- sta dva soseda v dveh občinah enako obdavčena. BOJAN VOLK VPRAŠANIH JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ J02E JAN, PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBCINE ŽALEC Tovariš Jan! Ob zadnjih primerih onesnaževanja okolja so občani vaše občine ostro reagirali, med dru- gim t;idi s protestnim zborom in pohodom Ob tem pa v kuloarjih vse pogosteje slišimo pripombe, češ, na eni strani protestirajo, na drugi pa sami ne naredijo dovolj, da ne bi onesnaževali drugih občm. Slišimo tudi pripombe, da bi z enako pravico protestirali Ce- ljani v Žalcu zaradi nerešenega vprašanja levške ka- nalizacije, pa Laščani v Celju itd. Vse skupaj je n- deti že skoraj kot tista pravljica: »dedek babico, babi- ca miško, miška repo, Ln vlekli so, vlekli...« Sprašujemo, kaj ste v občini naredili za čistejše okolje? ICako in kdaj boste rešili vprašanja virov cne- snaževanja, ki ogrožajo celjsko občino in kakšen je program ekološke dejavnosti v vaši občini? Za odgovo- re že vnaprej hvala. Novinar Branko Stamejčič ZK V ŽALCU ZE PRIPRAVE DO PROSLAVE STO ČLANOV v žalski oboJni so se pra- vočasno lotili vseh priprajv na proslave štiridesete oblet- nice ustanovitve Komunistič- ne partije Slovenije in pri. hoda Tita na čelo jugoslovan- ske partije. Petnajst članski odbor že dober mesec pri. pravlja osnove programa pro- slav. Te bodo v vseh več- jih krajih žalske občine, to. rej na Vranskem, Polzeli, v Preboldu, Šempetru, Žalcu, Grižah in Libojah. Vsem tem proslavam pa bo pred dne- vom mladosti sledila še oc. rednja občinska proslava in akademija, ki bo v Žalcu. Po- seben poudarek v pripravah na proslave v občimi dajejio predvsem proslavam v starih revolucionarnih krajih Pre. boldu, Libojah in Grižah, kjer je bilo predvojno delo- vanje komunistične partije še posebej močno. V planu so si zadali vrsto nalog. Med drugim tudi kre- pitev članstva. V osnovnih organizacijah že teče eviden. tiranje kandidatov, saj so si zadaH cilj, da bi ob osrednji proslavi v Žalcu v članstvo sprejeli vsaj 100 novih ko- munistov. Poseben pomen da. jejo tudi vrsti akcij, s kate- rimi naj bi preuredih znano predvojno sestajališče komu- nistov — šmigliOvo zidanico — v muzej. Tu naj bi bila v bodoče stalna razstava sta- rih partijskih dokumentov. Tudi priprave kakovostnih kulturnih programov ne zar ostajajo, še posebej pa je v teh pripravah aktivna žalska mladina. sb PROSLAVE V ŽALCU 10 BO VEČJIH Izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL Žalec je pred koncem leta pripravil in sprejel program vseh proslav in večjih prire- ditev v žalski občini, v pro- gramu so zajeli deset osred- njih proslav v občini letos, poleg tega pa so opozorili še na druge pomembne oblet- nice in dogodke, ki se jih bomo letos spomnili in jih počastili. Program proslav, ki so ga poslali vsem krajevnim kon- ferencam SZDL v obravna. vo, ima za cilj bolj koordi- nirano, skladno in pravočas- no pripravo proslav. Zaradi pravočasnosti pri delu in pri- pravah se letos nadejajo v občini bolje pripravljenih in bolj kakovostnih proslav. Osrednje proslave v občini bodo ob slovenskem kultur- nem prazniku, dnevu žena, obletnici ustanovitve OF in prvem maju, dnevu mlado- sti, dnevu samoupravljalcev, dnevu borca in občinskem prazniku, dnevu vstaje, praz- niku republike ter dnevu ju- goslovanske ljudske armade. Kot lani, pa bodo tudi letos pripravili teden kom.unista, ki bo v mesecu oktobru. Ob programu proslav in praznovanj so razdelili že tudi vse zadolžitve in jim dodali politične opredelitve vsebine, ki riaj bi jo dolo- čena proslava imela. v občini pričakujejo, da bodo krajevne skupnosti na osnovi tega programa, ki za- jema le najpomembnejše praznike in prireditve, po lastni pobudi program še dopohiile, v pripravah pra- znovanj pa zagotovile večjo enotnost sodelovanja in kar najbolj množično udeležbo, ki je zlasti v zadnjih letih Ziatajila.BRANKO STAMEJČIO MLADI V ŠENTJURJU NAJBOLJŠE IŠČEJO Predsedstvo Občinske konferen- ce ZSMS Šentjur je razpisalo ak- cijo za najboljšo osnovno organi- zacijo v krajevni skupnosti in delovni organizaciji. Priložili so tudi poseben točkovnik, po kate- rem bodo ugotavljali ln ocenjeva- li aktivnost in uspelie mladih. Na občinski konferenci pa bodo še sestavili poseben odbor, ki .se bo sproti prepričeval o delu in us- pešnosti posameznih osnovnih or- ganizacij. Akcija bo stekla že s 1. februarjem, končala pa se bo oh dnevu mladosti — Z."?, maju. I Najboljše tri osnovne organizaci- je bodo namreč na ta dan pre- jele priznanje občinske konferen- ce. S tem pa ne želijo, da W delo mladih presahnilo. Nasprot- no! Postati mora vzpodbuda za nadaljnje delo vseh osnovnih or- ganizacij, saj je dan priznanja tesno povezan z rojstnim dnem tovariša Tita. Poživitev dela mla- dih ob vzpodbujeni akciji naj hi se nanašala na praznovanje 40-letnicc ustanovitve kongresa KP Slovenije, 40-letnire prihoda to- variša Tita na čelo KP Jugoslavi- je in praznovanju rojstnega dne tovariša Tite. M. P. §t„ 4 — 27. januar 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 OBMOČJE: ZA VEČJO POVEZA- NOST MLADIH Zadnji, razširjena seja medobčinskega sveta Zve- ze socialistične mladine za celjsko regijo je bila namenjena predvsem or- ganiziranju koordinacij- skih odboroTr družbenih organizacij in društev pri občinskih konferencah mla dinske organizacije. Analiza o uresničevanju sklepov devetega kongre- sa ZSMS je namreč opo- zorila, da občinske mla- dinske organizacije bele- žijo najslabše uspehe prav na področju vklju- čevanja in združev£inja ti- stih družbenih organizacij in društev, ki imajo med Člani večje število mladih. Splošna je ugotovitev, da te družbene organizacije in društva še niso postali resnično kolektivni člani enotne mladinske orgsmi- zaoije. Ta stališča niso povsem zajeta niti v orga nizacijskem smislu, saj so redki koordinaoijsld sveti ali konference, ki združu- jejo delegate družbenih organizacij in društev, pa čeprav imajo družbene or- ganizacije in društva odpr- ta delegatska mesta v vseh občinskih konferen- cah. Rezultati prizadevanj ob- činskih organizacij se si- cer v nekaterih primerih že kažejo, vendar gre pre- težno za tesnejše akcijske stike, ne pa tudi za pro- gramsko povezanost. še vse premalo pa so zaživeli stiki s kulturnimi in telesnokultumiml orga- nizacij ."imi. četudi so naj- bolj množične in imajo v svojih vrstah predvsem mlade. Le-te org^izacije vse prepočasi sprejemajo bistvo kolektivnega član- stva. Kot osnovni problem v delu s temi organizaci- jami pa se kaže njihova zaprtost in zato izključeva- nje vsakega širšega druž- benega interesa. Naslednji pa je kadrov- ski problem, ki je v ne- strokovnem vodenju orga- nizacij pa tudi v tem, da so vodstveni kadri one- mogočali priliv novih, mlajših ljudi in zato da- nes v resnici ni dovolj usposobljenih ljudi mlaj- ših in srednjih let, Id bi lahko uspešno prijeli za krmilo, D.-VRKO NARAGLAV BEG OD SAMOUPRAVE nMAV D'NARCEV — MAL' MUZ'KE« Težko se sprijaznimo z mi- slijo, da se ljudje odrekajo samoupravnemu urejanju naj- bolj vsakdanjih vprašanj za katere so živo in najbolj ne- posredno zainteresirani, In vendar, zdi se, kot bi bilo tako. Problem najbrž niti ni specifičen in omejen zgolj na naše razmere in okolje, dosti bolje ni na širšem pro- storu. A, je prav zato po- učen, V Celju je 813 stanovanj- skih hiš, ki imajo pogoje za oblikovanje hišne samoupra- ve. V 217 zgradbah nimajo hišnih svetov, torej je dob- ra četrtina brez skupnega up- ravljanja, namesto njih uprav- lja »komesar«. V samoup- ravni stanovanjski skupnosti vedo povedati, da je v obči- ni formalno 596 hišnih sve- tov, med njimi je le malo taksnih, kjer dobro delajo, največ jih je, ki prepuščajo delo le predsedniku, tuintam -blagajniku. Baje lani niti en zbor stanovalcev ni bil sklep- čen. Vprašati se moramo, za- kaj je temu tako? Eni pravijo, da hi.šni sveti nimajo neposrednega vpliva na večji del stanarine Na voljo so jim sredstva za te- koče vzdržev£inje, ta pa zne- sejo letno okoli 1,850.000 di- narjev oziroma 11 odstotkov letno zbranih stanarin v vi- šini 17 in pol milijonov di- narjev, ob p>oprečni stanari- ni 209,60 din mesečno. Mo- rala pada pri stanovalcih, pravijo, saj s temi sredstvi ne morejo pokriti niti naj- nujnejših vzdrževalnih del. Drugi stanovalci, vedo po- vedati, da je brezupno hoditi na »stanovanjsko podjetje«, kjer najpogosteje slišijo le take besede in odgovore: ne morete, nimate denarja, ni po odloku. Ce pa naletite na odgovor: dobite si obrtnika, potem je to že dober znak, da se bo nekaj le dalo ure- diti. Odnos do istega vprašanja sta si preveč vsaksebi, da bi se zbližala, sčasoma, sama po sebi. Potrebna bo širša družbeno politična akcija, ki mora izmeriti do kje je v družbene normative vtkana spodbujenosC stanovalčevega interesa. Tega, pravijo, zdaj ni dovolj, zato »pada morala«, stanovalci se »branijo 11 od- stotne samouprave« in če po- 1^ tega še ni prizadevanj, da bi vsaj v danih razmerah razvili najneposrednejšo ob- liko temeljne samouprave, ni- ti ni pričakovati kaj več. Zdaj smo na tem, da bomo za stanarino odšteli mesečno skorajda tretjino več. Koliko bo namenjeno tekočemu, in- vesticijskemu vzdrževanju, s čemer utemeljujemo podra- žitev stanarine. Po ključu kot doslej? Potem bo za tekoče vzdrževanje letno na stano- vanje več okoli 276 din, kar je približno toliko, kolikor stanovalec plača za »najmanj, ši poseg v vodovodno inštala- cijo«. Teh pa ni malo In tu- di edini posegi niso. Smemo zato pričakovati povečan in- teres v stanovanjski samo- upravi? Ostane nam upanje, vprašanje pa je, če je to dovolj. BOJAN VOLK ZIDANI MOST! ^ ^ ^ RAZGOVOR S POVELJNIKOM OBČINSKEGA ŠTABA v prejšnj številki smo poročali o plazu, ki je 14. januai-ja zvečer zasul cesto iz Zida- nega mosta proti Hrastniku, ogrozil stanovaiijslci objekt in poškodoval nekaj avtomobilov. Kdko so se lotili odstranjevanja posledic sanacije terena je v razgovoru razložil poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito JOŽE KOS N. TEDNIK: Pred dvema mesecema, ste bili imenova- ni za poveljnika občinskega štaba civilne zaščite. Najbrž ste med prvimi, ki so bili tako hitro postavljeni pred konkretno nalogo. Poročali smo o plazu v Zidanem mo- stu. Kako ste ukrepali v ob- činskem štabu? JOŽE KOS: Najprej je treba povedati, da so hitro in učinkovito ukrepali v kra- jevni skupnosti sami in ni- so čakali na odločitve ob- činskega štaba. Krajevni štab je takoj ukrenil kar je bUo v njegovi moči za varnost ljudi v ogroženi stavbi in za reševanje premoženja ob- čanov, predvsem poškodova- nih in ogroženih avtomobi- lov. Informirali so tudi naš štab, milico, cestno podjetje in druge. No, mi v občin- skem štabu smo se tako zbrali In obvestili tudi naj- odgovornejše v občinski sku- pščini. Naši ukrepi so bili: Stopili smo v stik s cestnim podjetjem Ljubljana, repub- liško skupnostjo za ceste. To je bilo še v isti noči. Zgodaj zijutraj so začeli odstranjeva- ti skale za ceste, pri tem je delavcem cestnega podjetja izdatno pomagal nakladalec laškega TIMA, N. TEDNIK: Slišati je tudi drugačna mnenja, češ, cesta ni bila dovolj hitro odprta? JOŽE KOS: To seveda go- vorijo ljudje, ki premalo pre- mislijo preden začno kritizi- rati. Plaz je nastal v času ko je vreme ustvarilo, pogo- je za to. Morda so bom- bardiranja, EKjtresi pred ča- som tudi doprinesli svoje, da so se razrahljale skale in ob tej moči in s pomočjo nočnih zmrzali sprožile v plaz. Kdo je lahko zagotovil, da je plaz 14. januarja bil tudi dokončen? Ce je že mogoče spregle- dati prešibko kontrolo tere- na ob cesti in železnici pred tem dogodkom, bi verjetno težko zagovarjali žrtve po- tem, ko smo vsi skupaj že bUi opozorjeni. Pravzaprav je na tem mestu sploh po- trebna posebna previdnost vse do takrat, ko bo teren temeljito preiskan in ko bo- do izpeljani vse varnostni ukrepi. Morda bo celo treba umetno sprožiti labilne skale in sloje, da bi to območje spet lahko proglasili za var- no. No in ti ukrepi, ki naj zagotovijo odstranitev ne- varnosti v prihodnje, so na- ša skupna predstoječa nalo- ga. Potrebno je najprej izvr- šiti geološki posnetek terena, kar bo skrb slovenske skup- nosti za ceste. Tako lahko računamo, da bodo dela pri dokončni sanaciji v najbolj- ših vremenskih razmerah trajala vsaj še mesec dni. V tem času pa potekajo tudi vse potrebne zaščitne mere za stanovalce ogroženega de- la Zidanega mosta, J. K. P^UŽBE^A SAMOZAŠČIT/i ^^^^^^^ Bilo je nekaj let po voj- ni. O eni od stranskih cest je »iznajdljiv« držav- ljan enostavno razbil be- tonske stebriče in iz njih potegnil tračnice za indu- strijsko železnico, ki so bile vgrajene kot varnost- na ograja ob cesti. Ko je državljan bil pripeljan pred sodišče, je naredil nedolžen obraz in razlo- žil svoje dejanje s tem, da je pač mislil, kako bo ni prekršek (oziroma greh) ket* je tako in ta- ko vse naše. Včasih nam pridejo pred oči časopisna poro- čila, iz katerih zvemo, ka- ko so ponekxxi kradli kot srake. Človeku se kar čud- no zdi, da je s temi »za- sebnimi razlaščevalci« šlo vse. kar ni bilo pri varjeno ali čvrsto pribito. Kaže, da Je naša šibka točka kontrola. Ce že storilec ni prijet pri de- janju, bi vsaj ne smeli preteči dnevi in tedni, pre- den kdio opazi, da nekaj manjka. Pri gradnji »Slovenike<( so poleg cementa, apna, železa, ^orodja in podob, nega »izpareli« celo manj- ši stroji. Gradbišča so sploh najbolj nezavarova na. Po stavbiščih se spre- hajajo ljudje, ki tam ni- majo kaj iskati. Najbrž Je največ kriv sistem or- ganizacije gradbišč sam, Piše JO ureja Jure Krašovec (19| ki otežuje učinkovitejšo kontrolo. Graditelji vedo povedati, da so se celo pri gradnji enodružinskih hiš zvrstili malone vsi delavci manjšega gradbe- nega podjetja. Kako težko je ob taki »ferkventnosti« imeti nadaor, je očitno! Tam, kjer dnevno porabijo na stotine vreč cementa,. kjer v zidovje vgradijo na tisoče opek, tam bi bila kontrola tem bolj potreb- na, kajti v nepreglednem kupu materiala ne opaziš, če zmanjka manjša koli- čina. Malomarnost od vr- ha navzdol je kriva, da zgine po različnih kanalih v bistvu veliko gradbene- ga materiala in orotlja. Vsak načrt pa vsebuje na- tančen predračim potreb, nega materiala. Ce je tre- ba med gradnjo pripeljati še na tisoče opek, na de- setine vreč cementa, je Jasno, da odgovoren ni prepričan, da je bilo iz centralnega skladišča do- stavljeno dovolj materiala, če dovoljuje naknadne do., stave. Praktično vzeto, lahko kje stoji zasebna hiša, zgrajena v glavnem z ukradenim materialom. Potlej se pa čudimo, za- kaj so cene gradenj tako visoke, zakaj Je pri nas kvadratni meter stano- vanjske ali poslovne po- vršine med najvišjimi v Evropi? POGLEJMO V SVET OB TRAGIČNI SMRTI predsednika ZIS Džema- la Bijedioa, njegove žene in sodelavcev so predsedniku Titu, zvememu izvršnemu svetu in Jugoslaviji izrekli sožalje mnogi predsedniki tujih dežel in vlad; mnogi pa so se vpisah v knjige žalosti po naših ambasadah v tujini. — Avstrijska vlada je kljub nasprotovanju sivojih držav<]janav Slovencev sprejela sklep o sosvetih, to je o organih, ki naj bi nadomeistili dosedanji vlad- ni komite za stike z manjšino; to bo le nwa posoda, politika v njej pa stara. Za nameček pa so te dnd za- prli tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa VVarascha. — V Ljubljani je bil seminar naše mladine In mladinakih komitejev nordijskih dežel; posvečen je bil samoupravljanju pri nas. — Tuji plačanci so spet poskušali »zavzeti« eno od afriških držav: ianeaiada so se spustili na, letališče v Beninu (nekdanji Dahomej) z namemom, da prodro v mesto in pobijejo vlado. To pa se jim ni posrečilo; predsednik Banina Kereku jih je prehitel. — Egipt so pretrasii krvavi nemiri; povsod je bila podražitev nekaterih življenjskih potreb- ščin, pravi vzrok pa hvide gospodarske težave, ki pa pestijo predvsem revne državljane, — Podpredsednik ZIS in zvezsni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je na obisku v Etiopiji, predsednik Tito pa je uspešno zaključiiil obisk v Libiji. LIBIJA (2,3 mlijone prebivalcev, 1,759.450 kv. km) je puščavska dežela, bogata z nafto in z odloč- nostjo ljudstva ter njenih mladih voditeljev. Neodvi- snost je dosegla 1950. leta., ko je bila ustanovljena kra- ljevina, od katere pa ljudje niso ničesar imel;, še leta 1960 je dohodek po prebivalcu znašal samo 135 dolar- jev, toida že 1964. leta odkrijejo nafto in zemeljski plin. Pet let kasneje prevzamejo usodo Libije v roke mladi oficirji z Gadafijem na čelu. Gadafiju je bilo takrat 38 let. Zdaj je Libija pomembna dežela v arabskem svetu, v Sredozemlju in med neuvrščenimi državami. Prav o teh vprašanjih in o medsebojnih stikih je tekla beseda med Titom in njegovim gostiteljem. V Libiji dela zdaj okodi 4iO naših podjetij na projektih, vred- nih okoli 750 milijionov dolarjev. Predsednika Tita so sprejeli kot starega znanca in prijatelja ter kot tnega od utemeljiteljev politike neuvrščenosti. ic JIMMY CARTER (39. ameriški predsednik, de- mokrat, južnjak in za zdaj še svetovna uganka) je 20. januarja prevzed oblast v Beli hiši. S tem- je sedel za krmilo, kjer lahko stori mnogo dobrega ali slabe- ga. V predvolilnem boju je obljubljal, da bo zmanjšal ameriški vojaški proračun in s tem tudi oboroževanje v sved-u, da bo ukrotil dom-ačo inflacijo m brezposei- nosit, da bo tesno sodeloval z zavezniki (predvsean z Zahodno Evropo in Japonsko), da bo odločnejši s Sovjetsko zvezo in pozomejši do dož&l v razvoju. Ob prevzemu dolžnosti pa se njegovi poudarki že spremi- njajo, čeprav je še previdno splošen; počalcati bo tre- ba, da se iz besed izcimijo dejanja. Sovjetska z^/eza pričakuje in žeh živahnejše sodelova.nje z ZDA, Zvez- na republika Nemčija in Velika Britanija kažeta vab- ljivo prijateljiski izraz, Francija previdno premišljuje, Italija pa išče možnosti, kako naj tudi z mednarod- nim sodelovanjem reši gospodarsko krizo doma. Ford se je poslovil od visokega položaja, po-ej pa je še tele- foniral Brežnjevu; Kissinger pa zbira svojo dokumen- tacijo, da bo lahko napisal zanimivo knjigo, s katero bo veliko zaslužil. Predsednik Tito je poslal Jimmyju Oarterju prijateljsko čestitko z najboljšimi željami za uspešno delo. ŽALSKI SINDIKAT SEJE STROKOVNIH ODBOROV V žalski občina so se v po- nedeljek pričele prve seje ob- činskih odborov strokovnih sindikatov, na katerih bodo polfg ocen svojega dela v nxiXiulem obdobju zastavili tudi nove letne načrte. V po- nedeljek se je že sestal ob- činski odbor sindikata delav- cev kovinske industrije, zad- nja seja pa bo v začetku febiuarja, ko se bo sestal ob- čiiiSki odbor sindikata delav- cev v upravi, pravosodju m družbenopolitičnih dejavno- stih. V tem času se bo zvr- sti .'o kai 10 sej, na katerih bodo of f-nili svoje uspehe pri razvij^iTiju samoupravljanja, pri iz\-ajanju družbenoeko- r<.»msfce pohtilce in na pod- ročju organiziranosti sindika- tov. Na teh »»jah pa bodo spre- jeli tudi nadvse pomembne letne načrte dela, ki l)odo celoletna o»niova za sindikal- no detlo na področju razvija- nja delegatskih odnosov, de- la delavske kontrole, živ Ijenjskih in delovnih razmer delavcev, varstva pri delu, in- ventivne dejavnosti, izobra- ževanja, kadrovske politike, samozaščite, obveščanja In šix)rta ter rekreacije. Seje oboinfikaii odborov žalskih sindikatov ao tUtU os- nova za pripravo letne skrip- ščine Zveze sindikatov v žal- ski občiind. S. B. CELJE: TURISTIČ-' NA SRBIJA Po dogovoru med Turisitač. nim diTJštvom, Celjsko turi- stično zvaao in Turistično m'ezo Srbije bo 15. in 16, februarja letos v mestu ob Savinji več razgo\-orov, pre- davanj, predvajanj filmov, razstav fotograisij in pkikatov in še kaj, da hi tako kar naj. boliji^ predstavili našim lju- dem turistično Srt>ijiO. CENTER ZA MLADINSKI TURIZEM IN ZBOR SMUČARSKIH UČITELJEV CELJE prirejata PETDNEVNI SMUČARSKI TEČAJ na GOLTEH. in sicer od 31. 1. do 4. 2. 1977. Vse informacije dobite v poslovalnied Centra za mladinski turizem, Kocenova 2, Celje, tel. 22-664. 4 stran NOVI TEDNIK Št. 4 — 27. januar 1977 CELJE DRAŽJA STREHA Prvega marca bodo, če se morda stvar ne bo pomaknila v april, stanovalci v družbe- nih stanovanjih dražje pla. čevali streho nad glavo. V samoupravni slanovanj.ski skupnosti v Celju pripravlja- jo te dni izračune za predlog podražitve stanarin v po- prečju za 30 odst. in hkrati tudi zboljšanje sistema sub- vencioniranja stanarin za družine s šibkejšim gmotnim položa,jem. Zdaj tako kaže, da se bodo stanarine v z-grad. bah, ki imajo vgrajeno cent- ralno kurjavo povečale za okoli :i5 odst., v /gralnii!lnice, ki svoje delo do- bro in vestno opravlja. MILENKO STR.\ŠEK ŠENTJUR DENAR ZA PROGRAM Tudi šentjurska obč::na je pristopila k družbenemu do. gcn^oi-u o enotnih izliodiščih za financiranje programov krajevnih skupnosti, oalroma za sprejemanje ustreznih spo- razumov v občinah celjske regije. Krepitev materialne osno- ve kraje^^nih skupnosti je po- goj za uveljavljanje njihove- ga ustavnega položaja, zato si bodo prizadevali za celovi- to razreševanje teh vprašanj. Zaradi skupnih interesov de- lovnih ljudi in občanov, je torej potrebno sprejeti enot- na izhodišča za financiranje programov krajevnih skupno- sti. Podpisniki tega dogovora bodo tudi v prihodnje kra- jeTOim skupnostim zagotav. Ijali del proračunskih sred- stev za pokri\-anje funkcio. nalnih izdatkov in stroškov delegatskega sistejna. Prav tako bodo vztrajali, da se na- daljuje in dogradi praiksa zbiranja samoprispevkov za realizacijo programov kra- jevnih skupnosti. Po.seben po- udarek bo dan organizirano- sti in delu komunalnih inte- resnih skupniosti, v okviru katerih .se bodo morala raz- na komunalna vprašanja raz- reševati bolj organizirano in načrtno. M. P. DOBILI SMO POJASNILO K „LE ENI RESNICI" I Ker je v članku »Resnica je le ena!«, objavljenem na 3. strani 3. številke vašega tednika z dne 20. januar- ja 1977, na dveh mestih omenjeno tudi Okrožno jav- no tožilstvo ' v Celju, pošiljam sledeče sporočilo in prosim, da ga objavite .v naslednji številki: Tržna in veteirinarska inšpekcija Skupščine občine Celje sta vložili 20. maja 1976 ovadbo z dne 12. maja 1976 zoper Hmezad 2alec, TOZD Mesnina Celje, in odgovorni osebi Pečnik Albina, poslovodjo mesnice »Mesnine« Celje, in Lemut Franca, vodjo DE Proiz- vodnja pri tej temeljni organizaciji, zaradi gospodar- skih prestopkov po 3. tč. L odst. 64. čl. Zakona o ju- goslovanskih standardih in normah kakovosti proiz- vodov, ki obravnava poleg drugih kršitev, tudi pro- dajo svinjskega kareja s predebelim slojem slanine, kar je v nasprc^tju s Pravilnikom o kakovosti niesa klavne živine, i>erutnine in divjadi. Na naš poziv so nam vse tri imenovane obdolžene osebe poslale dne 23. avgusta 1976 svoja stališča do v ovadbi očitanih kršitev. Ker ta stališča oporekajo ugotovitvam inšp^torjev, je bila zade\'a vrnjena dne 21. januarja 1977 v dopolnitev obema inšpekcijama. Tako bo mogoče odločiti o zadevi šele i-hj dopolnit- vi ovadbe, o na^i odločitvi i>a bo javnost obveščena, ko bo ta sprejeta. BORIS KMET okrožni javni tožilec TRAJNE REŠITVE PIŠE: BRANKO STAMEJČIČ_ Trenutno med najbolj perečimi vprašanji gospodar- stva izstopa eno — kako iz zagate, ki so jo povzročile izgube. Problemi bodo namreč povsod tam, kjer lani nastalih izgub ne bodo zmogli sami pokriti. V tem primeru je namreč nujna sanacija temeljne ali delovne organizacije. Na nedavni seji medobčinskega sveta Zveze komu- nistov celjskega območja smo slišali zelo realne ocene trenutnega položaja. Ocene, ki ugotavljajo precejšnje nepokrite izgube v vseh občinah območja razen v ko- njiši in žalski. Te ocene sicer ne vzbujajo strahu, saj sanacija vsaj v smislu pokritja nastalih izgub ne bi smela biti problem. Nekoliko težav bo le povsod tam, kjer so sanacije lani že izvajali, pa te niso obrodile pričakovanih sadov. Podobno bo tudi z nekaterimi de- lovni77ii organizacijami, kjer že nekaj let nazaj ne morejo iz težav. Kljub temu pa vsaj po tem letošnje leto ne bo posebej izjemno. Ključ naših razmišljanj leži drugod. V vprašanju namreč, koliko so sanacije smotrno zastavljene in v kolikšni meri jamčijo uspeh. Uspeh namreč ni le v usposobitvi za trenutno normalno poslovanje. Tak uspeh je lahko le polovičen. Letos od delovnih orga- nizacij, ki bodo primorane na sanacijo, terjajo trajne rešitve. Tako je vsaj izzvenela razprava že omenjene seje medobčinskega sveta ZK, kjer so povsem jasno in od- ločno povedali, kaj je mogoče smatrati kot uspešno zastavljeno sanacijo in kaj le kot akcijo za pokri- vanje izgub. Nedvomno, prva faza vsake sanacije mora biti na- domestilo tistih sredstev, ki delovni organizaciji manj- kajo. Vprašanje pa je, kdo naj ta denar zagotovi. Os- nutek zakona o sanacijah to terja od ostalih tozdov delovne organizacije na prvem mestu. Na drugem, od poslovnih partnerjev, ki naj bi močneje kot doslej sodelovali _ pri zagotavljanju normalnejšega poslovanja delovnih organizacij, že to kaže, da vnovič dajemo prvenstvo dogovarjanju in dohodkovni povezanosti partnerjev, manj kot doslej pa golemu kreditiranju s strani poslovnih bank. Tako je tudi prav. Tej fazi sanacije rnora slediti tista prava — ugo- tavljanje krivcev in vzrokov za slab uspeh, odprava teh vzrokov in zagotovila za trajno uspešnejše poslo- vanje. Verjetno slednjega ne bo mogoče iskati zgolj v stari proizvodnji. Vse ostreje se izpostavlja nuja po novih proizvodnih programih, ob tem pa gospodarstveniki ugotavljajo, da jim raziskovalne organiazcije in skup- nosti, pa tudi strokovnjaki sami, dajejo premalo upo- rabnih rešitev in predlogov. Vse bolj torej kaže, da postaja rakova rana gospodarstva iskanje novih, bolj- ših in uspešnejših proizvodnih programov in gospodar- stveniki imajo prav, ko terjajo znanstveno pomoč. Namesto zaključka naj služijo le sklepne misli ci- tirane seje. Izgube, tako nepokrite, kot tudi tiste po- krite, pred katerimi preveč zatiskamo oči. so velike in predstavljajo resno nevarnost za socialno varnost delavcev (80 odst. plače). Kljub temu ni vzrokov za pesimizem. Odločno je treba poiskati vzroke težav (za te pretežno ugotavljajo, da so v delovnih organizacijah in njihovem obnašanju), spremeniti, kar ni v redu in odločno izvesti vse sanacijske ukrepe v smeri trajnej- ših rešitev. To pa bo mogoče le z enotno akcijo vseh družbenih dejavnikov, s smotrnim dohodkovnim po- vezovanjem in z uporabo novih proizvodnih progra- mov. Dolgoročna ekonomska krepitev, ponovimo to še enkrat, pa mora biti osnova sleherni sanaciji. Sicer ta nima pravega smisla. ŽALEC MANJ ŠTIPENDIJ NOVI KRITERIJI RAZREDČILI VRSTE V žalski občini je še minu. lo šolsko leto prejemalo šti- pendije nad 6(X) štipendistov. Ob koncu šolskega leta pa je število močno upadlo zaradi študentov, ki so študij kon- čali in učencev pokliciih šol, ki štipendije med praktičnim delom, ki je sestavni del uč. nega pi-ocesa, ne dobivajo. Štir Lstošestna jstim štipendi- stom, ki so ostali pa se je ob začetku šolskega leta piiklju. čilo 286 novih. Kot se je to prip>etilo letos po vsej re- publiki, ne za dolgo časa. Skupna komisija podpisnic družbenega dogovora o šti- pendiranju v republiiki je na- mreč sprejela vrsto novih določil in omejitev, ki so močno posegla v vrst.e štipen- distov. Določili so nove po- goje in cenzuse omejitve kot pogoj za pra.vieo do prejema- nja štipendije. Med štipendi- sti je upravičeno prišlo do razburjenja. Ne toliko zaradi novih kriterijev, čeprav bi se tudi o teh dalo še veliko razpravljati, bolj zato, ker so poane odločitve skupne komi- sije povzročvle vrsto težav občinskim . komisijam in stro- kovnim službam. Preverjanju pogojev za prejem štipendij, novim izračtmom višine šti. pendij in podobno, so logič- no sledili veliki za.ostanki pri izplačevanju štipendij. Zato so študentje — štipendisti up. ravičeno nezadovoljni z odlo- čitvami skupne komisije, ki so v mnogočem resno ogro. žile nj,ihove normalne pogoje za študij. O kriterijih le to, da se zde cenzusnl pogoji le neko- liko ostri. Za študij v sufici- tamih smereh dohodki šti- pendistov ne smejo presegati sto starih tisočakov na dm- žinskega člana in v deficitar. nih študijskih smereh dvesto starih tisočakov. Klijub očit- ni želj', da bi kar največ študentov stimulirali zs. štu- dij na smereh, ki jih bodo usposobile v strokovnjake, kakršnih naM družbi še po- sebej manjka, kar je povsem pravilno, se zde cenzusne omejitve le nekoliko preost- re. V žalski občini je tako ostalo le 425 štipendistov, kd so te dni prejeli dolgo pri. čakovane štipendije, skupaj z ostanki i?, mesecev, ko šti- pendij ni bilo. gtiipendiije ta. ko sedaj pi-ejema 317 študen- tov na srednjih in p>oklicnih šolah ter 108 študentov na višjih in visO'kih šolah. Za- radi neizpolnjevanja cenzus- nih pogojev, neizpolnjevanja pogodbeiaih obveznosti, slabe- ga uspeha in izračuna, ki je pokazal, da bi v bodoče do. bivali štipendije le v višini manj kot pet starih tisoča- kov, je v občini ostalo brez štipendij kar ^ študentov in dijakov, od tega 43 iz či. stih kmečkih družin in 92 kadrovskih štipendiistov. Medtem ko so v minulem šolskem letu za štipendije v občini potrebovaU mesečno 420 tASOč dinarjev, bodo v bodoče F>otrebo(valii le 260 ti- soč dinarjev. Iz družbenega dogovora v občini zberejo mesečno po 190.000 dinarjev, ostanek pa prispeva republi. ka iz skupnih solidaimostnih sredstev. Ob tem, ko podpiramo ak- cije, da bi v štipendijiski po- litiki le zavladal večji red, vnovič opozarjamo na pravo, časno in realno izračunava- nje cenzusnih in drugih po. gojev za dodeljevanje štipen- dij, da se neljube letošnje za. kasnitve ne bi ponavljale tu- di v bodoče. B. STAMEJČIČ TRI POMEMBNE KONJIŠKE SEJE Ta teden je minil v zna- menju treh ix)membnin konferenc — predsedstva občinske konference SZDL, občinske konference ZKS ter seje predsedstva ob- činskega sindikalnega sve- ta. Komunisti so ocenili sa. moupravno organiziranost v delovnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih organizacijah, obravnavali pa so tudi finančni načrt občinskega komiteja ZKS za tekoče leto. Na seji predsedstva ob- činskega sindikalnega sve- ta so med drugim raz- pravljali o sprejemu reso. lucije o minimalnih stan- dardih pri zaposlovanju delavcev, sklepali pa so tudi o sindikalni listi za letošnje leto. V LAŠKI »VOLNI« NIČ NOVEGA PREDOLGOTRAJNO REŠEVANJE PROBLEMA »STARI KOLEKTIV« v laški »Volni« so prepri- čam, da je položaj, v kate- rem se nahaja kolektiv, na začetku novega leta slabši, kot je bil ob koncu leta 1976. Ce pravimo, da je stagnacija v bistvu nazadovanje, rek to- liko bolj velja, kadar stagni- rajo prizadevanja za odpravo usodnih posledic. Le-temu korenin ni moč iskati zgolj v odločitvah Ln poslovanju znotraj kolektiva. Vsa tek- stilna industrija je v krizi, volnarji pa še zlasti, saj med vsemi jugoslovanskimi podjetji te vrste najdemo sa- mo eno, ki se je izmotalo brez izgube. In vendar so med podjetji s podobnimi te- žavami takšna, ki imajo či- sto rduggčno, utečeno pro- gramsko usmeritev, razvitej- šo tehnologijo in na voljo številnejše in boljše strokov- ne kadre. Vsa prizadevanja kolektiva, njegovega vodstva, občinskih in regijskih forumov ter de- javnikov, celo republiških, do sedaj še niso rodila kon- kretnih sadov. Ne samo to, da ni bil dosežen bistveni korak pri zmanjševanju iz- gube, tudi prihodnost tega kolektiva je vprašljiva, kajti nihče ni pripravljen prevzeti sanacijske zadolžitve za ves kolektiv, za njegov obstoječi proizvodni potencial; če je sploh kdo, ki bi to (v bran- ži) tudi zmogel. Parcialne re- šitve bi zagotovile socialno varnost in delo le manjšemu delu kolektiva, obetajoče po- bude in programi kolektiva, kot na primer proizvodnja tehničnih tkanin, pa v začet- ku ne bi zmogle samostojne režije. če bi občina Laško ne sto- rila komaj prve skromne ko- rake čez meje slabše razvi- tosti, če bi obetajoča, ven- dar še vedno v fazi razvoja rastoča nova industrija bila že čvrsto v sedlu, bi prob- lem gotovo rešili soHdl&rnost- no v okviru občine. Toda v tem času tega združeno delo laške občine gotovo ne zmore. Pri iskanju rešitev mine- vajo dnevi, tedni. Vsak dan je slabša zmogljivost kolek- tiva »Volne« za sanacijo. Ko pišemo, številke že ne držijo več. Kolektiv ima vedno slabšo strukturo zaposlenih 2e to je za prezaposlitev problem, da je 70 odstotkov žensk in le 30 odstotkov moških. Ponudba iz Radeč pa terja razmerje 1:1. In drugod tudi! Povprečna sta- rost 35 let se zvišuje, kajti mlajši odhajajo, ko podvo- mijo, da bo sanacija vendar- le sprejeta. Veliko je za de- lo manj zmožnih delavcev, precej invalidov. Le-ti z manj verjetnosti upajo na preza- poslitev in se, kar je normal- no, držijo tovarne, v kateri je veliko njiliovega minulega dela. In tako v »Volni« po- znavalci razmer, menjajočih se iz dneva v dan, ugotavlja- jo novo nevarnost. Ugotav- ljajo, da če ne bo zaustavljen plaz zapuščanja tovarne, bo vpriišljiva kadrovska zmog- ljivost izpeljave sanacije, če- tudi bi IMla ta na presenet- ljiv način vendarle za.gotov- Ijena. Vprašaiije, koliko kolekti- va bo kot jedro ostalo in se prebilo v boljše čase, je naj- važnejše. Toda tudi prezapos- litev je pomembna. Zal bi zvečine vsi, ki so se vklju- čili v solidarnostno akcijo prezaposlovanja, radi mlade, zdrave delavce, po možnosti kvalificirane. Sicer pa resnič- no zagretost za problem po- stavlja v dvom dejstvo, da se je prezaposlitev v Radeče zataknila pri avtobusni pro- gi, ki je baje ni moč zago- toviti. Deset malih proble- mov pa odtehta velikega. JURE KRAŠOVEC št. 4 — 27. januar 1977 NOVI TEDNIK — stran 5^ Na pobudo celjske podružnice Ljubljanske banke danes že drugič obširneje pišemo o na- voju kmečkega turizma na širokem celjskem območju. K tej problematiki sodi tudi na- slednja slika, ki nam jo je posredovalo CZP Kmečki glas v Ljubljani. In to tedaj, ko je lani v njegovi založbi izšla zanimiva knjiga pod naslovom »Počitnice na kmetih«. Posnetek S. Bernardi pa je zajel predsednika Tita na obisku pri Robanovih v Robanovem kotu. In tako je domačin, sedaj že pokojni Joža Vršnik-Roban, zaigral dragim gostom tudi na citre. Poleg njega sta še Edvard Kardelj ter Jože Deberšek. CELJSKA HORTIKULTURA IN ^^^^^j ^^^^^^^^ ^ P^J^^^^^^ilU v delovnem načrtu celjske- ga hortikulturnega društva za letos zavzema posebno mesto pomoč Posočju. Dru- štvo bo namreč organiziralo obhode svojih članov in zla- sti mladih s celjskih srednjih šol, ki bodo urejevali zelene površine in pod strokovnim vodstvom tudi sadili. Stekle pa so tudi že prve priprave na slovensko raz- stavo oziroma prireditev »Hortikultura 80«. V okviru te akcije bo posebne skrbi deležen mestni park. Dela v njem se bodo pričela že le- tos. Prva seja članov upravne- ga odbora hortikulturnega društva po rednem občnem zboru pa je veljala tudi kon- stituiranju. V odboru ni več- jih sprememb. Tako so za predsednika znova izbrali Jo- žeta Benčino, za podpredsed- nika inž. Slavka Aleša, za taj- nika Janka Prislana, blagaj- nika Mimico Volavšek in za gospodarja Karla Pokelška. Poleg tega so izvolili tudi predsednike in člane p>osa- meznih stalnih komisij. MB TURISTIČNO DRUŠTVO LUČE PETDESET LET POTREBUJEJO VEČJE G0ST8ŠČE Pol stoletja je skoraj cela doba človekovega življenja. Mnogi v tem času dosežejo življenjski oilj, posamezniki pa jo izpolnijo s pomembni- mi deli in uspehi. Toda, i>etdesetletna doba kakšnega društva pomeni do. sti več. To tudi zategadelj, ker društvo že takoj ob svo. jem nastanku razgiba druž- bo in ji daje s svojim delom nov prispevek za napredek in razivoj. Turistično di-ušivo Luče je pred kratkim počastilo 50-let- nico obstoja. Da je turizem oziroma takratni tujski pro- met važna gospodarska pano- ga, ki prinaša predvsem go. spodarsko manj razviitim kra- jem vsestranske koristi, so v našem kraju spoznali že do- sti prej kot pred peitdeseti- mi leti. Enkrat v letu 1926. pa se je nekaj naprednih Lu. čanov domenilo, da usta.novi- jo društvo, ki se je tedaj ime- novalo Tujsko-prometno in olepševalno dinistvo. Tedanjega dela ne morem podrobno opisati, ker ni na. tančnejših podatkov. Starejši Lučani vemo, da je bilo v tistih predvojnih časih že le- po število dobro urejenih sob, tudi nekaj priznanih go- stiln, ki so nudile dobro pre. skrbo. Društvo je takrat uredilo nekaj sprehajalnih poti, namestilo na razglednih točkah klopi, na tako imeno- vanih Kmdačevih prodih pa je bil urejien mali smrekov gaj, v katerem so bile mize in klopi. Najbrž pa je bila za tisti čas posebna zanimi- vost kraja, ki pa je žal danes nimamo, to je lepo, ma^lo ko. pališče z osmimi kabinami, ki je nazadnje stalo na pro. štoru, kjer je zdaj park. Čeprav o kmečkem turizmu takrat še nismo govoa-ili, je bil na Stoglejevi kmetiji že dobro vpeljan. Tujski promet je bil za ti- ste čase razgiban, zato so te- danji turistični delavci že skr. beli za razvedrilo gostov m organizirali tudi zabavne ve- čere. Vojna viihra je prekinila to delo in uničila vse, kar je bi- lo do tedaj narejeneg'a. Prva skrb po vojni je ve. Ljala obnovi porušene domo. vrne. Toda, že v poletju 1948. leta so se poja^vili pm go- stje, po večini stari obisko- valci Luč izpred vojnih dni. Tako se je turiz^sm znova pri- čel razvijati. V Lučah je zdaj zadostno število dobro urejenih sob. Največji problem pa se kaže v prehrani. Luče nujno potre- bujejo večji, sodobno urejen gostinski lokal. V kraju sta dve smučarski vlečnici. In tako se je pače[ razvijati tudi zmsfci turi. zem. Lansko aimo smo za- beležili že prve zimske go- ste. BiH so to v glavnem mlajši ljudje, ki so prišM na smučanje, iskali pa so tudi razvedrilo, zabanre in podob- no, za kar pa v našem kraju ni pKJgojev. Vse dokler ne bomo imeli gostinske^ ob. jekta. Turistično društvo Luče je v zadnjih letih dobilo več priznfuxi. Tako pokal Celjske turistične zveze, priznanja Turistične zveze Slovenije, tu- di m najlepše urejen turistič. ni kraj v Sloveniji in podob- no. Občinska konferenca SZDL v Mozirju pa nam je ix)deliila srebrni znak OF. OLGA SILJAR ŠEMPETER: TURISTI NA ZBORU Jutri, v petek, 28. t. m., bo že šestnajsti redni občni zbor turističnega dmštva Šempeter v Savinj- ski dolini. Gre za oceno dela turistične organizaci- je v minulem letu, ki se je uveljavila zlasti rim- sko nekropolo in v zad- njem času z jamo Pekel. In prav lani so odprli še nove prostore. Zato m na- ključje, da se je število obiskovalcev ln občudo- valcev te kraške lepote znatno povečalo. Občni zbor bo p^^eI^ il po običajnem dnevnem redu. Zato bodo ne le ocenili minulo delo, mar- več tudi sprejeli program za letos. Ta je obsežen zlasti na investicijskem področju. Sicer pa bodo odločali še o članih v društvenih organih in razdelili pri- znanja j^rizadevnim goji- teljem ca^etlic. MB ODPRTA SO VRATA ZA KMEČKI TURIZEM Današnji zapis o kmeč- kem turizmu je pravza- prav nadaljevanje tistega, ki smo ga začeli pred ted- nom dni. Ce smo v pr- vem opozorili predvsem na odnos kmetijskih za- družnih organizacij in še posebej celjske podružnice Ljubljanske banke do odo- bravanja posojil za razvoj kmečkega turizma, bomo danes ocenili praktična dosežke na tem področju. In tudi teh ni malo. Tudi v njih se zrcali velika skrb za pospeševanje te veje našega turističnega gospodarstva. Na vsak način pa one, ki dobiva tudi na širšem celjskem območju vse večji obseg. Zdaj se tudi po zaslugi celjske podružnice Ljub- ljanske banke odpirajo vrata kmečkega turizma rue samo v Gornji Savinj- ski dolini in na Zreškem Pohorju, marveč tudi dru- god. Prvi znanilci tega tu- ri2ana se oglašajo v šent- jurski, žalski in celjski občini. S tem pa bržčas seznam interesentov po ob- močjih ni zaključen. Sicer pa so najboljša propagan- da za to konkretni rezul- tati, uspehi, ki jih posa- mezna kmečka gospodar- stva že dosegajo v turi- zmu. Zapisali smo, da je ta zapis namenjen pregledu konkretnih rezultatov dela in prizadevanj. Pa poglej- mo, kako je s tem! V Gornji Savinjski do- lini delata složno na tem področju celjska podniž- nica Ljubljanske banke in Zgomjesavinjska kmetij- ska zadruga. Samo lani se je za naložbe v kmeč- ki turizem prijavilo dva- najst gospodarstev. V vseh primerih je šlo za adaptacijo obstoječih po- slopij pa tudi za nove gradnje. V glavnem so se kmetje že prej lotili preureditvenih del in ta- ko je šlo zdaj le za lo- gično nadaljevanje pa tu- di za zaključek investicij. Z uresničitvijo teh dva- najstih načrtov — dela so bila v glavnem končana le v enem primeru — bo na novo urejenih 174 le- žišč za ponudbo v kmeč- kem turizmu Gornje Sa- vinjske doline. To ni ma- lo! Pretežni del teh inve- sticij bo zaključen prihod- nje leto, dve med njimi pa celo 1979. leta. Po predračunski vrednosti in- vesticijskih programov bo skupna vrednost naložb 8,670.36.'i dinarjev. Tako torej v Gornji Sa- vinjski dolini lani. Glede na začetek del seveda. Na konjiškem območju nastopajo trije partnerji skupaj Poleg celjske po- družnice Ljubljanske ban- ke še kmetij.ska zadruga in obrat celjskega Gozdne- ga gospodarstva. Sicer pa je treba zapisati tudi to, da je duhovni vodja teh akcij za razširitev kmeč- kega turizma v konjiški občini, ali bolje rečeno, na Zreškem Pohorju, dipl. inž. Branko Korbar. Stega predela je celj- ska podružnica Ljubljan- ske banke lani dobila dva investicijska elaborata za naložbe v kmečki turizem. Pri obeh je šlo za pre- ureditev obstoječih objek- tov. Medtem ko bo ena investicija, ki bo dala osem ležišč, končana le- tos, bo druga z desetimi zaključena prihodnje leto. Obe skupaj bosta torej dali 18 ležišč. Celotna vre- dnost teh del pa znaša po predračunih 702.261 din. In kakšna so predvide- vanja za letos? Kot smo zapisali že prejšnji teden, so kniCtij- ske organizacije predvide- le v planih za letos na- ložbe v kmečki turizem v predračunski vrednosti 12 milijonov dinarjev. Od tega naj bi celjska po- družnica Ljubljanske ban- ke s posojilom pokrila 4,2 milijona, hranilno-kre- ditne službe pri kmetij- skih zadružnih organiza- cijah 2,4 milijona, prav tako s posojili, preosta- nek, to je 5.4 milijona di- narjev, pa odpade na kme- tovalce same. Sicer pa kaže, da bo letos na območju Gornje Savinjske doline devet- najst kandidatov za poso- jila v kmečki turizem, na Zreškem Pohorju pa tri- je. Kot rečeno, pa se bo letos krog kandidatov za posojila v kmečki turi- zem bržčas prvič razširil še na nekatera druga ob- močja oziroma občine. Ta- ko v celjski podružnici Ljubljanske banke pred- videvajo še dve naložbi v kmečki turizem v šent- jurslii občini, tri v žalski in eno (okolica Dobrne) v celjski občini. V vseh teh primerih gre samo za predvidevanja. Zato podatki niso do- končni. - Ne glede na to, smo zapisali že te, da bi opozorili, da ideja o kmeč- kem turizmu vse bolj osvaja in da je čedalje več tistih uiejenih kmeč- kih gospodarstev, ki se odločajo tudi za to . de- javnost Glede na to bodo stro- kovne službe pri kmetij- skih zadružnih organizaci- jah in seveda pri celjski podružnici Ljubljanske banke vse te prošnje ozi- roma programe investicij za kmečki turizem še pro- učili. Kot za druge pri- mere pri obravnavanju posojil, so tudi za te vr- ste denarnih pomoči po- trebni pogoji. Ne gre sa- mo za kreditno sposob- nost prosilca, marveč prav tako za urejenost njego- ve kmetije, za njegovo proizvodnjo in ne nazad- nje za ljudi, družinske člane, ki bodo delali s turisti, gosti. Toda, vrata so odprta. Lahko rečemo, da precej na široko in da se zato- rej tudi po bančni strani jasneje vidijo perspektive kmečkega turizma na šir- šem celjskem območju. Ne samo v Gornji Savinj- ski dolini, kjer je ta veja pognala pri nas korenine, marveč prav tako na Juž- nem Pohorju in po novih predvidevanjih tudi v dru- gih občinah celjske regi- je. Tudi v šentjurski, žal- ski, celjski in morda še kje. Treba se je samo od- ločiti, utemeljiti zasnovo In podobno. Sicer pa se lepe per- spektive kmečkega turiz- ma na našem območju kažejo tudi v dejstvu, da imajo vse kmetije teh in- vestitorjev lepo, da ne za- pišemo cslo odlično lego. Da 90 urejene dovozne ceste in da je do vseh možen dostop z motor- nim vozilom, avtomobi- lom. Posebna anačilnost je tudi v tem, da so kmetije urejene in da imajo vse naravne pogoje za spreho- de, izlete, planinarjenje, za smučanje v zimskem času, mnoge celo tudi za kopanje v poletnih mese- cih. Sicer pa — tudi pospe- ševanje kmečkega turizma ima svoj namen, cilj. Ak- cija teče vzporedjio s spe- cializacijo in ureditvijo kmetijske proizvodnje. Za- to pomeni tudi odločitev za kmečki turizem po- membno oživitev za kme- tijo. Vrh tega tudi ta de- javnost pomemben vir do- datnega zaslužka kmetu oziroma gospodinji, ki no- si pri tej obveznosti prav tako gotovo glavno odgo- vornost. Značilno nadalje je spo- znanje, da kmečki turi- zem približuje kmetijo ostalemu svetu, da prepre- čuje njeno izoliranost in da ji odpira vrata v svet tudi s sprejemanjem go- stov in spoznavanjem lju- di. In ne nazadnje — tudi kmečki turizem je tista panoga dejavnosti, ki lah- ko vpliva na odločitev mladih ljudi s kmetij, da ostanejo doma in da vi- dijo tudi v tej aktivnosti svojo perspektivo. 6. stran — NOVI TEDNIK §t. 4 27. januar 1977 PROBLEMI SO TU ZAKAJ JE NA REFERENDUMU PRESENETILA KRAJEVNA SKUPNOST STRMEC Dvakrat morda ne, toda enkrat je celjski referendum presenetil. Ljudje si lahko pomanejo roke, saj 80 odstot- kov glasov ZA uvedbo samoprispevka vsekakor pomeni lep uspeh. Hkrati xa- gotovilo, da bo razvoj na družbenem področju stopil vštric z gosirodarskim. PreseneLil pa je referendum mno- ge. Niliče ni — menda laihko tako za- pišemo — pričakoval, da se bodo vo- livci krajevne skupnosti Strmec tokrat tako slabo odreaali. Na nekaterih gla- sovalnih mestih je bilo oddanih glasov »proti« uvedbi samoprispevka več kot polovico tako, na primer, v naselju Straža — 63 odstotkov, Novake — 55 odstotkov, drugje spet ne dosti manj (Vine — 45 odstotkov. Polže — 41 od- stotkov itd.). Vsa krajevna skupnost pa je sicer glasovala za samoprispe- vek, 64,08 odstotka volilcev je bilo zanj. Novinarska radovednost nam ni dala nniru, da ne bi pobliže prodrli v raz- loge za ta, presenetljiv podatek, ki je nekdaj najboljšo krajevno skupnost to- krat uvrstil med zadnjo na lestvici us- pešno izvedenega referenduma. Rado- vednost tembolj, ker bo letos v tej krajeTOi skupnosti osrednje praznova- nje občinskega praznika — M. julija. Govorili smo z ljudmi — od funk- cionarjev kraja do tistih brez »zadol- žitev«. Spraševali smo za razloge in na- suli so nam kup problemov, ki jih ta- rejo, za katere menijo, da jih samitie morejo rešiti, širša družba pa da se preveč »velikodušno ne meni zanje.N< Kogarkoli smo pobarali nam jih je na- štel skorajda po enakem zaporedju. V ihti so jih navrgli, kot bi jih stresli iz konzerve, v kateri so problemi kon- zervirani in spravljeni za »boljše čase«. In vendar ni vse tako, če smo količ- kaj objektivni. V pomenku dregneš, da v kraju vendarle modernizirajo cesto do Socke (in dlje proti Vitanju). Nič hujšega kot to. Potem spoznaš kako dobri opa- zovalci so krajani. Sleherni dan hodi- jo po cesti in vidijo. »Nekaj dni delajo, potem pa preki- nejo delo, umaknejo stroje in delo za- mre za kak mesec« Drugi je pripom- nil: »Če bi videli, kako dolgo je ekipa f>olagala nekaj metrov obcestnih rob- nikov, ta cesta res ne more biti poce- ni.« Nejevoljno moramo razumeti, saj so krajani zanjo prispevaU 72 starih milijončkov. Krajani brez deiovnih or- ganizacij, ki jih tod ni. Razen dveh go- stilničarjev in trgovine. Ta dva zaseb- na gostilničarja ša sta prispevala, men. da po 8.000 dinarjev, kar tudi zanju ni malo. Krajanove oči kritično gledajo »kaj se na cesti dogaja.« Ljudje pač ne morejo razumeti, da se dela tako v presledkih pa čeprav denar priteka po- časi, neenakomerno. V pomenek sežejo še drugi. »Zdaj nam bodo v Socki ukinili trgovino, ki tam obstoja že 50 let. Zato, ker je lastnik zgradbe odpovedal prostor, no- ve zgraditi pa ne nameravajo, češ, se ne splača. Kniha že itak ne more- mo kupiti, ker sanitarna ne dovoli pro- daje zaradi neoporečnosti. Mleko mo- ramo pa nositi v zbiralnico v Strmec,« Je pribil odrezavo, kot bi hotel reči »kakšno življenje pa sploh imamo v Socki.« »Včasih so naše otroke cepili v kra- ju, zdaj jih moramo nositi v Celje.« Beseda je nanesla na otroke. Bila Je iztočnica novi temi. »Petnajst star- šev zjutraj, navsezgodaj vozi otroke v Celje, Konjice v vrtec, ker tu nima- mo zagotovljenega stalnega varstva. Da bi bil potreben vrtec pove tudi poda- tek, da je v potujočem vrtcu vselej kakih 50 otrok. Morda bi potrebovali kakšen oddelek, če že ne velikega vrt- ca. Pa še to zapišite, da so našun otrokom za Dedka Mraza grdo zagod- li, saj smo ga v Socki čakali dve uri, potem so nam ga »posodili« iz Strm- ca, ker Je na naše otroke čisto poza- bil. Vsi pozabljajo ...« Malce razjarjeno se nekdo vključi v pomenek. Kdo bi si zapomnil imena sogovornikov in mar je to sploh po- trebno? »Mislili so, da nas bodo poto- lažili, če so tri dni pred referendu- mom zakoličili cesto do Socke. Od- tlej jih ni bilo več.« Pogovor se obrne na telefon. »Sko- raj smo se že dogovorili, da bodo v Strmec in Socko napeljali po 12 tele- fonov. Zdaj bo telefon le do Strmca, pa še to z veliko muko. Za Socko pa pravijo na PTT, da bi naj položili te- lefonski kabel od vitanjske centrale sem, kar pa je enkrat dlje. Zato bi le kabel veljal okoli 180.000 din.« Pogovor se vleče. Vsakdo kaj reče. Ta opozori na neuresničen urbanistič- ni in zazidalni načrt, oni na kulturni dom ali adaptacijo sušilnice in soupo- rabo s kombinatom, ta spet na kom- biniran pouk na šoh v Socki, odko- der je učitelj odšel v Vojnik itd. Ni konca, problemov ne zmanjka. K sre- či, ali v posmeh vsemu le ena pohva- la. Lani so otroci v Socki dobili igri- šče s podporo Prevozništva, ki ima nad šolo patronat, nekaj je primakni- la občinska telesna kultura. Igrišča so otroci veseli, tudi starši, zato so ga tudi omenili. »Drugače pa od samoprispevka ni- mamo kaj pričakovati, tudi v prvem samoprispevku nas ni bilo, a smo me- niji, da bomo vsaj v drugem na vrsti. Pa saj sploh nismo vedeli, kako se program sestavlja, dokler ga nismo brali v rdeči knjižici.« So to razlogi, ki so silili k obkro- žanju na glasovnicah besede »proti«? Kdove. Zanesljivo nihče, a utegnejo biti. Nekaj je zaškripalo v samouprav- ljanju, ugotavljajo sami, nekaj bi jim morali prišepniti od strani. Eno je za- nesljivo, ljudje niso dovolj obveščeni. Poznajo le eno plat: poznajo svoje pro- bleme in težave, ne poznajo druge pla- ti: možnosti. Zato krivijo vse, najraje se ozirajo proti Celju. Tam, pravijo, je premalo razumevanja, če pa kdo pride v Strmec, se konča z besedami »vsega pa res ne morete dobiti.« Vsega naenkrat res ne, postopoma bi se dalo. Zato pa je treba večkrat sesti skupaj in se pogovoriti. Tudi o postopnem urejanju. S krajani kramljal: BOJAN VOJUK SZDL CELJE Celjski referendum je znova potrdil ve- liko vlogo poverjenikov socialistične zveze v pripravi in izvedbi množičnih, širokih družbeno-političnih akcij. Forumsko delo se umika novim oblikam političnega združeva- nja občanov, predvsem na stalnih območ- jih krajevnih skupnosti, in tudi že preizku- šenim, a nemalokrat pozabljenim načinom osebnega kontaktiranja, dogovarjanja, pre- pričevanja, pojasnjevanja, živa, neposredna beseda se spet uveljavlja kot najbolj prist- na in neposredna pot človeka k človeku. In poverjeniki — aktivisti, poverjeniki kot družbenopolitični delavci znotraj SZDL že stopajo po še ne dovolj shojenih poteh uresničevanja novih možnosti pri krepitvi družbenopolitične povezanosti na terenu. Do referendumske akcije so v krajevnih konferencah socialistične zveze v celjski občini imeli na seznamih nekaj manj kot 300 poverjenikov. Poverjeniške mreže še vedno 7nso organizirali pri petih krajevnih konferencah. Toda v sklepnih referendum- skih akcijah je sodelovalo močno čez 600 aktivmtov — možnih bodočih poverjenikov. Ce bi k vsem potencialnim kandidatom za poverjenike prišteli še mnoge nove obraze v glasovalnih odborih, v različnih komisi- jah za pripravo in izvedbo referenduma, bi nenadoma začutili resnično moč množično- sti političnega dela, pomen in vse bolj na- glašeno odvisnost razgibane politične de- javnosti v KS od razvite in sposobne po- verjeniške mreže. Politične ocene referendumskega glaso- vanja bodo v vsaki krajevni skupnosti vklju- čevale ugotovitve o aktivnosti in uspešnosti poverjeniškega dela. Rezultati niso bili vse- povsod enaki. Referendumska akcija in nekajmesečno razpravljanje o delovanju poverjenikov v krajevni organizaciji SZDL v celjski obči- ni, poseben občinski posvet s poverjeniki *ra oblikovane teze za delo poverjenikov (objavljene v informativnem biltenu SZDL J pa v tem trenutku zahtevajo prizadevno na- daljevanje družbenopolitične akcije za do- končno uveljavitev poverjenikove vloge v preobrazbi socialistične zveze. Poverjenika- vo delo kajpak ni lahko. Zato si ne more- mo zatiskati oči pred dejstvom, da neka- teri posamezniki niso z velikim navduše- njem sprejeli zadolžitve v času najpomemb- nejše celjske družbene akcije. Osebna sre- čanja z občani, raznašanje vabil, pojasnje- vanja, priprava evidence in pregled odziv- nosti občanov na referendumsko akcijo pa Se druge naloge —to za mnoge ni bila lahka preizkušnja. Tudi zato, ker smo do- slej mnogokrat po kakšni pomembni, do- bro opravljeni družbeni akciji pozabili na vlogo poverjenikov in na obljube, dogovore o nenehni krepitvi njihove politične vloge. V celjski SZDL smo pri opredelitvi vlo- ge poverjenikov kot družbenopolitičnih de- lavcev upoštevali novo vlogo frontne kra. jevne organizacije SZDL, zahtevo po uve- ljavitvi neposrednih kontaktov v politič- nem delu, novo organiziranost SZDL z va- škimi, uličnimi odbori in s podružnicami SZDL, krepitev samoupravnih in delegat- skih odnosov v KS ter uveljavljanje mno- žičnega političnega dela, delo poverjeniške mreže pa je pomembno tudi z vidika kon- cepta družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe. O vseh vprašanjih delovanja in uveljav- ljanja poverjenikov je občinska konferenca SZDL pripravila vsebinske zasnove, teze za razpravo o poverjenikih kot družbenopoli- tičnih delavcih v KS. O gradivu bodo raz- pravljali Izvršni odbori krajevnih konferenc. Prav bi bilo, da bi razpravo povezali z opravljenimi nalogami poverjenikov v re- ferendumski aktivnosti. Občinska konferen- ca SZDL pa bo do 15. februarja izvedla več skupinskih posvetov s poverjeniki o njiho- vem dosedanjem delu in prihodnjem druž- benopolitičnem angažiranju. J. V. ŠENTJURSKE ULICE 28 DOBRO IZBRANIH PREDLOGOV Na sedežu krajevne skupno, siti v SentjUiTju že nekaj časa teče akcija 2& poimenovanje ulic. Predlog podmenovanja ulic je izdelaila komisija za kulturno dejavnost in pro- storsko planiranje v občini. Na podllagi t^a predloga so potem na krajevni skupnosti v Šentjurju izdelali plan, oai. roma razporeditev cent.ra na 28 ulic. Povedati je seveda treba, da do sedaj še ni po- imenovana nobena ulica, kar povzroča ob vedno večji go- stoti in naseljenosti pog»site nevšečnosti ne samo poštnim uslužbencem, ampak ceLo ob. čanom samim. Hišne števil- ke z imenom ulice bodo tako dobili Šentjur — center, na- selje Hrušovec in zaselek PeSnica. Dek), ali akcija podmenova- nja ulic se- morda zdi mair- stoteremu šentjurčanu dol. gotrajna, glede na to, da teče že od lanskega leta, vendar pa delo ni tako preprosto, so nam povedali na krajevni skupn^osti. Treba je bailto nar mreč izdelati natančen plan in dodeliitd hišne številke in naslove tudi tii&tim hišam, ki bodo po urbanističnem na- črtu zrasle šele čez čas. Ta problem se je še posebej od- ražal pri planiranju v naselju Hruišovec, kjer je kar 40 no- vih parcel. Prav v teh dneh pa piTičakujejo, dia bodo od sekretariata za urbanizem dobiM še potrebno vskladitev statističnih okolSev. šeile na. to bodo lahko v celjsifcem EMO izdelali tabliioe, v Šent- jurju pa jih prijtrdiiild na pro- čelja hiš. In kakšni so predlogi aa imena ulic? Treba je reči, da dokaj ziinimdvi in dobro iz- brani. Ulice bodo spominjaile na TOlike može, ki so se bo- disi tod rodili aiM pa žrtvova- li svoja življenja v času NOB. Speft drugi nazivi ulic bodo zveneli dokaj doniače.. Tako na primer Na lipico, Pod vrboo, Na razgiled in podob- no. Ulica od križišča pa do kulturnega' doma bo nosila ime po Dušanu Kvediru, ena izmed njilh se bo imenovala po Leonu I>obro(tk. Jo- žetu Polancu, 400,00 din; # 23. 12. 1976, RUDA in ŽELJKO DOBOVIŠEK, Rog. Slatina, namesto venca Celti Petrič, Krško, 300,00 din; # 28. 12. 1976, SSP KOLEKTIV PO- KRAJINSKI MUZEJ, namesto novoaet- nDi čestitk, 300,00 din; # 30. 12. 1976, OŠ LJUBA ŠERCEP^ JA, Loče, namesto novoiletndh česiaitk 300,00 ddn. Skuipaj saldo na dan 31. decembcra 1976 — 6 683,00 din. Vsem darovalcem prisrčna hvala! Občane in delovne ljudi obveščamo, da lahko prispevke namesto vencev in cvetja ter druge darove namenijo za modemoziacijo regionalne boinišnice in jdih nakažejo na tekoči račun 50700-740/ 31-30918 pod oznako: ModemdEBcdja bol- ndšnioe Celje -— ZZZ Oeil(je. §t. 4 — 27. januar 1977 NOVI TEDNIK — strm T LETEČE UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE IN USTNI ČASOPIS V REČiCl OB SAVINJI BESEDA JE IZZVALA BESEDO Leteča uredništva Novega tednilca in Radia Celje niso nič novega. Tudi ustni čivsopisl ali razgovori iia koncu takšne akcije niso nič posebnega. To je naša delovna praksa. Predvsem zato, da se skupina časnikarjev bolj podrobno spozna z življenjem, delom in problemi določenega kraja, da se spozna z domačini in obratno, da tudi delovni ljudje in občani kraja, v katerem dela leteče uredništvo, srečajo časnikarje in se z njimi sami pogovorijo o tem in onem. To je seveda prva stopnica. Druga pa je v objavljanju zbranega gradiva. In tako po zaslugi letečega uredništva tudi širša javnost spozna določen kraj, ljudi v njem, življe- nje, delo in vidike. Tokratni obisk skui>ine časnikarjev Novega tednika in Radia Celje pa je veljal še eni nalogi — takojšnji izdaji posebnega Novega tednika. Lahko bi ga imenovali tudi re- čičkega. Naloga je v celoti uspela. Vtem ko so bile dopoldanske ure namenjene zbiranju gradiva, je bilo popoldne tri ure časa za pisanje ln kmalu po 18. uri, v četrtek, 20. janu- arja letos, je prišel »iz tiskarne«, ciklostilnega razmnoževalnega stroja tudi Novi tednik. Imel je šestnajst strani. Domačini, ki so se zbirali k ustnemu časopisu, so g'a razgrabi- li in z zanimanjem prebirali. Tako tudi doma, ko je bUo več časa. Leteče uredništvo, ustni časopis in izdaja posebne številke Novega tednika v Rečici ob Savinji so dosegli svoj namen. To tudi po zaslugi domačinov, ki so pomagali članom naše ekipe na vsakem koraku. Zato tudi na tem mestu vsem skupaj — iskrena hvala! IZBRALI SMO REČICO OB SAVINJI Ne po naključju. Tudi žre- bali nismo, kam bi šli. Za- vestno smo se odlooiili za ta kraj. Rečico poznamo. Nekaitetri bolj, drugi manj. Naš Jure še iz pai'tizansfcih časov. In tudi zdaj, mu je bilo toplo pri srcu, ko je šel spet v Rečico. Upal je, da bo sre- čal dekle, ki ji je kot mlad Partizan rekel, da jo irha rad. Pa je ni našel. Toda, ljube, zen do Rečice je vendarle ostala. Lepa in nežna. V Rečico smo odšli, ker smo vedeli, da domačini tež- ko sprejemajo nekatere dej- stva. V preteklosti so marsi- kaj izgubili. Morda celo tisto glavno, kar jim je dajalo po- let. Toda, pogum ni splahnel. Tudi volja po napredku ne. In prav v tem je njihova moč Hoteli smio spoznati, kje so zdaj. Kaj načrtujejo. Kaj bi radi naredili, da bi ujeli vlak, ki je odpeljal pred mi. nutami, da bi dohiteli zamu- jeno in stopili v korak z dru- gimi. Imajo vse pogoje, da na tej poti zmagajo. Pa ne zato, da bi s prstom poikaza- ^ na poraženca, marveč za- to, ker tako hočejo in tako tudi morajo. Takšna je njiho. va odločitev. Ta hotenja so izrazili tudi v srednjeročnem riačrtu razvoja krajevne sku- pnosti. Odšli smo v Rečico, da bi Se seznaniU z delom in uve- ljavitvijo krajevne samoupra- ve, da bi spoznali aktivnost ^nižbenopolitičnih organicza. *^ij. da bi pobrskali v kme- tijstvo, trgovino, gositdnstvo, obrt, da bi odkrili tudi dru- gim njihove komunalne pro- bleme in opozorili na živah. no kultumoprosvetno delo. V tem kompleksu vprašanj se je osnovna šola pojavila kot poglavje zase. In ko smo opravili svoje delo in se zvečer utrujeni vračali na domove, smo sd re- kli: še bomo prišli. Ne semo zaradi prijaznih ljudi, mar- več tudi zavoljo problemov in da bomo pisali, kaj so na- redili od tistega, kar so na- črtovali. KAJ SMO UGOTOVILI? Odsev novinarske akoije v dopoldanskih urah je bil prav gotovo večerni ustni ča- sopis. V posebni sobi gosti- šča »Dren«. Polna soba. V ve- čini moški. Prvo besedo smo imeli no- vinarji. Po vrstnem reiu nam' reč. Potem nič več. Samo to- liko, da smo opozorili na pro- bleme, odprti razpravo. Bila je živahna, kritična, polemič. na. Ugotovili smo, da krajev- na skupnost dobro dela in da je delo vseh krajevnih de. javnikov, od skupnosti do družbenopolitičnih organiza- cij in društev složno. Krajevna skupnost ima tudi svoj srednjeročni načrt. V njem izstopajo modernizacija preostalih krajevnih cest, še zlasti pa na odseku od Reči- ce do žekovca, kanalizacija, ponovna uvedba popolne os- novne šole, zazidalni okoliši in podobno. Kmetijstvo dobi- va vse večjo veljavo. Srečujemo se s problemati. ko kraja, ki v zadnjih letih ni kdo ve kako napredoval, kvečjemu obratno. Čuti se bolečina. Tudi ogorčenje. Od tod hotenja po hitrejšem na- predku. Usilužnostnih obrtnikov je premalo. Ni šivilj, ne čevljar- jev. Tudi ostalih je malo. Razdrobljena trgovina kaže posledice. Zakaj bi je ne po- vezali? Vsaj v domačem, ob- činskem krogu? Z odpiranjem novega zaai- dailnega okoliša — Rečica I — bo dobilo življenjski pro- stor okoli 25 družin. Morda kakšna več. Na vidiku je tudi drugi zazidalni okoliš. To da- je upanje. Mladi ostajajo do- ma. Kraj ni zapisan počas- nemu propadu. Nove mlade družine — več otrok. In spet zahteva po popolni os- novni šoli. Zavedajo se, da jiim je potrebna zaradi otrok, pa tudi zaradi življenja v kra- ju samem, šola je nekaj več, je tudi družbeni center. Iziredna aktivnost na kultur- noprosvetnem in športnem področju. Z delom je pričela godba na pihala. V kultur- nem domu je dobila svoj prostor tudi mladina. In če bodo v domu uredili še og- revanje prostorov, bo lepše, bolje. Krajevna organizacija SZDL uspešno povezuje vse napred- ne sile. Močno se čuti vpliv zveze komunistov, čeprav je v kraje\mi organiziaoiji le šti- rinajst članov, v celotoi skup- nosti pa 43. Toda, odločili so se za kvalitetno delo in ne za število članov. Hočejo dela.vne, ne na papirju. Sko2a vse sedanje in pri- hodnje tokove se prepletajo, spomini na partizansko Reči- co. Dala je veliko borcev in hiše na tem območju niiso nikoli zapirale vrat, če je i nanje potrkal pai-tizan. Po besedah predsednika ob- činske skupščine sodi Rečica med najbolj delavne, aktivne krajeTOC skupnosti v Gornji Savinjski dolini. Njena per- spektiva je predvsem v kme- tijski proiwodnji. Z modernizacijo ceste Reči- ca—Žekovec se odpirajo tu- di njene turistične perspekti- ve. Nanje mora biti priiprav- Ijena, sicer bo zamudila. In p>opolna osnovna šola? To je želja vseh ali vsaj ve. čine. Trenutno ni odgovora, kakšna bo rešitev. Toda, če vemo, da je rešitev v rokah upravljavcev, delovnih ljudi in občanov, potem bo takšna, kot jo bodo potrdili. Seveda pa bo treba vse skupaj uskla- diti. Zlasti v občini. Morda tudi nameniti sedanje novo šolsko poslopje posebni šoli in za novo popolno osemlet- ko postevitd novo zgradbo. Morda tiči realizacija tega načrta tudi v drugem občin- skem samoprispevku, za ka- terega se bodo bržčas odlo- čili takoj, ko bo potekel pr- vi. To pa je že prihodnje le- to. Toda priprave nan,i bodo stekle že letos. Velika so prizadevanja za napeljavo telefonov Tudi v vasi. Ljudje so pripravljeni plačati določene zneske. Čudno vprašanje, čigav je Elkroj? Lastita sd ga tudi Mozirje in Nazarje, čeprav le- ži na zemlji krajevne skup- nosti. Rečica. Kanalizacija. Najprej bo treba zgraditi glaivne zbiral- nike v Mozirju, Naizarju in Rečici, šele potem bo prišla na vrsto krajevna kanalizacij- ska mreža. V občini bi močno okrepili kreditni potencial, če bi po- ■ vezali hranilno-kreditni služ- bi pri Zgomjesavdnjski kme- tijski zadrugi ter pri Gozd- nem gospodarstvu. Tudi tu razdrobljenost, ki bi je ne bilo treba. KJE JE REŠITEV? v Rečica se dobro zaveda- jo, da je rešitev predvsem v njih samih. V nadaljnjem složnem delu, v pospešenem reševanju domačih proble- mov in ne v gledanju četz plot, kaj ima sosed. In še to — če kaj predlagajo ali za- htevajo, pa njihove pobude niso sprejete v končne načr- te, bi tudi radi vedeli, zi. kaj. Ta zahteva je več kot upravičena. SKLEPNA BESEDA Dobro se zavedamo, da ni- smo napisali in povedali vse- ga. Zato s tem ne zaključuje- mo naših zapisov z obiska v Rečici ob Savinji. Še bomo pisah v prihodnji in nasi?,d- njih številkah. In tudi pozne, je. To je naša obveznost! KDO NA USTNEM ČASOPISU Harmonikarja Ivan Senica in Ivan Cigala. Zatem recita- cij ska skupina iz osnovne i>o- le Slavko Brezoraik. Za na- stop ju je pripravila Anica Novak, vodja podružnične ši- le. Zapel je tudi trio sestric Senica. Deklice je za ta na- stop pripravila Vida Remac.-' Vsem iskrena hvala za le., po dopolnitev sporeda. V AKCIJI SO SODELOVALI Bojan Volk — glavni in od- govorni urednik NT, Jure Krašovec, Milan Božič, ki je akcijo usmerjal po novinar- ski plati. Drago Medved, Mi- lenko Strašek, Mateja Pod. jed in Vojko Rizmal, vsi čla- ni uredništva NT in RC. Pri pisanju sta sodelovala še no- vinar Dela Janez Plesnik in naiš ziuianjd sodelavec Alek- sander Videčnik. Iliustracija na piTvi strani posebne šte^ Vilke Novega tednika je ^Lla delo domače slikarke lize Lik. Posebno številko Novega tedn:ika smo natisnili v im- provizirani »tiskarni« krajev- ne skupnosti Rečica ob Savi- nji. Izšla je v nakladi 200 iis- vodov. Vse številke smo raz- delili brezplačno. Misli v sestavku na taj strani pa je zapisal MILAN BOŽIČ. ŠE BOMO PISALI Da, ostalo je še veliko materiala. Dosti tem. Za- to bomo še pisali: — o položaju in proble- mih trgovine, gostinstva in obrti, — posredovali bomo še razgovor s sekretarjem osnovne organizacije ZK, Dragom Jelenkom, — v intervjuju s pred- sednikom sveta Ivanom Jerajem, še bolj predsta- vili krajevno skupnost, — opozoriU na delo in ugotovitve matičarja, Fran- ca Nadvežnika, — o mladih, o kultur- noprosvetnem življenju, o obisku pri slikarki Lizi Lik, o splavarjih in dru- gem, — o zazidanem pismu Jerajeve mame iz leta 1942, o mučeniški smrti partizana Skoka in še dra- ga pričevanja iz NOV. Dosti poročil pa je že in še bo sprejel tudi spo- red Radia Celje, ki ga pa, žal, v Rečici ne slišite naj. bolje. Središče Rečice ob Savinji. Foto: MB Kljub improvizaciji so bili delovni pogoji za leteče ured- ništvo Novega tednika in Radia Celje odlični. V posebni sobi gostišča »Dren« so zaropotali pisalni stroji. Delo re- dakcije je steklo in v dobrih dveh urah so bili priprav- ljeni vsi rokopisi za posebno, rečičko izdajo Novega ted- nika. Na posnetku od leve: Jure Krašovec, Meta Pokleka. Mateja Podjed in Milan Božič. Foto: Drago Medved Še en posnetek z uspelega ustnega časopisa ob zaključku letečega uredništva v Rečici ob Savinji. Z recitalom se je pred- stavilo pet mladink iz osnovne šole v Mozirju. Foto: »fa«« Medved t. stran — NOVI TEDNIK št. 4 — 27. januar 197T DRUGA KONFERENCA ZKO SLOVENIJE MNOŽIČNOST iN KAKOVOST TO STA OSNOVNI VODILI BODOČEGA DELA ZKO SLOVENIJE v petek in soboto minulega tedna je bila v Novi Gorici 11. konferenca Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Prva je bila pred štirimi leti v Celju. Zveza je ob tej priložnosti prejela odlikovanje predsednika Tita — red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Odlikovanje je v imenu pred- sednika Tita predal podpredsednik skupščine SRS Beno Zupančič doseda- njemu predsedniku ZKOS Ivu Tavčarju. Konferenca je v Novi Gorici za novega predsednika zveze izvolila Jožeta Humarja, zaposlenega na komiteju za kulturo pri republiški konferenci SZDL in aktivnega ustvarjalca. Konfe- rence so se udeležili tudi številni delegati celjskega območja: Celja, Žalca, Šmarja pri Jelšah, Slovenskih Konjic in Šentjurja. Delegati so poslali pismo tovarišu Titu z zahvalo za odlikovanje in s čestitkami za 40-letnico vodenja jugoslovanskih komunistov. Množičnost in kakovost — sta dve osnovni nalogi bodo- čega dela ZKOS — tudi no- vo ime je dobila zveza, sku- paj s podpisi vseh, ki se v obliki samoupravnega spora- zuma v njej združujejo. Kon- ferenca je kritično ocenila dosedanje delo. Tako je prav. Le tako bo lahko svoje vrste krepila na osnovi kakovosti, ki je poglavitna skrb vseh d-^jočih v zvezi. O njeni vk^i v družbenem razvoju j« spregovoril tudi Franc ša- U, član IK CK ZKS. Dejal je, da morajo kritika in do- seženi rezultati vlivati real- ni optimizem. Bolje bo tre- ba uveljavljati dohodkovne odnose po načelih svobod- ne menjave dela v interes- nih skupnostih in preko njih. Samoupravni odnosi morajo biti grajeni iz osnov, iz toz- dov, poglobiti bo treba de- legatsko delo in poostrili zah- tevo, da ima SIS za kulturo svoje mesto in položaj v vse- splošni politiki občinske skupščine. ZKO je nepogreš- ljiv dejavnik v demokratiza- ciji kulturne politike . .. pri razvoju ZKO moramo iz- hajati iz dejstva, da so ljud. je v svojem bistvu osebnosti in ne stroji ali številke ... kultura je delo ljudi ... v kulturi se človek potrjuje kot ljudsko bitje, zato ne bi sme- lo biti človeka, ki ne bi bil prisoten vsaj z eno od svo- jih ustvarjalnih kulturnih ak- tivnosti v ZKO. . . Tako Franc šali. Jože Humer, no- vi predsednik zveze pa je med drugim dejal: »Kvaliteto si predstavljam kot premi- co, v obe strani je brez kon. ca, Nikoli ni tako slabo, da bi ne moglo biti slabše, ni- koli tako dobro, da bi ne moglo biti boljše. Nič ni res, j da bi bil na tej premici ne- kje nekakšen vozel — mej. nik med amatersko kvaliteto in profesionalno kvaliteto. »Profesionalno« ni izraz za višjo kvaliteto, profesionalni so samo pogoji, s katerimi naša drvižba omogoča konti- nuiteto, strokovnost in seve- da s tem tudi visoko kvali. teto nekaterih dejavnosti. Na nekaterih področjih kultur- nih dejavnosti sploh nimamo profesionalizma (folklora), na nekaterih skorajda ne amaterizma (balet). Na ne- katerih imamo oboje, pa v glavnem na amavar- skem dosegamo vrhove (zborovsko petje). Kaj je amatersko in kaj profesional- no v literarnem ustvarjanju? Prešeren je bil kot pesnik očitno amater. Na tej premi, ci ni miru, večno gibanje je. Gibanje navzgor in navzdol. Hotenje pa je le vedno na- vzgor. In če kdaj kje ni, je to bolezen. Pride samozado- voljstvo, zaplankanost, preob- čutljivost, napihnjena samo- hvala, malikovalstvo lastne tradicije same po sebi... To bi veljalo izganjati iz naših vrst, kjerkoli in kadarkoli, vsaj kot zatohel duh, če že ne kot hudobnega duha ... Zato pa prinaša težnja po kvaliteti delovno vnemo, po- šteno delovno zadovoljstvo, dober razgled in vse več pra- vih užitkov in veselja v umet- nosti in z njo, prinaša iska- teljstvo, primerjanja in pre- verjanja, sodelovanje in bra- tenje in tovariško tekmova- nje, spoštovanje do drugih in kritičnost do sebe, do svo. jih spoznavnih, izpovednih, organizacijskih dometov, | kritičnostjo tudi zdravo sa- mozavest . . . GLOBLJE — PRISTNEJE — BOLJE je geslo, zapisano na zastavi ZKO, kar bodi navdih in vo- dilo tistim, ki pod njo hodi- jo, vabilo onim, ki naj pod njo stojijo, formula zoper staranje naše akcije, iztoč- nica za njeno družbeno ve. Ijavo. Taka je meja vera.« Dejstvo je, da ob množi- ci kritičnih besed — več jih je bilo kot optimističnih, po- staja zavest o prebujenih vrednotah vedno večja, trd. nojša. Krepiti delo in vpliv kulture je resna naloga. Za- to je bilo mnogo kritike po- dane (ob lastni seveda )šol- stvu. Gremo v akcijo — kul- turo ljudstvu, pa jo izganja- mo iz šole. Vse manj ur glas- benega pouka, estetske vzgo- je, likovnega pouka itd. Ostre besede kritike so letele tudi na osrednje glasilo SZDL De- lo, ker premalo posveča po- zornosti množični kulturni dejavnosti. (Zanimiv je pri- mer s športno stranjo, kjer zadnja liga, zadnja vaška tek- ma najde svoj prostor, na kulturni strani pa ne more najti prostora množičen na- stop pevcev v Trbovljah, Ce- lju, Kranju in drugod, vesti so največkrat končane s stav- kom: sledil je kulturni spo- red . .. Razumljivo je, da veljavo amaterizmu ne bodo dali zgolj sredstva javnega obve- ščanja. Njeno delo samo ga mora ponesti med ljudi, se- veda ob izdatnejši pomoči informat:\Tiih medijev. Nekdo je rekel v svoji razpravi, da so kulturni delavci še pre- malo družbeno pismeni. To je res, to dokazuje praksa. Neka dejavnost začrta pro- gram dela, ki je sevedia od- visen tudi od družbene po- moči, pa mislijo ljudje, ki v tej dejavnosti delajo, da ga mora zdaj samo in zgolj družba izpeljati, brez njihove- ga lastnega in bistvenega de- leža. Kljub vsem naštetim te- žlavam, pa zveza stopa v no- vo obdobje dela z optimiz- mom, ker doslej prehojena pot daje sadove, ki niso majhni. Zadnja leta, ko go- vorimo o kulturi več kot kdaikoli prej, ko je ta stopi- la tudi v tovarne in na sejo delavskega sveta, ko poudar- jamo njeno družbeno vlogo v sistemu gi'ddnje socialistič- nih, predvsem pa samouprav- nih odnosov, lahko trezno na- črtujemo njen naglejši raz- voj. DRAGO MEDVED MPF CELJE PRIPRAVE NA FESTIVAL V TEKU Naša največja mladinska pevska manifestacija bo le- tos posvečena 85-letnici naše- ga maršala Tita in 40 letnici njegovega vodstva Jugoslovan ske partije. MPF bo trajal od 26.-29. maja 1977. Priprave na Mladinski pev- ski festival, ki bo letos še posebno slavnosten in veliča- sten, že tečejo. Sest^avljene so že vse delovne komisije v ka- terih je okrog 50 članov. Prav tako so že v glavnem izbrane zvezne in mednarodne stro- kovne žirije. Tako bodo zvez- no žirijo sestavljali znani glas- beni delavci: E. Kunej, A. Sre- botnjak, B. Kranjčevič, B. Djurkovič, T. Skalovski in J. Mihaljka, mednarodno pa: E. Kunej, B. Popovič. M. Po- zaič, P. Eben (CSSR), J. Swi- der (Poljska), A. Juon (Švi- ca) in W. Kersters (Belgija). Iz naše domovine je že pri- javljenih 28 mladinskih zbo- rov, ni pa še prijav iz Cme gore in AP Kosova. Za med- narodno tekmovanje pa so že prijavljeni zbori iz Francije, Belgije, ZR Nemčije, Sovjet- ske zveze, Bolgarije in Meša- ni mladinski zbor gimnazije Celje. Pričakuicjo se še pri- jave zbora iz Finske in Angli- je. V mednarodno tekmova- nje so zajeti predvsem zbori iz držav, s katerimi ima Ju- goslavija podpisan sporazum o kulturnem sodelovanju. Še posebno slavnosten in množičen bo zaključek Mla- dinskega pevskega festivala v mestnem parku. Na.stopilo bo združeno preko 1000 mladih pe\'cev z desetimi pesmimi. Glavni naslov te zadnje in najmnožičnejše manifestacije Mladinskega pevskega festiva- la pa bo: Mednarodno sreča- nje pojoče mladine. VOJKO RIZMAL SLOVENSKE KONJICE ŽENSKE POJEJO! USTANOVILI PEVSKI ZBOR, KAKRŠNEGA ŠE NI BILO Na pobudo Zveze kulturno prosvetnih organizacij so pri godbi na pihlala v SI. Konji- cah ustanovili ženski pevski zbor. Doslej takšnega zbora v konji.ški občini ni bilo. Ob vsakem srečanju moških pev- skih zborov je bilo slišati željo tudi po ustanovitvi žen- skega zbora. Zd^aj se nudi pri- ložno,st ženam in dekletom, ki imajo posluh in veselje za petje, da se vključijo v zbor, ki ga vodi Darinka Mo- horič-Ivačič, sicer učiteljica glasbe na šoli Dušana Jere- ba v Konjictih. V zboru poje zdaj 21 žensk, r\'ečinoma iz Konjic. So iz laznih poklicev in podjetij oziroma ustanov. Na vaje, ki so zelo intenzivne in dob- ro pripravljene, hodijo pevke zelo rade. Obljubile so, da bodo prvič nastopile že za osmi marec. Takrat se že ne- kaj let zapovrstjo v Sloven- skih Konjidah srečujejo žen- ski pevski zbori iii zabavni ženski ansambli iz raznih kra- jev Slovenije. Tudi letos je v načrtu takšna prireditev. Ženske namreč hočejo po- kazati, da so tudi one kljub zaposlitvi, kljub delu doma, še pripravljene na udejstvo- vanje nh kulturnem področ- ju. Pravijo, da so naravnost čuitile potrebo po delu v zbo- ru. Znano je, da precej žena v konjiški občini veze go- beline, suče slikarske čopi- če ali izraža svoja notranja doživetja v verzih in prozi. To pctrjuje tudi vsakoletna r''azstava. Posebno pohvalno je, da je godba na pihala prevzela or- ganizacijo in skrb za redno delo ženskega zbora, da nu- di svojo novo dvorano za vaje in s tem podpira širšo kulturno akcijo v občini, v kateri je zlasti glasbena de- javnost močno razvita. Vsak večji kraj v občini ima svoj pevski zbor, v Konjicah pa se je dosedanjim trem moš- kim pridružil še ženski pev- ski zbor. KONR-\D SODIN ŠENTJUR: ZAŠČITA ARHEOLOŠKIH NAJDBIŠČ o zaščiti Rifnika in gra- du na Planini je med dru- gmi tekla beseda na zad- nji seji izvršnega sveta v Šentjurju. Ker se na gra- du Rifniku nahajajo po- membna arheološka naj- dišča in ker se nekateri kupci zanimajo za nakup parcel za gradnjo vikend hišic, so se na seji odlo- čili, da je to okolje po- trebno vendarle zaščititi. Zato so izdali sklep o prn- povedi gradnje v tem re- zervatu, saj si v obč'ni niti najmanj ne želijo, da bi potem prišlo do podo))- nih zapletov, kot ob črni gradnji počitniških hišic na Pokljuki. Sklep bo iz- vršni svet predložil v ob- ravnavo skupščini občine. Podobne ugotovitve velja- jo tudi za okolico gr,iiii na Planini. M. P. ZREČE: ŽOGICA NOGICA Mladi oder v Zrečah pri- pravlja pod režijskim vod- stvom Zdravka Ivačiča pri. ljubljeno igrico Žogica no- gica. Pokrovitelj Mladega odra je osnovna organiza- cija ZSMS iz Cometa. Re- žiserju pomaga pri delu Vili Ravnjak. IZ DNEVNIKA SLC, Slovensko Ijtidsko gledališče uprizarja le dni s-vojo četrto premiero v letošnji sezoni, noviteto slovenske- ga avtorja F*avla Lužana »Zlati časi, lepi krasi« v re- žiji Mirana Herzoga, sceni Avgusta Lavreiičiča, v ko- stumih Vlaste Hegedušičeve in glasbi Urbana Kodra. Nastopajo Nada Božičeva, Marjanca Krošlova. Anica Kumrova, Jadranka Tomažičeva (zavoljo bolezni je vskočila Milada Kalezičeva) in Borut Alujevič, Janez Bermež, Drago Kastelic in Jože Pristov. Na fotografiji sta Anica Kumrova in Nada Božičeva. LIKOVNI SALON PREDSTAVLJA GRAFIKA GALIČA Po zanimivem in ilustra- tivnem prikazu likovnega ustvarjanja grupe Junij, ki jo je celjski Likovni salon pripravil decembra v muzeju revolucije, bodo v mali dvo- rani Narodnega doma v četr- tek ob 18. uri odprli razsta- vo slikarja in grafika štef/uia Galiča, mojstra, ki izhaja iz prekmurske tradicije in ustvarja v Lendavi. Otvori- tev Galičeve razstave, ki bo odprta do 11. februarja, bo s krajšim recitalom pope stril Janez Starina, igralec Slovenskega ljudskega gleda- lišča iz Celja. Štefan Galič je avtor, ki živi in dela v nekoliko od središč likovnega dogajanja odmaknjenem svetu, tako da je njegovo ime kljub izred- no kvalitetnemu likovnemu likovnemu izrazu celjski pub- liki, vsaj tisti, ki podrobneje ne spremlja slovenskega li- kovnega dogajanja, več ali manj neznano. Prav zaradi tega so se v celjskem Likov- nem salonu odločili, da pri- pravijo njegovo razstavo, zla- sti razstavo njegovih grafik, v najstarejši grafični tehniki barvnih lesorezov s sijajnimi figuralnimi upodobitvami, ki so tesno povezane z domačo deželo. Štefan Galič se je rodil 1944 v Lendavi, kjer še danes živi. Akademijo za likovno umetnost je končal leta 1971, nato pa je dovršil še grafič. no specialko pri profesorju Riku Debenjaku. Se kot štu- dent je razstavljal na nekaj skupinskih razstavah, leta 1970 pa je v Koncertnem ate- ljeju v Ljubljani pripravil že tudi pivo samostojno razsta- vo. Slika: Štefan Galič: Sreča- nje — A, bar\'ni lesorez, 1973 M.IlRLEN FREMsAK št. 4 — 27. januar 1977 NOVI TEDNIK ~ stran 9 CELJSKO JAVNO KOPALIŠČE ŠE KAR ZAPRTO VSI NIMAJO KOPALNIC! »ZADNJI CELJAN« SE JE OKOPAL PRED ŠTIRIMI MESECI Problematika javnega kopa- lišča v Celju, ki je zaprto od 19. septembra lani, še vedno ni rešena. Pereča pa postaja zlasti zdaj, v zimskem času, ko se ni mogoče okopati drugje kot v zaprtem pro- storu. Zadeva pa tiste Celja- ne, ki žive v starih stanova- njih, brez kopalnic, pred- vsem pa so to ljudje, ki se ne ovijajo v toplo sukno in krzno in imajo tanek žep. Ko je bilo staro javno ko- pališče v Gledališki ulici v Celju zaradi nehigienskih ra- zmer pred leti zaprto, so predvideli prostor, kamor bi se hodili umivati Celjani, v dom upokojencev. Tu so v kletnih prostorih namestili štiri kopalne kadi in štiri tu- še in novo javno kopališče je bilo nared 1973. leta. Skraja Je bilo dobro obiskano, a ekonomska računica je kaj kmalu pokazala, da je kopa- nje za nekatere občane pre- drago (cena kopanja v kadi 8,50, tuš 7,50, sušenje las 3, uporaba brisače 2,50 in upo- raba mila 1 dinar), zato jih je bilo tudi vedno manj. V poprečju pa se je mesečno okopalo okoli 380 Celjanov, kar pa je verjetno premalo, da bi domska skupnost, ka- tera je prevzela skrb nad javnim kopališčem, poslovala uspešno. Pi-vič je zato na to problematiko opozorila izvrš- ni svet občinske skupščine in skupnost socialnega skrbstva že leta 1975. Ker pa je osta- la nepojasnjena in neurejena, je domska skupnost, ki ni mogla več prikrivati stroškov, zaprla javno kopališče sep- tembra lani, hkrati pa je po- novno opozorila socialno slu- žbo in izvršni svet občinske skupščne v Celju na perečo problematiko. Po vsem tem je uprava doma dobila sugestijo, naj bi skrb za javno kopališče prevzela komunalna skup- nost. Tja so tudi v začetku letošnjega leta poslali vse fotokopije dosedanjega tovrst- nega materiala, obenem pa so z obstoječim stanjem obvesti- li občinski sindikalni svet, občinsko konferenco SZDL ter predsednika za družbeno dejavnost pri izvršnem svetu občine v Celju. Ne bomo se spuščali v obrazložitev, kdo je za javno kopališče odgovoren ali kdo je dolžan pokriti prekratko odejo, pod katero se skrivajo nepokriti finančni izračuni ali pa premajhno število kopal- cev. Dolžni pa smo opozoriti javnost na pereč družbeni problem, ki ga že predolgo potiskamo v ozadje. Polne štiri mesece je minilo, od- kar se je zadnji Celjan oko- pal v javnem kopališču, zato je skrajni čas, da se dogovo- rimo, kdo je dolžan skrbeti zanj. Upokojenci v domu prav gotovo ne. ZDENKA STOPAR ŽALEC MLADI DELAJO TUDI LETOS ŠOLA ZA ŽIVLJENJE Minuli ponedeljek je bilo v Žalcu zanimivo predavanje o mednarodnih odnosih, od- nosih s sosednjimi državami in odnosih Jugoslavije s Sov- jetsko zvezo. Mladim je pre- daval član komisije za med- narodne odnose pri CK ZKJ in predsednik skupščine ob- čine Žalec Vlado Gorišek. Komisija za klube pri ob- činski konferenci ZSMS 2a lec pripravlje senimar za vod- je klubov mladih, člane ko- misij za klubsko dejavnost in člane komisij za kulturo v osnovnih organizacijah mla- dih. Seminar bo sredi prihod- njega meseca v Preboldu. Tudi letos je občinska kon- ferenca ZSMS Žalec v sode lovanju z Delavsko univerzo pripravila šolo za življenje. V letošnji program predavanj za oilade so vključili teme kot so: politika socialističnih sil do religije in klera, živ- ljenje in zakon, družbena sa- mozaščita in SLO, pravice in dolžnosti občana, več zdrav- stvenih predavanj ter preda- vanje o lepotah in zanimivo, stih podzemeljskega sveta. Sola za življenje se bo predvi- doma začela že prihodnji me- sec. Občinska konferenca ZSMS Žalec je že razposlala razpi- se za letošnja republiška tekmovanja mladih za naj- boljšo osnovno organizacijo ZSMS, najboljšega mladega delavca samoupravijalca in najboljšega mladega inovator- ja. Lani so v teh tekmova- njih žalski mladinci poželi le- pa in visoka priznanja, zato upamo, da bo podobno tudi letos. J. ŠENTJUR PEVSKA ŽETEV Občni zbor moškega pevskega zbora i,kladateiljeiv Ipavcev je bil vsebinsko bogat. Obsegal je analizo dela in uspehov v 1. 1976., financiranje pevske kulture in program dela za tekoče leto. Predsednik društva tov. Jakob Tanšek je podal izčrpno poročilo iz katerega je razvidno, da je zbor koncertiral samostojno kar 7-krat, 10-krat je pea na proslavah ob krajevnih in občinskih proslavah, rada- Ije se je udeležil občinske pevske revije v Šentjurju in na Ponikvi ter medobčinskega pevskega srečanja v iElogaški Slatini. Nedvomno je največji uspeh zbo- ra nastop na republiškem tekmovanju pevskih zborov v Mariboru, in sicer v tem, da je sploh prišel v hudo konkurenco elitnih zborov iz vse Slovenije; del zboro- vega programa je posnel radio Ljubljana. Zbor financira Kulturna skupnost še prilično za- dovoljivo, imamo pa občutek, da te relacije okoli fi- nanciranja še niso do kraja razčiščene. Nehote se vriva občutek, da imamo na eni strani tiste, »ki kiil- tumo delajo« to so zbori, raane skupine itd. in tiste, ki to plačujejo, to je Kulturna skupnost. Mi pa točno vemo, da je uporabnik kulture naš delavec, ki za kul- turo toliko in toliko daje. Kulturne diagonale na Rav- nah so ta problem načele in menimo, da bo ix>trebno ta vprašanja razčiščevati še vnaprej. Zelo lepa gesta zbora je bila, da so se na občnem zboru dostojno p>oslovili od dveh pevskih veteranov, kd nosita zlata Gallusova odličja, to sta dolgoletna člana zbora Hajnc Polde in Trebovc Franc. Program za tekoče leto obsega obisk pobratene občine Užiška Požega, kjer bi koncertirali in nave- zali sitike s tamkajšnjimi kulturniki. Nadalje Je pred- videno gostovanje na Madžarskem, pri enem izmed zborov, ki je že pel pri nas, to bi šlo v sklop izme- njave zborov med državama. Prijavljeni so za radijsko tekmovanje, udeležili pa se bodo občinskih :n med- občinskih pevskih revij. Posebno skrb pa bodo posve- tili dvigu kvalitete, za kar je jamstvo zborovodja iEdi .GOJ^m, ________............._______SaNEST .BBONIK CELJE številni Celjani, ici ■^o v zadnjem času opaaili v celj- skih prodajalnah kruha nove izdelke, menijo, da primor- ski kruh tekne. Pečejo ga v pekami v Dobrni in z njim zalagajo trg Merxove trgo- vine. Primorski kruh, novost m prijetna sprememba v vsa- kem gospodinjstvu, prodaja- jo pod različnimi imeni in z različno težo. Laliko izbi- ramo med bobulami, tanta- rugami in mlečnim kruhom, katerega prodajajo v obliki rogljev. Vse naštete vrste pri- morskega kruha tehtajo pol kilograma, kos pa stane 5,60 dinarjev. Navaden, bel pri- morski kruli pa tehta 0,70 kg in stane 7 dinarjev. V prodajalni Ada v Zidanš- kovi ulici poide primorski kruh takoj, ko ga pripelje- jo, to pa se zgodi ob enajsti uri dopoldne. Dobro uro za tem že ni od sto kosov, ko- likor jih dobe, nobenega več. To pa je najboljša izkaznica za nove izdelke kruha, ki je tako prijetno prinesel spre- membo v vsakodnevni jedil- nik Celjanov. Z. S. zek) dolgo je trajalo ob- navljanje stare vile v sredi- šču Slovenskih Konjic, ka- mor so se dokončno v pre- teklem tednu preselile druž- benopolitične organizacije ko- njiške občine. Preselitev v obnovljene pro- store Lambrechtinovega do- da še vedno traja, starejši oskrbovanci pa se za selitev odločajo sami. Priprave na jesenski refe- rendum so se v konjiški ob- \ čini že pričele, med pmmi pa bodo poskrbeli za prikaz sredstev, ki so jih potrošili v zadnjem referendumu. Z. S. UJV NA CELJSKEM OBMOČJU USPEŠNI V SPOPADU Z ZLOM KRIMINALITETA BISTVENO NE NARAŠČA VEČ Pred dnevi so nam v pro- storih UJV Celje posredovali podatke o njihovem lansko- letnem delu, ki zajema enajit občin v pravzaprav dveh re- gijah — celjski in zasavsk.. Načelnik UJV Celje Igor Lo- trič je uvodoma povedal, da so lani pričakovali težje v^ar- nostne ukrepe, vendar pa cia zdaj lahko podajo ugodno oceno varnostnih razmer, ki je zelo dobra. Kriminalite:a v bistvu sploh ni v porastu, to pa je tudi sad številmn akcij, ki so jih povzeli pri čimboljšem organiziranju in čimbolj ši učinkovitosti svo. jega dela. »Varnostno situacijo smo v lanskem letu dobro obvlala- li!« je bila misel Igorja Lo- triča. »Seveda pa nas lan .k. rezultati ne smejo uspavati ter moramo pri izboljševa- nju našega dela nadalje/itd z začetim. Premajhno številD ustrezno zaposlenih v naiih službah poskušamo nadome- Sčati z boljšimi in številnej. šimi tehničnimi pripomočki, kar se je tudi lani izkazalo za uspešno. V lanskem letu je bila tudi zelo prisotna dru- žbena samozaščita, kjer smo pripraviU kar 79 raznih pre- davanj, katera je posluša:o preko 3500 delavcev. Ob tein smo imeli še druge preven- tivne in opozorjevalne akci- je, ki so jih izvajale naše slu. žbe. Velik napredek smo do- segli tudi pri vamostnih oko- liših, ki jih imamo za zdaj 188. Vsaka krajevna skupnost ima svoj varnostni okoliš in je tako naše delo tudi po tis.i strani lažje.« V lanskem letu je na 0*3- močju UJV Celje bilo storje- nih 5170 kaznivih dejanj, od tega pa so jih raziskali 3725 ali 72 odstotkov. Razveselji. vo je to, da so raziskani vsi težji primeri, med neraziska- nimi pa prevladujejo manj- ši, kot kraja koles in mope- dov ter podobno. Lanska ra- ziskanost je od raziskano5*-i v letu 1975 boljša kar za 2,7 odstotka in lahko sploh govorimo o najboljši raziska. nositi v zadnjih desetih letih. Na področju gospodarskega kriminala je bilo storjenih 337 ka/nivih dejanj. To šte- vilo je vsako leto približno enako, lani pa je bilo ceio za 10 primerov nižje kot la- ta 1975. Zal pa je lani oilo več kaznivih dejanj, kot po- neverb, goljufij v službi in podobno. Tako so zabeležili 27 ka.mivdh dejanj grabežev, leta 1975 pa samo 12. Storje- na je bila tudi velika mate- rialna škoda v gospodarstvu in to kar za 11 milijonov dm. Pri raziskovanju in odkriva- nju teh primerov pa žal še vse preveč sodelujejo delavci z UJV sami, pogrešajo pa večjo prisotnost tistih, pri katerih pride do kaznivih de- janj. Lani so zabeležili 788 .at- vin, ropov, vlomov in grabe- žev. V upadanju so predvsem vlomi v blagajne, kraja bla- gajn, vlomi v stanovanja, to- varne in delovišča, povečalo pa se je število vlomov " av- tomobile in kraja dra,?ocenih predmetov iz njih. Tu so kri- vi tudi lastniki avtomobilov sami, ki j^ih puščajo na osa- mljenih mestih, ki pc i.oči ni- so osvetljena, F>oleg tega i>a jih niti ne zaklepajo. S '.em seveda krepko olajšajo delo tistemu, ki si želi nekaj pri- svojiti. Lani so imeli i>et n- parskih tatvin in vse so razi- skane. Zelo so se zmanjšale žepne tatvine in to kar a 50 odstotkov. V porastu so biU samo krvni delikti, in to za 94 pri- merov, tako da so jih zabe- ležili 648, med njimi štiri do- končne naklepne uboje (1,75 osem), 18 poskusov ubojev (16) in tri uboje iz malomar- nosti (7). Vsi uboji so uspeš- no raaiskani. Povečalo se je tudi število požigov in požarov, ki jih je bilo lani 93 (prej 50), pro- blematično pa je tudi mlado- letno prestopni štvo. O prometni problamatiita tokrat ne bomo pisali, ker smo lansko stanje že objavi- li. Zaključek bi bil lahko takšen, da je bilo lani na tem občutljivem področju ve- liko narejenega, vse to ^a. nas obvezuje, da s takšnim delom nadaljujemo v skup- no korist vamositi vseh nas. TONE VRABL LEPOTE RITMIKE TRDO DELO JE EDINA POT K USPEHU Tega, da ni razvoja osebno- sti brez povezave vzgoje in izobraževanja s praktičnim delom, se PEDAGOŠKI CEN- TER v Celju zaveda. Zato, in v želji, da bi to vzgojno us- tanovo zapustili dijaki že kot družbeno čim bolj razvite osebnosti, si center piizade- va, da omogoči kar se da primemo vključevanje mla- dih v svet dela. Da se to do- seže, je poskrbljeno s celo vrsto iavenšolskih aktivnosti. Danes želim predstaviti le nekatere od njih. Izredne uspehe je doslej namreč žel krožek za krea- tivni ples, katerega oilj je povečati občutljivost in od- zivnost na dogajanja okoli nas, 9ix>dbuja pa tudi last- no kreativnost. V letošnjem i&olskem letu je na proslavi Dneva republike s svojo iz- vedbo navdušil zaradi izared- ne gibalne interpretacije Po- lanškovih tekstov o Koroški. Brezhibni nastop pa je pri tem dokazal ure in ure vaj sodelujočih. S svojo vnemo za delo, s svojimi kreacijami, si že- lijo ven, v javnost, v tovar- ne. Rade bi namreč doživele tovarniški utrip dela kot spodbudo za nov plaz ust- varjalnih možnosti. Dijakinje, ki se pripravlja- jo za poklic vzgojiteljice, so razen v šolskih obveznostih, aktivne še na drugih področ- jih. Peti letniki imajo nam- reč v prvem poUetju enkrat tedensko šestumo prakso v vrtcih. Ker je mnogo zanimivih snovi, ki jih one žele posre- dovati najmlajšim članom na- še družbe, in ker vsi otj-oci nimajo možnosti, da bi zanje zvedeli v vrtcih, so se že la- ni dijaldnje odločile, da bo- do ob sobotah pripravljale ure pravljic, namenjene ti- stim malčkom, ki niso vklju- čeni v vrtce. Ob Novem letu je lutkovni krožek pripravil dve igrioi za šolarje na podružničnih os- novnih šolah. Zaradi svojega bodočega po- klica dijakinje vzgojiteljskih razredov tudi obvezno opra- vijo smučarski in plavalni te- čaj. Dijaki tretjih in četrtih let- nikov pedago.ških razredov so z letošnjim šolskim letom na- vezali delovne stike z matič- nimi šolami celjsskega območ- ja. V njihovo delo so vklju- čeni kot mentonji pn pripra- vah različnih proslav, kot vodje dodatnega pouka in kot mentorji raznih krožkov. Vso razgibanost kulturnega in strokovnega življenja na pse pa še popestru^je tekmo- vanje za bralno značko in iz- redna aktivnost pevskega zbo- ra, ki je bil v lanskem šol- skem letu na medrepubli- škem tekmovanju nagrajen s srebrno medaljo. M. U. I OD RfNKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE OD RINKE DO SOTLE ^ OD RINKE DO SOTLE — OD ^li JOŽE CELINŠEK O MATERI NAJLEPŠE KO SE ZBERO VNUKI, JE NA MOČ ŽIVAHNO Pretekli teden, ko smo no- vinarji našega lista hiteli sem in tja po krajevni skupnosti Rečica ob Savinji, da bi stak- nili kar največ novic in do- godkov in ujeli utrip kraja, sem dobila prijetno nalogo, da obiščem Jožeta Celinska, starejšega. Da je najstarejši krajan, sem izvedela nla kra- jevnem uradu in da mi bo prav gotovo povedal veliko zanimivih reči. In niso se zmotili! Bil je hladen dan, izpod ne- ba so se tu in tam privrtele drobne snežinke in v prijaz- nem domu Jožeta Celinska je bilo zato dvakrat toplo. Pred- vsem pia zaradi priiSrčne go- stoljubnosti Jožeta in njego- ve žene. Ob skodelici vroče kave smo poklepetali, koli- kor nam je pač dopuščal čas. Jože, tako pravi sam, je še iz prejšnjega stoletja. Tu- di letnico rojstva je brez za- drege povedal. Rodil se je nat;*nko 20, februarja 1S89 v bližnjih Nazarjih. Tam je tudi preživel svoja otroška in mladostna leta. Spomini na zgodnjo mladost, pravi Jože, niso nič kaj lepi. Bil je nezakonski sin matere, ki jo je imel silno rad, a sta več 'flli manj životarila. Trdo je dninila mati za skopo od- merjene rezine kruha, Jože pa se je moral, hočeš ali nočeš ločiti od nje že kot sedemletni deček. Bil je pa- stir pri Večjih kmetih. Tako si je služil kruh, tako se je preživljal in koprnel po ma- terinem objemu. Kadar je le mogel, je odhitel k njej, saj jo je silno pogrešal. Sre- čanje z materjo, pravi, so mu še danes najlepši in naj- bolj topli spomini iz ranih otroških let. Ko je nekoliko odrastel, a še vedno mu ni bilo več kot 14 let, se je zaposlil med delavci na žagi v Nazarjih. Tako je bilo vse do I. sve- tovne vojne in tudi potem, ko je vojna vihra minila, se je vrnil nla žago. Med vojno i>a je bil na fronti v Srbiji, pa v bitki za Doberdob, kjer je bil tu- di ranjen. Ko so se mu ra- ne za silo pocelile, pa so ga poslali v rusko fronto, v Karpate in potem še dlje v Ukrajino. Skozi Ukrajino, je hudomušno pripovedoval Jo- že, so se enkrat kar osem dni podili zJa Rusi. Isto raz- daljo pa so potem premosti- li v treh dneh, kajti gnali so Ruse »za seboj.« Pred matičarja sta z ženo stopila leta 1926 in si ustva- rila dom in družino v Spod- nji Rečici, kjer živita še da- nes. Devet otrok jima je pri- vekalo na svet. Vsa leta sta se trudila, da sta jih dobro vzgojila v samostojne ljudi. Povprašam po vnukih. »Ej, te pa imam še posebno rad«, je dejal Jože in si v zadregi segel v srebrne lase. »Ampak v tem trenutku zares ne vem natanko, koliko jih je. Ja, ampak kadar se zberemo vsi pod tole streho, je pa na moč živahno!« Potem se je skozi pripo- ved spet vrnil v tisti čas, ko tudi nam ni prizanašalia vih- ra II. svetovne vojne. Hotel je v partizane, pa je bil ti- sti čas, ko je dejal, že v letih. Zato pa jim je po svojih najboljših močeh ko- ristil doma. Ničkolikokrat je ponoči prepeljaval partizane s čolnom iz enega do drugega brega Savinje. Postal je tu- di član zveze komunistov in po osvoboditvi je opravljal vrsto funkcij in tako dajal svoj delež k ureditvi in raz-'" voju naše družbe. Veliko prijetnih, pa tudi veliko neprijetnih dogodkov se je zvrstilo v letih Jože- tovega življenja. Zdaj pravi, da mu je pravzaprav lepše kot kdajkoli. Rad prebira predvsem časnike in si z novicami in dogodki krajša čas. MATEJA PODJED j AVTOŠOLA CELJE USPEŠNO LETO IZPIT OPRAVILO 864 KANDIDATOV Avto šola pri Zvezi šofer- jev in avtomehanikov v Celju že vrsto let zanje lepe uspe. he. Ne le, da pripravljajo vse več teča.jev iz cestno-pro- metnih predpiisov, tudi uspe- hi kandidatov, ki jih za voz- niški izpit pripravljajo na svojih tečajih, pričajo o plod- nem delu. Sicer pa o tem najbolje govorijo številke. La- ni je avto šolo ZŠAM v Celju obiskovalo 1600 kandidatov, ki so opravljali tečaje iz cest- no-prometnih predpisov, se pripravljali za praktični del vozniškega izpita, se uspo- sabljali za poklicne voznike ali za voznike — inštruktor, je. Lani so pripravili kar 38 tečajev iz cestno-prometnih predpisov in tri razrede šole za kvalifikacijo poklicnih vo- znikov, ki jo je obiskovalo 120 kandidatov. 864 kandida- tov, ki so se usposabljali v tej avto šoh je opravilo tudi praktičen del izpita — vož- njo. V prvem poizkusu je iz- pit opi-avilo 62 odstotkov kaii- did-atov, ob upoštevanju po- novljenega poizkusa pa je bi- lo uspešnih 87 odstotkov kan- didatov. To pa je izjemno \:i- sok uspeh. Pogoj takšne uspešnosti je seveda resno delo v avto-šo- li. V svojih štirih učilnicah se ponašajo z najsodobnejši- mi učnimi pripomočki. Poleg učnih tabel s cestnoprometno signalizacijo in križišči, so t:i še nazorni pripomoč ki, pri- kažejo delo motorja, način prestavljanja in podobno. Si. cer pa vse pove že podatek, da so samo lani v opremo učilnic vložili 25 starih mili- jonov. Avto šola ZŠAM je v minu- lem letu s svojimi 20 vozili opravila 28.830 moto ur, kan- didate pa je poučevalo 31 in- štruktorjev. S svojimi uspe. hi in resnim ter pogloblje- nim delom se avto šola ZŠAM nedvomno uvršča med najuspešnejše na območju. BRANKO STMIEJČIČ ŽALSKI GASILCI ZBOROVALI SO v soboto je bila letna kon- ferenca Gasilskega društva Žalec, na kateri so predvsem ocenili delo v minulem letu. Iz poročil predsednika Karla Strahovnika, poveljnika Mar- tina Cilinška ter mladinske- ga referenta Rika Kopušarja je bilo razvidno, da je bilo delo uspešno in da so pred- videne naloge v celoti ures- ničili. Med FK>meml3ne dosežke sodi nabava novega orodne- ga avtomobila TAM 2001 v vrednosti 220.000 din. Velik del sredstev je dalo društvo, del pa so prispevali tudi ob- čani in delovne organizacije. Veliko dela je terjala pro- slava 95-letnice gasilskega društva Žalec. Letos bodo nadaljevali z usposabljanjem kadrov, pri- dobivanjem novih itd. Sode- lovali bodo tudi na tekmova- njih, nabavili potrebno orod- je in opremo ter ustvarili čim boljše pogoje za skorajš- njo gradnjo novega doma. Seveda pa je tu še osnovna naloga — čuvanje družbene- ga, in zasebnega premoženja pred požari, nesrečami. T. TAVČAR PREDLOGI ZA IZLET v Novem tedniku be- remo, da že načrtvijejo iz- let žensk ob 8. marcu. Pravite, da bo letos pri. java zahtevnejša, menite zaradi kuponov. Nič laž- jega kot to. Saj nam je vsak četrtek prva pot na pvošto, pa čeprav uro in pol peš hoda samo, da čimprej pridemo do NT, v katerem so vse novice iz okolice. Za izlet še ugibate kam? Ce se vam ne bo zdelo odveč, naj povem še svo- je mnenje. Bila sem z va- mi lam v Rovinju. Bilo je lepo. Samo, daleč je to, preveč časa se porabi za pot. Ker je to Met za kmečke ženske je težko. Z^^ečer, ko se je začelo mračiti je marsikatera po- mislila, kdo bo nahrani.ll sviinje, krave pomolzel, kokoši priprl in kje so otroci. Ko je FK>mislila, da se vrne šele naslednji dan Tivečer, ji je bilo morda žal, da se je prijavila za Izlet. Predlagala bi ENO- DNEVNI IZLET, na ka. terega bi lahko povabili vse, ki bi šle in nobena ne bo razoča.rana. Kam? Pri tem vas ženske itak sleparijo. Po eni strani pravijo, da še nikdar ni- so bile na morju, po dru- gi pa zaupno pove: veš, bila sem sicer že večkrat na morju, vendar mi sku- pinski izlet ugaja, pa tu. dl poceni je, zato rada grem. Zdi se ml, da si kmečke ženske ne želijo preveč na morje. Kaj, če bi nas povabili — čeprav v Celje, v neko dvorano, kjer bi organizirali spro- ščeno veselje (ka.kšno ig. ro, film, gledališko pred- stavo, recital)? Ah pa bi nas popeljali na Gorenj- sko, morda na Brnik in Lesce kjer sta letališči? Vse bi debelo gledale, ka- ko se letalo dvigne, kako pristaja, pa padalce. Pri »Joževcu« pa bi se nato razvedrili. Ze\o rada bi bi. la z vami, ke^r res nimam veliko možnosti. Moža sem že da\-no pokopa.la, sama preživljam štiri ot. roke. Ne zamerite pisavi, ve. dite, da vam piše 57-letna kmečka gospodinja. Moj polni naslov pa naj osta- ne med nama. Pripis: Ugodili smo vam, da ne objavljamo imena, povemo pa naj le, da pišete iz Javorja, p. Gorica pri Slivnici. Pismo smo, kot vidite, nekoliko skrajšali, izpustili pa ni- smo nič bistvenega. Po- stregli ste nam s tehtni- mi pomisleki in tudi predlogi. Za prihodnje, ko itak nameravamo »reorga- nizirati« šesti (letos je pe- ti) izlet, bomo vaše pismo spet vzeli v roke. Nekaj pa smo tudi zdaj ugotovili. Da rade hodite z nami in da poznate že dobršen del slovenske zem- lje in njene značilnosti. Prav zato pa je presene- čenja in kaj novega, za vse težko zagotoviti. Ven- dar lepo pa je le na izle- tu, kajne? ALI Ml PRIPADA POKOJNINA? Sem stalni naročnik No- vega tednika, a ga bom žail moral odpovedati, ker ga ne morem več plače- vati. Star sem 73 let in sem nespo&ol>en za delo. De- lovne dobe imam prizna- ne 20 let, 10 mesecev in 15 dni. Imam tudi prizna, no dvojno dobo v parti- zanih, kjer sem bil od 8. 11 .1944 do 15. maja 1945. Ko sem prišel domov sem našel oropan dom. Po vojni sem se vklju- čil v obnovo domovine in si tudi sam postavil nov dom. Leta 1958 sem hudo zbolel in napravil sem prošnjo za invalidsko po- kojnino. Odgovorili so mi, da moram imeti 33 delovne dole in da bom dobil starostno pokojnino, ko bom star 65 let. Ko sem ta leta dop-olnil sem ponovno prosil za starost- no pokojnino. Odgovorili so mi, da moram imeti 25 let delovne dobe in da bom dobil kmečko pokoj- nino. Te pa spet nisem do- bil, ker je medtem šel sin na delo v štore, bil pa je tudi že gospodar. Ko sem šel na socialno zavarova- nje v Celju so mi tam ob. razložili, da nimam pogo- jev za starostno pokojni- no, ker nisem bil po letu 1965 nikjer zaposlen. Vse se mi tako zdi, da me imajo za norca In me zafrkavajo In krivica se mi godi. VIKTOR KRAJNC, Zagorje 11 POT ZA PEŠCE NA LAVI Novo naselje Lava-Ostro- žno ima doslej zgrajenih poleg mnogih privatnih hiš še 9 blokov In stolp- nic. Vse te hiše, bloki in stolpnice gravitirajo na cestno križišče Dečkova cesta, Čopova ul., torej proti mestu. Urbanistič- ni načrt ni predvidel no- benega izhoda na to kri- žišče cest za pešce. Ljudje stanovalci si doslej Iščejo izhod na križišče cest med privatnimi hišami. Seveda že večina privat- nih lastnikov ta prehod na križišče cest kot naj- bližjo pot v mesto prepo- veduje. Edina izhoda sta še sedaj na voljo pri ke- mični čistilnici Penca in pa ob garažah, ki so še v gradnji. Seveda, ker se ljudem mudi v službo, v šolo in po drugih opra- vilih, jim niti v glavo ne pade, da bi morali peš nazaj proti zahodu ca. 1/2 km daleč, da bi po cesti prišli do križišča cest kot najbližji poti proti mestu. Pri kemični čistilnici Penca je med hišama ca. 8 m širine in bi se dalo določiti 2 m široko pot za pešce. Isto bi se dalo narediti ob garažah t gradnji. ANTON NUNČIČ NAŠ KI - 1 ŠMARTNO OE PA JE RES N^ Pri zadnjem p' , nerodnost, ki je ,i; one, ki so se udelezilii začeli polagati rajno 4 grebcem pretrgala vrl sli drugo, pa se je p| Res čudno, da se nii hujšega. Mislimo, da j« ki imajo na skrbi pok dijo vse potrebno, da ga ne bo zgodilo več. treba tudi naročiti, ( bolj skrbel, da vrvi n Po uporabi, posebno > bega vremena mokre, prej posušiti, šele nal hem prostoru. Pa tud lo slabem stanju. ŠMARTNO OE LOVSKA OBLF Lovska družina »O' Paki bo letos v p dneva borca prosla\ • novitve lovske druž združena s proslavo . vitve organizacije - Šmartno ob Paki, k no ob Paki in Gort nosti bo tudi sloves ga praporja. če pa I Ijalna dela na cesti C do takrat končana, b otvoritev asfaltirane c kar bo za to naselje ' STRMEC: PO! SVET Poravnalni svet v sti Strmec dobro delž li tudi mnogi domač zatekajo k njemu in vico kar v domačem da bi hodili na sodišče Samo lani je por ravnaval 27 primerov enega, uspešno rešil, navamo tudi preneko Navzlic temu jih reš dovoljstvo vseh,« je nik sveta, Ivan Ježem. Med spori, ki jih rešuje, so neurejeni pa obrekovanja, žalje dobno. CELJE: NOV/ STANOVANJ/ če bo šlo vse po v Celju vseljlvih sp( Lani so načrtovali, c tev dogradili 417 sta ni dokončal na Lav bloka s 55 stanovan stanovanja vseljiva š« Na novo pa naj bi ditl — in tudi doko novanj. Dogradili pa ni pričeto gradnjo Ič paj bo torej letos i novanj, za razliko od je bilo vseljlvih le 362 Med novo pričeto vel stanovanj zgraje (trije bloki po 75 s z 20 stanovanji), v Z 56, blok s 34 in 20 niku bodo zgradil u bloka s po 20 sto črtovano, bodo prva va že ob koncu avg večina pa postopomi Ije, največ spet šele rega leta. ŽALEC: ZAN PREDAVANJI Komisija za medr občinski konferenci mladine Žalec je sku misijami in konfen zanimivo predavanj« OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RfNKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD' o SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE odnosih med Jugoslavijo in sosednji- mi državami. O vsem tem je mladim spregovoril Vlado Gorišek. Predavanje je bilo pravzaprav uvod v serijo predavanj, ki bodo med le- tom v okviru programa idejnopolitič- nega izobraževanja mladih v žalski ob- čini. DARKO NARAGLAV KOKARJE: »ZA GRUNT« Pred letom dni je dvorana v Kokar- jih spet začela služiti svojemu name- nu. Poleg mladinskih prireditev, igra- nja namiznega tenisa in drugega, je skupina članov dramske sekcije kul- turno prosvetnega društva »Franc Fin- žgar« pod vodstvom Anice škotnik na- študirala igro »Za grunt«. To je drama v štirih dejanjih. Uprizorili jo bodo v nedeljo, 6. februarja ob 15. uri. Igral- ci pričakujejo zadovoljiv obisk, saj so tudi lani z Meškovo igro »Mati« dosegli lep uspeh. Z njo so imeli kar osem predstav. FRANC FLERE PREBOLD: GASILCI IN ZABAVNI VEČER Da bi zbrali nekaj- sredstev za de- javnost, zlasti pa bi radi poleg obsto- ječega gasilskega doma zgradili še pro- store za gasilski avtomobil ter prosto- re, v katerih bi se shajali na svojih sejah in konferencah, bodo člani gasil- skega društva Gornja vas pri Preboldu organizirali v soboto, 29. t. m. v dvo- rani kooperacije zabavni večer z na- stopom Vokailov, Alfija Nipiča in dru- gih. M. K. PREBOLD: TEKSTILCI V VELESLALOMU Pretekli teden se je na smučarskih terenih na Prvinah, kjer stoji dom Zveze borcev NOV Zagorje ob Savi, zbralo okoli 40 tekmovalcev iz tekstil- ne tovarne Prebold, da se v okviru športnih iger in 135-letnice obstoja to- varne pomerijo v veleslalomu. Manj- kalo pa tudi ni navijačev. čeprav je na teh igrah m tekmova- njih važno predvsem sodelovanje, tek- movalnega duha ni manjkalo. Rezultati. ]VIla.jsi člani: Jože Teržan (Pletenine), 2. Franc Markovič (Tka- nine,), 3. Marjan Stebemak (skupne službe). Starejši člani: 1. Ivo Dežni- kar, 2. Franc Goropevšek, 3. Kori Ko- čevar (vsi Tkanine), članice: 1. Mojca Pečovnik. Veterani: Robi Brinar (Tka- nine). V ekipnem ocenjevanju so zmagale Pletenine pred skupnimi silužbami in Tkaninami. Najboljši se bodo udeležili .smučar- ske tekstilijade v Kranjski gori. DARKO NARAGiLAV CELJE: ZLATI ZNAK ZA ITC v združenem E>odjetju ITC že nekaj let aktivno deluje planinsko društvo, ki je pred leti pričelo pripravljati množične izlete pod naslovom »Trans- verzala ITC«. Pred dvema letoma so prvič obiskali deset planinskih vrhov in za uspešno opravljene vse pohode podelili bronaste značke. Lani so vno- vič opravili deset izletov in podelili srebrne znake transverzale ITC, letos pa bodo vsi planinci, ki bodo opravili letošnjo transverzalo, dobili zlate zna- ke. Tudi letos so planinci pripravili zanimiv program izletov. Ti bodo, kot vsako leto, popeljali planince na nekaj zanimivih gora, pa tudi na nekaj vr- hov in mest znanih iz NOB. Prvi izlet bo že prihodnji mesec, ko bodo pri- pravili zimski vzpon na Stol. Aprila bodo odšli na Nanos, maja na Golico, junija na Ojstrico, julija na Pokljuko in Dolič, avgusta na Peco, septembra na Kozjak in žavcarjev vrh, kjer je bil ubit Djuro Djakovič, za zaključek pa bodo odšli še na izlet na Gorjance. Ker so pri teh izletih vselej korist no združili s prijetnim, ni čudno, da se izletov planincev ITC v povprečju udeležuje nad 80 delavcev. Vsekakor gre za koristno in zanimivo akcijo. sb ODMEV KJE SI, RESNICA v novoletni številki smo objavili reportažo o slepi že- nici Micki iz Gaja pri Šmar- ju pri Jelšah. Nastala je iz istega vzroka, kot tale sesta- vek: zaradi pis.ma, ki smo ga dobili. In kljub dejstvom, ki jih izpričujeta prvo in drugo pismo, kljub izjavam Micki- nih sosedov, še vedno tava- mo v temi, križarimo po po- teh brez cilja. Razlog je en sam: bojazen ljudi, da bi se zamerili, pri tem pa nihče ne pomisli, kaj se dogaja s sočlovekom. Ta človek mora ostati sam, nemočen in ob strani, ker se nikomur ne zdi vredno zameriti sosedom. Nedolgo tega smo dobili novo pismo. Pisala nam ga je bralka I. L., ki se je tokrat za spremembo podpisala s polnim imenom! »Micki se res godi krivica in to ne le sedaj, ampak že od vsega začetka, kar je pri Gajškovih, piše. Ko sem bila nekoč pri njih, sem opazila, da imajo v dveh skledah pše- nično moko za kruh, v eni pa ječmenovo. Dobila sem pojasnilo, da je ječmenova moka za Micko, ki tako ali tako ne ve, kaj je.« Bralka, ki je pisala pismo, pove, da je Mickina gospodi- nja ženici sicer res »zrihtala« socialno podporo, da pa od tega denarja Micka nima do- sti. Ko je ženica še sama ho- dila po podporo, si je kupila velik hleb kruha, da se je najedla, ostalo pa je morala dati gospodinji. Tudi takšni domači prazni- ki, kot so koline, gredo mimo Micke .Obleke, darilo RK, gospodinja razdeli sosedom, ki ji v zameno dajo karkoli. »Škoda, da ste takrat, ko ste hodili tod naokoli, šli mi- mo naše hiše. Tam, kjer ste bili, vam zagotovo niso pove- dali resnice, saj jim Micka celo življenje gara po njivah in seveda ne zasluži, da bi rekli kaj slabega o njenih gospodarjih. Soseda, ki ste jo povprašali, ni upala govoriti. Prepričana sem, da bi Mic- ka, ki nima nikogar, morala dobiti prostor v novem do- mu!« In končno naša bralka po- ve še nekaj. »Tudi sama sem se na so- cialnem pred leti potegovala za podoben primer, bila sem oskrbnica prav takšne sirote in kljub temu, da sem bila dostikrat na socialnem v Šmarju, je moja varovanka do zadnjega ležala v slami v hlevu in le dva dni pred smrtjo so jo prinesli v hišo.« Vsakršnje nadaljnje besedi- čenje bi bilo odveč. Preosta- ne le še, da potrkamo na vest tistih, ki dan za dnem žive z Micko, ki vedo za njene križe in jo spremljajo na njeni poti in da povedo resnico in končno, da svoje naredi tudi varstvena služba v Šmarju pri Jelšah. Prepri- čani smo namreč v nekaj: kjer je ogenj, je tudi dim. In v tem primeru se kadi. MILENKO STRAŠEK ŠENTJURSKA MLADEŽ NA POHORJE Tako zagosti, kot jo zna sneg v času zimskih počitnic otrokom, jo zna le malokdo. Ampak proti čudom narave se ne da ukrepati, na to te- mo je možno le izbirati in najti kakšno dnigo mož- nost. Kot mnogi drugi otroci, so se tudi šentjurski v pone- deljek žalostno razšli iz-pred šole. Snega ni niti za ped več, toda nekateri nadobud. nežd in pravi optimisti so le prikorakali s smučmi na ra- mi. Kaj zdaj, so se vprašali na šentjurski šoli. Ukrepati je bilo treba hitro, kajti sneg je sila muhast in lahko ga v teh dneh brezsrčno pobere jugo še v višjih legah. Ome- nita velja, da so se na šent- jurski šoli prvotno odločili, da bodo smučarske tečaje or- ganizirali kar na bližnjih po- bočjih okoli šole, v nekoliko slabših pogojih bi naj smu- čah na Resevni, na najslabše skoraj ni bilo računati, pa vendar. V ponedeljek so se odločili, da bodo nekaj ot- rok (približno 20) odpeljali na smuko na Pohorju. Pri- ključili naj bi se otrokom iz osnovne šole na Ponikvi, kjer imajo šolski avtobus. Bolje nekaj kot nič, čeprav tako vsi ne bodo mogli priti na svoj račun, pa še v žep star- šev bo treba seči po kakšen dinar. Ce ne bo zavoljo počit- nic in dragocenih krp snega prevelika gneča, so se ome- nili, da se bodo trikrv. Kdaj bodo prišli na vrsto? Tudi zdaj bo treba pogle- dati realnosti v oči in naloge spraviti v trdne okvirje. Drugače ne gre. V okvirje, ki bodo v skladu s finan- čnimi in dragimi možnostmi. ANICA FlRŠT, prodajal- ka v Marketu: V našem kraju pogrešam organizi- rano zabavo. Za mlade je ni. In kadar si zaželim v kino, moram v Mozirje. Za nas, ženske, je nerod- no tudi zaradi tega, ker tu v Rečici ni šivilj. Sicer jih imamo, pa delajo v Elkroju, popoldne, po red- nem delu, pa se nočejo ukvarjati s to dejavnostjo. In tako smo v glavnem prisiljene kupovati kon- fekcijo, seveda, če se dru- gače _ng,_^aidemo.„..__ VLADO KOI\L4R, upokoje nec: Več je problemov, ki bi jih morali rešiti. To velja tako za ponovno uvedbo popolne osemlet- ke in še za marsikaj. Si- cer pa bi slej ko prej mo. rali asfaltirati tudi cesto od Rečice na Poljane. Gre za okoli tri kilometre dolg odsek, za cesto, ki je zelo slaba. Na Poljanah je okoU trinajst hiš. Ljudje bi radi prispevali tako v denarju kot tudi z delom ali materialom. ANTON POLICNIK, upo kojenec: če bi imel mož- nosti, da bi rešil kak pro- blem, ki je značilen za naš kraj, bi se odločil za trafiko. Zakaj? Nekoč smo jo imeli. Tu, v središču kraja. Zdaj je ni več. Res je sicer, da časopise, ci- garete, koleke in podobno lahko kupimo tudi v trgo- rini ali gostilni. Toda, na- \'zlic temu, je to premalo. Trafika bi lahko dobro delala, če bi jo znova od- prli v središču kraja. JANEZ HREN, komercia- list: Nič novega ne bom rekel, če rečem — popol- no osnovno šolo. Tisti, ki so odločali o gradnji se- danje osnovne šole, so ravnali napak, da niso predvideli popolne šole. K tej šolski zgradbi zdaj ni moč ničesar dograditi. Po- polna osnovna šola nam je potrebna, ker je mla- dih vse več. Ne samo otrok. Tudi mladih dru- žin. Prav tako bi morali urediti trafiko pa smu- čarsko vlečnico in še kpj. ANICA KRENKER, nata- karica v gostišču »Dren'(: V kraju in krajevni skup- nosti se srečujemo z vr- sto komunalnih proble- mov. Zlasti bi opozorila na kanalizacijo, ki je se- veda ni. Slej ko prej bi morali urediti tudi odvoz smeti. Posode za smeti že imamo, zdaj bo treba na- praviti le še korak na- prej. In ne nazadnje, želja krajanov je tudi čimprejš- nja ureditev ceste od Re- čice do Zekovca. Zaključek: Če bi ixxl vsem tem potegnili črto, poLcm bi prav gotovo takoj pod njo prišla zahteva po vnovični uved- bi popolne osnovne šole. Popolna osemletka je zdaj \eč kot glasna zahteva. In potem ceste, kanalizacija in še kaj. M. BOŽIČ — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE 12 stran — NOVI TEDNIK Št. 4 — 27. januar 1977 REČICA OB SAVINJI! PREDNOST HMELJU ČE KMET HOČE, LAHKO DOBRO ŽIVI Z^ornjesdvinjsKa kmetijska zadruga, zadružna enota Re- čica, ima zaposlenih 78 ljudi, njena dejavnost pa je v pre. težni meri osredotočena na proizvodnje hmelja. Velja predvsem za sektor lastne proizvodnje. Na tem območ- ju je 34 na hmeljišč, celot- ne ameijarske površine pa je 58 ha. Ukvarjajo se tudi z ribezom, ki ga imajo dva hektara, na Ljubnem pa ga je nekoliko več- 10 ha. V aktivnosti zadružne eno- te spadajo tudi nekatere us- lužnostne dejavnosti, kot so usluge avtoparka, strojnega parka in pa mehanične de- lavnice, k: so zlasti pomemb- ne zaradi uslug, ki jih nu- dijo kmetom kooperantom. Franc Miklavc, vodja sek- torja lastne proizvodnje: »Vsi vemo, da je hmeljar- stvo zadnja leta nekoliko v krizi in zato je razumljivo, da smo morali o tem raz- mišljati tudi mi. Uvedli smo novo tehnologijo, stare sorte bomo zamenjali, na vrsto pa bo prišla tudi melioracija. Razvodeni ti nameravamo ka- kih 10 ha. Nekaj novosti bomo naredili tudi v naši mehanični delavnici, saj po- staja premajhna. Vedeti je namreč treba, da je v dolini že okoli 800 traktorjev in da bo število še rastlo.« četudi Prane Miklavc ni zadolžen za delo izven lastne proizvodnje, je vendarle na- vrgel nekaj misli o tem. Iz- vedeli smo, da se na območ- ju Rečice kmetje v glavnem ukvarjajo z proizvodnjo mle- ka in pitanjem mlade gove- di. Glede teh panog je po njegovilra besedah na območ- ju lastae proizvodnje Rečica najmočnejši teren. Nekaj kmetov se ukvarja tudi z vzrejo kokoš nesnic in pi- tanjem piščancev, čedalje močneje pa koraka v dolino kmečki turizem. Na voljo so krediti večjih težav ni. Za konec je Franc Miklavc po- vedal še, da bodo v letoš- njem letu uredili tudi kme- tijsko apoteko. Tako o kmetijstvu na re. čiškem koncu Franc Miklavc z uradnimi očmi. Zapis pa seveda ne bi imel prave teže, če o tej, tako pereči proble- matiki ne bi dali svoje be- sede tudi kmetje. Rudija Etolinarja, kmeta iz Šentjanža, smo dobili kar v trgu, ne da bi ga bilo treba iskati. Za hip poglejmo v osebno izkaznico njegove kme. tije. Dohnar ima okoli pet hek- tarov pašnikov in njiv pa še kakšnih sedem hektarov goz- da na zelo grdem terenu, kot pravi sam. »Cki lesa ne dobim nič, se ne izplača. Prevoz in spravi- lo bi me veljala več, kot bi dobil zanj.« Naš znanec se ukvarja z živinorejo. V hlevu stoji šti- rinajst glav živine, predvsem krave molznice in pitanci, hlev sam pa je popolnoma moderniziran. Edino, kar mu še manjka, so silosi, vendar teh ne bo gradil. Vsaj za- enkrat ne. »Sam sem, otrok nimam, saj ne vem, za koga bi delal. Naj pa še enkrat drugi de- lajo zame,« je dejal v razgo- voru. Tako nekako meni tu- di o kmečkem turizmu. »Takšna reč, veste, potre- buje celega človeka, mlade ljudi, midva z ženo pa ne zmoreva več.« Beseda Je nanesla, da sva spregovorila o mleku. O no- vih cenah pa o starih. Do- sedaj Dolinar ni bil zado- voljen. Ce pa bodo cene res takšne, kot pišejo, potem bo v redu. »In še nekaj,« je dejal, »na- pišite to, povejte. Ne gre mi v glavo, da more biti kvali. teta mleka tako zelo različna. Poglejte, če mi mleko anali- zirajo v hlevu, enkrat na me- sec, je kvaliteta boljša, na zbiralnici pa je slabša. Kaj je krivo temu? Morda površ- nost pri jemanju vzorcev top- lega mleka, kaj, vas vpra- šam?« Kmet iz Šentjanža pravi, da bi bilo vse lepo in prav, če bi že enkrat stabilizirali odkupne cene za govedo, da bi končno že dobile svojo pravo podobo. »Pohvaliti moram odkup. Tukaj je vse v redu, dobro organizirano, zlasti pri odku- pu plemenskih živali, ki še kar imajo ceno. Ce bi uredi- li cene, bi marsikdo z ve- seljem redil govedo. Ko sva si skoraj že rekla nasvidenje, je zamahnil z ro. ko in me priklical nazaj. »še to dodajte: če hoče kmet pri nas delati, če ima zemljo seveda, lahko dobro živi.« MILENKO STRAŠEK VRANSKO Pod prodivodsilviom Donimi- ka Vei'bdča se je letos pirva seja zveze društva prijateljev mladine odvihala na Vran- skem. Eden izmed sklepov v lanskem letu je namreč bil, da se bodo člani občinske z voze društva prijateljev mla- dine sestajaJri v različnih kra- jih občme, loer bodo na ta način la^e reševali društ- veno problemaitško. Prve seje na Vranskem se je poleg predsednikov in taj- nikov osemnajstih društev žalske občine udeležilo tudi nek.iij predNbatvnflflcoiv dmžbe- nupoLiticnm orgariLzacij, med njimi tudi sekretar konferen- ce SZDL Ivo Robič ter Vin- ko Jug, član komisije za varnost prometa pri občin- skem odboru in drugi. Občinska zveza društva prijateljev mladine je bila za svojo dejavnost v pretek- lem letu pohvaljena, zlasti pa se je izkazala pri orga- nizaciji dedka Mraza, ker sa bili posebne pozom<»ti de- ležiai delavci iz sosednjih re- publik. V letošnjem letu se je us- tanovila nekaj novih občin- skih društev, zaio so med de- lovne naloge letošnjega leta zapisali tudi semmar, kjer se bodo z novimi nalogami se- znanili predsedniki in taj- niki. V mesecu oktobru bo ob 25-lefcnici ustanovitve DPM Žalec osrednja piroslava v Preboldu. Sprejeli pa so tu- di sklep, da bodo s tako ob. liko sestankov nadaljevali, ker je pokazala, da je uspe- šna. Ena prihodnjih sej ob- čin,9ke zveze DPM bo na eni izmed podružničnih šol v žalski oljčini. ALOJZ KRONOVŠEK ŠMARJE: NALOŽBE V KMETIJSTVU Gotovo je kmetijstvo po- leg gospodarstva tista pa- noga, v katero se v šmar- ski občini največ vlaga in — sodeč po načrtih šmar- skih kmetijcev, zapisanih v resoluciji o izvajanju družbenega načrta razvoja občine — bo tako tudi v prihodnje. Prednost bo dobil pred- vsem razvoj tržne proiz- vodnje zasebnih kmečkih gospodarstev, zato bo kme- tijski kombinat Hmezad — TOZD Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah v letošnjem le- tu vložil v preusmerjanje kmetij 80.778.000 dinarjev. Pretežni del teh sredstev je namenjen za adaptacijo in gradnjo govejih hlevov (62 kmetij), silosov (100 kmetij), gradnjo hlevov za bekone in plemenske svinje (22 kmetij), nabavo kmetijske mehanizacije (54 kmetij) in ustanavlja- nje kmetijskih strojnih skupnosti (13 kmetij). Za- jetih je torej kar 251 kme- tij, kar je za kozjansko obsoteljsko šmarske raz- mere kar precej. Po mnenju strokovnja- kov in sestavi j alcev načr- ta razvoja naj bi se pro- izvodnja mesa povečala za skoraj polovico današ- njega obsega, za okoli 15 odstotkov proizvodnja mle- ka, za nekaj manj kot 100 "b pa naj bi se pove- čala proizvodnja grozdja. K temu sodijo tudi me- lioracije, ki naj pridobijo za občino nova, plodna zemljišča. Samo v Šentvi- du in Pristavi naj bi me- liorirali za okoli 197,8 hek- tarov zemljišč. Da uspeh ne bi izostal, bo treba poskrbeti, da bo- do zasebni in družbeni sektor čimbolj ik)vezani, zlasti še pri proizvodnji in prodaji, vložena sred- stva pa tembolj racionalno uporabljena. mst CELJE Občinska Plesna šola Ceije, ki jo že dolga leta vodi Loj- ze Borinc, ni pozabila na svoje ljubljence. Organizirala je začetni plesni tečaj tako dobro, da ga je treba samo pohvaliti. Udeležilo se ga je preko 500 tečajnikov, kar da vedeti, da si mladina zelo želi plesne izobrazbe. Za za- ključek tega tečaja bo v so. boto , 29. t. m. ob 16. uri izveden ples v sproščeni ob- liki s kvizom, raznimi igra- mi ipd. Vršil se bo, pjav ta^ ko kiot tečao, v teJovadnici TVD Partizan — Gaberje Ce- lje, Mariborska 42. Prihodnjo soboto, 5. febru. arja, i>a se bo ob 15.30 pričel nadaljevalni plesni tečaj, ki bo trajal vse do konca maja. Tečaj bo obsegal latinskoame. riške plese: cha-cha-cha, rum- ba, samba, rook and roll, nova smer bita — philadeL phia, hustle (nov ameriški ples) ter izpopolnjevanje standardnih plesov. Poučeval ga bo, prav tako kot začet- nega, diplomiranih plesna mojster Ludvik Siraončič iz Maribora. Občinska Plesna šola Ce- lje pa pripravlja še eno pre- senečenje. Sredi februarja bo organizirala tečaj za zakon, ce in odraslo mladino. Sta- rost ne bo predpisana, lahko se boste vključiU vsi, od 25. do 70 leta. Program bo pri- lagojen vsem, res vsem, ki se žele naučiti lepega, estet- skega plesa. Tečaj se bo odvijal v telo. vadnici TVD Partizan Ga- berje Celje, poučeval pa ga bo profesor Simončič. Družabnri ples je sodobna oblika rekreacije in razvedri- la. Plesni gibi, usklajeni z glasbo, dopolnjujejo splošno uglajenost človeka. Ples vzbu. di čut za ritem, posluh za glasbo, smisel za estetiko te- lesnega gibanja in lepega ve- denja v družbi. DARJA GLANCNIK RDEČA DVORANA V VELENJU prireja VELIKO PUSTOVANJE 19. 2. 1977 s pričetkom ob 20.00 Zabavali vas bodo: ansambel Pro arte s pevcem Čobijem in Fantje treh dolin. Vstopnina 120 din. Prodaja vstopnic v upravi Rdeče dvo- rane Velenje vsak dan od 7. do 14. ter od 16. do 19. ure. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor TOZD Socialna medicina in higiena Maribor — Prvomajska 1 objavlja prosto delovno mesto: ADMINISTRATORKE za nedoločen čas, za 4 ure dnevno za Poslov- no enoto DDD Celje POGOJI: ustrezna popolna srednja šola z nekaj prakse. Ponudbe, kolkovane s kolkom 1 din upravne takse, pošljite na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Prvomajska 1. - m KMEČKIH ŽENSK NA MORJE z današnjo številko Novega tednika imajo bralke v rokah že 80 odstotkov prvega pogoja, brez katereg-a ne bo mogoče računati na izlet v letošnjem letu. Mi pa imamo tudi že nekaj odstotkov novih predlogov in pobud, iz enega pisma naše bralke jih tu- di objavljamo. Cez teden dni bomo objavili kupon št. 5 in naslednji teden še rezervnega, nato iJia bomo pri. čeli zbirati prijave za izlet. Kar primerno bo, če bomo za izlet izbrali petek in soboto, seveda, bolj v drugi polovici meseca marca, ko bo že vsaj malo to- ple,je. Kopati se zunaj seveda še ne bo mogoče, toda, saj v hotelih ne manjka bazenov z ogrevano morsko vodo. Se zadnja vest: Glavnega po- krovitelja tega izleta že imate. TEHNOMERKATOR, TOZD Mia. loprodaja s poslovalnicanu, ki jih ima v mnogih krajih našega območja — saj kupujete pri njih? — se čuti odgovornega na- vezati še tesnejše stike s kupci, tudi na ta način. To pomeni, da pri Tehnomerkatorju ne zane. marjajo povezanosti s potroš- niki. KUPON ŠT. 4 100 ŽENSK — BRALK NOVEGA TEDNIKA NA IZLET Ta kupon izrezujte in vseh pet, objavili jih bomo vsak teden, priložite prijavi za izlet — če se boste odločili potovati z nami! št. 4 — 27. januar 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 JE VARSTVO OKOLJA LE PUHLO BESEDIČENJE? »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti«, je zapi- sal poet. Danes bi takšne misli le težko še kdo upravičeno spravil na papir, pa čeprav ta veliko prenese. Okolje, narava, onesnaženje, ekologija, malomarnost, vse to so besede, ki jih imamo vedno pogosteje na ustih, kaj pa smo za svojo naravo, za očuvanje prirodnih lepot, zdravega okolja, ki nam zagotavlja obstanek, resnično na- redili. Odgovor je krut in kratek: malo, če sploh kaj. Zakonodaja je jasna, tudi ustavne pravice ljudi do zdravega in čistega okolja poznamo vsi, pa vendar smo pri obravnavanju problemov ekologije še vedno malomarni, nedosledni in pretežno deklarativni. Stanje, kakršno je, vzbuja strah. Terja ukrepe, akcijo, s katero bo mogoče na- prej. Vizija osiromašene narave, puščobnih in mrtvih rek, ustekleničene pitne vode in plinskih mask na obrazu je sicer res še nerealna. Pa vendar je. Ali resnično delamo na samouničevanju? So problemi zdrave proizvodnje res predragi in za nas nedosegljivi. Ali pa gremo po lažji poti, kljub nevarnosti, ki nam na njej preti. Koliko je kriva družba? Koliko človek kot posameznik? Kaj je mogoče poleg ustrezne zakonodaje, ki pa se je le redki držijo, še storiti, da bomo ekološko varni? To so bila vprašanja, ki smo jih zastavljali sogovornikom. Iz pe> stre palete odgovorov pa je nastala dokaj jasna slika o vzrokih malomarnosti in ekoloških nesreč, pa tudi jasen sklop odgovorov na vprašanja, kaj lahko za naše okolje, za nas in naravo, od katere smo odvisni, naredimo. V tej reportaži nas je zanimalo predvsem dvoje: kako zagotoviti ekološko varnost v industrijski proizvodnji in kaj storiti, da bo manj nesreč pri prevozih nevarnih tovorov. Neustrezno nagrajevanje? Igor Belle, predsednik ZŠAM Celje: »Res je, da je vse večje ekološko one- snaževanje, ki ga povzročijo prometne nesreče cistern, ki prevažajo nevarne tekočine. Na celjskem območju so bile lani tn takšne nesreče, čeprav ni pri- jetno govoriti o tem, sodim, da je vse nesreče, ki so povzročile ekološko one- snaženje, zagrešil s svojimi napakami človek — voznik, kot posameznik. To naj ne zveni kot opravičevanje,' je pa dejstvo, ki opozarja, da bo o teh vpra- šanjih treba z vozniki več govoriti. Predpisi za prevoze nevarnih snovi so tako strogi, da do nesreč ne bi pri- hajalo, če bi se le vozniki držali črke zakona. V vozilu morata vselej biti dva voznika, oba posebej izprašana za ukre- pe v primeru razlitja ali podobnih nesreč z nevarnimi snovmi. Na vsakih 30 ur vožnje je potrebnih 8 ur nepre- trganega počitka. Kazen za neupošteva- nje takšnih določil pa je do 20.000 din. Iz prakse vemo, da se vozniki določil ne držijo. Vozijo prehitro, pogosto je v cisterni tudi samo en voznik in po- dobno. Sodim, da je za to kriv uve- ljavljen sistem nagrajevanja v prevo- zniških podjetjih. Vozniki so plačani po prevoženih kilometrih ali po prevo- ženih količinah tovora. To pa vsaj /a prevoz nevarnih tekočin ne ustreza. Vozniki zato hitijo iin- nesreče so Ix>gostejše. Poleg tega ukrepa, ki ziihteva spre- membo načina nagrajevanja, zagovar. jam še dosledno spoštovanje predpisov, bolj urejeno prometno signalizacijo, izogibanje konicam v prometu in bolj. še zavarovanje prevozov. Ne razumem, da pri takšnih vozilih ni obvezna rume- na rotacijska luč, ki opozarja na pose. ben prevoz. Ne razumem, da so še vedno dovoljeni tudi prevozi s pri. količarji — navadno se namreč prv^ prevrne prikolica. Ne razumem, zakaj je intervencijska oprema vozil tako slaba. Sodim, da čaka ZŠAM veliko nalog pri urejevanje teh vprašanj. Mi mora- mo osveščati voznike, spodbujati nji- hovo previdnost in prispevati k boljši prometni signalizaciji vsaj na vodno- varstvenih območjih. Če bi spoštovali zakone Marjan Ašič, predsednik IS skupšči- ne občine Celje: »Zahteve po večji eko. loški varnosti segajo v Celju že deset- letja nazaj. 2al je bilo vse premalo narejenega. Povem naj, da zakonodaja ustrezno rešuje vse probleme varstva narave. Žal se zakonov ne držimo in tu je osnovni razlog ogroženosti naše narave. Ni mi znan primer, da bi proti kršilcem ekoloških predpisov sprožili kazenski postopek z drastičnimi zahte- vami. Kljub temu sodim, da je osve. ščenost o problemu nečistega okolja v celjski občini močna. Zato tudi sem prepričan, da bomo za varstvo narave v prihodnjih letih naredili več kot v preteklosti. Pri vseh investicijah zahte- vamo strokovne elaborate o ekološki varnosti proizvodnje, pa se še vseeno pripeti, da smo izigrani. Kar zadeva onesnaževanje zaradi prometnih nesreč, zame ni dilem. Tre- ba je določiti rok, od kdaj naprej pre. vozi okolju nevarnih snovi ne bodo smeli več na cesto, ampak le po žele- znici. Tej pa je treba pomagati, da bo sposobna za hitre prevoze, v mestih pa urediti distribucijsko mrežo. Žal v praksi tega ne upoštevamo, resnično lahko na naših cestah srečamo vozila, ki prevažajo »čuda«. Kaj več ne bo mogoče narediti, saj vemo, da je v prometu le odločilen človeški faktor. Vse ostreje se zastavlja vprašanje in- tervencijskih enot z ustrezno opremo, ki bi lahko posredovale v primeru, ko do nesreče vendarle pride. Naš izvrš- ni svet je že zahteval od industrijskih organizacij odgovore, kakšne nevarne snovi vse se v Celju uporabljajo. Tako bo na osnovi tega štab civilne zaščite lahko dobil vsaj osnovne razkuževalne kemikalije. Sem zagovornik žalskega predloga, naj bi v Sloveniji ustanovili dobro opremljeno posebno intervencij- sko enoto, ki bi lahko najustrezneje ukrepala v primeru ekoloških nesreč. Malomarnost, kakršno srečujemo pri varstvu okolja, je prav šokantna. Naj le omenim neurejene sanitarne deponi- je, slabo vzdrževane čistilne naprave in slabo odgovornost ljudi, ki jih uprav. Ijajo. To je prava tehnična slepota. Kar zadeva medobčinsko sodelova- nje pri reševanju teh vprašanj, smo naredili še premalo. Medsebojno se obtožujemo, sami pa ne naredimo do- volj. Medobčmsko sodelovanje bi mo- ralo biti osnova vsem ekološkim pro- gramom.« Milko Piirk, upravnik Pelrola Celje: »Nevarne snovi, zlasti pa gorivo, se mora prevažati. Dokler železnica ni sposobna prevažati hitro, moramo pač uporabljati cestni prevoz. Pri tem pa prihaja do nesreč, ki so lahko kata- strofalne. Osnova pri teh prevozih bi morala biti ostrejša osebna odgovor- no.st voznikov in njihova disciplina. Vsa vozila imajo vgrajene tahometre. Vemo, da je najpogostejši razlog ne- sreč prehitra vožnja. Tahografi jo za- beležijo, kontrolne službe pa proti voznikom, ki prekoračujejo dovoljeno hitrost, le redko ostro ukrepajo. Pri nas že nekaj let ni bilo nesreč. Odgo- vornost smo zaostrili, taho-kontrole so redne in ostre. Med ostalimi ukrepi, s katerimi bi zagotovili varnejše prevoze, pa naj opozorim še na ustreznejšo prometno signalizacijo vsaj na vodno varstvenih območjih, kjer bi morali biti opozo- rilni znaki na vsakih nekaj kilome- trov. Tudi na področju vzgoje in osve- ščanja voznikov še nismo naredili vse- ,ga, saj preradi spodbujamo njihovo hajko za časom in s tem hajko za denarjem.« Osebna odgovornost Ivan Glušič, predsednik komisije za varstvo okolja pri IS Žalec: »Če govo- rimo o večji varnosti prevozov ne var. nih snovi, bi morali po mojem mnenju storiti zlasti naslednje: vse težje pre- voze bi morali preusmeriti na železni- co. Cisterne naj pretežno vozijo pono- či, ko je promet redkejši. Poostriti bi morali nadzor nad spoštovanjem ome- jitev hitrositi. Več pa bi bilo tudi treba storiti za osveščanje voznikov. Tudi prometna signalizacija je še preveč slaba, saj praktično ni opozoril, da je vozilo v vodnovarstvenem obomčju. Glede ukrepov, če že pride do ne- sreče, pa sodim, da bi vsaj na območ- ju morali imeti skupno intervencijsko enoto, ki bi bila vseistransko usposob- ljena in dobro opremljena. K opremi štejem tako črpalke kot kemične spo- jine za nevtralizacijo različnih strupov. Kdo naj bi takšno ekipo ustanovil in opremil, pa je po mojem predvsem stvar dogovora prevoznikov, uporabni- kov nevarnih snovi, cestnih podjetij in vodne skupnosti. če govorimo o hujšem, ta,ko imeno- vanem industrijskem onesnaževanju, pa je treba povedati, da smo naredili mnogo premalo. V bistvu podpiramo onesnaževanje, ko izdajamo tovarnam, ki niso zagotovile ekološko čiste pro- izvodnje, obratna dovoljenja. Skrajni čas je, da se pričnemo dosledno držati ostrih zakonskih predpisov. Treba pa je dvigniti tudi osveščenost vseh delav. cev o problemih ekologije. Začeti je treba prav pri delavcih v proizvodnji in na tistih delovnih mestih, kjer skrbijo za ekološko varnost. Takšni delavci morajo bili viscko zavedni in osebno odgovorni za preprečevanje na- pak. Znanstvene institucije verjetno ne bi težko razvile naprav, ki bi lahko zvočno ali vizualno signalizirale nevar- nost onesnaženja, razlitja, nefiltriranja in podobno. Tudi to bi bil spodbuden ukrep za varstvo narave, saj bi pra- vočasni signal o nevarnosti onesnaže- nja olajšal hitro in učinkovito inter- vencijo. To je bilo le nekaj mnenj. Verjetno bi jih lahko poiskali še več, čeprav bi najbrže bila podobna. Dejstvo je, da smo pri obravnavanju vprašanj ekolo- gije malomarni. Da v tovarnah vidijo le končni izdelek, stranski, strupeni produkti zanje niso pomembni. Dejstvo je tudi, da smo naredili premalo. Tako za osveščanje ljudi, od- govornih delavcev, voznikov itd. Ni- mamo niti intervencijskih enot in opre- me. Torej smo slabo pripravljeni na morebitne ekološke katastrofe. Igramo se s svojim obstojem. Približujemo si strahotno vizijo, opisano v uvodu. In zato ne bi smeli poznati več sentimentalnosti, ne bi smeli več spre- jemati plehkih opravičil in kvaziznan- stvenih elaboratov, ki zagotavljajo eko- loško varnost, pa prinesejo le nov vir onesnaževanja. Odločno se je treba spoprijeti s problemi ekologije. Od- ločno in brezkompromisno. Konec kon- cev delavci ne financirajo izgradnje novih tovarn zato, da bi jih te za- strupljale. Od deklarativnosti in po- plave besed je treba preiti v akcijo. Zanje imamo vse zakonske predpise in osnove. Le držati se jih je treba. To pa ne bi smel biti več problem. BRANKO STAME.JČIC 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 4 — 27. januar 1977 Z VOZIČKOM ZA PRIBOLJŠKOM Le kdo jo v naselju ob Dečkovi cesti in Novi vasi v Celju ne pozna? Prirasla nam je k srcu, zato ji kdo vča- sih stisne tudi kaj takega, kar še ni za odpad. Približno vsakih štirinajst dni se oglasi in pozvoni rav- no v času, ko odhajamo v službo. Ner\^ozni hitimo, pa nas s svojim odkritosrčnim obrazom zaustavi Cilka, »na- ša Cilka« ter nas prijazno po- vpraša, če imamo kaj za od- pad. Z vsem je zadovoljna, četudi je to samo ena praz. na steklenica ali dva stara časopisa. Največkrat ji po- maga tudi otročad iz nase- lja, ki ima Cilko rada, ker je tudi z njo neskončno vljud- na in jo razoroži v hipu, ko naklepa novo vragolijo. Celo na voziček ji otroci pomaga- jo naložiti in jo tudi pospre- mijo do naslednje hiše. Tu Cilka ponovi vljudno in pri. jazno jutranjo prošnjo in z novim svežnjem pod roko od- hiti k vozičku. Ko je poln pa- pirja, stare pločevine, stekle, nic, polomljenih stolov in že- leza, krene po Mariborski na Surovino, kjer iztrži svoj vsa- kodnevni priboljšek, včasih pa je tudi samo topli obrok, edini v dnevu. S polnim vo- zičkom različne ropotije »za- služi« po enega do dva stara tisočaka, odvisno pa je, kaj pripelje. S praznim cvilečim vozkom odhiti potem proti domu, ki je majčkena hišica, postavlje- na na streljaj od Mariborske ceste, čuva pa jo hud pes. Ko smo Cilko obiskali, ga je zaprla v edini prostor, kjer živi, v drugem delu majhne hiške pa prebiva njena hči. Cilko smo potegnili od žehte in že je hitela odvezovat gu- mijast predpasnik, ki si ga nadene v ta namen. Mraz je pritiskal in zunaj nas je zeb- lo, zato smo klepetali v ku- hinji Cilkine hčere, ki je še poležavala v postelji, čeprav je kazala ura takrat že enaj- sto dopoldan. V prostoru je bilo mrzlo, iz sobe je hro- pel kašelj in Cilko je tudi tu zeblo. Potožila je, da ji- ma primanjkuje drv in res smo videli samo staro šaro, ki služi Cilki in hčeri za og- revanje skromnih prostorov. »Naša Cilka« ali uradno Lu- cija Romih se je rodila na Zgornji Hudinji pred 62 le- ti. Kaj je delo in kaj se pra- vi boriti se za vsakdanji kruh ve že iz malega. Mama je kmalu umrla in Cilka je pre- vzela gospodinjstvo, ko je bi. la še otrok. Kot dekle se je zaposlila v Emajlirki in si tu služila kruh skoraj deset let. Potem je šestnajst let pomivala posodo in okusila trdo gospodarjevo pest. In potem je še šestnajst let »pe- denala«, s čimer Cilka misli in sama tudi tako imenuje delo gospodinjske pomočnice. Tudi zidarjem je stregla, ta- krat pa je imela tudi še mo. ža. Pred enajstimi leti ji je umrl in ko je ostala sama, je začela razmišljati, kaj bi počela, da bi si lahko izbolj- šala dolge dneve, ki jih je začela preštevati ob nizki po- kojnini. Nekaj manj kot dve- sto starin tisočakov dobi, za- to ji pride prav vsak dinar, ki ga nabere s pobiranjem odpadnih stvari. »Kadar sem na terenu,« pravi Cilka, »red- ko jem toplo, najraje pa vgriznem v klobaso. Od me. sa imam sploh vse rada.« Pozimi, ko se cvileči vo- zek, v katerega je vprežena Cilka, bolj redko prikaže v njenem »becirku^(, pa Cilka odide h kmetom po ščetine, ki jih skrbno zbira in tudi dobro gredo v denar. Ima že nekaj stalnih strank, ka- kor poimenuje Cilka ljudi, ki ji prihranijo svinjske ščetine. »Ko sem začela pred enaj- stimi leti hoditi od hiše do hiše ter pobirati vse, kar so drugi odvrgli, nisem mislila, da bom tako dolgo vzdržala. Skraja mi je pomagal tudi brat, potem pa je umrl in sama sem ostala. Kolegice ni- mam, kar sama vozim voz. Ce bi imela oslička, ne bi smela z njim na glavno ce- sto, tako pa lahko grem. Nih. če mi nič ne reče. Od začet- ka sem bolj pobirala stare cunje, zdaj pa jih ljudje ni- majo več veliko, komaj da zaslužim ime, da sem cunjar- ka.« Ob tem se Cilka nekam otožno zasmeje, verjetno ji misli za kratek hipec uidejo v tiste čase, ko je bilo po- trebno manj vleči voziček, ker je bil poln cunj, te pa niso bile težke. Zdaj ima naj- večkrat naložen papir, ki je težak in ne iztrži veliko zanj. Močno mora potegniti in da. leč vleči, na starost pa mo- či zmanjkuje. »Tako dolgo bom še hodi- la naokoli, dokler bom zdra. va in dokler bom mogla. V prsih me nekaj ščiplje in tu- di močno kašljam. Zdaj grem malo na teren, prišla pa bom, ko bo malo topleje. Kar pri- pravite mi kaj,« nas za slo. vo poprosi Cilka in njen otož- ni glas nas spremlja še dol- go. Velike roke vtakne pod pa. zduho, z nogami, obutimi y visoke moške čevlje, pa sto- pica, ker jo zebe. Popravlja si predpasnik in ruto, izpod katere se vidijo osiveli lasje, živi iz dneva v dan in leže z mislijo, da bo jutrišnji lep- ši. Si za pogum zvečer pri. vošči kozarček? Se je osami- la sama? Hčerka živi za dru- gimi vrati, Cilko pa varuje pes, edino bitje, ki razume tudi tedaj, ko človeški razum odpove. Na pomlad bo spet prišla. Nabrali bomo cunje, papir in steklenice. Kar je nam od- več bo pobrala cunjarka Cil- ka, v zameno pa bo pustila košček svojega srca. .ZDENKA STOPAR TABLETOMANIJA Bolečine so neprijetne in so mnogokrat pokazatelji na neko bolezensko spremembo v našem organizmu. Lahko se pojavijo samo na površi- ni, lahko je ostro omejena na en sam del telesa ali pa izžareva daleč v okolico in celo v globino. Velikokrat pri tem boli tudi glava, in zoper to nam je dala farmacevtska industrija cel niz zdravil, ki jih imenujemo analgetiki. Po- raba teh tablet je ogromna in narašča iz leta v leto. Veči- noma se jemljejo brez vsake- ga pravega vzroka oziroma zoper tako imenovani histeri- čni glavobol, ki se kaže v tem, da boli vsak las na gla- vi, okrog nj8 stiska obroč in ljudem se zdi, da jim bo glavo zdaj zdaj razneslo. Ali pa nesrečni zobobol, ki je posledica nehigiene ustne votline. Zoper takšne in tudi namišljene bolečine roka kaj kmalu seže po tableti. Ponekod zalijejo tablete še z alkoholom, da s tem pove- čajo analgetični učinek. Kaj kmalu pa ena tableta ne po- maga več in jih je potrebno več, da bolečina popusti. Za- kaj? Zato ker se je organi- zem že navadil na učinkovi- ne v tableti in pojavila se je tako imenovana toleranca, ko je za doseženje analgetične- ga učinka potrebna doza, ki je velikokrat večja od običaj- ne, fiziološke. To stanje se razvije sicer počasi, z veča- njem števila tablet, in doseže včasih takšno stopnjo, da človek resnično zboli, če ni- ma svoje tablete. Velikokrat mora biti ravno neka določe- na tableta oziroma zunanji videz igra tu zelo veliko vlogo. Tako na primer pliva- donašu ne pomaga nobena druga tableta, pa čeprav ima isto sestavo kot plivadon, itd. In takih ljudi je zelo veliko v naši sredini. Včasih se zdi, Ifiot da so jim te tablete nu- ja za življenje, nadomestek za vsakdanjo hrano in tež- ko jih je odpraviti, če mu iz- daš le eno škatlico tablet. Ker so pri nas skoraj vsi analgetiki istega sestava, bi bilo dobro, če si nekoliko bolj podrobno ogledamo po- samezne zdravilne substance, oziroma njihove dobre in sla- be lastnosti. Običajno gre za majhne količine aminopirina, kofeina, fenacetrna, kodeina in včasih tudi fenobarbitona oz. njemu podobne spojine, ki se med seboj dopolnjuje- jo. Niso škodljive, če jih jemljemo občasno, če pa je jemanje tablet zoper boleči- ne razvada, so škodljive. Zla: sti, če po njih segajo mla^di, doraščajoči ljudje, ter tako uničujejo svoje zdravje. BORIS JAGODIC VEČ BRIGADIRJEV Pri Občinski konferenci zveze socialistične mladine v Šentjurju so s 15. januarjem pričeli z evidentiranjem mla- dih, ki se bodo v poletnih mesecih udeležili mladinskih delovnih akcij. Med mladimi, tako po šolah ali delovnih kolektivih, vlada vse večji in- teres za delo v brigadi. Vse več in vse bolj poigumno se za delovne akcije odločajiotu. di dekleta. Predstavniki iz Občinske konference prihaja- jo med mlade v posamezne krajevne skupnosti in se sku- paj z njimi pogovarjajo in jim predstavljajo delo in živ- ljenje v brigadah, ki bodo prav v šentjurski občani le- tos zaživele v kar največjem razmahu. M. P. GOSPODINJE: POZNATE OV- SENE KOSMIČE IN NJIH UPORABO? Roko na srce! Ali ima- te ovsene kosmiče stalno na zalogi? Ali ste ena izmed tistih, ki smatra ovsene kosmiče izključno kot hrano za dojenčke in pozablja, da tudi odraslim ovseni kosmiči čudovito teknejo, če jih znate pra- vilno pripraviti? Na Škotskem uporab- ljajo kosmiče vsak dan kot mi moko ali krom- pir, v Veliki Britaniji pa je kosmičeva kaša obve- zen zajtrk številnih Angle- žev. * 4 dkg surovega masla, čebula, 5 dkg ovsenih ko- smičev, paradižnikova me- zga, juha iz kock, sol, pa- prika, sladkor. Na surovem maslu po- časi dušimo narezano če- bulo, dodamo kosmiče, jih malo popražimo, vendar pazimo, da čebula preveč ne porjavi. Vse zali jemo s paradižnikom in enim litrom juhe. Juho poseli- mo, potresemo z rdečo papriko in če je prekisla, osladimo s ščepcem slad- korja. 30 dkg moke, 10 dkg ko- smičev, mleka po potrebi, sol, 4 jajca. Nadev: 35 dkg surove skute, 3 žlice slad- korja, malo smetane, ro- zine, rum, vanilin slad- kor. Moko in kosmiče razme- šamo v mleku, dodamo sol in rumenjake ter trd sneg beljakov. Iz testa spečemo palačinke in jih napolnimo s pripravljenim nadevom. Za nadev skuto pretlačimo, posladkamo, dodamo kislo ali sladko smetano, toliko, da se do- bro maže, ter odišavimo z rumom in vanilinim sladkorjem. ALPINIZEM .1,,'*' J v program alpinistične de- javnosti je povsod po svetu kot samoumevno vključeno tudi visokoalpsko smučanje t. imen. turni smuk. Pri nas je ta smučarsko-alpinistična kombinacija šele na začetku svojega razvoja, oz. je v zad- njih letih celo manjša kot pred vojno in takoj po njej. Večina alpinistov, med nji- mi tudi ekstremni plezalci, zmotno mislijo, da smučanje pač ne spada v alpinizem. Pozabljajo, da je v besedi alpinist združeno precej več elementov kot samo pleza- nje. Predvsem tega naziva ne more nositi človek, ki je samo mojster kopnega plezanja, zimski alpinizem in smučanje pa sta mu ne- potrebna dodatna obremeni- tev in včasih tudi preveliko tveganje. V alpinističnih od- sekih in tudi pri Planinski zvezi Slovenije, se te po- manjkljivosti zavedajo, zato je v programu alpinističnih šol tudi visokogorsko smu- čanje kot obvezna učna snov. Tudi pri ocenjevanju vzpo- nov se turni smuki upošte- vajo ob vsakoletni bilanci kot opravljen plezalni vzpon. Vse to z namenom, da se poudari vrednost turnega smuka, ki zahteva predvsem dobro kondicijo, primerno smučarsko osnovo, obvlado- vanje orientacije in spusta po velikih strminah. Pri na- ših alpskih sosedih dajejo na to z\Tst »alpinizma« ve- lik poudarek, o čemer pri- ča povabilo italijanske alpi- nistične zveze, ki je pred- lagala sodelovanje z našimi alpinisti prav na področju turnega smučanja. Na celjskem področju za organiziranje turnih smukov sicer ni idealnih pogojev, v poštev pa pridejo smuki: Mozirska—Raduha, škarje— Korošica—Vodole—Luče, Ko- rošica—Velika Planina. V rednem letnem koledarju pa so že utrjeni znani smuki v Julijcih in to Triglavski smuk. Sedmera jezera—Km, Vogel—Komna—Sedmera je- zera—Triglav—Krma in več krajših, ki se jih lahko ude-' leži tudi povprečen smučar- planinec pod strokovnim vodstvom. AO Celje bo v ap- rilu organiziral za poizkus turni smuk za planince in alpiniste na poti: Podvolov- lek—Vodole—Korošica, škar- je—Logarska dolina. Razpis bo objavljen pravočasno. Alpinizem je dobil v zad- njem času še eno disciplino, ki ni nič manj nevarna in atraktivna, zato pa včasih povsem nesmiselna: spusti z zmajem (deltaplanom) z vrhov v dolino. »Nov svetov- ni rekord« v takem poletu so dosegli Avstrijci v Hindu- kušu, kjer sta se Geiswink- ler in Bergmann spustila z višine 6900 metrov. Spust je bil opravljen v sklopu alpi- nistične odprave na Nošak (7492 m). Prejšnji rekord so imeli Američani na Mount Mc Kinley z višine 6190 me- trov. Razmere v hribih se niso dosti spremenile, še vedno obstaja nevarnost plazov, sneg je delno utrjen le na južnih in vzhodnih pobočjih. Na sliki: Prsni plaz pod Tra- vnikom. Slike so posnete v razmaku 1 sekunde. Tak plaz lahko doseže hitrost do 300 km na uro. CIC ZAHVALA Lenki in Jožetu Banovšek, kd sta, našla večjo vsoto de- narja in ga v celoti vrnila lastniku, se za tako humano in pošteno dejanje iskreno zahvaljujem. Tone Slemenšek, Jazbine 16. gt. 4 — 27. januar 1977 NOVI TEDNIK — stran 15 ODMEVIj Da imajno teikšno oziračje v Celju je k temu gotovo pri^pomogel vse gostejši avto- mobilski promet. Tovarne, ki neprekinjeno spuščajo v ozra- dje velike količine dima. V zii.aiskem času pa kurjenje peči za ogrevanje stanovanj in morda še kaj, v kar se človek niti ne poglablja. Ka- ko se i>a počutimo mi Ce- ljani pod takšnim oaračjem, nam p>otrjuje članek v eni iz- med december.sfcih številk NT pod naslovom »V OS- PREDJU SO DIHALA«. Pi- sec agiotavlja na podlagi Bbrai:.iii podatkov, da so bo- leam dihal med pivimi vzro- ki za odso'tnost velikega od- st<>tka delavcev z dela. To bi Celjane moralo bolj kot skrbeti. Ze dolgo čutim potre]x>, da bi nekomu iarazdla svoje s(po2nanje o vplivu slabega zraka na moje zdravje. Zda^ mi je" dana možnost, da po- trdim ugotovitve pisca, da resnično taikšen žsrak, kot ga vdihavamo zjadnja leta v Ce- lju, močno vpliva na slaibo počutje in zdravje človeka. Precej časa je že, odkar sem začela odpirati vrata zdravstvenih ambulant z že- ljo, da bi našla pomoč za iiaguibljeno zdravje. Ni me srama tega priznati, kajti bilo je potrebno. Vendar z žalost- jio in groeo sem vsaiko leto 2!nwa ugotavljala, da na mo- je slabo počutje ne vpliva samo moja kronična bole- zen, pač pa tudi nečist zrak, M ga vdihavam. Kako sem proišia do tega spoananija. Rojena sem na podeželju in tako sem se vračala na- zaj v rojstni kraj. Takrat, ko sem sabolela, pa še pogoste- je. Ugotavlja sem, da se v čiistem zračnem okoilju mno- go bolje počutim in že po nekaj dneh izgine utrujenost, glavobol in druge težave. Ta- bo delam še danes, kljub te- mu, da se mi je bolezen popravila,, vendar ouitim, da celjsko ozračje še vedno sla- bo vpliva na moje zdravje. Tu bolj životarim. Ko je prehudo, zopet odidem v do- ma.čii kraj aii kam drugam po čist zffak, da si zagotovim novih moči za nadaljnjih ne- kaj dni življenja v Celju. Re- kli boste, kaj pa potem de- laš v Celju. Tudi jaz si po- gostokrat zastavljam to vpra- šanje. Vendar, ko mlad člo- vek gre od doma v mesto ne pomisli na posledice, ki se potem skossi življenje na- kopičijo in ogrožajo normal- no človekovo okolje. Ustva- riš si družino, dom, sprej- meš mesto za svoje in ne razmišljaš, da hi odšel. Ce bd se človek lahko preselil kot polž s svojo hiško, bd se prav gotovo. Tako bom osta- la zvesta svojemu domu, Ce- lju in anesnaženemiu zraku. Vendar se bom po svojih močeh borila proti temu zlu in pridružila vsem tistim, ki želijo, da bd Celje postalo čistejše in bolj zdravo. Človek današnjega časa, obremenjen s fizičnim ali umskim delom, ki ga tok živ- ljenja potegne v neprestano deja-vnnost, bd nx>ral živeti še toliko bolj v urejenem in či- stem okolju,. Lažje bi prema- goval vse napore, ki mu jih žan/ljeaije narekuje. Tako je pa ravno obratno. Vse preveč hitro se aklima+izircmo in ne razmišlja)mo o svojem živ- ljenjskem prostoiTu, ki nas obdaja in kakšen je. Vendar naša pljuča, srce, ledvica, živ- ci, itd. — ti se nočejo priva- diti na tuje vplive iz okolja. Z odporom sprejemajo vse, kar je njim neznanega in nezidravega. Dokler nam po- šteno ne zagodejo, ko človek abold in se zruši. Da je tako res so zbrani podatki o od- sotnosti z dela zaradi boleizsii v celjski regiji do^rolj zgo- vorno potrdilo, da ljudje išče- jo pomoč. Najbolj pa se člo- vek prepriča sam, kadar išče pomoč pri zdravniku, kjer v prepoilni ambulanti čakaš na svoj vrstni red. Ne fcričdmo samo ljudje, tudi ži.vali. Gwedo v okodici Teharij predčasno oboli, od- dajo ga v klavnico. Drevje bolestno zre v nesimpatično naraw. Jelše ob Voglajrii na- sproti Cinkarne izumirajo, vsako leto jih manj ozeleni. Te požagajo in skurijo. Rast- line na vrtu, rože nimajo pra-ve rasiti in po listih doibd- vajo rdeče rjave pege. To se v čistem zračnem okolju ne dogaja. To so ugotovitve, ki potrjujejo, da je nekaj v našem okolju treba storiti. Mislim, da je čist zrak po. treba in pravica, da ga člo- vek uživa v takšni obUki, kot mu je bilo po naravi dano. Prav tako čista voda studenč- nica, ki je človeškemu orga- nizmu nujno potrebna. In sonce, ki skoraj več ne more do nas. Zato nazaj k naravi, k ZRAKU — VODI — SON- CU, da bd bili bolj odpor ni proti sovražniikom našega zdravja! Naši zdravoiikd naj mi ne zamerijo, če jim svetujem, da bi za kakšno uro prej končan svoje delo, se vsedli skupaj in razpiravljali, kako vplivata nečist zrak in voda na človeški organdizem in zdravje. U.sp€h ne bi izostal, nam pa bi mnogo koiriS'til. Enako bi spodbudila gozdar, je in agronome, morda še koga, da bi si spomladi ogle- dali rastline v mestu, zlasti jelše ob Voglajni. NAR.\VA DAJE — ČLOVEK JO UNIČUJE. V prvi vrsti so k temiu po^ klicani občinski družbeno po- litični dejavniki, ki imajo doižnfOist, pravico in možnost zagotoviti občanom zdi-avo okolje. V kolikor bi bilo na tem področju več načrtnega in premišljenega dela ter dosledno spoštovanje dogo- vorjenih norm, bi posleidice gotioivo bile milejše. Glede na to, da smo pred nekaterimi novogradnjami v naši obči- ni, ne bi smeli dopustiti, da se ponovijo stare napake, ko smo zaradi pomanjkanje inve- sticijskega dinarja opustUi iz- gradnjo čistilnih naprav. Mo- ja velika želja v tem letu je, da bi odgovorni v občani, v delovnih oirganizacdjah in vsi občani spoiznali, kakšne ukre- pe bo treba storiti, da bo Celje izgubilo to: »SIVO BELO MEGLENO ZAVESO, ki kot CRN VRAN vsak dan, poleti kot poizimd PREŽI NAD NAMI in nam ŠTEJE MESECE, DNEVE, mi pa KRIČIMO, a REDKI NAS SLIŠIJO. JOŽICA JELENC FRAN ROS ZVESTA ČETA 22 Bili so na nočni vaji. Z juSne fronte je rahlo brnelo. V mlačno, črno temo je dremotno svetil rumeni mesec *n bliskale so se iz nje bele hlače nadporočnika Neglman- ki je begal od moža do moža. Pričakovali so napad sovražnika, ki ga je predstavljala druga stotnija. - Sredi ravni je stal širok hrast in tudi tja je bil po- stavljen mož na stražo. A zdaj se ni nihče ganil ob dre- "esu. Pač, v travi je negibnoležal vojak, toda z licem Obrnjen v tla. »Tu, na tako važni točki spite? V sovražnikovi bližini! ■ver-jet-no! Vaše ime?« Dvignila se je visoka postava. Bil je Ivan Meglic, iz- mučen in sam se je bil zamisli v dalje tu sredi mirnih ^^dv, v topli noči. »Nisem spal, samo glavo sem povesil« »Spali ste! Ime? Ne potrebujemo vas več! Takoj ho- predlagati gospodu stotniku, da vas vrne polku.« In dalje skozi temo so skakale bele hlače. Na večer pred Ivanovim odhodom so zelenci krenili * krčmo. Prvi je odpadel od njih. Sam pojde svojo pot, ' mu je prinašala vse nevarnosti. Postal je nevreden °^ti avstrijskega častnika, toda zato je bil vreden, da *^}de s prihodnjo stotnijo v ogenj. V jutru se je odpeljal. Bil je bridek udarec, poln krutih znamenj za bodočnost, četvorica je bila okrnjena. Dan je sledil dnevu z novimi vežbami brez prestanka. Poletje je bilo vroče in skoro brez dežja. Večere so presedeli v krčmi, peli so le malo, odkar so bili brez Ivana. Tisti večer je vstopila gruča Čehov in prisedla k slo- venskim tovarišem. V sosednji sobi so glasno prepevali Nemci. Slovani so trkali s čašami, oponašali psovke ofi- cirjev in govorili o prihodnosti, ki mora biti pravična. In so zapeli »Lepo našo domovino«. Iz src je vrela pe- sem. Tedaj je vstopil Rus Jegor Petrovič, vojni ujetnik, ki je delal zdaj tu na posestvu krčmarice. ■ Dvignil se je sloki Ceh Zdenik, napil je bratu Rusu in trčil z njim. Vsi so mu sledili. Potem so mu nasuti cigaret in ga tolažili, da se skoro vrne v veliko Rusijo. Jegor Petrovič se je blažen smehljal in se zahvaljeval. Neki Nemec od graškega polka je iz sosedne sobe pogledal semkaj, hrup ga je bil privabil, no, in potem je Jegor Petrovič odšel. Bližala se je deveta ura, vsi so vstajali od miz. Zunaj je grmelo, nevihta se je bližala. Komaj so legli na slamnjače, je pričelo liti na vso moč in ni nehalo do jutra. Ta dan niso odšli na vaje, bil je napovedan pouk za ves dopoldan. Stotnik Salzer je zgodaj vstopil v šolsko sobo. Bil je razburjen, drhtel mu je obraz z naočniki vred. Slikal je pojoče in preteče s katedra: »Največja sramota, ki more doleteti vojaka, je ujet- ništvo. Vojni ujetniki so kakor arestanti. Razgovori ž nji- mi so prepovedani. Sirovo sicer ni treba ž njimi ravnati, sočutje pa je tu odveč. Samo mrtvemu sovražniku gre čast. Zgodilo pa se je, da je si7ioči več enoletnikov moje stotnije bilo v družbi vojnega ujetnika, ž njim so pili in mu dajali cigarete. To je sramotno! Bodoči avstrijski častniki so se bratili z arestantom! V ovadbi so navede- ni Zdenik, Dosedla in Travnar. Stopite pred mene! Izklju- čeni ste iz šole. Fuj, panslavisti!« Odkorakali so v pisarno. Izdali niso nikogar izmed ostalih, večino očitkov so tjili, a ovadbe niso mogli ovreči. Nadporočnik jim je pregledal kovčege, prebrskal knjige in pisma. Tudi Verina pisma in dopisnice je prijel v roke. Zvečer so odhajali k vlaku, s kovčegi in vsem orož- jem. Tovariši so jih spremljali. Pred kolodvorom so peli. Prvi se je poslovil Milan, ki je odhajal na jug: »Se danes poiščem Ivana. In potem pojdem njegovo pot. S prvo stotnijo za njim. Morda se vsi snidemo tam zunaj. Ali konca vojne ne dočaka7no vsi. Bogovi zelencem niso naklonjeni.« Brez besed sta se vračala Tine in Polde. Legla .sta. Ob deveti uri so tovariši prinesli Miloša Belšaka. Napil se je bil do nezavesti in je stokal leže. Pozno v noč sta si šepetala Tine in Polde. Sama ne ostaneta več tu, sta sklenila: »Vseeno je, če pogineva tu ali tam zunaj. Treba je poizkusiti z boleznijo, da se rešiva vsaj v pisarno. Najini telesi ne smeta biti gnojilo za uspevanje avstrijske bo- dočnosti.« Minilo je štirinajst dni. V vsej tej dobi sta živela brez hrane le ob vinu in črni kavi. Vse naporne vaje sta vzdržala. Polt jima je orumenela, posušila sta se do kosti. Bolestno so jima sijale motne oči, pot ju je oblival. Zve- čer jima je že druga čaša vina zameglila glavi. Pridušeno sta klela tiranijo, ki zaradi nje ugonabljata zdravje in mladost. Oslabela in na videz bolehna sta se z veselo slutnjo vozila pred komisijo. Izrečeno je bilo, da sta uporabna le za lahke pisarniške posle. Tako sta si omilila bodončost in radost jima je bila velika ob misli, da zapustiiji zdaj oficirsko šolo in njene oblastnike, da oddasta orožje morda za vselej. citala sta liste. Uspešna ruska ofenziva Brusilova je spet zavojevala Bukovino in vzhodno Galicijo. Poročila s fronte so javljala pregrupacijo čet. Italijanski napad, ki je osvojil porušeno Gorico, je spet miroval. Antantine čete so v strašnem boju počasi prodirale ob Sommi od jarka do jarka. Romunija se je pripravljala, da poseže v vojno. Borba je bila na višku. Ivan in Milan bosta vr- žena v njene najljutejšt dneve. O, da bi imela kaj sreče! Poslali so ju v staro, domače mesto, ki se je kopalo v sopari, njegove stare ulice so bile kakor včasih. O, sa- mo ulice. Zakaj ljudje, kar jih je bilo še tu, so s trud- nimi srci in trpkimi lici hodili po vsakdanjih, prevsak- danjih potih. Ali še so živeli patrijotl, ki niso hoteli po- vesti glav. Milan je bil tu sam. Ivan je bil odšel pred lednim dni s stotnijo na jug k Soči, v pekel. Dan pozneje je bila dospela Anica in Ivana ni več našla. Dovolili so Milanu, da je dan dopusta preživel v Šent- janžu. Mrk mu je bil oče, zajokane so bile materine oči. Ni bilo poročila o usodi Cirilovi in zdaj je za njim od- hajal še Milan. §t. 4 — 27. januar 1977 NOVI TEDNIK - stran 17 AKTUALNI PROBLEMI TELESNE KULTURE KAKO BO S SEDMIMI IZPUŠČENIMI DRUŠTVI Na skupni seji IO TKS in predsedstva ZTKO občine Ce- lje so podrobno obravnavali realizacijo programa za leto 1976 in ugodno ocenili na- predek tako v množičnosti, tekmovalnem športu in iz. gradnji novh športnih objek- tov. l\idi program za leto 1977 ssagotavlja lepe smernice uve. Ijavljanja portoroških skle- pov — nadaljnje utrjevanje množičnosti z razširitvijo de- javTiosti za kategorijo pred- šolskih otrok, ŠŠD, TVD Par. tiz-an, vadbe v TOZD, boga- titvi trim iger in akcij, pni. stopu selekcij za kvalitetnej. ši napredek v tekmovalnem športu v prioritetnih panogah in igrah (atletika, rokomet, kjošarka, nogomet), uvedbi pionirskih športnilh šol v rK)- gom^etu in hokeju na ledu, uveljavljanju novega tekmo- valnega sistema z nastopa selekcij, pr.stopu organizira- nja Ln delovanja regijskega strokovnega centra za vzgojo novih strokovnih kadrov, na- daljevanju izgradnje športn^li objektov in igrišč, še zlasti v krajevnih skupnostih, iz.vaja- nju rednega tekmovalnega si. stema in vrsti prireditev, iz- letov, pohodov ter drugih množičnih tel esnokul turnih manifestacij. Tako zastavljen program pa terja izdatna fi- nančna sredstva, ki jih ob dokaj nizki prispevni stopiiiji in velikih obveznostih TKIS Celje do združevanja sred- stev na republiški ravni ni moč zagotoviti za izvajanje rednega programa. Predstav- niki obeh vodstvenih zvez za telesno kulturo so zato skle- nili, da bo treba programe os. novnih organizacij ponovno pretehtati in zagotoviti sred- stva za tisti del pro^-ama, ki zagotavlja utrjeTOnje osnov- nili smernic razvoja telesne kulture. Zlasti za področje tekmovalnega športa bo tre. ba zagotoviti dodatna finanč- na serdstva, ki bi jili naj do. bili s sklenit v: jio posebnega samoupravnega sporazuma TKS s TOZD na območju ob. čine Celje iz naslova za re- klame (10 odst. namenjenih sredstev bi naj služilo za re- klamiranje dejavnosti TOZD preko -športnih prireditev in tekmovanj!). Se vedno pa ostinja prob. lem financiranja nekaterih društev, ki so šiiršega druž- benega pomena, odprt in ga TKS ne more pokrivati. To so predvsem AERO klub, ko- njeniški klub. GRS, šahovski klub, taborniški odred II. grupe odredov, klub oeljiskiih študentov, center za mladin. ski turizem, občinska plesna šola in mladinski klub. K. JUG Dvojica med marljivuni celjskimi kajakaši, ki jih tutli tokrat ni mrzla Savinja ovirala, da ne bi redno vadili. Levo Milan Ambrož, desno Stane Ambrož. TKS IN ZTKO NOVI PROSTORI Z današnjim dnem so začeli delati v noviii prosto- rih člani strokovne službe Telesno kulturne skupnosti Celje in Zveze telesnokulturnih organizacij CeLje. Do- slej so imeli svoje delovne prostore v Gledališki 2, zdaj pa jih imajo v hali Golovec. V n,iej so dobili tri prostore, ki so si jih takole raz- delili: v sobi številka 69 je računovodstvo (tel. 26-229), v sobi št. 70 so strokovni tajniki (tel. 23-275) in v sobi št. 71 sekretar TKS Mirko Kolnik (tel. 24-906). Torej v vednost vsem športnikom, športnim delav- cem in Uubiteljem športa ter tudi rekreacije: stro- kovni službi lO TKS in ZTKO sta zdaj v hali Golo- vec! SMUČANJE: ZNAČKE BELEGA ZAJCA Zadiijii soboto in »edeljo so Številni >.mučar,ji uživali na Gol- teh v dobri smuki. Prizadevni cel.jski zbor učiteljev in vadite- ljev smučanja pa, je v nedeljo letos prvič ponovil tekmovan.je Za i-lato, srebrno in bronasto značka BELI Z.A.IEC, ki je pri- tesnilo k;ir 40 smučarjev. Tokrat Je bila bera kar dobra. Zlato značko je osvojilo 17, srebrno 13 In bronasto 16 smučarjev. Pri moški)! je na.jbolj.ši čas dosegel Lisec z 1:13, vsega le 2 sekundi slabšega od rekorda proge, ki ga Ima v posesti Vili .Koražija. pri smučarkah pa je Tatjana Feldi- nova postavila nov rekord proge i 1:2.^ (prejšnji rekord .je ime- la v posesti Bojina Veber z 1:33). Tako je bilo sedaj po štirih letih obstoja tega tekmovanja na progi 1.100 m z višinsko razliko 208 m, ki poteka po čudovitih terenih od vrha Starih stanov do IVlorave, podeljenih v osmih tek- movanjili 122 zlatih, 93 srebrnih in 82 bronastih znf;čk BELEGA ZAJCA. Ponovitev tekmovanja bo tudi prihodnjo nedeljo ob 10.00 s star- tom in prijavo na Starih stanih. Ljubitelji smučanja, ki so že ve- šči v obvladanju smučarskih li- kov na snegu, bodo vsekakor la- hko preizkusili svo.ie znanje v tem svojevrstnem tekmovanju. K. JUG UMETNOSTNO DRSANJE: PRVI NASTOP Marljivi športni delavci pri hdk Cel.ie so pripravili medob- činsko prvenstvo c:elja v umet- nostnem drsanju. Nastopilo je ninogo mladih tekmovalcev. Med pionirkami Je v skupini »C« zma- jala Mateja Aubreht, v skupini »B« Nataša Zabukovec in v sku- pini »A« Metka Hladin. Pri pio- JJiriih je v skupini »C« zmagal Matej Pankerc,. Zanimive so bile tudi borbe mladink. V izenačeni borbi je zmagala Jolanda Savernik pred Niko Blagotinšek in Vanjo Ške- tako. Pred celjskimi umetnostni- mi drsalci .je še republiško in dr- žavno prvenstvo ter tekmovanje za pokal Stanka Bloudka. Tudi tu lahko pričakujemo uspeh. J. k. ODJUGA POKVARILA TEČAJE Nenadna odjuga je marsikje pre- kinila v semestralnih počitnicah načrtovane in že pričete smučar- »ke tečaje za šolsko mladino. V nižinah trenutno ni zadovoljivih Snežnih pogojev za množično po- učevanje smučanja. Treba se .je odločiti za smučišča na Golteh. Rogli, fjsci in drugih planinskih predelih. Ta oblika smučarskih te- čajev je vsekakor dražja, ima pa *voj,. neprecenljive zdravstvene vrednosti. Večina vodstev šol še čaka na ugodnejše snežne pogo- je v domačih krajih. Mladina •^Sf; Celje izkorišča semestralne počitnice za smuške tečaje na Rog- tudi na fiolteh srečuješ izbra- le šolske skupine, dočim so v Ntnarski občini, preilv.sem na Koz- janskem nekaj dni lepo smučali •ar na domačih terenih. *^'eljski smučarski učitelji skup- !|<' / mladinskim turističnim klu- Jjini pa prirejajo smuške teča.je "a fiolteh 7. odhodom posebnega •vtohusa Izletnika Iz Celja ob 7<00 Izpred kolodvora, ki ima svoj postanek tudi pri Glaziji in Mer- xu. Prvi tečaj Je te zaseden. Dru- gi tečaj se bo pričel naslednji ponedeljek in bo trajal do petka. Cena 480,00 din pa je ugodna, saj Je v tem znesku vračunana vožnja, gondola, sistem vlečnic in smučarski učitelj. Morda pa se bodo nekateri le odločili za to sistematično obliko smučanja. k. JUG V vsak dom NOVI TEDNIK KOŠARKA: TEŽAVE S SODNIKOM V XI. kolu so Celjani go- stovali v Karlovcu proti Že- lezničarju, kjer sta jiim slaba sodnika Lotrič iz Ljubljane j ln Teskera iz Zagreba dobe. sedno ukradla znmgo. Celijani so dobro zaigrali v I. delu, ko so si priigrali že 15 točk prednosti, vendar so domači- na to razliko znižali na koš razlike. V II. delu, ko so bi- li CJeljani boljši in večinoma vodiM, pa sta sodnika s svo- jimi odločitvami in materi, alnim kršenjem pravil iger zapečatila usodo gostov. Re. zultat 103:101 za domačine je bil izsiljen v zadnji minuti igre. Sodnika sta v II. delu ocenila domala večino akcij Celjanov za prekrške. Toko sta že v začetku drugega pol- časa izločila iz igre najboij- .šega CeLjiana Pipana, nato pa postopoma še vso prvo petor- ko — Kralja, Subotiča, Šte- fanca in Mijača. Ne glede na takšen razplet so se Celjani srčno borili in šele v zadnjih sekundah tekmo izgubili. Vo. dja potovanja tov. Branko Martič je med drugim dejal, da so bili Celjani v tem sre. čanju mnogo boljši od doma. činov, da so vso tekmo dr- žali niti v svojih rokah, da pa je nemogoče zmagati tudi če si boljši, v kolikor igrata proti ekipi tudi oba sodnika. To je bila že vnaprej zreži- rana tekma. Igralci Celja so bili zaradi takšnega načina sojenja izredno prizadeti. Vložili so protest proti izidu zaradi materialneag kršenja pravil igre, ki sta jih večkrat povzročila sodnika. Kakšen bo razplet tega protesta je težko oceniti, saj je tudi de- legat te tekme bil domačin. V Karlovcu so se izkazali vsi igralci. Najuspešnejši pa so biJli: Sabolčki 27, Gole 18, Pi. pan 16 in Trobiš 12 košev. V soboto se bodo Celjani doma spoprijeli proti vodil, nemu moštvu v tej Hgi split- skemu Dalvinu. Igralci ob- ljubljajo dobro igro in ohra- nitev trad-cije v nepremaglji- vosti na domačem terenu. S 16-timi točkami 90 še vedno na 8. mestu. Elektra je r republiški ligi šele po podaljšku doživela poraz proti Braniku v Mavi. boru s 8(1:88 in ie trenu-*no z 12-tim^ točkami na fi. mestu v SKL. K. JUG KAJAK—KANU Te dni smo obiskali Dru. štvo za šport na vo^ii Nivo Celje. To so naši vrli kaja- kaši in kanuisti, ki so že le. bos nastopili na novoletni re. gati po Savi in dosegli lep uspeh. To je društvo mladih športnih zaljubljencev, kate- rim tudi zima ni oviira, da ne bi imeli v teh mrzlih zim- skih mesecih redne treninge na vodah mrzle Savinje. Obiskali smo brata, Milana in Staneta Ambroža, ki sta skupaj s svojiimi sotekmoval. ci redno na Savinji. Od njih smo izvedeli marsikaj zanimi- vega o tej mladi selekciji, ki pa ima že bogato tradicijo v Celju. Toda po prvih rezul- tatih, ki smo jih beležili po vojni v Celju, je prišlo do zatišja. Ta lep šport pa se je ponovno razvil, potem, ko je OZD Nivo, dala priložnost mladim, da so se v njihovi sekciji vključili v športno tekmovanje. In ti mladi tek- movalci imajo svoje načrte, skrbi in cilje: Milan Ambrož: »Letos bo- mo imeli v Celju dve večjd prireditvi, že 30. aprila bo tradicionalni republiški spust od mosta pri Grižah pa vse do nažega vadišča, to je do izliva Ložnice v Savinjo. Tu bodo nastopila vsi najboljši kajakaši Slovenije in Hrvat- ske. Pozneje, jeseni pa bodo priredili memorialni spust in slalom tekmovanje v spomin na našega prerano umrlega in vestnega člana ter dolgo- letnega tajnika Stea^a Rožan- skega, ki je preminul pretekli mesec. Sicer pa se bomo ude- ležili vseh tekmovanj v Slo- veniji.« Stane Ambrož: »Trenutno imamo 21 članov v sekciji. V svoje vrste bi lahko vklju- čili še več mladine, toda po- manjkanje čolnov je največja ovira, da ne dosežemo še več. je uspehe in da bi privabili več mladine. Posebno pri- manjkuje kanujev in čolnov za najmlajše. Z vsakim no. vim čolnom bomo privabili nove člane. V ta namen bo- sta dva naša člana letos op- ravila trenerski in vaditeljski tečaj in tako bomo pripiav- Ijeni, da ob boljšem stanju našega »voznega« parka ob- čutno povečamo naše član. stvo. Tu pa pričakujemo tu- di pomoč naše družbe.« Tako je pri celjskih kaja- kaših. Mladih fantih in dekle- tih. Ti so vedno bolj uspeš- ni. Posebej Majda Pe-mik, ki je bila lansko leto kar dva- krat druga na republškem prvenstvu, pa tudi ostali so redno med najbaljšo petnaj- sterico v Sloveniji. Le tako naprej!. J. KUZMA Od jutri pa do nedelje bo v Celju državaio prvenstvo za mladinske ekipe, kjer bo na- stopilo osem republiških in pokrajinskih prvakov. Orga. nizacijo tekmovanja je pre- vzel Rokometni klub Celje, kd bo tudi nastopil s svojo mla- dinsko ekipo. Celjski mladin- ci so na lanskem državnem prvenstvu osvojili drugo m^e. sto, letos pa upajo celo na najvišje. Pred tekmovaaijem jih je novi trener Niko Mar- kovič popeljal v Novo mesto, kjer se bodo poskušali čim. bolje pripraviti za težko in kvalitetno tekmovanje, ki bo brez dvoma tudi velika vaba za vse ljubitelje rokometne igre. Brez dvoma bo tekmovanje kvalitetno, saj bo nastopila cela vrsta igralcev, ki že na- stopajo v prvi zvezni ligi aiU pa so celo že oblekli dres z držai^Tiim grbom. Torej od jutri pa do nedlje bo v hali Golovec zanimivo rokometno srečanje, kjer bodo brez dvo- ma igrali eno voidilnih vlog celjski naraščajniki. Vlado Bojovič, državni reprezentant, je povedal: »To .ie izredno perspektivna ekipa, katero od- likuje homogenost in želja po še večjih dosežkih. Vejidar moramo kljub temu biti pre- vidni in ne na vso .silo zahte. vati preveč. Tudi ostale eki. pe so kvalitetne, brez obre- menitve in torej . . . odločali bodo drobni momenti.« Začetek tekmovanja bo ju- tri ob 16. uri, v soboto bodo tekme dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 16. do 20. ure, zaključek s finalno tekmo pa v nedeljo dopoldne med osmo in dvanajsto uro. Celjiskim ig- ralcem želimo, da bi uspeli! TONE VR.A.BL CEUANIV FINALU V dvorani Golovec so v so- boto in nedeljo nadaljevali z dvoranskim zimskim prven. stvom Slovenije. Oljski ro. kometaši so si v »A« skupi- ni že zagotovili prvo mesto. V derbiju so namreč premagali drugouvrščeno ekipo Sevnice 21:17, mimo tega pa še Mi- nervo 27:16, ter bodo tako skupaj z zmagovalcem ljub- ljanske skupine odločali o končnem zmagovalcu zimske- ga prvenstva Slovenije. Mineiva iz Griž je v dru- gem srečanju p^rooiiagala Sk)^ venjgradec 24:18, medtem ko so šoštanjčani izgubiM proti Brežicam in premagali Bra- nik. Po petem kolu je stanuje na tablici: Celje 10, Sevnica 8, Mineiva, Brežice in Šoštanj 6 itd. V skupini »B« tudi eki- pi Tehnomercator in Trim Team iz Celja nadaljujeta z uspehi. Mladi igralci Tehno- mercatorja so prvi, Trim team dmgi, Kovinar iz štor pa šesti. S prvenstvom so pričele tudi članice. Prvi re- zultati so pokazali, da so ve. lake favoriitinje predstavnice Velenja in šmartnega. Pre. senetUe so mlade igralke Sliv. niče pri Šentjurju, ki so pri- kazale zrelo igro, premagale Oljko s Polzele in minimalno izgubile z Brežicami 10:11. D\'e novi ekipi s celjskega območja — Oljka in Slivnica — pa potrjujeta, da bo tudi ženski rokomet kmalu pro- drl med najboljše. V skupini žensk vodijo ig- ralke Velenja in šmartnega s 4 točkami, Sli-vnica je pe. ta, Oljka pa sedma. J. KUZMA ZANIMIVOSTI DfitHiiA 11» V mm tihotapstvo s ptiči ■Tako kot pri nas, imajo tuida v Avstraliji najrazličnej- še odbore. Med najbolj zani- njjiive sodi parlamentarni od- b6r za borbo proti tihotap- cem, ki so odkrili novo do- Hibisinp vejo svojega dela — rtezakonit izvoz eksotičnih' ptic, prevsem papig. Večino pernatih prijateljev pretihotapijo v kovčkih z dvojnim dnom ali v special. no sešiti obleki. 2e na prvi tranzitni postaji — v Singa- puru, lahko vsak bister tr. goa^ec dobi 8.000 dolarjev za parček govorečih papagajev. Cisto navaden zeleni papa- gaj velja že kar 700 dolar- jev. Razumljivo pa je, da ve- ljajo v Evropi te ptice .še mnogo več, kar pa seveda spravijo v žep domiselni pre- prodaj aloi. Takšen kurirski posel op. ravljajo tako imenovani turi- sti iz držav Zvezne republike Nemčije, Švice ali Nizozem- ske. Preiskava je pokazala, da zračni most Avstralija— Singapur samo eden od na- činov tihotapljenja ptic. Gla- vni posel je namreč v rokah sindikata tihotapcev iz avst. ralskega podzemlja, ki orga nLzira prevoz »blaga« z ladja- mi ribičev ali pa kot tovor prinašajo direktno na velike prekooceaaiske ladje. Po ne- popolnih podatkih prinaša to prekupčevanje milijone do- larjev. Kot eden prvih ukrepov za borbo proti tem tihotap- cem so Avstralci organizira- li specialne carinske enote, ki imajo nalogo patniljirati v avstralskih teritorialnih vo- dah. zares hitra vroCa peč . Na zahodu imajo hitri mo- tocikli vzdevek »vroča peč«. Med takšne vroče peči sodi- jo tudi posamezni izdelki to- yam ali pa klubskih delav- nic. Gre za izvenserijske mo- torje. Dragster je eden takih tipov. Gre za motorje, ki po- tegnajo kar se da hitro z mesta in pri startu dosežejo Čim večjo hitrost. Američan Glive Waye je izdelal 4 met- re in 27 centimetrov dolg motor, ki je v devetih se- kundah dosegel povprečno hitrost 225 kilometrov na uro. Ce bi seveda hotel vo- ziti v tej hitrosti eno uro, bi mu pod zadnjico razneslo njegovo »vročo peč«. Tako pa zdaj radovedno čaka, kdo bo zrušil njegov rekord. ciklostilni nt Ko je nekaj članov uredništva minuli teden priredil v Rečici oh Savinji »leteče uredništvo«, smo se domenili, da bomo s pomočjo komisije za informiranje pri krajev- ni skupnosti poiskusili izdati »rečiško številko Novega tednika«. Od osme ure zjutraj do opoldneva smo zbirali po Rečici novice, spraševali krajane o problemih, ki jih tiščijo. Po opoldanskem odmoru se je posebna soba v go- stišču »Dren« spremenila v uredništvo (na sliki). Nastali so članki, intervjuji, novice — skratka začel je nastajati časopis, ki sta ga dve dekleti prepisali na matrice, ga razmnožili in kakšne tri ure za tem smo družno spenjali strani v 16 stranski ciklostirani časnik, kakršni so bili starejšim občanom znani iz časa NOV, ko je slovenska beseda prihajala iz tajnih partizanskih tiskarn in krajev- nih tehnik. Seveda je bila vsebina Novega tednika v ci- klostilni tehniki sodobna od prve do zadnje črke. Vsebo- vala je poleg ilustracije slikarke Lize Lik 17 novinarskih sestavkov, med temi trije izpod peresa treh občanov mozirske občine. Rečičani so videli, da lahko ob priložnostih tudi sami naredijo časopis, novinarji pa smo se preiskusili v pogo- jih, takih, kakršni so približno bili v času ko je pisana beseda bila važnejša od oblike v kakršni je prišla ljudem v roke. PREVEČ RIZIČNO Miha Smola pride na zavarovalnico in se želi zavarovati. Uradnik Izpolnjuje an- keto in vprašuje: — vozite avto? — Ne. —Vozite motor, moped? — Ne. — Ste torej pešec? — Da. — Žal nam je. Peš- cev že zdavnaj ne za- varujemo, je preveč riskantno. FILM ČRNEGA HUMORJA V ZDA trčenje Ameriška igralka Ursida Andress, ki ji ne gre odre- kati tudi njenih zunanjih atributov privlačnosti, igra v najnovejšem filmu »Trčenje« voznico rešilnega avtomobila. Ker ljubi hitrost, moške in avanture, je razumljivo, da filmska zgodba dobiva kljub potokom solz, ki jih gledal- ci iztočijo med predstavo, značaj črnega humorja. BiH Crosby je njen partner, film pa je že v Evropi, kamor ga pošilja ameriška hiša Pe- ter-Yates. Na našem posnetku Uršu- la Andress med dvema vož- njama ... KITAJSKA IN ZNANOST (3) bosopeti zdravniki ZATO PA JIH JE 5 IN POL MILIJONOV Takšen razglas predsed- nika Maa je bila vzpod. buda za ustvarjanje insti- tucije tafcodmenovanih »bosopetih zdravnikov«. Iniciativa se je rodila v eni od komim šanghajske- ga predmestja. Malošte\'-ilni zdravniki in medicinsko osebje so poleg rednih delovnih ob- vemosti v službi sprejeli še eno: poučevanje kme- tov in dajanje medicinskih nalog le-tem. Tudi oni so bili — prav tako kot kme- tje — plačani po učiinku. Ti ljudje so nadaljevali svoje osnovno delo na po. lju, vendar so vedni* na- šli čas za FKOmoč svojim bolanim tovarišem. Ti sio jih z ljubeznijo imenovali »bosop>eti zdramiki«. Tre. ba pa je povedati, da to niso bili medicinski 5k>- močniki. Naredili Sfo ne- kaj tedenski in večmeseč. ni tečaj v eni izmed bol- nic, nato pa od ča.sa do časa odhajali na izpopoil. nje vanje svojega znanja. V vsaki brigadi in ko- muni so postali gla^Tiihi. gienski delavci in dajaili pomoč pri navadnih po- škodbah, nenevarnih bo. leznih, cepljenju itd. To so bili ljudje, ki so vodi- li velike akcije za izbreb. Ijenje najraaliičnejšiih vzrokov epidemij in bo- lezni, vzrokov, ki smo jih zapisali v prejšnji števil, ki. Od začetka akcije do danes se je število boso- petih zdravnikov izredno pomnožilo in jih je sedaj približno pet milijonov in pol. Kar tretjino pred- stavljajo ženske. Poleg te- ga je tu še dva milijona m pol profesionalcev, ki se ukvarjajo izključno z medicinsko zaščito, 290.000 od teh pa jih ima visoko medicinsko ali farmacevt- sko izobrazbo. Zapisati pa je potrebno, da zdravstvena zaščita na Kitajskem ni brezplačna, kot bi kdo pomislil. Ima- jo sistem kotizacije inpla. čevanja, ki je odvisen od kmetijiskih in deilavskih kolektivov. Tako na pri. mer, na kmetijskih ob- močjih plačujejo na člo- veka po štiri juane letno, kar predstavlja približno 40 dinarjev. Bolniški stro. ški se gibljejo med 10 in 30 dinarji, pomembnejši kirurški posegi pa velja- jo 300 dinarjev. Zdra-vni. ki imajo plačo od 700 do 2000 dinarjev mesečno, povprečen zaslužek delav- ca pa je 600 dinarjev. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socianstične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Kon- • Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161, Naročnina in oglasi: j : l V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Bo žič. Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, MUenko Stra šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je cena dvojna Tekoči račun 50102-601-20012 ČGP »Delo« Ljubljana — Telefon: 22-369 , 23-105, oglasi tn naročnina 22-800.