Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto ........................ $3.00 Za pol leta...........................1.75 EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. "Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa" NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV V . . . Let. 4. Št. 160. Cena.5 c. TORO.NTO, ONTARIO WEDNESDAY, MAY 1ST, 1946. Price 5c. Vol. 4. No. 160. NAVAL REAKCIJE JE TREBA SPREČITI Toronto — Alex Mcauslane, podpredsednik Canadian Congres of Labor je podal izjavo, ki jasno kaže primer, kako reakcija in veliki industrijski magnati pripravljajo kampanjo proti delavstvu. V tej anti-delavski kampanji so pripravni potrošiti en milijon dolarjev v propagande svrhe. Ker je v tej deželi tak sistem kjer industrijski magnati ne plačajo davek na denar, ki ga vporabijo za industrijo, tako tudi na omenjeni en milijon dolarjev za propagandne anti-delavske svrhe, ne bodo plačali davek. Njihova namera je sedaj potom anti-delavske propagande zapeljati javno mnenje in zvrniti vso odgovornost na organizirano delavstvo v slučaju da pride do stavke na podlagi zahtev za boljšo plačo in krajši delov-nik. Posebno v tem mesecu se pričakuje, da pride do spora med delavci in delodajalci zaradi poteka prejšnih pogodb. Strokovne unije so pripravne voditi odločno borbo zahtev orga- do popolne zmage niziranih delavcev. "Mi nimamo milijone dolarjev", je dejal Alax Mcauslane, toda verujemo v zavest kanadskega naroda, da ga ne bo zmotila drzna, in lažnjiva propaganda velikih industrijskih magnatov, katere je cilj znižati življenski standard širokih ljudskih množic. Znano je, da so se Cene zvišale od 20 do 30 odstotkov medtem, ko so plače delavcev ostale na isti in celo nižji lestvici odkar je umaknjena kontrola cenam. Niti v enem slučaju ni bilo zapaziti, da bi bila plača delavcem zvišana sorazmerno s zvišanjem cene posameznim potrebščinam. Te in take razmere zahtevajo sicer budnost delavstva povsod, v vseh panogah proizvodnje, da se spreči naval reakcije in velikih industrijskih magnatov, katerim se gre edino za velike hododke na račun mizer-nega življenja širokih ljudskih množic. Nad 200 tisoč Tržačanov zahteva priključitev k Jugoslaviji EDVARD KARDELJ 0 PRIJATELJSKIH ODNOŠAJIH Z ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI Slovanski narodi stojijo kot zid za obrambo svoje svobode in neodvisnosti GOVOR MARŠALA TITA OB POVRATKU V BEOGRAD Naslednji govor je održal mar-nal Tito ob povratku iz Poljske in čehoslovaške, kjer so ga navdušene množice pozdravljale in mu priredile veličastvene manifestacije. Na enak prisrčen način je pozdravljen z strani tisočev državljanov in državljank v Beogradu, ko se je povrnil in održal znameniti govor, ki se glasi: "Tovariši, tovarišice, državljani in državljanke! Vračam se iz bratskih držav Poljske in čehoslovačke in vam prinašam izraze najglobljih simpatij in prisrčne pozdrave polje-skega in čehosloveškkih narodov. Naglasiti moram, da je bil sprejem, ki sem ga tam doživel, izredno prisrčen in prepričan sem, da so Slovani v vzhodni Evropi — Poljski in čehoslovaški — trdno povezani z našimi narodi, to je z Jugoslovani. Moje in mojih sodelavcev potovanje v inozemstvo ni imelo takega namena, kakor so ga nekoč imela potovanja politikov, ki so snovali bloke in kovali zarote proti interesom in svobodi drugih narodov. S takim namenom so potovali politiki pred vojno. Jaz pa sem to pot obiskal bratske države, da bi izrazil priznanje in zahvalo za njihove žrtve in njihovo vztrajnost v tej vojni. Naše gospodarske, kulturne ter politične vezi zagotavljajo sodelovanje za dobro naših držav. šNamen mojega potovanja je bil, izraziti v imenu naših narodov, da so narodi Jugoslavije ...trdno odločni, da gredo skupno s svojimi slovanskimi brati v miru, kot so to storili v vojni, za zagotovitev svoje varnosti in svojega razvoja ter za zagotovitev miru v svetu. S Poljsko smo sklenili pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči prav tako kot smo to pred letom dni s Sovjetskom zvezo. Ko sem. potoval na Poljsko, je vzklila ta ideja in jaz ter moji sodelavci mislimo, da je to zelo koristno za našo državo. Pri naših poljskih prijateljih smo naleteli na isto mnenjo in tako smo z bratskimi poljskimi državniki sestavili pogodbo, da jo bodo vsi narodi Jugoslavije pozdravili. Praga je zapustila v naših srcih nepozabno sliko. V Pragi smo izmenjali mnenja o celi vrsti vprašanj in razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo interesov naših držav. Odločili smo se, da bomo sklenili pogodbo o prijatel-stvu in o medsebojni pomoči, kakor smo to storili z bratsko Polj- sko in poprej s Sovjetsko zvezo. To se bo izvršilo v kratkem času. Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke! Vrnili smo se s trdnim jamstvom, da stojijo slovanski narodi kot zid za obrambo svoje svobode in neodvisnosti. Sklep pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči z našimi bratskimi slovanskimi državami ne predstavlja dejanja, ki bi ogrožalo mir ali svobodo in neodvisnost. To dejanje je velik doprinos k miru vsega sveta in kar je zelo važno, zagotavlja miren razvoj naših narodov. S tem smo pokazali vsem zločincem, ki bi hoteli ponovno sejati mržnjo in plamen vojne, da so minuli tisti časi ko se je dalo ribariti v kalnem. Prepričan sem, da bomo tako najbolje pomagali ne samo našim državam, ampak vsemu človeštvu, to se pravi, miroljbnim silam, ki se borijo za mir. Dragi bratje in sestre! Še enkrat vas pozdravljam in dovolite mi, da vam še enkrat izrazim velike simpatije in ljubezen ter zaupanje v našo novo FLRJ, kakor so me prosili v bratski Poljski in Čehoslovaški." Naj živi bratstvo in enotnost slovanskih narodov na čelu z naše veliko Sovjetsko zvezo! Naj živi zmaga miru na svetu! Smrt fašizmu — svobodo narodu! ODGOVOR LJUDSTVA NA FAŠISTIČNA IZZIVANJA IN IMPERIALISTIČNE SPLETKE GLEDE TRSTA IN JULIJSKE KRAJINE Trst — Dopisnik Tanjuga poroča o ogromnih ljudskih manifestacijah v Trstu in Julijski krajini naslednje: "Antifašistično prebivalstvo Trsta je odgovorilo na vse šovinistične provokacije tržaških reakcionarnih in iz Italije importiranih elementov, ki so ob podpori civilne in angleške policije dva dni izzivali po ulicah Trsta. Okrog 3 ure popoldne dne 27 marca, so se v vseh predelih mesta pričeli zbirati ljudje z zastavami. Delavci so prihajali na zbirališča s svojimi godbami. Vse skupine antifašistov so se nato začele pomikati v veličastnih sprevodih k morju. Razvrščali so se ob morju od Doma pristaniščnih delavcev do trga Unita. Ob pogledu na vso to množico je bilo videti morje jugoslovanskih in italijanskih zastav z rdečo zvezdo. Vsa množica je neprestano vzklikala maršalu Titu in Jugoslaviji. Na prikritem trgu v ulici Car-ducci so žene obsule manifestante s cvetjem. Prepevajoč partizanske pesmi in vzklikajoč maršalu Titu in Jugoslaviji se je sprevod vil preko Corsa Garibaldi, trga Gol-doni po Corsu do tega Unita. V ulici Dante Alighieri je sprevod srečal kamion z avtomobilsko tablico Roma 8-4253, poln Musolini-jevih pristašev iz Italije, ki so te dni prišli v Trst izzivat in so v-pili: "Ven s Slovani!" Na trgu Unita se je zbrala skupina takih importiranih izzivačev in hotela ogromni množici antifašistov preprečiti, da bi prišla na trg. Pri tem jim je pomagala civilna policija in usmerjevala sprevod po drugi ulici k morju, kjer je še vedno čakala ostala množica antifašistov in novodo-šle burno pozdravljala. Vsa ta o-gromna množica se je sedaj skupno podala na trg Unita. Izzivalna skupina, ki je do tedaj stala na trgu pod zaščito policije, se je v hipu razbežala, čim je ugledala odločne obraze aniifašističnih ma-nifestantov. Civilna policija na konjih in v jeepih pa se je zaganjala v antifašiste, da bi tako krila beg izzivačev. Policisti so udrihali po antifašistih z lesenimi kiji, izzivači pa so jih napadli z noži. Nad 60 antifašistov, med katerimi je bilo mnogo težko ranjenih, je postalo zopet žrtev civilne policije in šovinističnih izzivačev. Antifašisti so manifestirali na trgu Unita do 7 ure zvečer. Po sedmi uri zvečer so se manifestanti uvrstili v sprevod, ki je obšel vse mesto. Razbite skupine šovinističnih izzivačev, ki so gledale mimohod ljudskih množic Trsta in nekateri so v onemoglem besu izzivali s fašističnim pozdravom. Z balkona zgradbe Mestnega o-svobodilnega sveta za Trst je 200.000 glavi množici govoril tovariš Jakšetič Giorgio, ki je dejal: "Tržaški meščani! Danes ste se zbrali in reakcijo prisilili k molku. Dokazali ste, da v Trstu vlada ljudstvo. Te dni so vas skušali terorizirati z metodami iz prejšnih časov. V ta namen so pripeljali iz Italije vso druhal. Vi ste odgovorili in vsemu svetu pokazali, kdo je gospodar Trsta. Naj ves svet izve, kdo vlada v Trstu in da demokratični Trst hoče Tita in Sedmo republiko v okviru Jugoslavije". Besede svojega ljubljenega voditelja je zbrana antifašistična množica Trsta spremljala z vzkliki: "Hočemo Tita! Hočemo Jugoslavijo"! New York — Dopisnik za Associated Press iz Belgrada poroča izjavo, ki jo je podal zunanjim poročevalcem Edvard Kardelj, podpredsednik Zvezne vlade. V izjavi je naglasil, da je maršal Tito v svojem govoru z dne 1 aprila izrazil želje Jugoslavije z tem, da želi vzpostaviti prijateljske odnošaje z Združenimi državami in državami drugih narodov. Toda hkrati je naglasil, da je Jugoslavija nezadovoljna zaradi dogodkov, ki se dogajajo v Trstu in Julijski krajini. Radi priznanja prejšnih jugoslovanskih ugovorov, Kardelj je' dejal: "Jugoslavija ni bila v stanju takoj odgovoriti na zahtevo Združenih držav glede priznanja prejšnih jugoslovanskih ugovorov. To pa vsled dejstva, ker je hotela proučiti ta ugovor, kateri pa kot razvidno na podlagi proučevanja ga je mogoče priznati." Ameriški državni tajnik James F. Byrnes je na eni konferenci novinarjev dejal, da je zaradi ne-priznanja prejšnih ugovorov bila Težke preizkušnje avtnih delavcev Chicago — Ni bilo treba dolgo čakati na to, da se sedanji predsednik unije avtnih delavcev CIO pokaže sicer v tisti reakcionarni luči, katera ni bila tako svetla in jasna mnogim delegatom, kateri so glasovali za njega na nedavni konvenciji v Atlantic City-ju, kljub opozorilu progresivnih unij-skih voditeljev. Kot tak se je zlasti pokazal na zasedanju ekzekutive v Chicago, ko je zavzel nasprotno stališče proti priporočila ekzekutive, katero določa številne zahteve za zboljšanje delovnih in življenskih pogojev delavcev in ljudstva v splošnem. Priporočilo je bilo kljub njegovi opoziciji sprejeto. Z tem se postavljajo nove preizkušnje pred avtne delavce, da so pozorni prav sedaj, ko si reakcija prizadeva na vse načine in posebno z pomočjo reakcionarnih elementov sredi tega unijskega gibanja prevzeti popolno oblast in ga speljati po poti proti delavskim interesom. Zakaj Angleško obotavljanje glede Španije Pariz — Dopisnik Tanjuga poroča iz Pariza: "Če soir" (francoski časopis) navaja članek londonskega lista "Reynold News", da je Anglija izročila 13 hidroe-lektričnih central Frankovi Španiji; ob tej priliki piše: "Tako se škandal s pošiljanjem materiala Frankovi Španiji nadaljuje in, kar je še bolj resno, sedaj z dovoljenjem britanskega ministra za zunanje zadeve, ki pozablja jasno izraženo voljo javnega mnenja svoje države in govore, v katerih je sam svečano izrazil svoj gnus do Francovega režima". Ta izjava omenjenega lista dovolj jasno pove: zakaj se Anglija obotavlja podvzeti odločne mere proti fašističnega režima generala Franka v Španiji. Toda hkrati je obenem odgovor vsem onim, ki so ob izvolitvi laburistične vlade v Angliji mislili, da je dokončno odklenkalo škandalozni politiki torijevcev in da bo vnaprej nova vlada res sledila novo politiko v notranjih in zunanjih zadevah. Pokazalo se je ravno nasprotno, med tem da bi celo torijevci si ne upali pred javnostjo tako zama-zati oči pred dejstvom, kakor to znajo na poseben način posamezni voditelji laburistične vlade. glavna ovira uradnega priznanja jugoslovanske vlade. Ta ovira je sedaj odstranjena na podlagi izjave maršala Tita, pravi Kardelj. Govoreč o vprašanju Trsta, Kardelj je poudaril, da Jugoslavija želi imeti prijateljske odnošaje z Italijo, toda ne na račun, da bi se mogla odreči svojih pravic. V kolikor se tiče pogodbe izmed Jugoslavije in Sovjetske zveze, Poljske in povoljnih razmer za pogodbo s čehoslovaško, ne predstavlja nikakršnega nezaupanja Organizaciji Zedinjenih Narodov. Cilj teh pogodb je, pravi Kardelj, zaščita Jugoslavije proti agresiji in ojačitev sodelovanja na obnovi naše zemlje. Slovanski narodi niso bili nikdar napadalci, če tudi so jih drugi narodi kaj pogosto napadali. "Mi smatramo, da je stališče Italijanov in nekaterih zavezniških oblasti v Italiji, pravi Kardelj, obnova italijanskega imperializma na račun naših meja. Trst pod italijansko oblastjo bi ogrožal neodvisnost Jugoslavije. Mi želimo mir na Balkanu. Želimo delati na obnovi in razvoju naše zemlje brez da bi nam kdorkoli ustvarjal bojazen za napad. Iz tega razloga in poleg etničnih dokazov so naše želje da se to vprašanje čim prej reši v duhu jugoslovanskih zahtev. Za nas je to edina pot k sigurnosti in miru ter neodvisnosti. številni brzojavi poslani vnanjim ministrom Zadnje dni so poslani številni brzojavi Svetu zunanjih ministrov, ki točasno zboruje v Parizu, Franciji. Brzojave so poslale razne organizacije in društva ameriških in kanadskih južnoslo-vanskih izseljencev s zahtevo za priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji. Tak brzojav je poslal Ujedinje-ni odbor južnoslovanskih Ameri-kancev, ki sta ga podpisala Zlat-ko Bolokovič in Louis Adamič. Brzojav je enako poslal Svet kanadskih južnih Slovanov, njegove podružnice in druge progresivne organizacije kanadskih Slovencev, Srbov Hrvatov in Macedoncev. Ti brzojav so bili poslani na: Secretaiat Foreign Ministers Con-ference for Peace Treaties, Lan-caster Gate, London, England. BRZOJAV GL. ODBORA ZVEZE KANADSKIH SLOVENCEV Toronto — Minulo nedeljo se je vršila plenarna seja glavnega odbora Zveze Kanadskih Slovencev, katere so se udeležili: Gl. predsednik Jože Miketič, podpredsednik Jože Petric, gl. tajnik Jože ETNOGRAFSKA KARTA JULIJSKE KRAJINE: Slovenci in Hrvati so strnjeno naseljeni v Julijski krajini, medtem ko so Italijani v Julijski krajini samo jezikovni otok. Narodnostna meja se bistveno ni spremenila že 1300 let. I. Jugoslovani (Slovenci in Hrvati) — II. Nekdanja etnografska meja Slovanov. — III. Italijani in Furlani. — IV. Prebivalci, ki se niso izjavili o svoji narodni pripadnosti (v večini jugoslovanski narodnostni elementi). Proslava prvega maja v Jugoslaviji Po celi Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji so se vršile velike proslave prvega maja. Za ta dan so delavci strokovnih unij se pripravljali daleč vnaprej, "da bi čim bolj dostojno proslavili ta veliki praznik mednarodne solidarnosti delavcev celega sveta. V znamenju prvega maja se je vršilo tekmovanje pri vseh panogah dela. Tekmovali so rudarji v Trbovlju, železničarji v Jesenisah, jeklarski delavci, obrtniki in po ljedelci, tekmovali so uradniki. Svoja dela so pospešili z štednjo materijala in delovnih ur, ki so jih po večini delali v prid priznanju Komunistični Partiji, katera je prva v najtemnejši dobi narodov Jugoslavije pozvala na upor in se neustrašeno postavila na čelu borbe za svobodo in narodno enakopravnost. Smrke, gl. blagajnik Ludvik XE£t ha^ predsednik Nadzornega odbora, Raymond Mavrin, člana: Peter Geršič in Valentin Ručigaj; predsednik prosvetnega odbora, Jože Šerjak in član gl. odbora in urednik Edinosti, Jurij Matešič, ter član odseka Zveze iz St. Catharines, Peter Štajdohar. Glavno poročilo je podal gl. tajnik, Jože Smrke, katero vsebuje pregled napredka Zveze od zadnje konvencije kakor tudi načrt za bodoče delo. Načrt za bodoče delo bo razposlan na odseke v ob-liku okrožnice. Zveza je napredovala od zadnje konvencije za nad 150 članov in šteje pri 15-tih podružnicah nad 500 članov in članic. Glavni odbor je sprejel sklep, da pošlje kablogram na zasedanje Sveta vnanjih ministrov v Pariz, s zahtevo, da se upošteva zahteve Jugoslavije glede Trsta in Julijske krajine. Odločno obsoja teroristično postopanje civilne in vojaške policije v okupiranih conah po zaveznikih in zahteva, da se preneha izvajati teror nad onimi, ki so nam bili vojni zavezniki v borbi proti fašizmu, tembolj postavi pred narodno sodišče one elemente, ki so bili na strani fašizma in se borili proti zaveznikov. NAJ ŽIVi PRVI MAJ KOT PRAZNIK DELA IN MEDNARODNE SOLIDARNOSTI "EDINOST" Published weekly at j 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, j by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Registered in (he Registry Office for the City of Toronto mi the 25th day of Jane, 1942, as No. 47939 C. P. Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: EDINOST t 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. 0 NALOGAH NOVE JUGOSLAVIJE V julijski krajini še teče kri Tako se glasi naslov članka, ki je bil priobčen v listu "Mladina", glasilo Zveze Mladine Slovenije. Članek opisuje dogodke, ki so se vršili z strani civilne policije, katera kakor razvidno vživa podporo zavezniških okupacijskih oblasti v Trstu in Julijski Krajini. Ti zločini so bili izvršeni v Skednju. Demokratično antifašistično ljudstvo Julijske Krajine je na te zločine seveda odgovorilo z masovnimi demonstracijami in tudi sploš-no stavko. Mar ni značilno zabeležiti dejstvo, da zavezniška vojna uprava ni posegla v te dogodke sicer na demokratičen način, katerega se toliko krat naglaša v posameznih izjavah zavezniških voditeljev. Prvič nikakor ne more biti demokratičen način dovoliti posameznim elementom civilne policije, še posebej z fašističnimi nazori elementom,; da izvajajo teror in nasilje nad civilnim ljudstvom. Drugič še manj je demokratično razpustiti ljudske odbore, katere si je ljudstvo samo izvolilo in postavilo, da delajo red. Tem odborom je ljudstvo poverilo in jih pooblastilo, da delajo v njegovih interesih. Kljub tem dejstvom in kljub dejstvu, da se je ljudstvo Trsta in Julijske Krajine borilo na strani zaveznikov ter žrtvovalo nič manj kakor 42.000 svojih sinov in hčera, v Julijski Krajini še teče kri. Z svojim ponašanjem in dovoljenjem civilni policiji,, da izvršuje drzne zločine, zavezniška vojna oblast ni in ne more doseči simpatij ljudstva, temveč obsodbo. Z terorjem in nasiljem se ne delijo meje. Z terorjem in nasiljem se ne nasičuje ljudstva, ki hrepeni po svobodi in pravici. Z terorjem in nasiljem se ne deli "demokracija". Z terorjem in nasiljem ni mogoče zatreti naroda in njegove pravice. Vsa poštena in demokratična javnost zahteva poravnanje meja med Jugoslavijo in Italijo v prid Jugoslaviji. To je, da se priključi Trst in Julijsko Krajino kot sedmo federalno enoto k Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji. To zahteva vsled pravične rešitve tega vprašanja in vsled določb,, ki jih v narodnih ozirih določa Atlantski čarter. In naposled to zahteva demokratična in svobodoljubna javnost vsled dejstva, ker se zaveda, da je taka rešitev edina rešitev v duhu načel zgraditve trajnega in pravičnega miru. Tej zahtevi se odločno pridružujemo tudi mi in zahtevamo od Sveta vnanjih ministrov sedaj na zasedanju na konferenci v Parizu, da se upoštevajo pravične zahteve vlade Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Toda enako obsojamo teror in nasilje z strani civilne policije v okupiranih conah pod zavezniško oblastjo. Odločno zahtevamo, da se preneha z izvajanjem terorja kot način zp„ zatiranje ljudske želje po priključitvi k Jugoslaviji. Tujega nočemo, a Trst, ki je naš, ne damo... to je rekel naš ljubljeni maršal Tito in to smo rekli mi vsi! Trst — Te značilne besede, ki jih je v enem svojem govoru izrekel maršal Tito, se ponavljajo danes vse povsod v Jugoslaviji in tudi na zunaj Jugoslavije. Te besede izgovarjajo vsi pravi rodoljubi in demokrati v svetu vedoč, da so izraz pravice, so izraz tistega svobodoljuba, ki ga nad vse ceni vsak svobodoljubni narod ne samo v dneh, ko se rešujejo številna mednarodna vprašanja z svrho, da se odvrne in onemogoči nadalj-no prelivanje krvi, nadaljno pri-zadejanje krivice kateremu koli narodu — temveč so izraz narodne zgodovine in njegove usode. In naposled te besede izgovarjajo vsi oni pošteni elementi, ki se zavedajo, da kakršna koli drugačna rešitev z ozirom na priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji, ne vodi v smeri začrtanih načel k zgraditvi trajnega in pravičnega miru na tem delu Srednjeevropskih držav in Balkanu v splošnem. Po slovenskem Primorju in Istri, še teče kri. Več kot preveč je dokazov o brutalnem in terorističnem postopanju civilne in zavezniške policije nad civilnim prebivalstvom v okupiranih conah po zaveznikih. Umori, pretepanje in zapostavljanje, je na dnevnem redu. Izvršujejo se drzni vpadi v javna poslopja in razbija javna ljudska zborovanja. Civilna policija besni z terorjem. V vasi Ravno, na meji Julijske krajine in slovenske Benečije, je prišla dne 6 t. m. civilna policija in obkolila šolo. Potem je-z silo vdrla v poslopje in v razredih z sten umaknila sliko maršala Tita, odvzela otrokom risanje, ki je predstavljalo partizane z čepicami in petokrako zvezdo. Zatem je vdrla v stanovanje učitelja, kjer je izvršila racijo za slovenske knjige in druge spise. Zadnje časa je zabeleženo več takih vpadov civilne policije v šolska poslopja. 42.000 padlih borcev Trsta in Julijske krajine, zahteva pravično rešitev. To zahtevajo skupni interesi zaveznikov v borbi proti fašističnemu osišču, v kateri je Jugoslavija prispevala več kot katera druga država. To zahtevajo načela Atlanskega čarterja. To zahteva graditev trajnega in pravičnega miru, za katerega so se borili vsi svobodoljubni in demokratični narodi v svetu. Tej zahtevi se pridružujemo tudi mi z obsodbo proti imperialističnim spletkam na račun jugoslovanske zemlje! Odločno in energično obsojamo delo civilne policije ter zahtevamo od odgovornih oblasti, da se preneha z terorjem in nasiljem nad miroljubnimi prebivalci okupirane Julijske krajine in Trstu, a upošteva njihove narodne želje. (Nadaljevanje in konec) POROČILO PODPREDSEDNIKA EDVARDA KARDELJA NA SKUPNI SEJI OBEH ZBORNIC LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ. Ako upoštevamo sredstva, ki so nam na razpolago, lahko rečemo, da so ti trije rezultati zadovoljivi. Najvažnejši delež pri obnovi industrije ima delavski razred. Z nevidenim poletom in požrtvovalnostjo mu je uspelo obnoviti in usposobiti podjete za podjetjem. Ti napori delavskega razreda se sedaj še bolj sistematizirajo z načrtom prvomajskega tekmovanja. Uspelo nam je torej, da vzamemo industrijsko proizvodnjo v svoje roke, da ustvarimo pogoje za industrijsko proizvodnjo na tekočem traku, ako bomo industriji v polni meri zagotovili surovine. Mislim, da bomo z ureditvijo naše zunanje trgovine tudi to nalogo uspešno rešili. Naše rudnike smo ob osvoboditvi dobili v obupnem stanju. Večina rudnikov je bila porušenih ali onesposobljenih za delo. Tako so n. pr. samo poškodbe v rudnikih premoga znašale nad 60%, proiz-vodjna v prvih mesecih pa je znašala komaj 16% povprečene predvojne proizvodnje, vendar pa je obnova rudnikov pomenila zagotovitev sirovin zlasti težki industriji in zagotovitev pogonskih sredstev za vso industrijo in promet. Zaradi tega si je vlada z vsemi silami prizadevala, da se rudniki čim prej obnovijo in da se njihova proizvodnja poviša. Takoj po osvoboditvi se je ob sodelovanju vojske in civilnega prebivalstva pričelo obnavljanje rudnikov. Prvi največji napor je bil posvečen obnovi premogovnikov. V delovnem naporu tekmovanj se je proizvodnja premoga v zadnjem času povišala na 90% predvojne proizvodnje. Čeprav smo dosegli lep uspeh v povišanju proizvodnje, vendar pri nas še vedno vlada veliko pomanjkanje kuriva, ker se v glavnem proizvaja lignit in premog majhnih kalorij. V rudnikih železa poškodbe niso bile nič manjše. Prav tako so bile razrušene Siemenske Martinove visoke peči. Kljub tem pomanjkljivostim in težavam je uspelo v veliki meri obnoviti našo jeklarsko proizvodnjo. V nadaljnjem izboljševanju naše črne metalurgije je še vedno resna ovira pomanjkanje koksa. Poleg tega nam je uspelo, da obnovimo več rudnikov bakra, svinca, antimona in žvepla. Proizvodnja nafte je bila pred vojno brezpomembna. Danes je pomemben činitelj. Čeprav sq bile naprave, kakor tudi rafinerije, zelo poškodovane, nam je vendar uspelo, da sedanja proizvodnjo že skoro dosega normalno stanje, pri čemer je treba upoštavati . sredstva, s katerimi danes razpolagamo. Na področju rudarstva se bolj kakor kjer koli borimo s pomanjkanjem strokovnjakov. Podvzeli smo odločne korake za povzdigo strokovnega kadra. V POLJEDELSTVU Da bi se zagotovil kruh delovnemu ljudstvu, vojski in mestom v splošno, se je našemu kmetijstvu postavila naloga hitrega pomisleka in zaboljšanja proizvodnje. Da bi kmetijstvo lahko izpolnilo te naloge in da bi se ustvarili pogoji za njegovo nadaljnjo povzdigo, bi bila potrebna vrsta odločnih ukrepov. Naši kmetje po večini razumejo vso resnost sedanjih izrednih razmer in dajejo veliko podporo naporom vlade. Agrarna reforma se učinkovito izvaja. Kolonistom, katerim je bila dodeljena zemlja, zlasti v Vojvodini in Slavoniji, ter agrahnim interesntom v drugih krajih nudi država preko strojnih postaj in z dodeljevanjem semenja pomoč, tako da bi jim omogočila posejati in obdelati dodeljeno jim zemljo. Zaključene so priprave, da bodo letos spomladi preorali 4 milijone 500 tisoč ha zemlje. V PROMETU S pravočasno rešitvijo vprašanja prometa se ni samo povečala obnova naše dežele, ampak tudi prehrana našega prebivalstva v teku zime. Naša vlada je reševala to vprašanje s hitro obnovo železniškega prometa in uvajanjem avtomobilskega prometa. Ob osvoboditvi je bilo poškodovanih nad polovico železniških prog in skoraj prav toliko mostov. Že do konca leta 1945. nam je uspelo popraviti 82% prog in 67% dolžine mostov. Ta obnova je bila izvršena z našimi lastnimi sredstvi. V zadnjem času smo se približali predvojni višini tovornega prometa in z izjemo nekaterih sektorjev je celokupno naše železniško omrežje že povezano. Razume se, da je treba dodati, da je ta obnova železniškega omrežja začasna, pri kateri ne moremo dolgo ostati, in bo zato prometno vprašanje vsekakor še dolgo časa zahtevalo od nas največjih naporov. V TRGOVINI IN PRESKRBI V sektorju trgovine in preskrbe smo pričeli delati v izredno težkih okoliščinah. Surovin in iz-gotovljenega blaga nismo imeli ali pa le v majhnih količinah. Vladala je valutna zmeda. Porušene prometne zveze so preprečavale vsako pravilno razdelitev. Naša vlada je tak j pod vzela ukrepe, da zaščiti prebivalstvo pred špekulanti in črnoborzijanci in ustvari trgovski aparat, ki bi bil sposoben, da ustreza novemu gospodarskemu stanju. Zaradi tega se je v sektorju trgovine šlo naprej v smeri izdajanja novih ukrepov za vzpostavitev reda v trgovini, za vzpostavitev evidence in za čim hitrejšo razdelitev dobrin delovnim slojem. Uredba o načrtni razdelitvi dobrin je bila eno izmed važnih sredstev v tem smislu. Po tej uredbi so postavljeni najvažnejši proizvodi prehrane pod režim načrtnega razdeljevanja ter so ustvarjene norme tako za razdeljevanje blaga med republike, kakor za razdeljevanje med kategorije potrošnikov, pri čemer se upošteva njihovo delo pri obnovi dežele. Narodnostna struktura lulijske Krajine (Nadaljevanje) GORIŠKO-GRADIŠČANSKA POKRAJINA Kakor smo že omenili, so podatki za Goriško-Gradiščansko in za anektirani del Kranjske (politični okraj Postojna in za sodni okraj Idrija) po ljudskem štetju iz leta 1910, kakor tudi po prvem italijanskem štetju iz leta 1921 precej resnični ter točni, tako da si lahko po njih ustvarimo do neke .mere pravilno sliko prave narodnostne strukture v tej pokrajini. Žal, v avstrijskem ljudskem štetju ne razlikujejo Furlanov od Italijanov. V tem pogledu nam lahko povsem dobro služijo podatki italijanskega ljudskega štetja iz leta 1921. Goriško-gradiščanska pokrajina je na tej strani etnične meje kompaktno slovenska, kakor je razvidno iz avstrijskega ljudskega štetja iz leta 1910 in prav tako iz italijanskega ljudskega štetja leta 1912. V nji ni nobenih tujejez-ničnih otokov in na tem področju niso razkropljeni pripadniki drugih narodnosti. Ozemlje je stoodstotno slovensko. Edina izjema je Gorica, kjer razen Slovencev, ki jih je najmanj polovica prebivalstva, živijo tudi Italijani in Fur-lani. Pripadnike drugih narodnosti, predvsem Furlane, najdemo v nekdanji Goriško-Gradiščanski samo na zahodni strani etnične mejne črte. Na ozemlju, ki je bilo po prvi svetovni priključeno Italiji, so leta 1921 našteli le 50.573 Furlanov, ki so bili vsi na področju prejšnje Goriško-gradiščanske pokrajine. Zdaj jih živi največ v goriški občini, ki razen prejšnjega o-zemlja obsega tudi občine Ločnik, Podgoro, Solkan, štandrež, št. Peter in Vrtojbo. Izmed vsega prebivalstva tako povečane občine (42.260) je bilo po italijanskem štetju 1921 leta, 17.133 s slovenskim, 14.798 z italijanskim in 9.474 s furlanskim občevalnim jezikom. Na področju stare Gorice se je po tem štetju posluževalo slovenščine 6.141, italijanščine 14.190 in furlanščine 6.983 prebivalcev. Ti podatki nikakor ne morejo biti zanesljivi, ker je bilo že po zadnjem avstrijskem ljudskem štetju razmerje povsem drugačno, namreč 10.868 Slovencev proti 14.812 Italijanov in Furlanov ali več kakor 2:3, medtem ko je po italijanskem ljudskem štetju znašalo razmerje samo 2:7, kar pomeni manj kakor 1:3. Pri tem pa moramo še pripomniti, da tudi avstrijsko štetje iz leta 1910 ni bilo za Gorico povsem točno, ker je bila občinska uprava v italijanskih rokah in se kaže pri vseh podatkih samovoljnost italijanskih uradnikov, ki so te podatke zbirali, prav tako kakor v Trstu in v raznih drugih krajih na zahodni obali Istre pod italijansko upravo. Ne bomo se zmotili, ako rečemo, da je v Gorici pred vojno obstajala pariteta med slovenskim in italijanskim ter furlanskim prebivalstvom na drugi strani. Zanarodnostno strukturo Gorice je pomembno dejstvo, da so na področju povečane Gorice leta 1931 našteli 13.000 prebivalcev, ki so se rodili v starih pokrajinah Italije, tako, da je bila polovica, če ne celo več, Italijanov in Furlanov "regnícola". V goriški pokrajini so štiri obmejne občine, v katerih imajo večino Furlani, kjer pa živi tudi slovensko ljudstvo: Dolenje (zdaj priključeno Kozbanu), Kopriva, Krmin (zdaj povečan z občinama Bračan in Medeja) in Zagraj. V teh občinah živi 18.836 Slovencev, 17.344 Italijanov in 28.002 Furla-na. Razen tega so v goriški pokrajini še štiri občine, kjer ima večino furlansko prebivalstvo, in sicer: Fara, Marijan (priključen h Ko-ronu), Gradišče in Romans, ki so imele po štetju iz leta 1921 skupaj 12.545 prebivalcev, in sicer 45 s slovenskim, 1795 z italijanskim in 10.669 s furlanskim občevalnim jezikom. Ostale goriško-gradiščanske občine s furlanskim občevalnim jezikom so bile v zadnjih letih sestavni del videmske pokrajine. Po teritorijalni razdelitvi iz leta 1940 so to občine Ajel (priključena Ivanjici), Čamplug (skupaj s Ta-poljanom), Čopris-Viskom, Červi-njan (povečan z občinama Vila Vicentina in Perteole), Sveti Vid na Teru in Višk s skupaj 27.512 prebivalci, med njimi 15.749 s furlanskim občevalnim jezikom. Tudi v jezikovno meščanskih občinah Beneške Slovenije, to je v občinah Fojda, Gorjani (zdaj del občine Artin), Neme, Praprot-no, Sv. Peter, Tajpana in Torjan, kjer živi 11.527 Slovencev, so med ostalimi prebivalci v ogromni večini Furlani, tako da se ne bomo zmotili, ako bomo njihovo število ocenili na okrog 13.000. Italijanska uradna statistika namreč ni navedla za ostale pokrajine podak-tov o uporabi furlanskega jezika niti pri ljudskem štetju leta 1921. Drugačno jezikovno strukturo je imelo po štetju leta 1921 področje, ki se razprostira južno od Zagraja med levim bregom Soče in kraškimi obronki na vzhodu. Pomembno je za to področje, ki je bilo ob koncu vojne del tržaške pokrajine, da je v njem sorazmerno malo Furlanov. V tem trikotu, ki ga pogosto imenujejo "teritorij", živijo tako imenovani Bizjaki, ki so govorili in delno še govorijo narečje, nekakšno mešanico beneškega narečja in furlanskega jezika. Zdaj to narečje izumira, ker ga od juga potiska tržaško narečje, od severa pa furlanski jezik. Ta pojav še bolj po- spešuje močan pritok delavcev v tržaške tovarne. TRST Število Slovencev v Trstu po podatkih ljudskega štetja iz leta 1910 je očitno prenizko. Toda tudi ti metodični uradni podatki so poučni iz več razlogov. Iz njih je razvidno, da je zunanji pas tržaške občine, tako imenovana zgornja okolica, skoraj povsem slovenska (88.8% Slovencev proti komaj 6% Italijanov) tako da italijanski element Trsta sploh ne meji neposredno na glavnino italijanskega naroda na oni strani obmejne črte. Nasprotno: tržaška občina meji na čisto slovensko področje, in sicer ne le proti kopnemu, temveč tudi na morski obali, zakaj na severu se slovenska obala vleče celo do števana na Timavi, med tem ko je obala na jugu proti Miljan pri Žavljah naseljena s Slovenci. Toda slovenskega značaja nima le široki zunanji pas, temveč tudi notranji obroč, ki zavzema vse obronke in doline od Miramara od ustja Rosandre. Uranda statistika navaja za to področje 48% Slovanov proti 31.8% Italijanov, dejansko razmerje pa je še mnogo bolj ugodno za Slovane. Samo ožje močno naseljeno mesto središče ima italijansko večino (59.5% Italijanov proti 14% Slovencev) kar je povsem v skladu z razvojem samega mesta. (Nadaljevanje prihodnjič) Uspehi tekmovanja v novi Jugoslaviji MARIBORSKI TEKSTILCI NEUMORNO DELAJO Mariborski tekstilni delavci in nameščenci neumorno tekmujejo. — Tovarna "Rotex" je dvignila svojo produkcijo od januarja na februar za 15.2 procenta. Tovarna "Jugotekstil" je v istem času povečala proizvodnjo za 3.2 procenta. Tovarna "Jugosvila" je v februarju dvignila proizvodnjo za 20.8%. Tovarne so tekmovale tudi v čim uspešnejši porabi materiala. Tako je tovarna "Ro-tex" znižala odpadke za 1.42% "Jugosvila" za 1.42%, "Jugotekstil" pa za 0.05%. Tovarna "Jugotekstil" je stavila v pogon 5 novih strojev. V izboljšanju načina dela so se posebno izkazali Orgu-lan Ana, navijalka, ki je zvišala proizvodnjo za 20%, Golčman Terezija, tkalka, ki je zvišala produkcijo za 16.5% Vidovič Jožica, ki je presegla normo za 12.84%, Križanec Jožica, ki je prekoračila normo za 15%, in novinka No-vakovič Ela, ki je pokazala posebno sposobnost v navijalnici in ki po preteku 3 mesecev obvlada že več strojev. V februarju so tekstilci delali za obnovo 2 uri tedensko in izvršili 3421 in pol ure, za KPS pa 3642 ur. (Tanjug) PRVI USPEHI TEKMOVANJA V KURILNICI V MARIBORU V kurilnici državnih železnic v Mariboru se vrši veliko tekmovanje vseh delovnih skupin. Nekatere skupine so do 10. marca povečale svojo proizvodnjo skoro za 50%. Kotlarska skupina je izvršila v enem dnevu 115 prostovoljnih ur in tako povečala storitev za 49.5%. Strugarji so napravili 65 prostovoljnih ur, med njimi sta se zlasti odlikovala delavca, ki sta izvršila v petih urah delo, za katero so prej potrebovali dva do tri dni. Prav tako tekmujejo delavci pri armaturi, pri zavorah, orodjarji, varilci in mizarji. Zahodna kurilnica je v kratkem času zbrala 160 kg stare medenine, skupina pomožnega vlaka pa 130 kg medenine. SKLEPANJE POGODB ZA PRIDELOVANJE SONČNIC V Vojvodini, zlasti v Bački, sklepajo številni pridelovalci pogodbe za pridelovanje sončnic in pričakovati moremo, da bo določeni pridelovalni načrt presežen. V Novem Sadu so bile doslej sklenjene pogodbe za 98% določenega zemljišča, v Svetozar Miletiču za 90%, v Stari Moravici za 80%, v Starem Bečeju, kjer je največja površina v Bački z 2250 orali, pa so sklenjene pogodbe za skoraj vso določeno površino. V Banatu in Sremu je odziv pridelovalcev nekoliko slabši, ker so zemljišča še pod vodo. MLADINA PRI GRADNJI DVOJNEGA TIRA V DEMIR KAPIJI Na glavni seji odbora mladine za Makedonijo so poleg ostalega sklenili, da bodo ustanovili delovno brigado, ki bo pomagala pri delu za ugraditev drugega tira, ki bo vezal Skoplje z Djevdjelijo. V Udovu so sestavili prvo makedonsko delovno brigado. Ta brigada se sestoji iz treh bataljonov: gostivarsko-debarskega, bitolj-sko-štipskega in velebitskega. Nad 350 mladincev iz vseh krajev Ljudske republike Makedonije prostovoljno dela pri gradnji te proge, ki bo velikega pomena za normalen promet v južnem delu Makedonije. DO 1. MAJA BO LIŠKA PROGA ZOPET POPRAVLJENA Delavci, nameščenci in tehnični strokovnjaki, ki obnavljajo liš-ko progo, so si postavili nalogo, da jo bodo v teku prvomajskega tekmovanja popolnoma popravili. Z marljivim delom na vseh odsekih proge je delavcem uspelo, da bo do 1. maja proga že sposobna za promet. Najvažnejši objekt li-ške železnice je čukoviški viadukt pri Plavnu, ki je bil porušen leta 1943. Ta viadukt je največji v { vsej Jugoslaviji. Z delom so pričeli že marca lanskega leta in te dni je bilo končano betoniranje obokov. Delavci so pozdravili ta uspeh in vzklikali maršalu Titu. veseli, da so izpolnili svojo obljubo, dano domovini. Po končanem delu na viaduktu je odbor za Dalmacijo priredil zakusko, pri kateri so bili navzoči minister za promet, zastopniki ljudskih oblasti in množičnih protifašističnih organizacij. Delavci so ob tej priliki svečano obljubili, da bodo še bolj intenzivno in požrtvovalno delali za obnovo. S slavnosti so poslali pozdravno brzojavko ministru za delo pri Zvezni vladi Vicku Krstuloviču. (Tanjug.) DELO TRAKTORSKIH BRIGAD V VALJEVSKEM OKROŽJU Prvi dve traktorski brigadi iz valjevske strojno-tratorske postaje sta odšli v kolubarsko-posav-ski okraj, da začeneta orati. Doslej je bilo pripravljeno okrog 400 ha zemlje za oranje s trak- Država je prevzela naše trgovino z najvažnejšimi kmetijskimi proizvodi za prehranbeno industrijo in velik del uvozno-izvozne trgovne, izmed notranje trgovine pa trgovino na debelo z racionira-nimi predmeti oziroma predmeti pod načrtno kontrolo. Ustvarjen je bil sistem državnih podjetij in Narodnih magazinov kot mehanizem za razdeljevanje v tem sektorju. Z našim mehanizmom razdelitve nam je uspelo rešiti naše ljudske množice pred neposredno lakoto. Toda treba je priznati, da je naš razdelitveni aparat še vedno počasen in birokratičen in da bo potrebno podvzeti nove ukrepe, da bi se njegovo delovanje zboljšalo. Poleg tega je treba dodati, da nam je pozitivne rezultate pri preskrbi v veliki meri omogačila pomoč UNRRA-e. Stanje v naši deželi je še vedno tako, da nam je pomop UNRRA-e tudi še naprej nujno potrebna. Brez UNRRA-ine pomoči bi se morali boriti z lakoto. Dohodki, ki pritekajo od UNRRA-inega blaga, gredo zopet za obnovo našega razrušenega gospodarstva. Tudi to nam olajšuje pospešenje obnove. Razume se, da smo z vsem tem naredili tako rekoč šele prvi korak. Naše ljudske množice še vedno živijo težko, še vedno so na robu lakote. Naša industrija je bila vedno slaba, sedaj pa, ko je bila samo deloma obnovljena, pa še posebej krije samo del naših potreb. Zaradi tega nimamo razloga, da smo zadovoljni nad doseženimi rezultati. Vendar je treba upoštevati, da se z istimi tež-kočami borijo vse evropske države, zlasti pa one, ki so bile pod hitlerjevsko zasedbo. Ako gledamo naše uspehe s tega stališča, tedaj bomo šele v polni meri razumeli njihov pomen. Zelo resno pomoč pri obnovi našega gospodarstva je bila za nas trgovinska pogodba s Sovjetsko zvezo. Ta pogodba je bila za nas toliko dragocenejša, ker je bila sklenjena v času, ko nam je v gospodarskem pogledu šlo najtežje. Vlada si sedaj prizadeva, da tudi z drugimi državami uredi svoje gospodarske odnose. Zlasti pričakujemo, da bodo iz redno plodni naši trgovinski stiki s Češkoslovaško in Poljsko. Obisk predsednika vlade tovariša Tita na Poljskem in na Čehoslovaškem bo brez dvoma v vsakem pogledu utrdil prijateljsko sodelovanje z bratskima republikama na vseh področjih (burno ploskanje). Ker bo skupščina še imela priliko o tem dogodku posebej razpravljati, ne bom sedaj zašel v podrobnosti. Prav te dni se mudi tudi v Londonu naša trgovinska delegacija v trgovinskih pogajanjih z vlado Velike Britanije. Upamo, da bo dosežen sporazum v številnih vprašanjih. Z Združenimi državami Severne Amerike so naši gospodarski razgovori nekoliko zaostali. Vzroki so, kakor izgleda, v nekih nesporazumih popolnoma formalnega značaja, ki bodo, o tem sem prepričan, odstranjeni. (Nadaljevanje na 4 str.) torji, toda, ker zanimanje za oranje s traktorji narašča, bo površina večja. — Z ostalimi traktorji orjejo v valjevskem okraju in delo vzbuja veliko zanimanje pri kmetih v okoliških vaseh, ki zahtevajo, da bi prišli tudi k njim o-rat s traktorji. PRVA KMETIJSKA ZADRUGA ZA OBDELOVANJE POLJA V KRUŠEVSKEM OKROŽJU Veleposestniku v Ražnu so pri agrarni reformi odvzeli 126 ha, k temu pride še 200 ha zemlje, ki so jo prebivalci okoliških vasi obdelovali kot dnevničarji in so jo sedaj dobili v svojo last. Sedaj so ustanovili svojo zadrugo, v katero se je vpisalo 29 članov, od tega jih je 20 iz vasi Čubura in Ra-žna, 6 iz Boslona in trije iz Va-roši Novo ustanovljena zadruga ima 29 ha. Zadružniki so pričeli z delom na polju. PRVA KMETIJSKA DELOVNA ZADRUGA V VZHODNI BOSNI Kmetje iz vasi Gornji in Donlji Burvik ter Vitanovič so sklenili, da bodo osnovali kmetijsko delovno zadrugo. Člani zadruge so se pismeno obvezali, da bodo vse svoje imetje z inventarjem prenesli v zadruge. Na seji so razpravljali tudi glede čistega dobička. Sklenili so, da bodo 75% dobička razdelili med zadrugarje, 15 odstotkov pa bodo dali za rezervni fond, 5% za nakup inventarja in 5% za druge namene. Ta zadruga je prvo skupno posestvo na zadružni osnovi v vzhodni Bosni in kaže, da se ljudstvo zaveda da je mogoče samo na ta način doseči boljše in lepše življenje. (Tanjug). Oči mi se zrosijo in omrazi v srce Že od pomtiveka naše slovanske jajo na naši okupirani slovenski zemlje so bile vedno podvržene enemu ali pa drugemu neprijate-lju. Največji neprijatelji so bili na severo zapadu. Kar se tiče Av-stro-Ogrske monarhije pod katero smo mi Slovenci pripadali več stoletij, tudi ni bilo najbolj v redu. Proti Slovencem niso postopali tako kruto kot madžarsko krona proti našim bratom Hrvatom. Ne zato, da bi nam bili toliko dobri, ali delovali so na umetnejši način. Od približno sedemdeset tisoč kvadratnih kilometrov ozemlje, kateri je pripadal Slovencem, ga danes ostaja okrog pet in dvajset tisoč kvadratnih kilometrov. Da se je toliko skrčilo je zasluga nemških šol, katere so uvedli po Štajerskem, Koroškem, Primorskim in tudi na Kranjskem. Uvedene so bile nemške šole, po dve ali tri ure na teden, kakor je že prilika nanesla. Na ta način so se zatirali naši bratje po Koroškem in štajerskem v istem času je bilo pa polno tega strupa tudi po naši Sloveniji ali Kranjski, kot se je imenovala dežela katere glavno mesto je Ljubljana. Kot sedaj, so se vedno našli domači izrodki kateri so sedeli na dobro plačanih položajih, da so tujcu pomagali zatirati svoje brate in sestre in se še temu radovali. Vemo kako so bili vedno zatirani in preganjani pravi rodoljubi kot je bil Ivan Cankar, Simon Gregorčič in še več drugih. Z isto vnemo so opravljali to svoje delo po Hrvatski. Po najplodnejši zemlji so se naseljevali nemški izrodki pod komando svojih baronov. Niso pa tudi zaostajali v naši Primorski. Že v devetnajstem stoletju je bila odtrgana Slovenska Benečija in to se ponavlja vse do današnjega dne brez vsakega spoštovanja do nas Slovanov. Ali naše geslo je: Tujega nočemo, našega ne damo! Nam je vsem dobro poznano, da je italijanski fašizem danes sam po sebi brez moči. On je strt moralno in materijalno. Ker pa je podpiran po "naših" zaveznikih Vel. Britanije in Amerike, danes še dobro obstoja in znova vzdigu-je svojo odurno glavo. Ne vem kakšna je to organizacija, ampak vem, da se imenuje "demokratični fašizem". Da, kar tako odprto se povezuje "demokracija" z fašizmom. Koliko je demokracije v fašizmu vprašajmo naše brate v domovini. Ali Ruse, Ukrajince, Poljake, ali pa tudi same Italijane v Trstu. S to prevarljivo demokracijo skušajo kako bi dobili narod Italije in tudi Jugoslavije na svojo stran brez vsake sramote in spoštovanja do naroda samega. Z britkimi iskušnjami narod po Primorskih pokrajinah zavestno in brez strahu izraža svoje misli in prepričanja, kaj so in kaj hočejo. Vsled tega maramo imeti tudi mi spoštovanje akoravno se nahajamo v* tujini, Saj so to naši bratje in sestre. Ko gledam sliko katera je posneta za časa demonstracij v Trstu v tej prisiljeni coni, čutim globoko spoštovanje do demonstrantov s katerimi policija, ki je bila uspostavljena po zeveznikih, tako kruto postopa. Oči se mi zrosijo in omrazi srce, ko gledam sliko, kako kruto nastopajo, kar štirje plačanci ničvredni "zavezniški" policaji proti mladoletni neoboro-ženi deklici s pendreki, katera se jim izvija iz njihovih zverinskih rok. Istotako na drugi sliki zopet proti neoboroženemu moškemu, kar pet in še več mu grejo deliti svojo kulturo s policajskimi krepelci. To sliko je priobčil oziroma slike, je priobčil tudi "Toronto Daily Star", seveda je imenoval, te naše ljudi, na svoji zemlji "agente". Glas te deklice, kakor tudi glas tega moškega in še tisoče in tisoče njih, je tudi naš glas, glas vseh Slovencev. Njen glas je bil "Hočemo Tita — Trst je naš", ali pa, "Mi se hočemo priključiti naši F.L.R. Jugoslaviji, za kar njihova srca in naša že težijo nad 25 let. Kar se je z njo godilo vsled tega prepričanja bi se ne smelo videti niti v afriški džungli v dvajsetem stoletju. In to, dragi bratje se godi s pomočjo naših zavezniških oblasti, katere so okupirale to cono, z pomočjo Andersovih fašistov in Ka-radžorževičevih ostankov, kateri so pobegnili ter zakrivajo svoje zločine katere so storili in ponovno gledajo kako bi jih še obnavljali. Pred tremi leti in pol sem potoval v Windsor z železnico. Pred mano je sedel vojak z tremi znaki na rokavu. Govoril je o nekakšni policiji z rudečimi kapicami, kako, da so ti brzi tudi na naše kanadske vojake. Iz njegovega govora sem spoznal, da je ta vojak že prišel nazaj čez ocean. To so policaji Vel. Britanije, kateri se danes v skupinah naha- zemlji. To so tisti z rudečimi kapicami ki delajo nasilje in teror nad našimi brati, kateri bi se radi rešili sužnosti in nasilja pred pritiskom rudečih kapic. Čeravno smo v Kanadi že dvajset let in nekateri še več, vendar nam slovenska nota še vedno stoji v glavi. Večkrat se sliši tudi pesem "Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala". čimveč bomo zahajali skupaj in sodelovali skupaj tem-večji bodo naši sočutki tukaj v tujini za domovino od koder smo priromali. Tako tudi naši podjar-mljeni bratje in sestre težijo, da se priključijo tam kamor spadajo to je F.L.R. Jugoslaviji. "Rudeče kapice imamo tudi tukaj v Kanadi, kakor jih jaz imenujem, ali oni nimajo rudečih kapic, čeravno so naseljeni iz Vel. Britanije. Nekega jutra sem čakal na poulično železnico z našim rojakom. Nagovorila sva se, dobro jutro, kako se kaj imaš, i. t. d. Nato pride oseba z imenom rudeča kapica in se mu najin pogor ni dopadel. On pravi meni: "Kaj ti ne govoriš angleško". Jaz sem ga vprašal, če ga to kaj boli, če govorim svoj jezik? Nato je rekel, da bi rad vedel kaj se midva pogovarjava. In jaz sem mu nato rekel, da se naj nauči našega govora, ako bi rad razumel kaj govorimo. On je nato po svoje nekoliko "gademal Rusians", jaz sem mu pa odgovoril, da to ni rusko in še več, da jaz govorim sedem jezikov. Med tem pa je prišel voz in "kapica" se je godrnja-je umirila. Takšno nasilje se ponavlja večkrat. Ako pogledamo veliko Indijo z štiristo miljoni prebivalcev. Oni so bili nadvladani s dvajset tisoč rudečih kapic. Ali ti veliki narodi prihajajo k zavesti in se odrekajo nasilnikom. Tudi v našo rodno grudo so prihajali vsakovrstni narodi. Toda mi nismo nikomur vsiljevali našega jezika še manj pa, da bi bili nasilni, kakšen jezik naj kdo govori. Posebno pa v današnji dobi nosi prvenstvo skupno delovanje brez razlike, kaj si, kakšne vere, kakšne narodnosti i. t. d. S tem geslom v skupnem sodelovanju so skovali naši bratje in sestre verigo bratstva v zvezi z vsemi drugimi svobodoljubnimi narodi. John Šeme Obisk jugoslovanske delegacije Rdečega Križa v Port Àrthurju Kot znano se vrši turneja članov Jugoslovanskega Rdečega Križa po Združenih državah in po Kanadi. Obveščeni smo bili iz urada Sveta kanadskih južnih Slovanov iz Toronta, da naselbino Port Arthur obišče delegatka Nada Kraiger. Ob prihodu vlaka iz Toronta 13 aprila, čeravno je bila že ura 11.30 zvečer, je velika množica naroda čakala, da pozdravi prvo osebo za nas tukaj iz svobodne Jugoslavije — da pozdravi kot narodnega borca parti-zanko — Nado Kraiger. Gotovo da je bilo Nadi težko odgovarjati na vsa številna vprašanja, ker čas ji je bil zelo omejen. Po predstavnikih tukajšnega mestnega Rdečega Križa, je bila prisotna in predstavljena na raznih sestankih z mestnimi odborniki in industrijalci. Razkazane so ji bile razne ustanove kot bolnice, sanatorium in več industrijskih podjetij. Brezdvomno da so jo zanimale velikanske žitnice napolnjene z milijoni bušljev pšenice, to kar narod Jugoslavije danes tako krvavo potrebuje. Z eno be sedo rečeno Nada Kraiger je napravila v tukajšnem mestu dober vtis, kakor se je tudi lokalni časopis "News Cronicle" laskavo izrazil o njej. Sklican je bil shod na 17 aprila v dvorani tehnične šole. Tu je bilo prisotnih raznovrstne narodnosti. Govorila je v angleškem jeziku ter orisala širno sliko o grozotah in trpljenju jugoslovanskih narodov. Navzočil je bilo tu več predstavnikov. Kratek nagovor je podal predstavnik mestnega RK in dalje mestni odbornik sosednjega mesta Fort William nam delavcem dobro poznani zagovornik delavskih organizacij, J. Cary. Slednji je tudi dal apel za zbiranje pomoči jugoslovanskemu rdečemu Križu. V kratkem času se je nabrala lepa vsotica $2.517.00. In ta se zvišuje z vsakim dnem. O tem doprinosu sporočamo pozneje. Bolj veličasten sestanek z Nado Kraiger. za nas je bil 18 aprila. Namreč za ta večer organizacija jugoslovanskih žena je priredila večerinko v Hrvatskemu Domu. Po običajnem zagriku se je predstavljal film iz Slovenije "Finžger-Župančič in Osvoboditev Ljublja- Želeli bi dobivati večkrat Edinost Tukaj v Paradise Hill, Sask; nas živi nekaj Slovencev v tej mrzli severni Kanadi in da ne bo kdo mislil, da smo vsi zmrznili, smo se namenili, da bomo tudi mi darovali in pomagali našim lačnim in golim otrokom v stari domovini. Za to svrho smo nabrale $79.50 za kar se prav lepo zahvalimo vsem kateri so darovali. Bilo je že poslane tudi nekaj obleke iz naše naselbine. Ker beremo radi Edinost katera nam prinaša dosti novic od Slovencev širom Kanade in seveda tudi iz naše stare domovine, smo dobili 2 naročnika. Želeli bi, da bi dobivali Edinost šestkrat na teden. Spomlad je tukaj in farmarji se pripravljajo, da bodo začeli pšenico sejati. Ampak Anton Palčič si pa misli, da je že dovolj pšenice pridelal, ker živi tukaj že 33 let. Vsled tega je naredil razprodajo in bo šel stanovati v mesto Paradise Hill. Andro Usenik se je oženil januarja meseca in živi na farmi, želimo mu obilo sreče v zakonu. Martin Dremel se je vrnil iz obiska po U. S. A. Obiskal je svoje prijatelje v Eveleth, Duluth, Vergini-ja, Minnesota in njegovega brata v Pen-a. Pravi, da se imajo vsi prav dobro. Tukaj vam pa pošiljam imena darovalcev za pomoč otrokom v Jugoslaviji in vas prosim, da jih priobčite v Edinosti. Imena so kakor sledi: Po $10.00 sta darovala; — Joe Musič in Martin Savorn. Po $5.00 so darovali: E. Karpetz M. D., Joe Kobe Sr., Frank Novlan Sr., in Wilson. Po $3.00 sta darovala: Anton Palsich Sr. in Novlan Boys. Po $2.00 so darovali: D. Weins, Mr. in Mrs. Matur, E. J. Princ. S. Usenik, in Tony Palsich, Po $1.00 so darovali: Mrs. Cor'Ada Whitcomb, Mrs. Joe Palsich, Mr. Joe Palsich, Miss. E. Thorson, Joe Pezdirc, Mrs. John Kern, J. Le Grand, Jr., Mrs. A. Atkinson, J. Shiriy, G. M. Shaw, D. Simpson, Mrs. Geo. Ziekers, Oskar Peterson, L. Adlar, Frank Ziesel, Philip Heinrich, Mm. Hupp, M. Weiler, Martin Dremel, Mrs. Oskar Anderson in Mary Novlan. Po 50c je pa daroval: Alvin Haulbar. Končno se vsem skupaj v imenu osirotelih otrok v Jugoslaviji prav lepo zahvalim za vaše razumevanje do mladega naraščaja naše nove Jugoslavije kakor tudi za prispevke katere ste poklonili v ta namen. Mrs. Frank Novlan MONTREAL, QUE. Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi banket v soboto dne 4 maja v dvorani 2447 St. Lawrence Blvd. Za ples željne bo igrala izvrstna godba, tudi za suha grla ne bo manjkalo ničesar. Janez se grozi, da bo toliko preskrbel, da se kar bojimo, da nam nebi preveč ostalo. Točilo se bo do polnoči. Zato bi priporočal vsem, kateri se želijo dobro na plesat in vžiti domačih kolačov, da se tudi pripravijo zaliti suha grla z pristnim "zalivom", in da pridejo že zgodaj. Uljudno ste vabljenj vsi Slovenci, kakor tudi Hrvati in Srbi, pa Rumuni in ostali Slovani, da se udeležite. Začetek ob 7.30 'uri zvečer. L. P. ne." Navdušen je bil narod nad slikami, ki so kazale pokrajine lepe Slovenije, gorenjske Alpe, Prešernov rojstni dom itd. Toda vrhunec navdušenja je bil, ko nam je slika pokazala vkoranje Osvobodilne vojske v Ljubljano — prihod prve Slovenske Narodne vlade. Ljubljana — Bela Ljubljana — vsa je bila oblečena v cvetju in zastavami. Pozdravni govor Oto Župančiča, govor nada-ljnih slovenskih voditeljev kot Vidmar, Kidrič, Kocbek in drugi. Nad temi prizornimi slikami je bil narod tako ginjlivo prežet, da se je moral film ponovno kazati. Po končanem filmu so pozdravili tovarišico Kraiger predstavniki raznih jugoslovanskih organizacij v tem mestu. V imenu slovenskih organizacij jo je pozdravil naš rojak Martin Bajuk. Pokazal se je res dobrega fanta in kot izvrsten govornik. Med pozdravnim nagovorom jo je nazval z nekako takimi besedami: "Tovarišica Nada! Povej to našim bratom in sestram v stari domovini, da tukaj med nami Slovenci v Kanadi nimamo slovenske reakcije — nimamo nasprotnikov, če tudi se dobi tu in tam kak neverni Tomaž, ki še ne verjame, da si je "Hlapec Jernej" priboril pravico, da si je "Hlapec Jernej" priboril svobodo. In povej jim še to, da nas mala peščica Slovencev tu v Port Arthurju, smo in bomo ostali z vami z odločno zahtevo, da Trst in njegova okolica pripada po vsej pravici k svoji matici — FLRJ. In ne bomo mirovali dotlej dokler se ne odpravi krivica ki je bila storjena in se še danes dela Primorskim Slovencem. Pri teh besedah je Nada planila k našemu govorniku ter ga po slovenskem običaju objela in poljubila. Kot znano ona je rojena v Trstu. (Martin, ti pa kar po pravici povej, da ti je ta prizor skrajšal govor). Mnogo smo ta večer slišali gin-ljivih prizorov katere je orisala Nada iz njega poklica v partizanskih borbah in največ o osirotelih otrocih. Njen početni in zaključni govor je bil nam zahvala za tisto pomoč, ki smo jo do sedaj nudili narodom Jugoslavije. Zdaj ste slišali rojaki, da prva pošiljka pomoč iz Kanade je bila tolike moralne vrednosti kot materijalne. Preveč bi bilo omenjati, kaj je ta delegatka ali kakor jo sedaj splošno nazivajo "partizanka" doprinesla nam. Ponosni smo na njen prihod med nas. Občudujemo njeno požrtvovalnost in njen trud. Priznamo pa, da je bila kos svoji težki nalogi, katero ji jo poveril Rdeči Križ Jugoslavije. Edvard Troha. Pismo iz Lipovšice iahvala za sprejeto robo Svet kanadskih južnih Slovanov je prejel od okrožnega odbora društva Rdečega Križa za Srednjo Dalmacijo potrdilo, da je bila sprejeta večja količina robe, ki je bila poslana kot dar siromašnim otrokom. V imenu teh otrok Svetu se je zahvalil ravnatelj društva, Marian Tadinac. širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti Po dolgih letih se ti oglasim na tvoje pismo z dne 19. nov. 1945, na katerega ti takoj odgovorim. Dalje prejmi iz dna mojega izmučenega srca pozdrave, enako tudi od moje družine in sester. Mati so umrli let 1933. Dragi moj tovariš Leopold, mnogo bi ti mogel pisati ali bi moral vzeti časa vsaj en celi teden, da bi ti vse opisal. Najbolje pa bi bilo ko bi mogel s teboj osebno govoriti. Sedaj ti bom opisal nekoliko moje grenko življenje. Tu je bilo obupno. Bila je svetovna vojna huda. Ali sedanja, da vidiš, kakšne borbe so se vodile v naši gverilski vojski, to si sploh ne more človek misliti, če sam ne poisku-si. Dragi tovariš to je bilo obupno, ker smo imeli sovražnika za vsakim grmom. Pokalo je noč in dan, ali vkljub temu nismo klonili, niti minute, našega izčrpane-ga telesa. Bosi, napol nagi, lačni in brez drugih sredstev, samo puško v roki, katera je pela smrtonosno pesem okupatorju. Bili smo v internaciji v Italiji štirinajst mesecev, lačni kot psi in še koliko slabši. Veš moj tovariš, tudi na tebe sem se spomnil in ti dajal blagor ker si tam, jaz pa siromak v obupu in od gladu izčrpan, kot živ okostnjak sem izgledal. In še to ni bilo dovolj, povrhu tega me je še "oš-tja" obdelovala z puškinim kopitom. Zdaj so nas postavili pred mitraljez, da nas "pokosi, zdaj so nas bili kot Kristusa. . . Ali nisem klonil, nisem bil izdajalec in v smrtnem boju nisem izdajal svojega brata, kar se je to zgodilo od farških podrepnikov, da so tolkli po nas, šli celo z okupatorjem in izdajali ubogi nedolžni narod. Marsikatero mlado, nedolžno življenje bi bilo ohranjeno, da ni bilo domačih hlapcev. In še, kako so mučili če so kakega partizana ujeli. Izkopavali so jim oči, rezali nosove, ušesa in sploh kar se jim je zljubilo. To je resnica, kar sem tudi videl. Poglej kako žalostno. Mene so imeli za terenca. Doma ni bilo za obstati. In kaj se je zgodilo! Doma so mi pretepali moje tri otroke in ženo. Ženo imam od šuštarjevega Lojza iz šušja. Ker je bil pa od žene brat tudi tega mišljenja, je bil tudi v gozdu pod jelko. Že leta 1942 je bila Lipovšica pet krat bombardirana in vas katera šteje samo 18 hiš, je bila ponovno bombardirana leta 43 in 44. še 4 krat, tako, da smo čisto raz-djani. Vince so bile, bombardirane in požgane. Sodražica je pa čisto v razvalinah do tal. To se imamo zahvaliti našim "dobrim" ljudem — hlapcem. Veš, dosti smo prestali, imamo pa jeklene živce, da nismo vsi znoreli. Misli si, ni-kakega skladišča, ali živeti je treba. Včasih je bilo dovolj, včasih smo pa jermen vlekli. To je bilo največkrat in bi ne bilo potrebno, če bi bili vsi za enega in eden za vse. Koliko talcev je padlo pod okupatorjevo puško! Nešteto, kar bi jim pa ne bilo treba, da nismo imeli izdajalcev in fašističnih hlapcev. Ljudje zdrave pameti, ali imeli so nas za blazneže, nič vre- dne. Torej rečem ti, da bi ti moral in še pisati, ali pustimo saj si gotovo že tudi dobil kako pismo od tvojega brata ali sestre, posebno pa od Reze, ker sva imela zaupanje drug v drugega, kadar sva prišla skupaj in se marsikaj razgovorila. Veš, ni pa še vse v redu. Imamo še plevela dovolj in upam, da bo kmalu temeljito očiščen. Sedaj se gre za naše brate Primorce, Komisija je v Trstu, bomo videli kako se bo steklo, za zemljo našo — vso z krvijo napojeno. Če so poštenjaki, bodo naredili pravično. Če pa niso, bomo rekli "Tujega nočemo — Svojega ne damo", naj se zgodi karkoli hoče. . . Izmučeni smo. . . ali se še ne damo. Živeti Svobodno ali umreti. Še bi ti imel mnogo napisati, ali ne morem ker mi solze zalivajo že na pol slepe oči, ko se samo domislim na prestane težkoče. Sporočam ti samo še, da te pozdravljajo mnogi tvoji prijatelji in poznanci, kateri so še živi iz Lipovšice, Zamosteca, Sodražice in tudi iz ribniške fare, katere ti pa ne bom imenoval posamezno, jih je vseeno preveč, čeravno jih pa tudi dosti manjka. Pozdrav od moje družine in do tvojih domačih, ker sem jih obvestil, da sem prejel pismo od tebe. Pozdrav od mojih sester, France in Pavle katera je bila tudi deset mesecev v internaciji. Pošiljam ti tovariški pozdrav Pintar Jože. Piši kaj kmalu! (Pripis) Pozdravljam vse moje znance v Ameriki in Kanadi Pintar Jože Lipovšica št, 11 Pošta Sodražica. Slovenija. To pismo sem sprejel od mojega najboljšega prijatelja iz mojih mladih let. Jaz mislim, da na to pismo ni treba komentarja koliko je slovenski narod moral prestati, pa vse največ radi domačih izdajalcev in ovaduhov svojih lastnih bratov. Moje mišljenje je, da mora vsakdo plačati za storjene grehe, pa če so to delali zavedno ali nezavedno, ker vsaki je vedel, da Italijani in Nemci niso bili še nikoli naši Slovanski prijatelji. Moj nasvet bi bil, da vsi oni kateri so se borili in so bili preganjani po krivdi domačih izdajalcev, da jim odprto rečejo, da to ni mogoče, da bi bili sedaj vsi enaki, oni kateri so se borili in oni kateri so bili izdajalci in kukavice samo, da so svojo kožo za-sigurali. Take je treba sedaj ignorirati, ker niso vredni, da bi se še kedaj imenovali Slovenci. Za njih je najbolje, da sledijo svojega patrona Juda Iškarjota. Vrv si denite na vrat. Za vas ni mesta med poštenimi Slovenci. Sodite si sami, ker niste vredni, da bi se eden partizan umazal svoje roke na vami. Prokleti bili kjerkoli se nahajate, ker vsi Rožmanovi "žegni" ali blagoslovi vas ne morejo odrešiti sramote katero ste si sami nakopali, ker niste imeli srca, da bi šli skupaj s svojimi brati v boj proti najbolj krvoločnemu sovražniku in največjemu neprijatelji človeštva in posebno Slovanstva. Partizansko življenje je bilo težko v borbi, za vas bo še težje v sramoti. Leo Prijatelj Dober uspeh proslave 27 marca v Thorcld-u Torold: — Da bi čimbolje proslavili dan 27. marca, dan ko je naš narod rekel da je dosti tlače-nja in izkoriščanja in da bi ob tej priliki doprinesli kolikor mogoče največ koristi in pomoči, smo se odločili, da bomo pomagali graditi bolnišnico v Liki in ob enem oddali svoj glas za priključenje Julijske krajine materi F.L.R. Jugoslaviji. V ta namen smo priredil eno veliko skupno manifestacijsko prireditev, pri katerem so sodelovale domalega vse organizacije Niagara Falls okrožja kakor sledi; Ogr. S.K. Slov. iz Niagara Falls, St. Catharines, Ogra. S.K. Slov. Srbov, Thorold, Zveza Kan. Slov. St. Catharines, odseki; H.B.Z. st. 772 N. Falls, 950 Grimsby; 951 St. Catharines in Slov. Podp. Društvo Bled. St. Catharines. Vse gori omenjene organizacije so priredile eden veliki skupni banket in koncert v Thoroldu. Priredba je bila obiskana bolje kot se je pričakovalo vkljub temu, da smo jo morali prirediti v soboto namesto v nedeljo, kar bi naredilo uspeh še večji. Da je uspeh vsem nam v ponos, se je zahvaliti v večji meri hrvatskemu mladinskemu zboru "Slo-boda" iz Wellanda ter govornikom, mestnemu županu Thorolda Mr. Hut, kateri je bil med nami od začetka do konca in zasledoval naš program z očividnem velikem zadovoljstvom še posebno zato, ker je bilo to prvikrat, da je bil v družbi tako velikega števila Jugoslovanov. Rekel je, da ga je presenetilo in da ni veroval, da je v tej okolici toliko Jugoslovanov. Dalje Martin Krašič glav. blagajnik H.B.Z., kateri je bil takore-koč prvič v tej okolici med nami. Mirko Kuhel glav. tajnik SANS-a, glav. blagajnik N.P. Jednote. Chas. Vrbanac, član glav. odbora H.B.Z. kateri je vodil program kar je imel on v rokah, ter Vojin Gr-bič, nacionalni taj. Saveza Kanadskih Srbov in član izvršnega odbora S.K.J.S. kateri je pohvalil naše delo še posebno delo za po-maganje našemu narodu v starem kraju. Govorniki so govorili v našem in angleškem jeziku, kakor je kateri želel in kakor je videl za potrebno. Vsi govorniki so bili pozdravljam z velikim odobravanjem in ploskanjem. Da, govorniki so zaslužili vsako priznanje ne samo za to proslavo ampak tudi jih bodemo priznavali vse dotlej, dokler bodo tako vodili, ker vidimo, da v resnici zagovarjajo borbo in delajo na tem, da se pomaga našemu narodu kateri sedaj trpi pomanjkanje. Sedaj pa moramo spregovoriti tudi o ženah. Ne bomo jih imenovali posamezno ampak skupno. V-se žene vključno dekleta so doprinesle kolikor jim je bilo naveč mogoče in so tudi imele posebne sestanke pri katerih so razpravljale kako bi najboljše organizirale njihovo delo za dober uspeh. Zato se jim moramo na tem mestu iskreno zahvaliti in se priporočamo še v bodoče za enako požrtvo- valnost za dobro skupno delo. Kot že rečeno obisk je bil zelo dober, kar je nam v izvanredni ponos, ker je bilo na prireditvi do 450 oseb. Zato tudi prav lepa hvala vsem ki ste se udeležili in s tem doprinesli k tako lepemu uspehu, moralno in materijalno. Skupni dohodek na tej prireditvi je bil $1463.40. Izdatkov za prireditev je bilo; $312.34. Ostalo je čistega za fond bolnice: $1151. 06 kar je bilo poslano na Svet Kanadskih Južnih Slovanov v Toronto. Poleg tega je bila sprejeta resolucija, katera je bila poslana na R.H.W.L. McKenzie King v Ot-tawo in se nanaša za priključenje Julijske krajine F.L.R. Jugoslaviji- Imena onih kateri so prispevali za fond bolnice so kakor sledi: Po $100.00; — Ogra. S. Kan. Slov. St. Catharines in ogra. S. Kan. Slov. Srbov, Thorold. Po $50.00; — Odsek H.B.Z. št. 951 St. Catharines, in ogra. S.K.H. Niag. Falls. Po $40.00; — Peter in Marta Ke-kič. Po $30.00; — N. Predovič. Po $25.00; — Zveza Kanadskih Slovencev, St. Catharines. Po $22.00; — Odsek H.B.Z. st. 950, Grimsby. Po $20.00; — Ivan Pad jen in Ma-to Kosumovič. Po $15.00; — J. Ružič in župan mesta Thorold-a, Mr. Hut. Po $10.75; — Thorold Bakery. Po $10.00; — T. Blažina, V. švrljuga, A. Cvitkovič, D. Mi-kič, D. štimac, Odsek H.B.Z. st. 772, Niag. Falls, F. šimunovič, P. Geršič, M. čabrijan. M. Miloš, J. Zabukovac, V. Spoja, F. Grivičič. G. Djurič, M. štimac, M. Latin-čič, T. Kršulj, M. Žulič, P. Bogi-čevič, družina Marohnič, J. Ruka-vina, Bugar in, Macedonec. Po $6.00; — T. Vrščaj. Po $5.00; — I. Benac, I Cesar, M. Jergovič, I. češič, M. Klobučar, F. Miloš, M. Bašič, J. Vidas, M. Horvat, I. Kučan, J. Plut, M. Ugarkovič, S. Grgurič, M. Polič, Lj. Polič, M. Blažina, A. Polič, I. Milakovič, M. Gorup, L.P.P. St. Catharines, J. Jerman, F. Čampa, J. Krucki, R.C.M.P. Mc. Dawel, M. Jagar, P. Kiroff, P. Car, -A. Sušič, J. Sriča, M. P