Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Anton Miklavčič — predsednik, Jože Javornik — namestnik in člani: Marija Semen, Tine Rojina, Slavka Valjavec, Boris Pertot, Marija Krničar, Kovačič Marica, Drago Žvokelj in Ančka Rozman. Tisk: C P »Gorenjski tisk v Kranju LETO VIII. — 26. V. 1965 — ŠT. 5 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ 176 članov kolektiva je dobilo stanovanje V počastitev Dneva zmage je spadala tudi otvoritev delavskega doma Tekstilindus v Stražišču. Otvoritvene svečanosti se je udeležilo okrog petsto članov kolektiva in Stražiščanov. Navzočih je bilo tudi več gostov, med njimi: Vinko Hafnar, podsekretar Zveznega sekretariata za industrijo, Janko Smole, predsednik Izvršnega sveta SRS Slovenije, Martin Košir, predsednik Občinske skupščine Kranj in drugi. ki bo dal 176 ljudem udobno stanovanje in druge ugodnosti za prijetno življenje. Ob tej priliki je tov. Martin Košir poudaril prizadevanje našega kolektiva, ki posveča vso pozornost gradnji stanovanj in tako pomaga reševati res pereč stanovanjski problem v kranjski občini. Gostje in člani kolektiva so si po otvoritvi dom tudi ogledali. Vsi so bili navdušeni, kar je tudi razumljivo, saj je dom res moderno in praktično izdelan in urejen. Težko je sicer reči, kaj je v domu najlepše, saj so lepe in prijetne sobe, sanitarije, menza in tudi prostori otroškega zavetišča, Dom ima tudi bife odprtega tipa in lekarniško podružnico. Ni dvoma, da bo res vsestransko služil tistim namenom, ki so bili predvideni. Tako je naš kolektiv ponovno dokazal, da vestno skrbi tudi za zdrave in udobne življenjske pogoje svojih članov. Pet. 9. MAJ - DAN ZMAGE Dom je otvoril predsednik občinske skupščine tovariš Martin Košir, ki je pred samo otvoritvijo poudaril velik pomen tega doma, Tov. M. Košir otvarja dom 9. maj je za nami. Tako je minila dvajseta obletnica dneva, ko nam je zasijala zlata svoboda po dolgih letih trpljenja in krvavih bojev, za ceno mnogih življenj. Redke so zgodovinske obletnice, ki jih tako vsestransko in z občutkom obhajamo Jugoslovani in vse človeštvo, kot je to spomin na zmago nad fašističnim imperializmom v drugi svetovni vojni. Zaradi svojega pomena je bil 9. maj letos proglašen tudi za državni praznik. Če je 9. maj 1945 zaključil boj na življenje in smrt in nam prinesel težko pričakovano svobodo, nam je hkrati izročil tudi porušeno in izropano domovino. Junaškemu boju partizanov je zato po 9. maju sledil boj delovnih množic za obnovitev porušenih področij, za okrepitev in povečanje našega gospodarstva. Težka so bila prva povojna leta, ki so zahtevala mnogo truda, odpovedi, razumevanja in medsebojne pomoči vseh državljanov. Trud in žrtve pa niso bile zastonj. Iz leta v leto smo dosegali vedno večje uspehe in vedno bolj smo postajali enakovredni tudi tistim državam, ki so bile pt’ej daleč pred nami. V teh dvajsetih letih smo tako dosegli morda več, kot so dosegli mnogi narodi v sto letih. Tako imamo danes močno industrijo, ki v določenih panogah uspešno tekmuje z industrijo najmočnejših evropskih držav, imamo sistem samoupravljanja, ki omogoča hiter in vsestranski družbeni razvoj, imamo dalje cenjeno mesto v Organizaciji združenih narodov, prav zaradi naše objektivne politike, s katero se zavzemamo za miroljubno sodelovanje in sožitje vseh narodov sveta, ne glede na njihovo notranjo ureditev. Naši uspehi v teh dvajsetih le- mo in moramo. Predvsem terja tih so res veliki, vendar še zdale- graditev celovitega sistema sociali-ka nismo dosegli vse, kar more- (dalje na 10. strani) Položili so vence pred spomenik padlih v NOV Otvoritvena svečanost pred delavskim domom »Tekstilindus« v Stra žišču Zupan predaja ključ tov. Tomažinu Predsednik UO doma tov. M. Tomažin Preberimo, pomislimo in skušajmo ravnati...! V petek, 23. 4. 1965 je objavilo naše časopisje pismo IO SZDL Slovenije, v katerem gre za problematiko našega slovenskega jezika. Prav je, da citiramo tudi mi nekaj bistvenih misli iz tega pisma. ... Vendar pa prav tako drži, da smo v preteklosti ob drugih nalogah izgubljali in da tudi še dandanes marsikdaj izgubljamo občutek za takšne vrednote, ki niso neposredno odvisne od danih materialnih sredstev, pomenijo pa dragocene prvine nacionalne kulture, zrasle v zgodovinskih okoliščinah naše narodne preteklosti. »Stopnja kulture in zrelost vsake družbe se med drugim razločno kažeta tudi v njenem odnosu do narodnega jezika. ... V preteklosti, zlasti pa dandanes, je v našem javnem življenju čedalje več primerov nerazumevanja in nepravilne rabe slovenščine. V tisku, na televiziji, v dopisih, tehničnih navodilih gospodarskih organizacij, v javnih obvestilih, v filmskih napisih, na javnih zborih in drugih prireditvah pogosto beremo in poslušamo popačen jezik ali pa namesto slovenščine druge jezike tudi tam, (Nadaljevanje na 7. strani) Funkcija finančne službe v podjetju Razvoj našega gospodarskega si- tovitev, da je pri iskanju organi-sterna, spremljanje teorije in zacijäkih otbli'k finančne službe prakse v finančni stroki, ter ved- v podjetju potrebno in nujno upo-no pomembnejša vloga delavskega števati določena načela, ki bi mo-samoupra vi j an j a pri izbiri novih rala temeljiti na naprednejših ide- poti in smeri naše ekonomske politike v širšem merilu, zahteva od jah in dognanjih, ne pa morda na ostankih administrativne miseino- fmančne službe v podjetju še sti in prakse, ki zaradi svojih po- posebne napore in prizadevanja, ki se morajo odražati predvsem v manjkijivosti pri ureditvi in vodenju računovodske službe na sploš- pravilnih odločitvah samoupravnih no, danes postaja vedno bolj ne-pri poslovni politiki, učinkovita in neracionalna ter tako Vsebina te politike pa je ustvar- tudi zaostaja za splošnim gospo-janje in -uporaba lastnih sredstev darskim razvojem. Delni dokaz za za osebne dohodke delavcev in to so tudi naši zastareli predpisi, ki skladov z namenom, da se delavcu urejajo to področje dela in nujno izboljša delo in splošni življenjski terjajo ustrezne spremembe. Pri-pogoji, kakor tudi da se zagotovi merjamo pa lahko še to, da si npr. vzdrževanje, razvoj in napredek prizadevamo avtomatizirati in proizvodnje. S tem pa je podjetju opremiti naše proizvodne obrate s zagotovljen trajen obstoj. Da je to sodobnimi — modernimi naprava-V današnji prehodni kritični go- mi, dočim ostaja celotni finančni spodarski situaciji, ki jo občuti sektor še vedno pri starem siste-podjetje kakor tudi vsak posa- mu ročnega knjiženja s pripo-meznik, odločilnega pomena, ni močki nizke mehanizacije! Pri od-potrebno še posebej poudarjati. krivanju in aktiviranju notranjih Za pravilno opredelitev financ- rezerv v podjetju se tudi na tem ne službe v podjetju je torej področju kaže ena izmed mozno-potrebno izhajati iz stališča, da sti> je ne bi smeli zanemarjati. Organizacijske oblike finančnega organa so torej lahko različne. mora talka služba obstojati zaradi spremljanja celotnega poslovanja Člani kolektiva polagajo venec v obratu II Izvršitev plana meseca in kumulativno opravljanja dveh poslovnih Ako klasično obliko, pri kateri je funkcij, ki sta predmet finančne- finančni sektor razdeljen na po-ga poslovanja. Ti dve funkciji sta slovno ali finančno računovodstvo finančna in računovodska. Če ho- ter na tovarniško ali stroškovno čemo dognati kaj ti dve funkciji računovodstvo in ki jo delno upo- V poslovanju podjetja predstavlja- rahljamo v naših pogojih, izpustita in vsebujeta, ugotovimo, da je mo, si lahko predstavimo finanč- V blagovno-denarnih in finančnih ni organ v sodobni koncepciji ta-odnosih sodobnega gospodarstva kole: finančna funkcija aktivna in temeljna poslovna funkcija z operativnim delovanjem v poslovanju. Izvršuje pa se s financiranjem t. j. s priskrbovanjem, plasiranjem in vračanjem finančnih sredstev, s čimer tvori stalni krožni tok, po- (Glelj spodnjo shemo!) Organizacija tega sektorja je v tej shemi prirejena tako, da je iz centralne službe preko odgovarjajočih služb omogočeno v celoti opravljati finančno in raču- Računovodstvo Finance PREDILNICI Te uspehe je plemenìtilnica I Predilnica I je v ef. kg dosegla dosegla s posebnimi ukrepi, in si- 93,9% in v bb. ikg 97,3% planira- cer je morala obratovati z raznih količin za mesec april. Kumu- penjaLno-sušilnuni stroji 3 proste Iativno pa ima v ef. kg 98,5 % in sobote, adjustirnica pa je delala v bb. kg 102,3 %. 1 izmeno na prosto soboto in eno Predilnica II je aprila dosegla v nedeljsko. Tudi stara kosmatilnica ef. kg 102,0 % in v bb. kg 98,7%. je morala delati 10 dni v večjem Kumulativno pa ima v ef. kg 104,5 obsegu kot je to običajno. Pleme-in v bb. kg 99,1 %. nitilnica I bi dosegla še več, če ji Finančno knjig. Skupaj imata predilnici v aprilu ne bi 'bilo treba čakati na neko stroškovno knjig v ef. kg 96,6% in v bb. kg 97,9%. sporočilo tujega kupca glede ali S(rošk. obr. Kumulativno pa v ef. kg 100,4% (nadaljevanje na 10. strani) Obračun os. doh. in v bb. Ikg 99,6%. Predilnica I plana v aprilu ni izpolnila, ker je zaradi varčevanja s surovinami predla povprečno za 3,6 % višjo 'številko. Preskrba s surovinami je bila večkrat kritična, saj je nekajkrat prispel bombaž tik pred potrebo. leg tega pa urejuje in usklajuje novodsko funkcijo. Razumljivo je, tudi finančne odnose glede na vi- da pri navajanju tega primera iz-re finančnih sredstev. Računovod- hajamo iz določenih teoretičnih ska funkcija pa je po dosedanjih predpostavk, s čimer pa ni rečeno, knjigovodskih načelih večinoma le da se te ne bi mogle prilagoditi pasivno opazovanje finančnih in uporabiti v praksi. Pri tem je sredstev in njihovih virov, ki se treba namreč upoštevati nekatera gibljejo ali kažejo različna stanja dejstva, ki dokazujejo, da praksa ob določenih poslovnih prerezih, na tem področju ne izkorišča spo- Iz navedenega sledi splošna ugo- znanj do katerih je že prišla teori- FINANČNI SEKTOR , I I Center za obdel. podatkov Vrednostni plan in proučevanje Služba financiranja Služba likvidnosti Vrednostni plan in analiza Interna kontrola Statistika (fakultativno) TKALNICI Tkalnica I je v aprilu dosegla v tm 100,8% in v votkih 106,2%. Kumulativno pa ima v tm 100,2% in v votkih 105,2% Tkalnica II pa je aprila naredila v tm 91,8 % in v voitkih 92,6 odst. Kumulativno ima tako v tm 91,1% in v votkih 94,0%. Skupaj sta tkalnici v aprilu naredili v tm 98,0% in v votkih 101,4%. Kumulativno pa imata enoti skupaj v tm 97,4% in v votkih 101,3%. S prejo je bila tkalnica I dobro preskrbljena zato, ker smo precej preje kupili od tujih .predilnic. Ima pa ta enota težave š previjanjem, ker ji primanjkuje previ-jalnih kapacitet za križne navitke. Tkalnica II plana ni izpolnila niti aprila niti kumulativno. Razlogi so številnejše menjave na statvah z novimi artikli in pa neustrezna preja, ki povzroča pogoste pretrge. PLEMENITILNICI Plemenìtilnica I je aprila dosegla v tm 100,3% in v m2 101,7%. Kumulativno pa ima v tm 97,6% in v m2 99,7%. Plemenìtilnica II pa ima aprila v tm 102,2% in v m2 102,2%. Kumulativno pa v tm 99,5 in v m2 98,8%. Skupaj sta plemenitilnici v aprilu naredili v tm 100,9% in v m2 101,9%, Kumulativno pa imata v tm 98,2% in v m2 99,4%. Obiskovali smo politično šolo • Alibabič, Blaznik, Rončevič, Zadnji ciklus predavanj pa pestril s primeri iz svoje sod-Hrgovan ... tovariš Istenič je je bil »Marksizem kot svetovni ne prakse. poklical vsaikega posebej. To- nazor«. Za konec — ni nam bilo žal krat je zadovoljen — ne manj- »Kako učen naslov«, si je nekaterih lepih popoldnevov, ka jih veliko. vsak mislil. Toda, dr. Marjan iker smo se marsikaj naučili; to »Danes bo predaval tov « Ogrizek nam je temo zelo ra- pa je stremljenje slehernega Tako se je začelo vsako pre- zumljivo in nazorno prikazal, mladega človeka, davanje politične šole. Pripra- Svoje predavanje pa je še po- Marička vila nam jo je sindikalna po- ja na podlagi znanstvenih proučevanj, kar ima za posledico številne slabe prijeme, ki večkrat zavirajo marsikatero delo v fi-nančno-računovodski službi. Poudariti je potrebno to, da je ravno uspeh prakse v znatni meri odvisen od prave povezave med dognanji teorije in izkustvi prakse. Poleg tega pa lahko ugotavljamo še eno značilnost, ki funkciji računovodstva daje splošno raven golega evidentiranja poslovnih dogodkov s precej pomanjkljivo analizo in kontrolo podatkov predvsem v stroškovnem knjigovodstvu, kar v posledicah daje dvomljivo podlago poslovni politiki podjetja. Iz navedenega lahko ugotovimo, da se na tem področju prav tako ukvarjamo s številnimi problemi, ki se nikakor ne morejo reševati enostransko, ampak jih moramo obravnavati v okviru vseh poslovnih faktorjev, ki so v medsebojni vzročni povezavi in tako tvorijo zaključeno celoto. Ta pa se torej kot delovna organizacija postavlja v odnos napram družbi. Ako probleme s tega področja obravnavamo najprej na ravni podjetja, so ti po svoji vsebini nujno povezani z zunanjim svetom. Finančne službe in njegovo vodstvo je namreč po veljavnih predpisih dolžno dajati izčrpne podatke in njihova tolmačenja, ter prikazovati uspeh ali neuspeh celotnega poslovanja podjetja najprej organom samoupravljanja in nato družbenim organom. Zato moramo s tega vidika v problematiki finančne službe najprej razčistiti vprašanje njegove organizacije, ki dopušča sicer več alternativnih možnosti, vendar je pri tem za uspešnejše opravljanje vseh nalog potrebno izbirati ali dopolnjevati le tiste, ki bodo vsebovale vsaj nekaj sodobnejših posegov, kateri bi lahko dajali osnovo za kasnejšo širšo reorganizacijo! Nadalje je potrebno omeniti občutljivo vprašanje kadra. Prav temu bi se morale nuditi večje možnosti za boljšo izpopolnitev v tej stroki glede na to, da se ga še vedno smatra v nekaterih ozirih samo kot mehanizem, ki neprizadeto zbira ali daje podatke! Ob tem pa se že lahko ustvarjajo določeni pomisleki ali na ta način dosega potrebno raven in s tem zadošča tistim potrebam, ki jih danes od te službe terjajo vedno bolj zahtevni finančni predpisi, poznanje boljših metod in tehnike dela, ter uporaba meha-nografskih sredstev. V zvezi s tem pa je izrednega pomena tudi dobro koordinirano delo med posameznimi oddelki takega sektorja, ki se običajno izvršuje preko vodilnih in visoko strokovnih delovnih mest. Ce tega ni, je s tem prizadeta tudi pravilna razdelitev odgovornosti, posameznih funkcij in obsega dela, kar je razumljivo posebno še, če upoštevamo nekatera načelna stališča. Zato glede tega nastaja tudi (dalje na 9. strani) družnica našega podjetja. Teme so bile kar zanimive. V dveh mesecih, (vsak ponedeljek in torek) smo poslušali predavanja, zbrana iz štirih področij: EKONOMSKA POLITIKA SFRJ, DRUŽBENA UREDITEV SFRJ, SOCIALIZEM V SODOBNEM SVETU IN MARKSIZEM KOT SVETOVNI NAZOR. Včasih je fbilo težko sedeti, od pol treh pa do šestih v dvorani v obratu II, če je bil zunaj lep dan. Toda, pozabili smo na to, ker nas je predavatelj s svojo temo popolnoma pritegnil. Posebno tov. Cirila Anker-sta smo vsi radi poslušali. Svoji predavanji »Temeljne kategorije iz politične ekonomije« in »Formiranje in delitev dohodka«, nam je podal na zelo razumljiv način. Na programu dela je pisalo: »Po predavanju konsultacije«. No, upam si trditi, da so konsultacije pri njem bile najbolj živahne. Tudi druga predavanja smo radi poslušali, saj je slehernega poslušalca zanimala problematika družbenega samoupravljanja v naši komuni, ugled Jugoslavije v svetu itd. Mi * Udeleženci politične šole Od surove do gotove tkanine (Nadaljevanje) Gotove tkanine moramo skrbno pregledati, preden gredo v ad-justiranje. S pregledovanjem želimo doseči, da bi kupcem ne prodajali blago brez označenih napak ali slabše kvalitete kot ga deklariramo. Blago pregledujemo tako, da tkanino ročno ali mehanično vlečemo preko poševne pre-gledovalne plošče, ki je osvetljena s spodnje in zgornje strani. Vsako vidno napako označi pregle-dovalka tako, da na robu všije nitko določene barve. Ce pa je ves kos slabo izdelan, ga pregle-dovalka izloči in opremi z listkom, na katerega vpiše vrsto napake. Pregledano blago gre v adju-stirni oddelek, kjer ga zmerijo, navijejo, zavijejo, prevežejo in opremijo z zahtevanimi etiketami, na katerih so vpisani ustrezni podatki. Ta oddelek je dejansko filter, ker tkanine razvrsti po kvaliteti, izloči ali bonificira napake in posamezne artikle adju-stira v skladu s predpisi »JUS« in željami kupca. V bistvu ločimo tri načine merjenja tkanine, in sicer: na merilno-zlagalnem stroju, na navijalnem stroju ali na rektometru. Prvi način je običajen za blago, ki gre v konfekcijska podjetja. Stroj zlaga tkanino v metrske lege, nakar se vsak komad razreže na kose zahtevanih dolžin. (Pri tem izrežemo tudi napake). Navijalni stroj navija tkanino na lesene okvirje, ploščice iz kartona ali valje iz lepenke (role). Števec na stroju sproti omogoča odčitavanje dolžine navitega komada. Tudi tu delavka izreže napake, kos pa odreže, pri določeni metraži. širše artikle (90 ali več cm široke) pri navijanju ali zlaganju lahko tudi dubliramo, to pomeni, da jih stroj istočasno po dolžini prepogne v dvojno plast. Tako nastanejo ličnejši komadi, ki so tudi primernejši za transport. artiklu. Nekatere izvozne artikle morajo žigosati z branžo ali jih označijo drugače, pač po želji kupca. Adjustirani komadi se nato preko dvojne kontrole predajo v skladišče gotovega blaga. Poleg opisanega je v adjustir-nem oddelku še vrsta drugih opravil, kot npr. konsigniranje, rezanje in izdajanje ostankov, priprava okvirjev in etiket, točno evidentiranje dnevne proizvodnje po artiklih in vzorcih itd., kar ne bi posebej opisoval. Ob tej priliki opozarjam bralce na pomen visečih etiket, s katerimi ne opremljamo tkanin samo v našem podjetju, temveč jih najdemo na kateremkoli tekstilnem izdelku — metrskem ali konfekcijskem. Predvsem morajo te etikete po vsej državi vsebovati enotne podatke o tkanini in njeni negi, trgovci pa jih ne smejo odstraniti s kosa tkanine, dokler ne prodajo zadnji meter. Za kupca so najvažnejši naslednji podatki na teh etiketah: surovinski sestav, procent krčenja pri pranju, temperatura in način pranja ter likanje, pa tudi ostali podatki o sestavi tkanine. Pri nakupovanju torej ne pozabite prebrati vsebino etikete na tkanini, ki !ste jo izbrali! V dosedanji seriji člankov so bili opisani postopki predelave tkanin iz bombažnih in stanionih vlaken, ki predstavljajo večji del naše proizvodnje. Vedno bolj pa se uveljavljajo tudi v našem podjetju artikli iz čistih ali mešanih sintetičnih vlaken, ki so zaradi svojih posebnih lastnosti vzbudila veliko zanimanje na tržišču. Žal ovirajo večjo proizvodnjo splošne devizne težave, ker je pač sintetika mnogo dražja od bombaža in zato devize raje porabljamo za nakup bombaža in staničnih vlaken. Verjetno je večim znano (o tem smo že pisali v Tekstilcu) da upo- rabljajo v tekstilni industriji največ tri vrste sintetičnih vlaken in to: poliamidna (najlon, perlon), poliesterska (terilen, trevira) in poliakrilnitrilna (orlon, dralon, leacryl). Pri nas smo doslej tehnično obdelali in vpeljali v proizvodnjo predvsem zadnja, kar zahtevajo najmanj dodatnih predelovalnih naprav in ker v kratkem pričakujemo pričetek redne proizvodnje tovrstnih vlaken v novi tovarni v Skopju. Poliakrilnitrilna vlakna imajo zelo voljan otip, se ne mečkajo in dobro obdržijo toploto, vendar slabo vpijajo znoj. Zato se brez primesi odlično obnesejo za zavese in v druge dekorativne namene ter za rute, v mešanicah z bombažem pa za obleke, bluze in druge oblačilne izdelke. Za njihovo predelavo je značilno, da jih je zelo težko razškrobiti in beliti, poleg tega pa moramo zanje uporabljati tudi posebno izbrana barvila za barvanje in tiskanje. Artikle iz čiste sintetike pri barvanju oziroma tiskanju apre-tiramo antistatično, ker se sicer pri drgnjenju naelektrijo, kar za nošnjo ne bi bilo prijetno. Artikle iz mešanice leacryla in bombaža pa apretiramo permanentno in jih tako napravimo še odpornejše proti mečkanju. O kvaliteti slednjih se lahko prepričate, če kupite naš artikel 901 pod imenom Colorado (tiskan) ali Corco (eno- ali dvobarvno barvan v obratu II). Kaj več ne bi pisal o postopkih predelave tkanin iz sintetike, ker bi bilo bralcu marsikaj nejasno, pa tudi pravila podjetja ne dovoljujejo prevelike odkritosti, če gre za novosti. Upajmo le, da nam bo kmalu omogočeno odločneje stopiti v vrste proizvajalcev tkanin iz sintetike, ker bomo s tem obogatili tržišče in tudi sami rentabilneje poslovali. M. P. Delavka v tkalnici I, Rektometer je dvojno leseno stojalo, od katerih vsako nosi vodoravno železno palico. Na teh so obešene jeklene ploščice z iglicami, na katere natikamo rob tkanine, ki ga ročno vodimo od enega do drugega stojala. Razmah obeh stojal prilagodimo zahtevani dolžini leg. Ko je ves komad na rektometru nataknjen, ga previdno snamemo in predamo v nadaljnjo obdelavo. Ta način zlaganja je primeren za rute in prte. Navijalke in rezalke morajo na vsak zmerjeni kos tkanine nalepiti etiketo, na kateri je označena dolžina in kvaliteta. Ko je to narejeno, ga adjustirke prevežejo in, če kupec želi, zavijejo v papir ali celofan. Nanj nalepijo ali pritrdijo visečo etiketo s podatki o Ukrepi za stabilizacijo gospodarstva v kranjski občini V zadnjih mesecih vedno več govorimo o stabilizaciji našega gospodarstva in so zvezni organi že sprejeli nekaj ukrepov za normalno stanje v našem gospodarstvu. Na gospodarska gibanja v občini Kranj bodo vplivali ukrepi za stabilizacijo gospodarstva, in sicer na področju cen, investicij, proračunske potrošnje, osebnih dohodkov in kreditne politike. S temi ukrepi je potrebno računati zlasti glede na postavljene planske nalo- ge. Kako bodo vplivali ti ukrepi na teh področjih ni možno dati zaenkrat določenih napovedi. Lahko pa dokaj realno predvidimo učinek ukrepov na investicijsko potrošnjo. Po zaključnih računih gospodarskih organizacij v kranjski občini znašajo skladi teh podjetij v letu 1964 4,45 milijarde, amortizacija pa 2,4 milijarde. S 15 % posojilom SRS in s predvideno 20 % blokacijo se bodo razpoložljiva sredstva skladov zmanj- šala za 1,4 milijarde (0,5 milijarde SRS kot posojila in 0,9 milijarde blokacije). Amortizacija pa se bo zaradi 20% blokacij zmanjšala za 0,5' milijarde. Planirane anuitete gospodarskih organizacij znašajo 2,55 milijarde, pri čemer moramo računati, dà se po dosedanjih izkušnjah v republiškem merilu odplačujejo anuitete 70 % iz skladov, 30 % pa iz amortizacije. Glede nato bi ostalo gospodarskim organizacijam v skladih ob upoštevanju 70 % odplačila anuitet iz skladov, kar znaša 1,8 milijar- de in 15% posojila ter 20 % blokacije na razpolago 1,25 milijarde. Amortizacije pa bi ostalo gospodarskim organizacijam po teh ukrepih 1,1 milijarde. V industriji bodo sredstva skladov in amortizacije po teh ukrepih zmanjšana od 4 milijarde na 0,7 milijarde. Iz navedenega izhaja, da bodo morale, gospodarske organizacije spremeniti svoje investicijske plane, kar bo vplivalo tudi na druga predvidena gospodarska gibanja v občini. J. J. Kako smo gospodarili v prvem četrtletju , V kranjski občini je v prvih treh mesecih letošnjega leta vrednost vnovčene prodaje v gospodarstvu porastla za 34,2 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Plan je bil s tem dosežen z 21,1 odstotka. Vendar pa se je prodaja v večini podjetij po 22. marcu, po sprejetju ukrepa o zamrznjenih cenah, precej ustavila in zaloge v skladiščih naraščajo in zato v naslednjih mesecih pričakujemo padec vrednosti prodaje. To je občutiti močno tudi v našem podjetju. Količinska proizvodnja v industriji je v istem razdobju porastla za 3,4 odstotka, kar je treba pripisati večji realizaciji v mesecu marcu, ki je porastla za 10,4 odstotka. Plan industrijske proizvodnje je bil dosežen v tem obdobju z 21,1 odstotka ob izjemno visoko planirani proizvodnji (16,5 odstotka). Izvoz se je v prvih treh mesecih letošnjega leta povečal za 47,3 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, s čimer je bil plan dosežen s 25 odstotki, kar kaže, da bo planirani izvoz ob enakomerni proizvodnji dosežen po predvidevanjih družbenega plana. Osebni dohodki so v gospodarstvu v prvih mesecih letošnjega leta porastli v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 28,9 odstotka. V industriji so se povečali za 24,9 odstotka v primerjavi s povprečjem lanskega leta. Investicije so v prvih dveh mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta padle za 15,5 odstotka, v primerjavi s povprečjem pa so dosežene z 10,8 odstotka. Karakteristično je, da je bilo v prvih dveh mesecih letošnjega leta porabljeno za investicije 221 milijonov lastnih sredstev (v letu 1964 pa 646). J. J. Pomanjkanje prostora v plemenitilnici I Sodeluj tudi ti v »Tekstilcu«! Prvomajska proslava v obratu II Po več letih smo letos proslavljali 1. maj tako, kot zasluži: svečano in s primerno udeležbo. Lepo bo, če ga bomo podobno praznovali tudi prihodnja leta, čeprav takrat ne bo ravno dvajseta obletnica osvoboditve. S tem mislim reči samo to, da je 1. tmaj enakovredni praznik vsem ostalim. 31. aprila se je začelo to praznovanje s polaganjem vencev pred spomenike padlih; sledila je slavnostna seja CDS, tokrat v obratu II. V kratkih, toda lepih besedah je predsednik CDS orisal pomen 1. maja, nakar so sledile recitacije in pesmi. Potem je predsednik izročil nagrade vsem tistim delavkam in delavcem, ki so dopolnili 25 oziroma 30 let delovne dobe v našem podjetju. Po končani seji so si udeležeici ogledali nov obrat konfekcije »Triglav«, ki ga je otvoril predsednik občinske skupščine tov. Martin Košir. Ob 13.15 se je slavje nadaljevalo s splošno proslavo in Gostje na slavnostni seji CDS Splošne proslave se je udeležilo mnogo članov kolektiva sicer na prostem. O pomenu 1. maja dn o naših dosežkih v povojnih letih je govorila predsednica sindikalne podružnice, tov. Anica Rozman. Učenci šole »Lucijan Seljak« so pripravili nekaj res uspelih recitacij in pesimi, v vmesnih točkah pa je pel kranjski Prešernov zbor. Dobra organizacija in lepo vreme sta kot rečeno omogočila res lepo prvomajsko proslavo. Kako je vse to izgledalo, pa si oglejte še na slikah. Učenci šole »Lucijan Seljaka« PAVLE HOMAR FRANC DEBEVC Zapeli so lepo in prisrčno Člani centralnega delavskega sveta, upravnega odbora {n društveno političnih organizacij ter vabljeni gostje na slavnostni seji. Predsednik centralnega delavskega sveta, tovariš France KRMELJ izroča nagrado in spominsko plaketo tovarišici iz obrata II In otvoritev novega obrata konfekcije „TRIGLAV Omenil sem že, da je bila otvoritev tega obrata po slavnostni seji CDS. Otvoril ga je tov. Martin Košir, predsednik občinske skupščine. Prav je, če ob tej priliki povemo kaj več 10 konfekciji »TRIGLAV«. Konfekcija je bila ustanovljena 1. 1. 1962. leta. Prvotno je bila to robilnica robcev, prtov, prtičev, odej in rjuh. Imela je 17 šivalnih strojev in 40 zaposlenih. Vse to je bilo še pred ustanovitvijo zavoda! Po ustanovitvi se je proizvodnja razširila na izdelavo otroških pižam, bluzic, krilc, igralnih hlačk, ženskih spalnih srajc, pižam in bluz ter na izdelavo modnih predpasnikov, jutranjih halj, vrtnih halj in podobno. že leta 1962 šo bili kupljeni novi stroji; skupno jih je takrat bilo 46. Vsi so bili postavljeni v četrtem nadstropju. Vsa ročna dela so delavci delali v podstrešnih pro-štorih. Zaradi tesnih prostorov ni bilo možno pravilno urediti tehnološkega postopka. (V omenjenih dveh prostorih je namreč delalo v dveh izmenah okoli 130 ljudi). Pozneje je bilo kupljenih 25 novih strojev (4 prav specialnih), tako da jih ima konfekcija sedaj skupaj 71. Sedanji prostori v novem obratu so moderno urejeni, imajo klimatske naprave in ustrezne sanitarije. Tehnološki postopek je lepo urejen, in to v dveh ločenih prostorih za robljenje in za kon-fekcioniranje. Prostori so svetli, čisti in zračni. Danes ima ta obrat 184 zaposlc. nih, od tega jih je 175 v proizvodnji. 52 % delavcev so Invalidi, ostali pa so bili premeščeni v konfek- cijo iz podjetja Tekstilindus, ker je njihovo zdravje zahtevalo lažje delo. Med omenjenimi 176 člani kolektiva konfekcije je tudi 16 takih, ki so na rehabilitaciji in 8 takih, ki se šele priučujejo. Svoje planske obveznosti izvršuje konfekcija Triglav v redu. Včasih pride sicer do težav zaradi pogostih bolezni, vendar kljub te- tt mu plan vedno presežejo. Tudi osebni dohodki so zadovoljivi. Konfekcija Triglav prodaja svoje izdelke predvsem na domačem tržišču, delno pa jih tudi izvaža. Dejstvo je, da so člani konfekcije delali poprej v izredno težkih razmerah, pa je zato pričakovati, da jim bodo sedanji odlični delovni pogoji omogočili še hitrejši razvoj in večji uspeh. Gasilci so zborovali Predsednik občinske skupščine v razgovoru s člani kolektiva tik po otvoritvi V šivalnici Gostje si ogledujejo prostore konfekcije V počastitev 20. obletnice Dneva zmage in 20. obletnice obstoja gasilske čete v obratu II, so priredili gasilci slavnostno zborovanje v obratu II. Objavljamo izvleček iz govora tov. Franca Osredkarja. Ob 20. obletnici ustanovitve gasilske organizacije tovarne »Inteks« in 20. obletnice osvoboditve, mi dovolite, tovariši, da vam na kratko orišem delo in uspehe skozi vsa ta leta na področju požarne varnosti. Lastnik tovarne v stari Jugoslaviji ni videl potrebe, da bi imel kakršnokoli požarnovarnostno ekipo v podjetju. Imel je samo nekaj ročnih gasilskih aparatov in stenskih hidrantov. Šele med drugo svetovno vojno je bila nabavljena motorna brizgalna cev in druga gasilska oprema. Iz vrst delavcev je bila sestavljena ekipa gasilcev, ki pa ni ostala do konca vojne polnoštevilna, ker so člani odhajali v NOV, ali na druga delovna področja. šele po osvoboditvi, leta 1945, ko je prevzela podjetje ljudska oblast, se je zbrala skupina članov in na prvem občnem zboru ustanovila prostovoljno gasilsko četo, ki je štela 20 članov. Četa je delala v sklopu prostovoljnega gasilskega društva mesta Kranj. Ustanovni člani so bili; Bolčina Jože, Čarman Janez, Dolenc Franc, Debelak Franc, Dobnikar Peter, Faladore Dominik, Termentin Franc, Hribar Franc, Janša Vinko, Jelenc Vilko, Koleša Edo, Kristan Avgust, Okoren Franc; Palovšnik Albin, Ravnihar Miro, Škofič Franc, Šenk Polde, Šikrl Marija, Vencelj Anton in pokojni ing. Dekleva. Od navedenih ustanovnih članov še danes aktivno delajo v društvu tovariši: Bolčina Jože, Čarman Janez, Dolenc Franc, Hribar Franc, Ravnihar Miro in Škofič Franc. Prvi dve leti po osvoboditvi je četi poveljeval tovariš Koleša Edo. Na občnem zboru leta 1947 je bil izvoljen za poveljnika tov. Ravnihar Miro. Kot strokovnjak, ugleden in sposoben poveljnik čete, je skozi vsa leta do združitve »Tiska-nine« in »Inteksa« vodil dejavnost gasilske organizacije. Usposabljal je člane v strokovnem in praktičnem delu. Glede udeležbe na vajah ni imel težav. Iz delavnic je potegnil za seboj celo desetino članov z desetarjem Kristanom na čelu. Tudi iz obratov so člani redno prihajali na vaje. Med člani je vladalo zares pravo tovarištvo. Leta 1948 je bil postavljen gasilski stolp. Kasneje je bil predviden še gasilski dom poleg stolpa ob Savi. Ker je bilo za varnost podjetja še bolj nujno potrebno zgraditi skladišče za lahkovnetljiVe tekočine, je uprava podjetja sprejela predlog odbora in razpoložljiva finančna sredstva vložila v gradnjo skladišča. Ustanovni člani, predvsem iz mehanične delavnice, so pod vodstvom poveljnika Ravniharja, mojstra delavnice, v prostem času napravili prikolico za prevoz motorne brizgalne in orodja. Pri tem delu so člani opravili 480 prostovoljnih ur. Na občnem zboru društva, leta 1951, je bil izvoljen za predsednika društva ustanovni član tov. Škofič Franc. Kot vesten, sposoben in dober organizator je nato vsa leta uspešno vodil gasilsko organizacijo. Tovariš Škofič je tudi že vrsto let član upravnega odbora in predsednik občinske gasilske zveze. Kljub obilnemu delu v občinski zvezi pa še vedno aktivno sodeluje v društvu. Upravni odbor je na svojih rednih sejah, ikatere je vodil predsednik tov. Škofič, obravnaval problematiko društva. Dejavnost v društvu se je razvijala v pravi smeri. Z vztrajnostjo in z razumevanjem uprave podjetja je društvu bilo omogočeno uspešno delovanje na področju vzgoje, požarne varnosti in napredka gasilske organizacije. Leta 1952 ije bilo društvo, ki je štelo takrat 52 članov, registrirano in tako postalo samostojno prostovoljno industrijsko gasilsko društvo. Število članov se je veča- lo. Vzpostavljena je bila tudi desetina članic. Po prevzemu obrata »Tekstilindus« z Gašteja, se je število članov povečalo na 72. Od teh članov še vedno aktivno delajo; tovariši Pegam Janko, Malovrh Franc, Oman Leopold in Pečan Franc. (dalje na 7. strani) Pogled na šivalnico novega obrata Letni občni zbor članov blagajne vzajemne pomoči Letni občni zbor blagajne vzajemne pomoči je bil 28. 4. v obratu I. Objavljamo le nekaj značilnosti in novosti, in to: članstvo v letu 1964 Konfekcija »Triglav« Tkalnica I Predilnica I Plemenitilnica I Adjustirnica I Splošna uprava I Vzdrževalni obrati I Skupaj 54 članov 209 članov 66 članov 113 članov 42 članov 118 članov 24 članov 626 članov Za dolgoročna posojila je bilo vloženih in rešenih 392 prošenj, kratkoročna posojila pa so bila izplačana 121 članom. V letu 1964 je imela blagajna vzajemne pomoči 16,697.222 dinarjev dohodkov in 16,670.770 izdatkov, posojil je bilo izplačanih za 15,430.000. Blagajna ima skupno denarja 6,789.777. Pri Komunalni banki v Kranju je naloženih na hranilni knjižici 1.660 din. ZVIŠANA VLOGA Na občnem zboru je bil sprejet predlog, da se vloga zviša na 300 din mesečno, dolgoročna posojila pa na 50.000 din. To posojilo dobi član šele, ko je eno leto član blagajne vzajemne pomoči. Člani kolektiva obrata I in II postanite člani BVP! Vpišete se lahko pri naslednjih poverjenikih odn. odbornikih; Konfekcija »Triglav« Tkalnica I Predilnica I Plemenitilnica I Adjustirnica I Splošna uprava Vzdrževal, obrati — Brulc Marija — Tišler Lojzka — Metelko Marija — Zdešar Marija — Šmid-Zofka — Pisovec Ivka — Praprotnik Ciril V obratu II naj predsedniki IO sindikalne podružnice ekonomskih enot določijo poverjenike, ki bodo vpisovali člane kolektiva v BVP! Volitve v CDS, ODS Preberimo, pomislimo in skušajmo If If® nos do Jezika. Pri tem naj ne pre- ■ ■ ■ ■ zro, da gre za najrazličnejša vpra-i ...... _ sanja: za kakovost jezikovnega in J (Nadaljevanje s 1. strami) Dolžnost vodstev in organizacij drugega pouka v šolah, za vzgojol kjer to ni niti najmanj potrebno. Socialistične zveze je, da v okviru vzgojiteljev, za razvijanje posluha j Mnoge delovne organizacije iz svoje dejavnosti pogledajo, kaj se za lep jezik pri izobražencih vseh drugih republik na primer že ti- godi s slovenščino. Njihova nalo-skajo razna navodila in propagand- ga naj bo sistematično spremljati ne priloge v jezikih vseh narodov in kritizirati vse primere nepravil-Jugoslavije, medtem ko precej na- ne in nedosledne rabe slovenščine ših podjetij iz »komercialnih« raz- v imenih podjetij, izdelkih, v do-logov pošilja na trg svoje izdelke piših ipd., podpro in spodbujajo z označbami in navodili le v enem naj pozitivna prizadevanja ter v teh jezikov, to je v srbohrvaščini, osebnih in širših stikih z različni- ... Nikakršnega dvoma ni, da mi organizacijami in posamezniki skem dnevniku, oba z dne 23. apri-lahko odpravimo takšne površno- odločno pomagajo zboljševati od- la 1965). sti in malomarnosti sami, da je to strok in končno za samoupravne odločitve v delovnih skupnostih. ... Ob takšnem odnosu do lastnega jezika bomo znali z vsem spoštovanjem obravnavati tudi jezike drugih narodov. (Povzeto po Delu in Ljubljan- stvar vseh vodstev družbenih organizacij, organov samoupravljanja v delovnih organizacijah, še posebej izobraževalnih, vsakega proizvajalca in vsakega občana. Načelno so bila namreč osnovna vprašanja glede rabe jezika v republiški skupnosti in v skupnosti jugoslovanskih narodov urejena, gre le za uresničevanje pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz republiške in zvezne ustave ter za poglobljen in demokratičen odnos do soobčana, ki mu mora biti jezik nacionalna in kulturna vrednota. Tekstilni mojstri so imeli svoj letni občni zbor Naši gasilci so zborovali (nadaljevanje s 5. strani) Zanimalo vas bo... Nedavno smo dobili Jugoslovani še en državni praznik, in sicer Dan zmage, ki se praznuje 9. maja. Marsikdo 'bo ob tem nehote pomislil, da imamo v iteku enega leta pravzaprav veliko prazničnih dni. Poglejmo, kako je s prazničnimi dnevi v nekaterih evropskih državah in jih primerjajmo z našimi: prazničnih dni Varnost povsod in na vsakem koraku Ljndje smo včasih zelo nerazumljivi. Po eni plati se obdamo s kupom uredb, odločb, predpisov in kaj vem še vsem, da bi uredili medsebojne odnose, zagotovili varnost, se zavarovali pred nezgodami, jih preprečevali itd. itd., po drugi plati pa kaj radi pozabljamo, da ... ».. . konj lahko brcne tudi v domačem hlevu.« Recimo, da soglašamo z načelom, naj velja prometna varnost bodisi zunaj podjietja, torej v javnosti, bodisi znotraj njega) »v domačem hlevu«. Toda, ali se tega načela tudi držimo, tu doma? Do tega razmišljanja me je pripravil droben dogodek, ki pa glede možnosti svoje pogostosti in posledic le ni tako droben. Nedavno sem v resnično zadnjem trenutku odskočil in se izognil nesreči. Zgodilo se je to pri nihajnih vratih, skozi katera je velik promet. Ta nihajna vrata, dve gumijasti krili z okenci, skozi katera »eno figo« vidiš, so se bliskovito odprla in le moja navada, da pred takimi vrati najprej stegnem roko, mi je omogočila pravočasno reagiranje. Mladenič, vozač elektrokare, se je sicer tudi znašel In hitro zavrl, toda ali bi mogel preprečiti nesrečo, če bi bil na oni strani vrat človek, ki nekaj nese, delavka, ki si popravlja naglavno ruto, nekdo, ki se mu mudi ...? Vprašal sem fanta, zakaj ni dal znaka s sireno. Njegov odgovor je bilo tisto, kar me je pravzaprav nagnalo k pisanju. »Ja, ko pa ne dela!«(!?!) V podjetju imamo veliko nihajnih vrat, skozi katera vozijo elektrokare in viličarji. Na vseh so okenca, samo, kaj se skoznje vidi? Na nekaterih vratih so opozorila. Toda, slaba vidljivost skozi okenca, ropot strojev in sirena, ki »ne dela«, so na moč slaba preventiva za preprečevanje nesreč, ki jih seveda še ni bilo! Ne stegujejo vsi ljudje ro.k pred takimi vrati, tudi ne slišijo vsi kot gamsi, so pa taki, ki morajo poskrbeti, da ima vsaka elektrokara poleg polnega akumulatorja še malenkost: sireno, ki deluje! (In ki naj jo vozači tudi uporabljajo!) Avstrija ima 16 Belgija 13 Danska 12 Francija 12 Grčija 19 Holandska H Italija 18 Luksemburg 13 Norveška 13 Portugalska 10 Španija 20 (!) Švedska 13 Švica 11 Velika Britanija 9 (!) Zah. Nemčija 15 Jugoslavija 10 Kot vidimo, se Jugoslovani ne moremo »pohvaliti« s svojo radodarnostjo, saj smo skupaj s Portugalsko na predzadnjem mer stu. .Edino Velika Britanija ima še manj prazničhih dni. Zanimiva je tudi ugotovitev, da med navedenimi državami Danska, Holandska, Portugalska, Španija, Švica in Velika Britanija uradno ne praznujejo 1. maj — praznik dela. M Ali poznate . prometne 7 predpise NAGRADNI TEST 4. aprila je imela sekcija kranjskih tekstilnih mojstrov svoj letni občni zbor. Ob 9. uri se je zbralo v obratni menzi tovarne IBI 155 članov sekcije, predstavniki matičnega društva, DITIS-a, sindikata, ter gostje iz Maribora in Tržiča. Udeležba 155 članov od 226 tih, ki jih sekcija šteje, je dokaz visoke zavesti in zanimanja članov za delo sekcije, ter močna moralna podpora upravnemu odboru za nadaljnje delo. Po izvolitvi delovnega predsedstva in ostalih organov zbora, so podali svoja poročila predsednik, tajnik in blagajnik. Po razrešnici starega odbora je bil izvoljen novi upravni odbor v naslednji sestavi: Anton Križnar, Franc Škofič, Štefan Zorman, Miloš Kodrič, Franc Škofič II, Ivan Eržen, Vilko Jelenc, Franc Zavrl, Franc Prelesnik, Anton Rakovec in Avgust Karlin. V živahni razpravi je sodelovalo veliko števi-lo članov. Močno je bila poudarjena potreba po strokovnem in splošnem izobraževanju našega strokovnega kadra, da bi dosegli še bolje rezultate v proizvodnji in tudi v medsebojnih odnosih. Na podlagi tega je bil sprejet predlog delegatov iö Maribora, da se med letom sestanejo mojstri iz Maribora in Kranja na skupni strokovni posvet. Sprejet je bil tudi predlog, da sekcija organizira Društvo se je izpopolnjevalo. Za tri predavanja, vse predvidene in nepredvidene Novi upravni odbor je imel 19. aprila svojo prvo sejo. Za pred-akcije smo -bili vedno pripravljeni, sednika je bil izvoljen ponovno tov. Anton Križnar, za tajnika tovariš O uspehih v sodelovanju z in- Franc Škofič II, za blagajnika pa Štefan Zorman. V nadzorni odbor dustrijskimi in podeželskimi ga- so bili izvoljeni tovariši: Franc Prelesnik, Anton Rakovec in Avgust silskimi društvi pričajo številna Karlin. Sestavljen je bil pro-gram dela za mandatno dobo. V okviru priznanja in pohvale od občinske proslav 20. obletnice osvoboditve je bil sprejet sklep, da sekcija položi gasilske zveze, ki jih je društvo venec na grob padlih gojencev politične šole v Cerknem in obišče prejelo ob priliki raznih nastopov, bolnico »Franja«. Štefan Zorman vaj in tekmovanj. Naj posebej omenim uspeh ženske desetine, ki je v hudi konkurenci na tekmovanju v Škofji Loki dosegla 4. mesto. Leta 1955 je naše društvo slavilo 10. obletnico obstoja in ob tej priliki je razvilo tudi lep društveni prapor pod pokroviteljstvom delavskega sveta in sindikalne podružnice »Inteks«. Te slavnosti se je udeležilo veliko število članov iz sosednjih gasilskih društev. Ob združitvi »Tiskanine« in »In-teksa« v sedanji »Tekstilin-dus« sta se združili -tudi gasilski društvi obeh podjetij, vendar sta razdeljeni na enote obrata I in obrata II. 20 let je minilo, odkar so zavi-hrale zastave svobode in miru v svetu. 9. maj, praznik zmage nad fašizmom, bomo praznovali vsi narodi socialističnih dežel. V sklopu množičnih organizacij in samostojno pa bodo proslavile tudi gasilske organizacije. Na prvi nagradni test iz poznavanja ces-tno-prometnih predpisov smo prejeli razveseljivo število odgovorov, kar priča, da tovrstne »nagradne uganke« niso med člani kolektiva samo priljubljene, -temveč da je med nami veliko takih, ki se živo zanimajo za dogajanja v sodobnem življenju, med katera nedvomno sodi tudi promet. Skupaj smo prejeli 105 odgovorov. Žal (je med njimi več kot polovica, točneje 54, nepravilnih! (Največ napak (48) so reševalci zagrešili pri prvem vprašanju, pri katerem -niso vedeli, kaji pomeni rumena utripajoča luč pri nezavarovanem železniškem prelazu. Pravilen odgovor na to vprašanje je samo prvi (a): vlak se ne približuje prelazu in lahko brez nevarnosti prečkaš progo. Nepoznavanje prometnih predpisov glede nezavarovanih železniških prelazov je terjalo že veliko žrtev. Sploh moramo biti na takih mestih zelo previdni, tembolj, če ne poznamo ustreznih predpisov! Šest reševalcev ni znalo odgovoriti na 4. vprašanje. Mopedist, ki ima samo potrdilo o znanju prometnih predpisov, ne sme voziti motornega kolesa. Le pri treh reševalcih smo ugotovili -po dve napaki, edena pa ni pravilno odgovoril na 5. vprašanje. Kot vidi-te, je bil odziv na testiranje zadovoljiv, rezultati pa slabi. Namenoma smo izbrali taka vprašanja, ki zadevajo vse ljudi, ne samo ■tiste, ki imajo vozniška dovoljenja. Rezultati prvega -testa torej nakazujejo potrebo čim pogostejšega obravnavanja prometne problematike tu-di v našem glasilu in prav bi ibilo, če ibi se v -to akcijo vključili vsi, ki imajo potrebne izkušnje na tem področju. Pravilni odgovori na prvi test so: 1. Vprašanje: pravilno a) 2. vprašanje: pravilno b) 3. vprašanje: pravilno c) 4. vprašanje: pravilno b) 5. vprašanje: pravilno a) Izžrebani so bili in prejmejo -po 500 din nagrade: 1. MARIJA PUŠAR — tkalnica II 2. ANGELA JENKO — konfekcija 3. ALOJZ OSTERMAN — predilnica I 4. DANA SMREKAR — gravura 5. DRAGICA PISOVEC — tkalnica I 6. ANI MIHELČIČ — predilnica II 7. SLAVKA AHAČIČ — tkalnica I 8. MARTA BOGATAJ — uprava 9. SONJA JECNIK — predilnica II 10. IVICA KOBLAR — predilnica II 11. MARIJA ŽIBERT — predilnica I 12. DJURO DJURDJEVIĆ — plemenitilnica I Tokrat objavljamo nov nagradni test iz poznavanja prometnih predpisov. Tudi -ta test pravilno izpolnite (glej navodilo pri vsakem vprašanju posebej), napišite svoj priimek in ime -ter ekonomsko enoto; oddajte pa ga v Skrinjico uredništva do 8- junija. Ni potrebno, da oddate test v kuverti, razen če -ga pošljete po pošti, kajti pri prvem testu smo ugotovili povečano porabo nevtralnih tovarniških kuvert! NAGRADNI TEST Ime in priimek......... BE ................................................................ L Pred kratkim je izšel nov temeljni zakon o varnosti prometa. Ali veste, pri kakšnem promilu alkohola v krvi se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola? ................ (Priznali bomo samo popolnoma točno napisano številko! ) 2. Z novim temeljnim zakonom 'je določena tudi načelna najvišja hitrost motornih vozil skozi naselja. 'Napišite jo! 3. Gotovo ste že slišali za prometni pojem »zeleni val«. Ali pomeni zeleni val: a) urejen zeleni pas ob robu cestišča; b) zelenico, ki ločuje dve različno smerni cesti; c) s predpisano hitrostjo urejena vožnja na vpadnicah skozi več zaporednih odprtih križišč; ................ (Črko pravilnega odgovora vpišite na črtkano linijo). 4. Po obliki razlikujemo tri vrste prometnih znakov. Ali so znaki za nevarnosti: a) okrogli; b) kvadratni ali pravokotni; c) trikotni z vrhom navzgor; ................ (Črko pravilnega odgovora vpišite na črtkano linijo). 5. Z novim temeljnim zakonom je določen način hoje pešca po cesti zunaj naselja (torej tam, -kjer ni pločnikov). Ali bo hodil pešec po taki cesti: a) po skrajni desni strani ceste v 'smeri hoje; ■b) -po skrajni levi strani ceste v smeri hoje; -c) ne sme hoditi po cesti izven naselja. ................. (Črko pravilnega odgovora vpišite na črtkano linijo). Predsednik CDS izroča darilo in nagrado Tudi tokrat bomo med reševalce z vsemi petimi pravilnimi odgovori razdelili 12 nagrad po 500 dinarjev. Kam plujemo. Ciani ekipe, od leve proti desni: Drago Žvokelj, Katarina Jereb, Janez Rajner, Janez Hladnik, inž. Pogačnik, Ivo Jereb, Janez Ziherl, Vinko Hribar, Tine Jarc (BPT), Stane Česen in Ivan Sajovic Ob športnem srečanju v Tržiču 29. aprila je bilo drugo srečanje športnikov našega podjetja s športniki iz BPT Tržič. Lani je bilo to srečanje pri nas v Kranju, letos pa v Tržiču. Letošnje srečanje je bilo izvedeno v obliki peteroboja, ki je obsegal naslednje discipline: nogomet, rokomet, kegljanje, streljanje z zračno puško in šah. Takoj moramo povedati, da je prehodni pokal, ki smo ga uvedli lani nalašč za ta srečanja, ostal letos v Tržiču in sicer na osnovi naslednjih rezultatov: Nogomet: 7 : 3 za BPT Rokomet: 28 : 10 za BPT Kegljanje: srečanje je dobil Tržič, ker naša ekipa ni tekmovala do konca Streljanje: 766 : 766; srečanje je dobila naša ekipa, ker je imela večje število zadetkov »v črno« Sah : 7 : 2 za »Tekstilindus« Že iz samih rezultatov (z izjemo strelcev in šahistov) je lahko ugotoviti, da je šlo tudi pri tem srečanju, tako kot že večkrat prej, za ekspedicijo »izletnikov«, v katero so se vključili ljudje, ki se jim je ob uri, napovedani za odhod avtobusa, ravno ljubilo na izlet. Očitno je veliko pomanjkanje organiziranega dela med športniki in seveda iz tega izhajajoče pomanjkanje čuta odgovornosti pri tistih, ki se sicer ukvarjajo s športom. Ce k temu dodamo še »javno licitiranje« igralcev, kdo bo nastopil v kaki disciplini in to že po prihodu v Tržič, potem se gornjim rezultatom ne smemo čuditi. Ugotoviti moramo le, da s tako organizacijo ne moremo pričakovati dobrih rezultatov nikjer. Posebno vprašanje je tudi odnos naših boljših športnikov do športnega udejstvovanja v okviru podjetja. Kegljači so npr. izgubili srečanje zato, ker sta dva tekmovalca zapustila stezo sredi tekmovanja in se vrnila v Kranj zaradi nekih družabnih obveznosti v klubu »Triglav«. To, da sta se odpeljala v Tržič, je bila že velika »žrtev«, kajti nekateri drugi se sodelovanju s športniki podjetja celo sistematično izogibajo. Pri tem velja spomniti, da ravno od teh boljših športnikov zelo redno prihajajo na samoupravne organe in na športni odbor prošnje za plačane izredne dopuste ali za povračilo osebnega dohodka ob njihovih nastopih za klube izven podjetja. Smatramo, da bi bila prav zato njihova dolžnost sodelovati tudi v ekipi podjetja. Po drugi strani pa bi njihov ugled in njihove izkušnje lahko pripomogle k pritegnitvi večjega števila članov kolektiva k športu in zlasti k bolj organiziranemu delu športnikov med posameznimi tekmovanji. Nasploh in ne glede na sodelovanje ali nesodelovanje teh boljših športnikov pa smatramo, da bi morali organizirati naše delo tako, da bi bila tekmovanja in srečanja odraz osnovnega dela športnikov in ne tako kot sedaj, edina in še to v glavnem improvizirana oblika športnega udejstvovanja. T. M. Tako se sprašujemo člani kolektiva, kadar se pogovarjamo o naših počitniških domovih v Bohinju, na Krvavcu, v Fiesi in v No-vigradu. So ti objekti sploh še vredni naziva: POČITNIŠKI DOM? Do neke mere urejeno je morda naše naselje v Novigradu, vsaj kar se tiče zunanjega izgleda hišic, nasadov in nasploh okolice ter plaže. Da manjkajo tam priprave za rekreacijo in razvedrilo, o tem smo že pisali. Ostali trije počitniški objekti pa so tako zanemarjeni, da so le še senca nekdanje veličine. Res žalostna je ugotovitev, da nam propadajo ti objekti, čeprav so v naj lepših predelih Slovenije, čeprav bi jih z malo truda in razumevanja lahko vzdrževali kot je treba. Le kakšni člani socialistične družbe smo, če dopuščamo, da propada naša imo-vina zaradi naše malomarnosti zaradi pomanjkanja občutka za lepoto, osebno odgovornost in skupno lastnino. Začel bom s počitniškim domom v Bohinju. Pred leti je uspelo članom takratnega podjetja Inteks kupiti ta objekt, ki je bil približno tako zapuščen, kot je danes. Kaj kmalu so določeni člani takratnega podjetja dom uredili tako, da je bil med najlepšimi v tej čudoviti kotlini Bohinjskega jezera. Sama zgradba je bila prenovljena in čista, enaka je bila tudi okolica. Sem in tja so vodile s peskom po- • • VIL tekstiliada na Zelenici To tekmovanje je bilo letos v počastitev 20. obletnice osvoboditve in 80. obletnice obstoja Trži-ške predilnice in tkalnice. Veleslaloma, ki je bil organiziran ob tej priložnosti, se je udeležilo tudi 10 naših smučarjev. Žal, kakega vidnega uspeha nismo dosegli, kar je razumljivo, ker sta dva naša najboljša smučarja trenutno pri vojakih. Pogoji za smučanje niso bili najbolj ugodni. Vsekakor pa imajo naši smučarji tudi veliko premalo treninga. Ako bomo hoteli doseči boljša mesta, bomo morali resno trenirati, za kar pa je potrebno seveda več volje in sredstev. Drugo leto, ko bo VIII. tekstiliada na Pohorju, se bo treba resno pripraviti in našim tekmovalcem omogočiti vsaj 5 dni treninga na smučiščih ob žičnicah. Saj smučarjev je v našem podjetju dovolj, le da še nismo dovolj resni za tekmovanje. Tekmovanja na Zelenici se je udeležilo rekordno število — 126 smučarjev. V kategoriji mladincev je nastopilo 14 tekmovalcev. Najboljši čas (1.15.1) je dosegel Lav- segar Alojz iz BPT Tržič. Naš najboljši mladinec je zavzel enajsto mesto s časom 1.41.0. V kategoriji mlajši člani je nastopilo 50 tekmovalcev. Najboljši čas 1,12.3 je dosegel Ciril Frantar iz BPT Tržič, medtem ko je bil od naših najboljši Ivan Sajovic, ki je s časom 1,32.0 zasedel osemnajsto mesto, kar je solidno mesto v tako močni konkurenci. V kategoriji starejših članov (od 35. do 45. leta) je nastopilo 26 tekmovalcev, najboljši čas je bil 1.09.3, ki je bil obenem tudi najboljši čas dneva na tej progi. Dosegel ga je Dominik Uršič iz podjetja »Toper« iz Celja. Od naših tekmovalcev sta v tej kategoriji zasedla 11. mesto Janez Reiner in Janez Hladnik, oba z enakim časom 1.47.1. V kategoriji članic je nastopilo 11 tekmovalk, žal iz našega podjetja nobena. Najboljši čas 1.04.4 je dosegla Milena Čufar, članica BPT Tržič. V kategoriji seniorjev je nastopilo 11 tekmovalcev. Najboljši čas je dosegel Kražar Karel, in sicer 1.10.4 iz BPT Tržič. Popravek V zadnji številki »Tekstilca« se je v poročilu o doseženih rezultatih na prvenstvu podjetja v šahu vrinila napaka. Drugo mesto je zasedel tov. Lojze Berčič, tretje in četrto mesto pa si delita tov. Janez Ravnik in Djuro Kesič. Prosimo bralce in prizadete, da nam pomoto ljubeznivo oprostijo. T. M Tovariš Ivan Jereb pa je v tej kategoriji zavzel četrto mesto s časom 1.21.3. Najboljša ekipa je bila BPT Tržič. Naša ekipa pa je zasedla četrto mesto. In še nekaj o organizaciji tekmovanja. Proga je bila za sindikalne tekme zelo zahtevna. Ker je bil sneg mehak, so imeli tekmovalci z višjimi številkami slabše pogoje, saj so morali voziti po velikih luknjah. Proga za mladince, mlajše člane in starejše člane je bila dolga 1.100 metrov, z višinsko razliko 250 m; za članice in seniorje pa 900 metrov, z višinsko razliko 200 metrov. Sodniška in tehnična služba in sploh vsa organizacija tekmovanja je bila v dobrih rokah. Tržičani so se pokazali kot res dobri organizatorji tekmovanj. Vsi tekmovalci so dobili po tekmovanju praktična darila, tekmovalci vseh kategorij, ki so se uvrstili na prvo mesto, pa tudi pokale. Prehodni pokal za najboljšo ekipo je dobila ekipa BPT iz Tržiča. Udeležba na tekmovanju je bila izredna, saj so nastopili smučarji kar iz devetnajstih kolektivov iz vse Slovenije. Pokrovitelj tega tekmovanja je bil republiški odbor Sindikata industrije in rudarstva Slovenije in kot zastopnik prireditelja pa inženir Franc Žitnik, glavni direktor tovarne BPT Tržič. J. J. sute stezice,'med okrasnim grmičjem in zeleno travico so se vile, in tudi ograja je bila lepo urejena. Vsako leto so zopet določeni člani našli dovolj prostega časa, da so popravili, kar je pokvarila zima. Tako je bil ta dom vsako leto lepo urejen in je kot tak res nudil članom tega kolektiva prijeten in udoben oddih, popoln užitek in potrebno sprostitev. Bili so to zlati časi za ta dom in za njegovo prelepo okolico. Prišli pa so zanj tudi žalostni časi. Dobil je druge vladarje, druge koristnike. Izginile so s peskom posute stezice, zelene površine so požgane od ognjišč, na katerih so brezvestneži pekli čevapčiče in ražnjiče, okrasno grmičje je začelo služiti kot zakladnica lepih palic, s katerimi so se otroci sabljali in preganjali dolgčas. Nič več ni bilo prostovoljcev, da bi popravili, kar je poškodovala zima, nič več tistih, ki bi namazali lesene dele doma in drvarnice. Tudi notranjost je vse prej kot čista in prijetna, da o kuhinji in inventarju sploh ne govorim. Tako je začel ta lepi dom propadati z okolico vred. Lahko bi rekli, da izgleda danes še bolj zapuščen in propadel, kot je bil takrat, (ko ga je podjetje Intelks kupilo. Res žalostna ugotovitev, ki kaže na skrajno malomarnost! Naj ne reče kdo, da nimamo denarja! Za samo vzdrževanje niso potrebni milijoni, in tudi ne množica ljudi, temveč le malo razumevanja, nekaj sposobnih ljudi, nekaj kubikov belega peska, nekaj kubikov lesa in pametna glava, ki bo znala spraviti v red to polomijo, ki bo sposobna red tudi obdržati. Naj ne reče kdo, da to ni možno! Vse je možno, če se zagrabi na pravem koncu! To dokazujejo bližnji domovi, ki so lepo urejeni in oskrbovani, torej pravo nasprotje našega. Da to niso samo moje ugotovitve, temveč tudi drugih Članov kolektiva, naj potrdita naslednja prispevka o tem objektu. (Piše Jan Vladimir) »Prvomajski prazniki so minili. Spočiti in polni novih moči smo se vrnili na delo. Tudi sam sem šel v naravo, kjer se človek spočije in sprosti. Mimogrede sem obiskal tudi naš dom v Bohinju. Smatram, da je prav, da se delovnemu človeku nudijo razne možnosti in oblike rekreacije, ker je vse to v korist nam vsem. Tak namen imajo tudi naši počitniški domovi v Bohinju in na Krvavcu. Toda, mar ima človek kaj od oddiha v takšnih razmerah in pogojih, kakršne mu lahko nudi dom v Bohinju? Trdim, da vladajo v tem domu nemogoče razmere, nemogoči pogoji. Ce to, kar sem videl ob tem obisku, primerjam z ureditvijo doma in okolice pred leti, potem moram reči, da sem bil zelo zelo razočaran in presunjen. Je to mar tisti dom, ki je bil nekdaj naš ponos in naše veselje. Kdo bi ga spoznal? Kaj neki si mislijo vsi tisti domačini, domači turisti in (dalje ma 9. strani) w Šahovski brzoturnir v Tekstilindusu USPELA ŠPORTNA MANIFESTACIJA V POČASTITEV 1. MAJA IN DVAJSETE OBLETNICE OSVOBODITVE V nedeljo, 25. aprila je naša šahovska sekcija priredila v prostorih delavske restavracije v obratu I spominski ekipni šahovski brzoturnir kranjskih delovnih kolektivov v počastitev prvega maja — praznika dela in dvajsete obletnice osvoboditve. Poleg šahistov iz kranjskih delovnih kolektivov smo povabili tudi šahiste JLA iz kranjske garnizije. Po temeljtih organizacijskih pripravah je bilo v nedeljo ob osmih zjutraj vse nared. Vodstvu turnirja se je prijavilo enajst ekip. Po dve iz »Iskre«, »Save« in JLA, po ena iz »Planike« in »Projekta«, domači šahisti pa smo nastopili kar s tremi ekipami. Po kratkem nagovoru pokrovitelja turnirja, predsednika CDS tov. Franca Krmelja in čitanju turnirskega pravilnika se je začela živahna borba oseminštirideset šahistov za točke. Ob enakomernih udarcih gonga, ki so na pet sekund prihajali z magnetofonskega traku in merili ritem potez, so znanje, izkušnje, pa tudi sreča na hitro odločali o zmagovalcih in poraženih iz posameznih srečanj. Kola so se vrstila drugo za drugim. Kmalu so se pokazali favoriti in tekmovanje je postajalo vse zanimivejše. V finišu je imela največ uspeha ekipa »Iskra«, ki je zasluženo zasedla prvo mesto pred našo I. ekipo. Nagrade, ki so jih prispevale sindikalne podružnice nastopajočih ekip so osvojile še ekipe »JLA I«, »Planika in JLA II«. (Tabelo o vrstnem redu bomo objavili v prihodnji številki, ker je tokrat zanjo zmanjkalo prostora). Po razglasitvi uvrstitve posameznih ekip na turnirju in po podelitvi nagrad so se šahisti razšli zadovoljni z uspelo športno prireditvijo. x. M. Pogled na nov delavski dom »Tek-stilindus« v Stražišču Za pridne roke modi, vendar gube ne padajo pro- 1. Plasirana 'krila so še vedno v sto, temveč so do ikotkov zašite, 2. Pred leti smo nosile močno zvončasta krila, ki so moderna tudi letos. Zvončasto (krilo pristoja le