Številka 222.
Trst v nedeljo 13. avgusta 1905.
Tečaj XXX.
Izhaja Tiaicl dan. v
rad} od nedelan in Družnicib ob 5. un. od ponedeljkih ob t. un ziatraj.
Paunima* številke ne predajajo po 3 novć. C6 atotmk)
» anrg:h tonaKarnan v Trutu tn okolici. Ljubljani. Gorici, jfiii. A ran i u. Mariboru. Celovcu. Idriji. M. Petru. Sežani.
Nabrežini. JS o vem mestu itd. HJwe in naro^be sprejema uprava tista „Edinost", aJJea 41?nrlo Gaiatti it. iS. — l radne are so od 2. pop. de f. sveier. — Cene oeiasom 16 at na vrsto petit; poslanice, nmrtnice. javrie zanvaie in domaći oglasi po pogodbi.
TELEFON Itet. 11&7.
Edinost
Glasil« političnega iniitva „EJiMSt" za Primorski.
V edinomti Je moć I
/
I
laroinina znaia
sa vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Ni-aaročbe brez doposiane naročnine se nprava ne ozira. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Gaiatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Oiorgio Gaiatti it. iS. PoStno-hranilnični račun St. 652.841.
Vojna na skrajnem Vztoku.
(Brzojavne vesti.) »Pallads.« dvignjena
TOKIO 12. Oklopno križarko »Pal-lati € so dvignili.
Dogodki na Ruskem.
RADOM 12. Na policjskega nadeor nika je b:la vržena bomba, katera ga je poškodovala.
MIROVNA POGAJANJA.
PAKIZ 12. »Petit Parisien« poroča it Neurcastla : \Vitte je izjavil, da je na temelju japonskih pogojev možno dalje raspravljati o tk'epu miru.
PORTSMOUTH 12. \Vitte je izjavil, da ga n.so japosski pogoji presenetili, toda ne veruje, da estane dlje časa v Porte mcuthu. Širi se govorica, da se Rusija brani izročiti Japonski vojne ladije, ki eo v raznih pristaniških itt?rnirane ter znižati na skrajnem Vit :ku svoje pomorske vojna eile. Mirovni pogoji. PORTSMOUTH 12. — Govori se, da ematra Witte za nemožno, da bi prišlo do sporazum«. Glasom ;ziave tajn:ka Karssto-vica, ki je tolmač Rusov, potrjuje ruski odgovor nekaterim točkam, druge pa od kianja.
PORTSMOUTH 12. Govori s«, da se ruski odgovor na japonske pogoje obrača prot vrjni odškodnini in odstopu ozemlja, na podlagi dejstva, da ni Rusija za vojno odgovorna, tudi je za nadaljevanje vojne pripravljena, torej ne prosi za mir kakor poražena dežela, ampak želi miru pod častnimi pogoji, ako mc žno. Ni pa možno, da plača Rusija ne vojne odškodnine, ne da odstopi kako ozemlje.
Peticija s 100.000 podpisi za sklep miru.
PARIZ 12. Freder.c P*s<y je \Vitteju in Komuri brzojavil v imenu odbora, ki je v prilog miru na skrajnem Vztoku pripravil peticijo, v kateri se izraža želja po sklepu premirja in po zvršatku vojne. Peticija ima 100.000 podpisom, ki so bili nabrani v Avstro Ogrski, v Franciji, Holandski in Švici.
Brzojavne vesti.
Avstrijska eskadra na Boki.
REKA 12. PoUtna eskadra je dospela semkaj.
Košat.
BUDIMPEŠTA 12. Predsed lik neodvisne stranke, Fran Koiat, je danes odpotoval v Karlove vare.
Srbija.
BELIGRAD 12. Potem, ko je ministarstvo Stojanović s konstituiranjem skupščne
PODLISTEK.
271
Prokletstvo.
roman ia dovrftil X.
— Nadaljeval
Teaal*.
Prevei M.
—	Ravno je bil izpraznil čašo vina in si je obrisal brke sredi smejočega se obrasa, kar je sluga do vel v sobo ptujca v potniški oblek1', brez dvoma pleorča-poslanika.J
—	Hvaljen Jezus, gospod bsn.
—	Na veke amtn, kdo ti in ksj mi do-našaš, gos ped?
—	Jas sem, na tvojo službo, Ivan Ba-njv Ć in ti pnnašam po zapovedi svetlega kralja ta-le pismo.
Rsksi to je izvlekel is nedrij polo, zloženo ? četero, na katero je bil pritienjcn trjni kraljevski pečat. Ban je viel pismo, pogledal glasnika iz-pod očesa in mu rekel :
—	Sadi, gospod Banov jč, saj boš menda danes moj gest.
izpeln lo misijo iz vedenja novih volitev, je danes podalo svojo dem Bije, ki je bila vspre-jeta. Krali je poklical predsedništvo ekup ščine v konak.
1	Noto srbsko ministerstvo.
BELIGRAD 12. Novo ministerstvo je sestavljeno. Ljuba Stoj a no v <5 prevzame predsedništvo.
BELIGRAD 12. Lista novih ministrov je nastopna : Stoiaaov 6t predsedstvo in bo gočastje; Zujov 6. vnanje sivari ; Pavičsvic, notranje stvari; Todorović javna dela ; Anton 6, vojno; Draškovid, trgovino; Markov <5, fiaance; Peč c pravosodje. V kabinetu je nov le Drtškov 6. Dosedaj je bil po dovršenih študijah kmetovalec. Ministerski pred* sednik Stojanov:<5 je bil dosedaj mimst3r notranjih stvari.
Dogodki t Makedoniji.
CARIGRAD 12. V četrtek je 60 mož močna giška č 3ta obdala vas Paleohoro, 23 km zapadno od Kestorije, v kateri prebivajo Kccovlahi. Četa je udrla v vas, zažgala cerkvene knjige ter se na to oddaljila, v zev s i seboj dva cdličojaka. Zsžugola je prebivalcem stroge kazni za slučsj, ako se ne izja-v jo za Grke. Od turške strani je zankasano, da se četo zasleduje, d t bi se taki slučaji več ne dogajal', ker se je od strani Kueo-vlahov bati represalij.
Atentat na argentinskega predsednika.
FRANKOBROD ob M. 12. »Frankfur-ter Zeitung« poroča iz Buenos Ayresa: Neki španski anarhist je bil aretovan v tre-notku, ko je hotel ustreliti na predsednika republike.
Španski ministri na posvetovanj a.
MADRID 12. Daaes ja bil nujno sklican m nisterski	da ss posvetuj« o popravi kabela na kanarske otoke. Strošek je bil odobren.
Požar t Madrida.
MADRID 12. Ob 7. nri zjutraj ie b 1 požtr v tobačni tovarni lokal ziran. Škoda na blagu in na materijalu je znatna. Pet največih delavskih dvoran je bilo popolnoma uničenih.
MADRID 12. Tobačna tovarna gori. Škoda je ogromna.
MADRID 12. Požar v tobačni 15varni je izbruhnil sinoči ob 11. uri. Poiar so prouzročile iskre, ki so letala po traka ter padle na tovarno, katero so vžgale. Minister za notranje stvari je prišel na lice mests. Se-salka na par je počila v trene tku, ko so dospeli gasilci. Vsled močnega vetra ja gašenje težavneje.
Sestanek Tittonija in ftonvierja.
THONON 12. Tittoai je včeraj dospel eemkaj. Sodi se. da se sestaneta Tittoai in Rouvier.
—	Hvala, gospod ban, obžaljujem od srca, da moram odkloniti to čast, ker čas mi ja kratko odmerjen ter se mi trebs čim prej povrniti na kraljevski dvor. Nu, predao ee vrnem, treba mi *sikako, da obiŠčem svojega brata, čegar posestvo leži zs gero zagrebško. Niti za trenotek se ne bom mudil v Zsgrebu, ampak zasadem konja nemudoma, da poj dem tjs.
—	A treba li odgovora na to kraljevsko pismo ? je vprašal ban.
—	Ne t.eba, gospod ban, tako vsaj mi je bilo rečeno. In sedaj mi dovoli, da se priporočim tvoji milosti ia da ti želim : ostani srečen !
—	A jas tebi srečno pot, gospod Bino vic, in pojdi mi z Bogom !
Odposlanec se ja poklonil zopet ter izginil iz kraljevskega dvora. Čim je stopil skozi vrata, je gespod Lučsnac posegu i 1 po kraljevskem pisma, ki j« ležalo pred njim aa mizi. Še enkrat si ja ogledal pečat. Da, to, je bil tajni pečat kraljev, pod katerim so se odpravljali ls tajvažaeji državni posli. Zdelo ss je, kskor da se ban nekako boji sneli vosek. Ali slednjič se je odločil, odprl pismo in zsčel čitati. Čim dalje je čital, tem
Sestanek kralja Edvarda in cesarja Frana Josipa.
LONDON 12. (R«uterjev b ro). OHoi-jelno se poioča, da obišče kralj Edvard na svojem potovanju v Marijine ^ari cesarja Frana Josips.
f FML Malovretz.
ZAGREB 12. Poveljnik 13. voja FML Malow;tz je na lovu v N:zki (Galicija) nenadno umrl.
Franeozka eskadra na Angležkem.
LONDON 12. Francoski častniki so v Winds)ru poležili venec na grob kraljice Viktorije.
Iz Hrvatske.
ZAGREB, 11. avgusta 1905.
V Črni gori so b le uvedene te dni neke nove reforme, pak je ta mali, vitežki, a ne na visoki stopinji kulture stoječi narod dobil tudi — svobodo tiska. Naglašam to, ker hočem s prstom pokssati na naše žalostne razmere, pa da dokažem, da na vsem svstu ai takega naroda, kakoršen je naš hrvatski, kajti skoro vsi uživajo svibodo tiska, le nam ni dovoljeno, da bi javno govorili ono, kar nam srca čuti, pamet narekuje, očeBa vidijo in ušesa sliš jo. Pri nas se dogajajo škanda lozne stvari, a človeku ni dovoljeno, da bi jih kritiziral, kajti ljudje, ki počenjajo te škandale, ee skrivajo za rdeči svinčnik naših državnih pravdnikov. Ti režejo peroti vsakemu svobednemu peletu, ustavljajo dih vsaki svobodni besedi ter jej branijo iti svobodno Širom dežele, kjer bi odpirala oČ onim, ki bi radi spregledali, ali ne smejo. Saj zahtevajo pri nas vse opozicijonalne stranke brez razlike, naj se že enkrat odpravijo odredbe, ki veljajo za naš tisk še iz doba Bachovega absolut zma. Ali vse zastonj ! Kajti na vladi je »narodna stranka«, ki se vzdržuje na oblasti jedino z absolutizmom. Pak v ta namen ne dovoljuje ne svobode tiska, ne svobode ehajanja, ne svobode druže nja, ne svobode volitve. A tako dela zato, ker ve, da, ako bi bilo vse to dovoljeno, bi bilo to smrt te nesrečne stranke, čije mame-lnki trebijo na vse strani, da so oni izvoljeni po volji narode. A z drage strani poročajo temu istemu narodu, da ee svojo kulturo ni šs dozorel za svobodo tiska. Ali ni to krvavo žaljenje naroda ? A ravno to so madjaroni okolo »Dnevnega lista« sporočili predvČerajnjim narodu našemu ! Ej, vi jadni Tomašiči in ostala brezdušna družba madja-ronska! Vi nimate toliko vesti, da bi svojemu narodu dali prvo orožje samoobrambe — svobodo tiska! Bojite ee za svoje aine-kure, za svoje mandste, pridobljene z bajoneti ! Vam bo bolj na srcu saborski mandati,
bolj je bledel njegov obraz in slednjič se mu je začel tresti ves ž vot. Potem pa se mu je obraz žalil s krvjo. Skočil je v vis kakor tiger ter vrgel kraljevsko poslanico pod mizo. Besen je zakričal:
—	To meni, to Lsdislavu Lučencu, ki te je elužd kakor pas in zvesteje nego pes, ki j a stokrat nosil na somenj svojo kožo in svojo glavo za kralja Šišmana. Da,! da, Ši-šman, prav govori svet, cincar si, nehvaleiaei, slabo se izplačuje nespametnežu; ki je svojo srečo obesil na tvoj škrlat. Ali da vidimo še enkrat, je-li je to mogoče ? ! ja zakričal ban ter potegnil pismo, iz pod mize, začel Č.tati isto z novs. Zatem pa aa je spustil v gro-hoten smi h ter kričal, jezno stopajoči po sobi
i a udarjajoči z dlanjo po p sinu. Da, tu stoji črno na belem. Jaz nisem za nič, jas nisem sa državna posle, jaz ne morem vršiti, kar mi zapoveduje kral;, — jsz nis?m tnal pomiriti dalmatinskih kramarjev in tudi v moji banovini da ni rods, ai pravice.	^
—	Ds, da, jaz nisem ra ni*, jsz nisim za bsna in zato me meče sramotno z banske stolice, da postavi na moje mesto Datrika Bubeka. O ta moj prijatelj, ta lepi modrijan,
stipendije in sinekure, nego narod ! Nu, tudi vašemu gospodstvu bo enkrat konec !
Ni s'cer nade, da bi se to gospodstvo tako hitro srušilo, ker naša opoz cija ni pripravljena za to. Hoteli so koalicijo vseh hrvatskih in Brbikih oposicijonalsih strank, delalo se je na to par mesecev, ali doseženega ni nič pozitivnega. Slogo kvarijo >č'sti« in »furtimeš:«, ker cočajo niti priznati Srbov, kaonoli da bi hoteli stopiti žojimi v koaliciju! To je t sto neizmerno žaloBtao pri nas. Ko so se na Ogrskem pripravljale volitve, so se združile vbb stranke brez o»,ira na svoje Btrankarako naziranje. Sklenili so tako močno falango in vBtopili v zbornico kakor zmagovalci. Pri nas pa eui nočejo a Frankom, drugi nočejo s Srbi — pak tako ne more priti nikdar do s^oge. Sedaj bi se morali puščati na strani vsi politični nevspehi katerekoli stranke in vsa opozicija bi se morala ujedi nit, da odpravi grdo rano z našega narodnega telesa, da zruši tisto nesrečno takoimenovano »narodno stranko«. Ali ob razpoloženju, ki danes vlada v naši opczioiji, je to povsem izključeno. In zato bodo madjaroni skoro gotovo zmagovalci tudi na prihodnjih saborskih volitvah, pak bodo še nadalje izvajali svoj nasilnišii in protina-rodni zistem.
Nasi pangermani v Srijemu, v mestu Ruma, ki je nazivljajo oni »Hochburg des Deut chtums«, so si osnovali društvo »Deutscher Tuinverein«. In tako napreduje »drang nech Osten« vsaki dan bolj, a pri nas se nikdo ne gane, da bi se temu prišlo v okom. dokler ee nam ne dogodi isto, kar ss je nekega dne dogodilo celjskim Slovencem : da nas začno Nemci napadati s kamenjem. Mi jim snujemo šole, a v zahvalo nam oni snujejo »Turne- in »GeBange Vereine« a protihrvatsko tendencijo. Lahko njin, ko jim je protektorjem sam veliki župan županije Srijem, prečastni gospod — bivši upravitelj grofovskih posesti — Imre pl. Hide-ghetty v Vukovaru.
Mirovna pogajanja.
Podrobnosti o drugi soji mirovne konference.
Is Portomoutha eo sporočili berolinekemu »Lokal-Anzelgerju« : Okolo 10. ure zjutraj eo pooblaščenci poseli k mizi tsko, da sta Witte in bar( n Rosen sedela nasproti baronu Komuii in Tabahiri. Ne da bi bil kdo od edne ali druge Btrani otvoril sejo, sta Witte in Komura istočasno, čim sta sels, izjavila, da sa lahko prične z delom, ker so obestran-ska pooblastila dovoljna.
Videti je bilo, da Komura navlašČ ni reagiral, ker je Witte govoril v francoskem jesiku, ki mu teče gladko. Komura je temveč neprestano govoril japonsko, kar je tol-
ta bo znal zmamiti vse puntarske glave v jedno kletko. Ta veliki vojskovodja ve, kako se očito in s prevaro bije neprijatelja in pod njegovim banovanjem bo sijala tehtnica pravice kakor nikoli še v kraljevini Slavoniji. Ali prav ti bodi, Laoke, popolnoma prav, ti si zaupal Š smanovi zvestobi, a pozabil si, da je Šišman že stokrati prelomil besedo, in glej sedaj te meče v kot kakor
gnjilo jabolko.
Tako ja besnel slavonski racban držeči s obema rokama ono zanj uBodno pismo, v katero je srl obupnim očesom. Bila je to njegova smrtna obsodba. Sramota zanj, a tudi velika škoda, ker nebogatemu plemeni-tašu se je odtegnila s tem velika korist, ki jo donaša banski poklic. Za hip je obmolknil potem je povzdignil glsvo, se čudno nasmehnil in zakričal v smehu :
— Čakaj, dragi Šišman, prilika je
dobra, povrnem ti milo za drago. Potem je VEel pismo, je raztrgal na sto kesov in je vrgel skosi okno, da je je veter reznesel na vse kraje.
(Pride še.)
ma? prevajal. Zato je pričel govcriti ruski.
Nakrat si je Komura vezan spis, ki je sestavljen
konečno tuđi \Vitte stave, poslednji mora ponesti v zastavljavnico
uro in frak. Japonska ima kakor zadnji del ure Siti belo-! zastavni predmet eamo še želeenice. Res je, ni japonskem da Rusija ni zamogla dobiti posojila pod in franoozkem jez ku ter je izrekel nastopne ugodnimi pogoji, toda to ne radi svoje in besede, ki so bile prevedene na francoski st 1 vence, marveč redi notranjih nemirov, jfzk : »Čast mi je, da Vau, gospod spe- j Ali, če bi bila Rusija hotela imeti na vsak cijalai pooblaš5ene<\ urjčitn zahteve, ki jih način denarja, bi bila dobila o^remaih svot. je dalo v moje roke nj. velečanatvo eesar Rusija porablja na leto 100 do 200 mi-japonsk:, potem, ko s« je posvetovalo s svojo lijonov fantov sterlinov državnih dohodkov, vlado.	t Japonska je do kcnca finančnega leta v
poobladčenci, da ni možao japonskih pogojev vsprejeti, toda že dejstvo, da so se Japoaci izognili besedi »edikednina«, odpira vrata za nadaljna posvetovanja. V tem je po mnenju Reuterjevega poročevalca glavna nade, da pride do sporazuma. Kakoršen koli utegne biti konec, od včeraj sem je izključena nevarnost, da bi se pogajanja nenadoma razbila.
Gladom naialjnega poročila iz Ports-moutha sta dospela tjakaj dva zastopnika
\\'itte je issoSagco ustal kakor Komura marcu pDrabila 135 milijonov, torej na leto | dveh najznamenitijih bank iz NVallstreeta in
ter je vsprejel sp se in odgovoril :
Rusi bodo zahteve pretresali in po po drobnem posvetovanju odgovore pismeno. Zato predlagam, naj se konferenca odgodi do tedaj.
Predlog je bil vsprejet. Vzl c temu bo pooblaščenci ostali skupaj še dve uri, da se pogovore o nekaterih vprašanjih etikete, ki 3e t čejo obeh strank. Na migljaj \Vittejev so se Korostovec in drugi členi odposlanstva v tvtomobilu odpeljali v Kitterv, da priču) pretresavati japonske zahteve.
D »pisnik »Daily Telegraphac, ki ga je najbrž \Vitte inspirira', poroča : Rusija ve, da odklonitev mirovnih pogojev bo pomenjala toliko, kolikor dolgo krvavo vojno.
Tcda Japonska ima več '"zgubiti, nego li Rusija. Prvič se zamore vojna sreča vsak trenotek preokreniti, kakor se je faktor vojaške vrline že sedaj okren l Rub ji v priog. V slučaju, da se mirovna pogajanja razb jejo, se bodo Rus omejevali na zgolj defenzivno bojevanje. Doslej je Rjeija skušala Japonsko u i uši ti in diktirali mir v Tokiju ter je z nasprotnikom postopala, kakor z inf jrijorcim od sebe. Te zmote so bile za Rusijo osode-polne.
Novi načrt temelji na premisleku, da sta zaveznka Rusije čas in prostor. Rusija zamore čakati po svoji volj;. Japonci pa kupijo svoje zmage tako drago, da v manje nego 12 mesecih izdajo več denarja, nego bi ke^aj utegnili dobiti vojne od-ski dnine.
Japonska bo pozneje mnogo slabeje na tern, n»got če Be de nas odpove vojni odškodnini. Koliko časa potrebuje tvarna, ako hoče resno napasti Rusijo ! Morda zavzamejo Japonci Viadivostok, kar jih bo stalo ogromnih žrtev na ča*u, deiarju in ljudeh ; eventuelco zavzamejo v za da i instanci Harbin, morda tudi okraj Uauri ?
Vprašanje o miru pa bo tedaj ravno tam. kjer je danee. Izguba okraja Usuri bi bilt za Rusijo prccej občutljiva, tcda eilno h gati ekraj ni ndustrijelno le taknjen in \-e ta dežele dobi Rusija zopet nazaj gotovo m brez str* škov.
Le na eno zamore staviti Japonska z vsp.-hom svoje na ie : na notranje nemire v ijevanje B pogajanji Rusiji. Toda tuli tega se Rusi več ne boje
125 milijonov, ko ima le 30 milijonov fantov letnih dohodkov. Dočim porablja torej Rusija le polovico srojih letnih dohodkov, troii Japonska št rikrat toliko. Ie teh številk je razvidno, da Japonska ni v stanu, nadaljevati vojno do skrajne meje.
Zadnje vesti
kažejo, da bo vspeh te mirovne konference res tak, kakoršnega prorokujejo ves čas ljudje, ki umejo računati z realnimi raime*
njih navzočnost vzbuja veliko pjzoinoat.
Glasom neke lonđoiske agenture, je izjavil ruski odposlancc v Pek'ngu, Pokotilov da so japonski pogoji trd:, vendar se da o njih razpravljati in da bod i Japonci pogoje spremenili.
Italijanski list o mirovnih pogajanjih.
Rimski list; »Popolo Romano« govore o mirovnih pogajanjih prav:, da mora Japonska biti zmerna v svojih zahtevah, radi tega,
rami, to j*, z momenti, ki se neodklonljivo I ker je Rusija velesila, ki pusti tako lahko usiijujejo veaki obeh vojujoč h Bilr ko raz- svojo akcijo na skrajnem Vzfe^ku. Ako se mišljati, na kaki podlagi bi se mogel skle-! Doiraiania razbiieio. uade odgovornost na niti mir.
Japonskim pooblaščencem veleva položaj sam po sebi imperativno : zahtevajte veliko
vojno odškodnino, zahtevajte odstop ruskega teritorija, cahtevajte obvez od Rusije, ki bi to poslednjo obsodile v obnemoglost na skrajnem Vctoku t
Na drugi strani pa velevata aiČ manje imperativno misel in skrb na največe interese in na bodočnost Rusije ruskim pooblaščencem : ne privolite nikar nikake vojne odškodnine, ker Rusija ne more in ne sme s svojim denarjem jačiti za bodočnost itak že nevarnega sovražnika, te odstopajte zemljišča, ki ga Rusja potrebuje v oporo svo jemu vplivu in v raevoj svojega gospodarskega življenja na skrajnem Vztoku, ne zavezujte v cbnemcglost države, ki ima bodočnost ss le pred seboj.
Ostreje si ne moreta stati nasproti stališči obeh vojujočih držav. Kako vzravnati to ostro navskrižje v interesih? Kako resnično je to, kar pravimo, nam pojasnuje okolnost, ki stoji osamljena v zgodovini vc-jen novejih dob, okolne st namreč, da vzlio vsej mirovni konferenci, nikdo na boj šSu niti ne misli na premirje. In vendar je bilo vedno tako, da je pred začetkom mirovnih pogajanj n&Btopilo na bojišču premirje, da so topovi molčali in ponehale operacije, dokler so se diplomatje pogajali !
Naš nazor je : ali bo mirovne konfa-rence skora konec z odločnim nevspehom, ali pa se bo ista še jako dolgo vlekla, ako bi — česar pa ni lahko pričakovati — Japonci jeli odjenjavati v toliko, da bo možno nada-
Ono tretje — kratka . konferenca s sklepo.n miru — se nam vidi
J pogajanja razbijejo, pade odgovornost Japonsko.
Japonci žele miru.
Petrr grajskemu listu »Rus« so brzoj a-vili z bojišča, da zapuščajo Japonci svoje utrdbe, ko se približu ejo kozaki, mečsjo v zrak svoje čep ee z vekliki: >Mir, mir.« Kot »ki odgovarjajo s streljanjem ; tedaj hitć Japonci nazaj v vtrdb9 ter streljajo na Kozake.
take, kakor dosedaj. Got3vo, ako ostane bi- j jBkijugen0>
rokrac ja še nadalje na krnvlu, bo obstojala j Jednostavno smešno pa je, ako hoče aevarn 85 še nadalje; ako se pa ustanovi j neka Reuterjeva veet uverjati celo to, da se pošteno narjdno zastopstvo, potem bo imela K	izjavila pripravljeno plačati pri
Japonska jako težavno stal Š5e. Najbolj in-[merno 0(}gkodnino in da celo išče v to potrebnega denarja. — Ta vest, ki je sama na sebi absurdna, priča le, kako ee — prijateljem Japoncev mudi b sklepom miru.
Rusija ne plača vojne odškodnine in ne odstopi Sahalina.
Parižki »Matin« je dne 12. t. m. p:ejei od svojega poročevalca iz Portsmoutha: \Vitte js prejel carjev odgovor na japonske pogoje. Izroči jih jutri ob 0. in pol uri baronu Komuri. Na temelju zanesljivih virov menim, da noče Rusija vsprejeti principa, da plača Japonski vojno odškodnino, niti noče odstopiti Sahalina, n;t; izročiti Japonski intern:raue vojne ladije, ker bi s tem omejila
formirani ljudski voditelji v Moskvi, Petre izradu in Kijevu ter prosvetljeni uradniki so meneoja, da postane Rusija v malo letih sonstitucijone'na država, katero bodo upravljale zborn ce, voljene na tem?lju splošne vol.ine pravice, in odgovorno minieterptvo.
Z u to stoji Rusija ob vsej želji po miru nevstraeeno noBprcti defenzivni vojni, ker se zamore nadejati, da ugonobi nasprotnika financ jelno in goep darsko. Ru*i aj osvedo-čeni, da se Japonska nahaja v slabem finančnem položaju. Ona ni pripravljena na dolgo vojn^'. T<> se vidi ža iz t*ga, da raie stavlja v nerarnrst mir, nego da bi ee odpovedala "ojn: odškodnini.
K malo potem, ko je počil prvi strel, je eer skl cal v posvetovanje shod finančnega ode* k*. da se p svetuje o prvem vnanjem posojilu. Witte je v krepkih izrazih izrekel svoje obžalovanje, da ee je dežela podala v <lrag<»( brezpjtrebno in krvavo vojno, da se je padala na tako nespameten način, da ni niti ukrenila potrebnih priprav.
\V tte je rekel tedaj : Trdno sem prepričan, in niti eventue'ne zmage naše armada in mornarice ne morejo omajati tega mojega prepričanja, da konečno Japonska ne bo poražena s puškami in topovi, marveč da bo poražena potom procesa finančne onemoglosti.
Dopien.k nadaljuje: Japonska si je mnogo izposodila in rabi še mnogo več. Kazkček med obema državama je tak, kakor med veletržcem in plačanim pisarjem brez premoženja. O ji dobiva posojila brez za-
Vseučilinko- vprašanje. — Bezilu-zjja t italijanskem taboru.
Oe smo nedavno temu menili, da shodi Italijanov ob vseučiliskf ra vprašanju postajajo že dolgočasni, ker so si vsi podobni kakor jajej jajcu a vedno jednak mi in istimi, stereotipnimi frazami, pak moremo danes i zabeležiti shod, ki je donesel spremembo v to monotonno sliko. Ali spremembo, ki je niso veseli v italijanskem taboru. Rssolue je na vseh dosedanjih shodih so izzvenevale v vsklik: ali Trst. ali niči Minolo nedeljo pa so imeli v Valfiorianu v Trentinu političen shod, na katerem so tudi rezolvirali o vbs-ueiliškem vprašanju. In na tem ehodu eo VBprejeli resolucijo, ki se je rezolutno odtrgala od rcaolviranja z vsklikom : Trst ali pa nič! — in pravi: zbor se izjavlja nasprot nim principu »Trst ali pa nič !«, marveč pripravjan privoliti v kak drugi
J«
kjer bodi italijanske
sedež na italijanski zemlji,
kal popolnemu zavodu kulture narodnosti v državi.
Ta resolucija je grenka kaplja v kupo italijanske — vzajemnosti na podlagi principa »Trst ali pa n č !« Ker Jtej resoluciji podelja poBebea poman, da je bil na zborovanju navzeč tudi državni poslanec D e 1 u g a n. Ker pa vesti nič ne vedo o kaki besedi protesta od strani tega državnega poslanca preti predloženi resoluciji, moremo logično sklepati, da je t n d i on soglašal žnjo!! No, vsaj sa ne zdi verjetno, da tako eksponirana oseba, kakor je drživen poslanec, ne bi povzlignila svojega glasu, ako se na javnem zborovanju in o vprašanju, ki toliko zanima veo javnost, rezolvira v tmiBlu, ki je nasproten njegovemu stal.š5u, njegovemu nazoru, »ladipeadeatec ima se svojega stališča povtem prav, ko vzdihuje grenko: »To bi kazalo, da je i tal i -janeka parlamentarna skupina, žal, močno oddaljena cd tiste soglasnosti v misli, ki bi bila potrebna ob vseučiliščnem vprašanju. Torej ne udajajmo se več iluzijam !«
To emo za^eležiii eesibno šj na adreso tistih ljubljanskih krogov, ki ss jim je toli
svoje pomorske vojne sile ca Bkrajmm : neznansko mudilo z junktimom med sloven-Vctoku. Nota izjavi vsled tega, da je Rusija , gkim vseučiliščem v Ljubljani in italijanskim pripravljena pogajati se z faponsko pod v Trstu ! Ca Italijani sami niso složni v povsem diugimi pogoji. Rusija meni, da po- ! principu »TrBt ali nič !c — čemu naj bi mi kaža svojo dobro voljo za sporazum, v ko Slovenci sami silili v rešitev, ki bi brez likor sa isti Btrinjajo z njeno častjo in s dvoma škodila naši univerzi v Ljubljani?!! sklepom trejnega miru, ako vsprejme osem od 12 predloženih pogojev.
Nadaljna poročila o mirovnih pogajanjih.
Iz Portsmoutha poročajo od 11. t. m. Mirovni pogoji so bili predloženi cirju. \Vitte je no5 in dan s svojimi tajn ki na
Drobne politične vesti.
Sestanek med T i t to ni j e m in R o u v i e r o m. Iz Fariza javljajo, da obišče Tittoai te dni francozkega ministsr-skega predsednika Rouvierja na ženevskem
delu. Včeraj po noči je pričelo delo, ko sta jeieru.
\Vitte in baron Rosen prišla od večerje pri [ japongka eskadra na Anglež državnemu ^'tajniku Peirceju in dasee L # m ,Daily Maiiu« po^jo iz Portsmoutha zjutraj je Witte' odpos'al ve« br.ojavk v j ^ Angležkenlj da pričakujejo tamkaj obisk Petrograd. Že jutri dobe Japonci odgovor j japonakega brodovja, čim dovoli to položaj v na svoje pogoje, vendar je konferenca sama. vzto2oi odgodjena do ponedeljka. Glasom nekega poročila Reuterjevega biro smatrajo ruski
Aziji.
Domače vesti.
To jc po — nemško ! Nedavno temu je potovalo po našem jugu dunajsko peveko društvo »Scbubertbund«. Jiilo je tudi v Dalmaciji in zasedenih deželah. PovBodi v teh slovanskih pokrajinah je to društvo iskalo in tudi z navidezno hvaležnostjo vsprejemalo slovansko gostoljubnost. Celo v našem vojnem pristanišču, v Puli je ostalo zvesto svoji ulogi — potuhnen^a, ker je z nekako akcen-tuirano objektivnostjo vabilo na Bvoj koneert vb.h brez razlike narodno&ti.
V razvpit3m Cilju pa je zaduhalo nerc ški vzduh in vrglo krinko od sebe: sodelovalo je na nemško-demonstrat vni slavnoeri, ki je na tlovenski strani izzvalo skrajne ogorčenje in je bila v začetek tistim tolovaj-stvom v Cilju, ki so se v ponedeljek po noči povspele na svoj višek. Na j&ilkanu >hvaltžno< uživati slovansko gostoljubnost, v Calju pa takoj na .to vlivati petrolija v plamen Eovražtva proti Slovanom — ti dve dejstvi, postavljeni si nasproti, ne meSeti najlepša luči na karakterna Bvojetva gg. pri >Schubert bundu«.
Počitniško delo. »Omladinac daja d -jakom za počitDice ta le uvažavanja vredni nasvet :
Ži zdavnaj em) sprevideli, da je jako težko predavati. V:dali smo, da oO predava telji imeli najboljšo voljo, a ne zadostno zmožnosti, da bi premagali težave preda v a-teljstva. Ljudstvo je odhajalo nezadovoljno. Vidimo tudi »Prosveto«, ki se ne spušča do predavanja, dokler ni vspeh absolutno zajamčen. Zato treba dijakom nssvetovati lažj;h sredstev, kako bi se mog-i izkazati v prid izobrazbi : v mislih imam glasao čita-nje v krogu priprost h ljud:. To priporočamo osobito srednješolskim d jakom. Ijjud'o se tažko pripravljajo do čitanja ža zato, ker ft tajo poCaai in jim samo razbiranje črk stane truda toliko, da zanimivost vsebine ne more delovati. Izgubljajo veselje na knjigi, preden ee za vsebino intercs ijejo. GlaB o lepoti kn} g v najširšo maso morda zanese glasno čitanje, ki je posluša vsa okolica. Gotova ure so tudi na kmetih prcBte. Seveda treba čitati razločno in živahno. Morda se vmes tudi kaj razloži. KoriBt, ki jo ima tudi recitant sam, je neprecenljiva, ker ai vežba orgaa in jezik.
50-letnica pevaiija. Iz Boljunca nam pišejo: 50-!etnico pevanja besta slavila v BDljuncu prva tenorista Jo s. Toškan in J o s. Z e r j a 1. StirSka, ki imita po preko 65 let, ee Š3 dandanes ne strašita naporov, ki jih njuni glas zahteva v visokih legah v moškem zboru. Radi tega priredi pevske-bralno društ70 »Prešeren« dne 17 sjptembra na čast Blavljencema veselico, na katero ho uljudno vabljena vsi bratska društva. Bližnja društva so naprosena, da za iBti dan ne določijo svojih vesel Cj posebno, ker Bta častivredna moža žrtvovala mnogo časi in truda na sodelovanjih v drugih društv h. Samo ta dva fetirčka ima ša naše društvo, ki sta sodelovala na taboru na V i ž m a r j I h pri Ljubljani 1. 1869. L ubijana in gostoljubnost Ljubljančanov jima je ostaia v neizbrisnem spominu in obljubila sta si, da si hočeta po 36. letih zopet ogledati Ljubljano dne 10. septembra povodem odkritja Prešernovega ppomemka ! Nadalje sta sodelovala ie na sledeč h vesel;c:h in thidih : v Skednju, na Kaleu, v Sežani, v Kubedu, v Rojauu, v Dolini, v Dekanih i dr.
Slavljenca sta začela peti 1. 1855. ped vodstvom pok. kapalana g. Iv. B r e n c e !-a. Nadaljni učitelji bo jima bili gg. : Valentič, Bevk, Krapš, Cvek, Grosman, Likar, Pra-protnik, Špan, Anžlovar in sedanji Vea-turini.
Naša iskrena želja je torej, da bi name-rovana proslava vrednih m:ž značajev vspela kar najsijajneje.
Redko odlikovanje. C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje na Dunaju je z odlokom 11. julija t. ]. št. 18517 podelilo gospodu Ivanu K u r e t, nadučitelju v Daksn h 50 kron nagrade za marljivo gojenje cerkvenega petja.
Vreme. — Po veSdnevnej hudi vročini smo imeli danes hud vihar, a žalibog, je prišel ta vihsr s točo. Oko!o 11. ure pred-poludne — že vse dopoludn9 je bilo nebo zelo oblačno — se je vsula toča, debela kakor orehi. Padala je eul a in s tako Bilo, kakor da bi jo kdo z vso močjo lučal. Ne vemo še, koliko in kod je napravila kaj škode. Včeraj smo imeli priliko govoriti le z enim vinogradnikom iz Robana, a ta nam je zatrdil, da je toča v Rojanu pobila vse grozdje. Kjer ga
je bilo za 100 kg, ga je cftalo komaj še za soproga prve oziroma druge onih dveh žensk, 1 kg. Kakor nam pripovedujejo, je napravila i katerih imena so pa bila vendar prava, pri sv. Ivatu manj skcd?.	i Seveda je policija aretovala vsa tri, a
V me^tu je pa ptb la ceštevilo šip v Ivanka Krebel je bila izpuščena na svobodo (kn h rezah h.s. Tako j.h je pobile n-5 manj i r. obeira na to, da je noseča, doSim sta bila nfgo 41 v samem hotelu Balkan, a ne venco, Delcante in Jo3ipina Taučer odvedena v oataajčno kol ko pa v privatnih stanoTanj:h zapor. Prisleparjeoo pohištvo je ta zakon-v »Narodom domu«. V hiši s.ev. 3 v ul ci ska.... trojica seveda prodala, a ne ve se S. Spirid one jih je pob is 37. Tu smo de- kam in komu. vedli sami dve h sit a kclko š p je pobila
, j	________Koledar in vreme. Danes: Hipolit, muče-
drugod, to nam n, znano.	nec.	1WiS. _ Jutri. Euzeb^ ^nik;
Toplomer, ki je ob 10. ur» predpoludne .Teroslav: Dobrina. — Temperatura: ob 2. uri po-karal -h 28* C., je po toči padel na -f- 20°, j {f1^* + S2° CeWM Vreme : viharno' toča' dež a p zneje sa je zopet dvignil do -f- 24°. ^^—■——
naliv j. b 1 ,prtm.o 1 ulio,, v pr.ve [^^„„g ^ j„ Zabaye. reke in poteke.
Popoludne. okolu 2. ure je pa začela Pevsko društvo »Adrlja« t Bark ovij ah
pihati m čna burja, ki je vedno naraščala in priredi na preznik obnašanja sv. Jerneja, dne ki razaiia ž * zdaj.	127. avguBta t. 1., domačo zabavo
Kaj natančneje o šsodi, ki jo je napre- s petjem godbo io plesom na vrtu »Narod-v la toča, prinesemo jutri.	| nega doma« v Barkovljah.
Odpošlljanje zavitkov s poštnim po- Možka podružnica družbe sv. Cirila Tzetjem za Nemško. O i sedaj najprej more in Metodija na Greti je imela v četrtek
priporočati, da naročajo vsaj po 5 izvodov, kolikor oseb nastopa v igri. Rokopisno razmnoževanje je prepovedano. Pa saj bi se isto itak faktično ne izplačalo, ko je cena knjižici tako nizko določena.
Darila.
Z a Ciril-Metodijev dar so poslali trž. moški podružnici družbe sv. Cirila in Meto-dija p. n. gg.: vitez K. Gorup v Trstu 100 K, Ivan Kokalj v Trstu 2 K, Andrej Z:nk Trstu 4 K, Gjuro Vučkovid v Trstu 5 K, kanonik Fr. Krs2c v Trstu 10 K, dekan J ob. Kompare v Oipu 6 K, Fran in L >jze Va-lenčič v Trstu 4 K. V zadnjem izkazu je popraviti ime »Ivan Pušslj« v »Ivan Prišelj« in »Anton Hrast v Trstu 1 K« v »Anton Hrast v Trstu 10 K*.
Mož t i podružnici družbe st. Cirila in Metodijs je daroval gospod Kornelij vitee Gorup kakor Ciril - Metodijev dar 100 kron. Iskrena hvala na velikodušnem daru !
oioosiljatel zavitkov s povzstjem za N e m -ž k o, kakor v tuzem-kem prometu in v pre-
svoj redni občni zbor. Predsednik g. Ivan G e r d o 1 je v toplih besedah pozdravil
metu z Ogrsko, zasedenimi deželami io Švico, navz JČe zborovale j ter jim po'agt.1 na srce oznaniti naslovnikom povzetne postne nakaznice blagor io namen podružnice. Iz poročila, pre-mr~:o samega sebe c. kr. poštno hranilnico na j čitanega po tajni iu g. B r e m i c u, je pc-Duna'u, ali kak javoi kreditni zavod, ki ima sneti, da je podružnica imela 1» od borovi h sej,
sedež v Avstriji.
Ncvročljive poštne pošiljat ve. C. kr.
postno in brzojavno ravnateljstvo nam je do-posltilo sečnem pr poročenih in navadnih postnih p š Ijatev, ki so bile meseca julija 1905 v oddelku za nevrcčljive pcš:ne poš>
v kater h ee je razpravljalo podružnične sivari. To porečilo omenja tudi letcšnji lepi napredek ctroškfga vrtca pod vodstvom g.ce Carnigoj, kar je labko sleherni rodoljub mogel sam konatkt;rati na zaključni veeelci vrtca. Poročilo zaključuje s pozivom do zbcrovalcev,
v i n a primes itd. : Ivan Jebačin, Ljubljana : voščilo (biks) : Ivan Drufovka, Gorica; šampanjec: Uroš Kerstnik, Ljubljana: cilindri za svetili ke: Fran Kollmann, Ljubljana : milo: Zaloga mila v korist družbi sv. Cirila in Metodija, Ljubljana. Mestni trg ; vžigalice: Iv. Perdan, Ljubljana: pisemski papir: I. N. PeterSič, Ptuj ; t o i l e t n o milo: Vaso Petričič, Ljubljana ; platno: E. A. Skaberne, Ljubljana.
„Ne kliči vraga!" v enem dejanju
je ravnokar izšla, ter se vdobiva po 50 st., po pošti 10 st. več, pri spisatelju in založniku Jaki Stoka, Trst, ulica Giorgio Gaiatti 18.
MaP^IVI!)" se zove tekočina ki je edini ^Ivllll CtllCl preparat za pokončanje ste
nic in družili hišnih živali. Škodljiva ni ne
zdravju, niti predmetom. Dobiva se v miro-
dilnici ulica Farneto št. 33.
Dornberško
ijatve odprte, a so u;ih od|>ošiljatelji neznani, i naj tudi v prihodnjem letu ves n i podpirajo
Ta seznam bo polnoobsežno priobčen v urad-nfm »Osiervatore Trieetino«.
Komarji t sv. deželo Včeraj ob 8. uri dopoludae je e pesebnim vlakom južne želemce dospelo -r>2^ romarjev, med temi mnogo duh vnikov in ženskih iz Mora/sfce
podružoico na korist in čast našemu narodu ! B.agfljuikovo poročilo se je sprejelo jednoglasno.
V novi odbor si bili izvoljeni: predsednikom Ivan G e r d o 1, tajnikom A. B reis i c, b agajnikom R. P i š č a n c. Namest-
ter so sa takoj ukrcali na L'rvlov parnik! niki : I?. Mar. Bjle, Ljudomil Nabergoj in »Tirol«, ki je odplul ob 10. uri predpoludne. j Jakcb Uzmar. Pregledoval™ računov: Matija Večina romarjev je z Moravske, a mej njimi Z liders č, F.an Ščuka in Julij Mikoti. *e nahaja tudi mnogo Cehov, Poljakov. Malo-
rusov itd. Romarji sa povrnejo v Trst dne	RaZllC VeStL
HI avgusta t. 1.
Lunin mrk.
V torak 15. t. m. mrkne luna in sicer ob 3. uri 38 minut 6 sekund zjutraj : \iiek mrknjenju bo ob 4. uri 40 mi-lui 4 sak., konte bo pa ob 5. uri 43 minut 'J g^k. Videti bo ta mrk v južno-zahodni po-! ljvi?i Evrop*, tor?j tuli v našh krajih.
»Skratat je izišla 32. številka z rrzno- , vratno vsebino in mnogimi izvirn'mi podobami. >Šxrat« t-tane 10 stotmk.
Znižanje voznine pri južni železnici.
S 1. septembr >m cn ža južna žrleemca voznino
t Zgodovinar Oreken le F.ankobroda cb Msnu javljajo, da je tamkaj umrl v starosti 07 let zgodovinar Viljem O enea, pro-t" s r zgodovine na veeučiliš?u v G e^senu.
Od kod ime »infanterija« za pehoto? To
i ime se je najprej rabilo za vojno četo, ki jo je nabral neki iofant, španski prestolones ed-nik, da bi bil ž njo osvobodil svojega očeta iz maur škega eužezj^tva.
Rastlina, ki najhitreje zraste, je neka vrst fifc.la imenom Kudzj, ki se nabaja v tro
,	, . , ,	.pičnih deželah. Ta rastlina zraste v treh me-
pri tak:h stvareh, ki se pokvarjo, kaffor pri , 0/v	. ,
r	, , . ,	st c h 30 met-ov visckc.
salju. mesu, mleku it<?.	i _ ... . .	.. n ... ... >T
J ,,	.,	. w	„ . ^ I Rodbinska drama. Vr Posilipu bhzo Na-
1-rozen vihar s točo so meh dne 9. i ,	. .	.. -
. . . ,	,	T	r , . pona :e znameniti rimski kipar rjlip L/ila-
t. m. v lah ojekem okraju v I^tn. Irlseti	...
, ,	. tt.i . .	• rielio iz 1 iibcaamnosti ustrelil svojo ženo,
liu io je toča i»orv.la poi U<?ko oko.o Cepi- , . .	, ,, c ■ ,, -	..
1 bivšo sansonetko. C tariello se je sam prija-
ekega jezera.
Konfiskacija Zadnja š"e vilka celjske »Domovine« je bila radi uvodnega člacka zapleciena. h i a je druga izdaja.
Trojica sleparjev. Neki dan v z •
> vil sodišču.
Maksim Gorki. Nedavno so novine prinesle vest, katero smo priobčili tudi mi, da je ruski pisatelj Maksim Gorki dospel s svojo eoprogo v Lugano. Sedaj javlja »Ber-četku minr lcga mt*=ca julija st i bila prišla liner Lokal-Anzeiger« nastopno: Vest, da je v trgovino s pohištvom gospe Karoline vdove MakiilD Gjrki prišei v Laguno, je miet fika-Muš c, ki ee nahtja v ulici Arcata št. 14 ejjfl DoBiej n. -e U3ta,leDa karenska pre-neti mi i in čeka žen^a. Izrazila sta g s?ej igkava proti njemu ia Mlo tudi Ee more Musik željo, da si kupita pohištvo, ker da df)biti pctnega iiBta za inozemstvo. Gorki sta zak	vcoi in žeaa. Prestavila sta se bjya gedaj y Qeki %ili v Kuabfc.li, na fin
pa z meni Ivanka in Fran Krebel. »Kup- gki meji( oddaijen0 po!drngo uro od Pelro-ljen > pohištvo — sta de;ala — plačava prarja
kue-m meseca julija«. G. spa Muš k jima —^—
je verjela in jima je dala za 532 kron pf-	VmllZm»*m*m* S« timaIma**
h štva; prej je Pa zthtevala, da podpišeta	AllJlZCVnOSt III UetllOSt.
rrel beitžnikom kupno-prodajno pogodbo.	»Xe kliči vraga«. Tak je naslov igri,
Šli ** vsi tr je k beležniku Veselu in tam ki jo je sp:sal naš marljivi Jaka Stoka.
naredili n folp saii pogodbo. Kupci eta Igra se ie že parkrat uprizorila po naši oko-
p< d j i -al a : Fran Krebel in Ivana Krebe). Za lici ia te je pokazalo, da jej d mači kolo-
tem »ta pa kupca poslala voz po kupljeno rit jako srečno pogojeD, zbog česar je kakor
p h štvo a cd i§tega hipa ju gospa Mušik Dalašč prikrojena za niša domača ljudatvo,
n več v dela. V skrb" za svojo tirjatev, je ki kaj rado pokusa gre, v ka'erih vidi
gv>'r»a Mušik prijavila ^tvar na pol cijskem sebe, svoje dobre in »labe str£n:. Tn res je
komi?flri;atu.	bcov igri »Ne ki e' vraga« vzeta iz doma-
A pir dn: pozneje je na komisarijatu čega ž.vljenja in je tudi tehnično tako za-
pr javil gospod Doplicter, trgivec s pohi- saovana, da je kaj prikladna za male odre
štvoir, da ga ie 3. jul ja na ravno tak način do deže i. Jgra ne dela glede uprizoritve no-
©aiepsril tb 2>4, a dne 2<1. julija za 282 ben h težav. Scenerijo je lahko prirediti, a
krcn poh:štvs. A tu je b;l kupec v družbi | v igri nastopa le pet oseb: 3 možki in 2
z ceko drugo žensko, katero je, kakor prvo, ženski.
predstavil kakor svojo soprogo. Razi ka je	Rjveo radi lepega vspeha, ki ga je de-
bila pa vendar velika: on ni bil več Fran segla ta igrica, so od mnogih strani vBpod Krebel, ampak Fran Taučer, a njegova za- t bujali spisatelja, naj da igro natisniti. Sle-konska polov ica Josip na Taučsr.	deči t m vapodbujanjem je gospod Štoka dal
No, policijski agentje rečenega komisar:-ligro natisniti in jo je sam založil. Naročnino jata <*o kmalu izvchali, da Fran Krebel- je torej pešiljati na naslov : Jaka Štoka, Taučer ni ne Fran, ne Krebel in ne Taučer, ul ei Giorgio GaUtti 18. Cena zelo lično ampak I.aa Delcante, ki se je irdajal za opremljeni knjiž ci je 50 stot. Društvom je
Trgovina.
Borana porodila da« 12. »vgrusta Triaška >iorza, Napoleoni K 19.10 - 19.12 anglsžke lin« K — do —.—, London zrn tek tera:n K 24015—240 45 Francija K 95.40 -95.50, Italijj. ti 95 40 -95.50 italijanski bankovci K —.— —.—. Neiući)«
117.20—117.40, nemški bankovo	— - •--
avstrijska ednotoa renta K 69.^0 99.75 ogtsk kronska renta K 96 50 <>75, ua.-sn^- te nt —.— —.— kreditnu akcije K 64 — — t66 -
državne Želez aice E 672--»>74.— '-omrnr. 2
18 50 89.— Llcjdove akcije v 738--74:^ -
Srečke: lisa h. 331.75—335.75, Kredit K 476 — do 483 —'j Bodsnkrodit iđoO	— ^10.—
denkredit 1889 K 302— 310.— Tn'ftk* Ji 140 =0 do 142. — Srbske —.— do —.—.
lJ u naj ska borza ob 2. url pop.
včeraj danea
Državni dc g v papirju	lol 2 ) —,—
n n srebru	101.15 —.—
Avstrijska re »ta v zlatu	119.45 —.—
. „ kronah 4% 101.60 — Avst. investic -ika renta 3llt°i, 92.90 —.— Ogrska renta v zlatu 4°/0	115.75 —.—
„ „ M kronah	96 75 —.—
„ 3l/,	87.15 —.—
Akcije nacijonalne banke	1632.— —.—
Kreditne akcije	663.50 --
London, 10 Lstr.	239.75 —.--
100 državnih mark	117.20 —
20 mark	23 45 —.—
20 frankov	19.09 --.—
100 i tal. Ur	95.40 —
Cesarski cekini	11.30 —.-
PariŽka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 93 72, italijanska renta 101.15, Španski eiterieur 91 25, akcije otomanske banke 595'—. Menjice na London 251 80.
Pariz. (Sklep.) Avstrijska aižava« iele^n * —.— Lombardi —.— unificirana tariks resu 90 75 afstri.ska zlata rea«> 101-75, ogrsca 4*/, ai* ranta 97 35, Lfindorba* 4S3— turftka areč e —.— pariZka banka 14 32, itaHia««lcd m <: -ionalne akcije —, akei e lizito l<i.92 Nestanovitna
London.	Kuaso.^u... o«>- 90.V«
Lombardi 3 V, srebro 273;„. Spacaks renta 93.3/4 lt> lijanaka renta 104.1/.: tržoi Jiazo^i, 2.—	-
Dunaju —.— .Mirn .
Tržria poroć la 12. avgusta
Budimpešta. FAeniu* sa kt. hi. 16 12 d, K 16 14; rž za, okt. K 13.08 do K 13.10 ; ove«, z- okt. od K 11.22 do 11 24; koruza za avg. K---do K--.
PbCuiuh: ponudi e in povpraševanje sre inje, tendenca slabotna. Prodaja 25.000 met. stotov. ob od-pretju nespremenjeno, pozneje za 5 stotink ni£je. — Druga žita trdno. Vreme : lepo.
Ha vre. (Sklop )	Hs»uo« gJO»l m- -
race za tok. meEec po aO zg 471 frk, ta dic 47.%.
New-York. (Otvo-- • o.- Kava Kio v	te
dobave. Nespremenjeno, do 5 st. nižje, stalno Prodaja: :5000 vreč.
Hamburg. (Skle^ uop.) Kava *<actoB gu averagt «a september 393/4 za dec. 39'^, za marec 39.3/4 za .naj 4<)'/» — Mirno. — &av* liiu ui Vi»JL: loco 39—40, navadna radlu» 41—4.' aavau< doti*. 43—45.
Hamburg, (^klep.) Sladkor za avgust 20 35, za september 19.8J, za oktober iS 05. za november 18 35, za decemb. 18.45. Mirno. Vreme : nestanovitno.
Sladkor tuzemski Centiifugal 5 promn. Had' K 74 — do 7..-—, za maj-avgust Iv 73-— do 7 k 50 C ncassć in Melisitl promptno K 74 -75, za juli-a\gust K 74 — do 75'—.
Londoii. diadkor iz repe surov 103/la Sk.
Stalno.
Pariz. Danes in v ponedeljek zaprto.
lastnica upravništva
P. n. g. B ... 1 v Bruck a/M. Na Vaše cenjeno vprašanje Vam naznanjamo, daje založeno sledeče blago na korist družbi sv. Cirila in Metoiija : t* i v o: Jurij Auer, Ljubljana; peresa: Jernej Bahovec, Ljubljana: s v i n č n i k i : Ivan Uonač, Ljubljana; ka
izvrstno domače vino ima na prodaj p > K 40—nO K. Kerševani v Dornbergu pri Gorici.
Noihnlia vinske stiskalnice in masti ln i ee I»<*JmUIJO se dobivajo pri Živio i dr.i, trgovinska ulica št. 2.
finetil na nn jako lei)em kraJu v ,,iesti1,
MUoIIIIICI j^j ja^o dobro vspeva S3 proda z bogatim inventarjem. Naslov pri upr. »Ed.«
I n\#cl#! nac velik» ee Proda: Bel-LUVOM pO O, vedere št. G7t L nadstr.
HC A klaftrov sveta na jako lepem kraju ■ uU ob glavni cesti, z lepiin razgledom na mesto, se .proda tudi po 50 klaftrov naprej. Svet je zelo pripraven za dvorce (vile). Več se izve v >Gostilni Trošt« nad rojansko cerkvijo.
MI orla ti i O dobre rodbine (kristjan) 18 IVI IdUUIIlir do 25 let star, vešč slovenskega, ital in nemškega jezika z lepo pisavo se takoj stalno sprejme za pisarniška dela. Plača primerna zmožnosti. Ponudbe pod »O. T. 2« na upravo lista »Edinost«.
iilCQ z ^vema sobama, dvema kuhinjama, niOd eno m:ljo sobico in kletjo, z lepim vrtom in vodnjakom, je na prodaj v zgornjem Rojanu h.-št. 139.
Naznanilo.
Opozarjam slavno občinstvo, kakor tudi vse prijatelje in zn:tnc3, da jdprem z.dnem 24: avgustu 1.1. v ul. Gioachino Rossini št 24
(zraven cerkve sv. Antona novega) z najmodernijem angleškim blagom kakor tudi z vsemi v krojaško stroko spadaj oči m i potrebščinami bogato preskrbljeno	«
krojaciiico.
Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk ter zagotavljam, da bode postrežba vedno točna, delo solidno in dobro.
Z odličnim spoštovanjem
Avgust Štular.
Prodajalnica ur
Anton Bucker
TRST - Barriera vecchia ig - TRST.
Velik izbor žepnih, srebrnih in zlatih ur. Zidne ure. — Budilaice od gold. 1 50. -mn
Prodaja tudi na obroke.

zx?- Tovarna pohištva
$!dcsan5er levi jllfinzi
ulica lesa štv. 52. R (lastna hiša).
j	ZALOGA:
F1RZZH R05RR:0 (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po
posebnih načrtih. Ilustrovan oenlk brezplačno In franko
loiioiioiionoiioiioiionoiioiioi
Mizarska zadruga v Goricr (Solkan)
tovarna pohištva s stroj evnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
mar zalogo pohištva "M
prej ANTON ČERN1G0J
?ia iei fiettori ste?, l (Bosario) - v Trstu - tit certre St. Petre iM Marenzl
Največja tovarna pohištva primorsko doiolo.
Pohištvo imdeluje me molidno, trpežno in lično, in micer samo i* lesm, posušenega t tovarniški sušilnici a temperaturo 60 stopinj.
Vuka konkurenta ja izključena. "M Album pohištva poSlja se brezplačne.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.	C
ftPLJITTJ ia ALEK8ANDRIJI (OBJENT).
Na prodaj
je voz ali takozvana žareli njem v dobrem stanu in po nizki «-< ni j»r Franu Meden v Sv. Križu pri Nabrezini.
10.000
hektolitrov vinskih sodov v vsaki
prodaja po jako zmernih cenah tvrdka A!ex.
Breyer i sinovi, Križevac.
Cromnfnn pripraven za kako ^ustUno •»■■■»'■Vil ^ j,nMla po <*eni. — Naslov pri upravi »Edinosti«.
MlaHiP vJe,;t koinptoar.-kim poflovitna VvIlClU.U Vorj hrvatski, njemački i talijanski, traži mjesto. Naslov kot uprave »Edinosti«.
I QnQ nova hiša z dvema stanovanjama po ■"P" 1 so!h> in kuhinjo ter nekoliko vrtom je na prodaj. Naslov pove „Gostilna Trošt« nad rojansko cerkvijo.
UjAn z 2 stanovanji obstoječe iz 2 sob in llloH kuhinje, velikim prostorom za drva in nekoliko vrtom ter vodo ie na prodaj. — Naslov se izve v »Gostilni Trošt* nad rojansko cerkvijo.
Uiciftfl s ^ prostori (2 sobi parketi rani), IHolOCl malim vrtom in vodnjakom se proda za ^ld. 3300. Dobri plačilni pogoji. Naslov se izve v »Gostilni Trošt« nad rojansko cerkvijo.
r
r
s
Tržaškim NhivaiHNii
Podpisani ima ra t javljati častitim tržaškim Slovanom, da je prevzel v svojo last obče poznano
'	kavarno „UNIVEStSO" ==
i/i £
nahajajoeo se na trgu pred veliko vojašnico (na desni strani »Narodnega doma«), — Ta kavarna ho povsem na novo urejena. Na razpolago slav. občinstvu jc moja kavarna preskrbljena z vsem, kar spada v kavarnarsko stroko in sicer vse najbolje kakovosti. Že sedaj imam vsakovrstnih slovanskih časnikov, a bom istih naročil se, ako bodo moji častiti gosti to zahtevali.
Priporoča se udani	FRAN BOJ C, kavarnar
*_JT} ---9
J^farodni kolek je vSobltl pri upravi „ttinast"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5
■ EBL07ANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAŠ
KATALOGI BREZPLAČNO.
Stavbinski materijal
kakor korce, vsakovrstno opeko, />(-sek, apno. živo in ugašeno, se dohiv po najnižjih cenali, da se ni bati konkurence, pri tvrdki	=
Belli & Corsi
ulica Economo št. 12 (stari mlin)
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedenec.
Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in motoMes „M".
Napeljava in zaloga električnih zverćkov Izključi:'! prodaja gramofonov, zonofoni.v in fonografov. Zalogu priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica -a popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. "■i® Velika zaloga pripadkov po tovarniških oonub.
TELEFON štev. 1734.
Gamazelj Andrej
TfiST — ulica Bc&let* »tev. 8 — TRST
priporoča svojo
Iioscato preskrbljeno zalogo oglja, drv, petroleja	—
po najnižji ceni. a^* Pošilja se tudi na dom. ^P
Izvrstnega terana
rabu pri sv. misi — po 36—40 K stolitar — najti je u Rakotolah (Motovun) Istra. Obratiti se na: Župni Urad u Rakotolah.
Program:
HinflC nedeljo) od 2. do 8. ure zvečer LidllCO javni ljudski ples (šagra) v Akorklji (na stari openski cesti nad Bojanom) oh 8. uri zvečer odhod z godim> na čelu v „Gost. Trošt«.
nnnaflalialf rxi 5- do 10- ure zvečer , JJUIIdUDIJDIV javni ljudski ples na po-
dovih v »Gostilni Trošt« nad rojansko cerkvijo. V to rok (na Veliki Šmaren) istotako.


Tržaška posojilnica in hranilnica
-registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza Caserma štev. a, I. n. — TR S T — V lastni hiši. Telefon št. 95a. W Vhod po glavnih stopnicah.
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/,. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/a°/0> na menjice po 6a/0, na
zastave po 5*/»°/0-Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Iaia nsjmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. --Poštno hranilnital rainn 816.004-. 1 ■ —

Itjiirofio siedicijsfco nosredomie © Caro & Jellinek* 0
Trst ul. Romagna št. 2 Trst.
"OS it 1«27 ■ ....... .
PoirnlBice: Dunaj, Budapešt in : Lvov.	:
Zastopstva ta vseh glavnih trgih = ti- in inozanstva. =
Se priporoča za preskrbljenje seljenj sfc zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu in inozemstvu.
Pakovaije za prevoz po aorjn.
Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in ===== državne -uradnike ==
Pošiljam rsate mte po stalni nizki pmozuiii.
ir Proračuni brezplačno.
Zaloga
izvozno-marčne (Ejtport-Marzen)
in vležane (Lager)
pivo
v »odčekih in v boteljkah, kakor tudi
iz tovarne Bratov Reinlngbana
Steinfcld pri Gradcu. Jtattonijeve Qicsshu!:lcr
vedno sveže kisle vode
po smornih oenah
pn
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degfi Artisti štev. ' 0. •
\ Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE
so naše stiskalnice ,,ERGOLE"
najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano prltiskalno močjo; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA.
NajloljSe automatičDO patentovane utne brizgalnice, ki tiehijejo same od sebe, ne da l>i jib bilo treba goniti.
,Syphonia" plugi stroji, za grozdje, sadje in oljke, ml.n za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in drugih vegetaln h, življen^kili in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za sen:>, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, Automatima DHZgaillica. č stilnice, rtšetalniee. — Sbmorezniea, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi s roji zi poljedelstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega izborrrcrs. uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava.
Stiskalnica za grozdje.	^H. MAYFARTH & CO.
tovarna za poljedelske in n • u o stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah a z nad 530 zlatimi," srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani.
3van petelin
tovarna testenin
TRST
Sr. Iran pri Trstu.
tovarna s zalogo pohištva
. svetlega in temnega	■
kakor tudi popolne kuhinje v najmodernejšem slogu po konkurenčnih cenali priporoča
V. Doplicher
= ulica Chiozza št. <y pri tleh = (nasproti dvorani „Tersicore")*
Pekarna in sladćićarna z lastno tovarno biškotov
3fran £ampe
TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST 3 krat na dan svež kruh, raznovrstne moke prrih ogrskih mlinov, fine Tina t buteljkah, sladeice itd. Sprejema naročbe za sladčice.
V novi prodajal niči FRANA KRALICH m. NU.V» it 38
se v dobi bogato izbero perila in sicer
kotcalM ramena po 15 nv6. meter, kotenina rumena (Uroka) po 18 nvč. ir eter „ bela	20 „ „	„ l>eU (Uroka)	35 „ „
Velika zaloga kuhinjskih rut po 50 nove. meter naprej. Pogrrinjala, prti po zmernih cenah.
Postrežba točna	Pošiljanje na dom.
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga
€roatiatf
stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tnjino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila
podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Irst
= ulica torre bi an ca 20	—
Zastopniki za vsako mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji,
Leon Fano ulJR*L „
- zlatar In draguljar --
prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino, sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu.
Na Prošeku ^m
priporoča svojo
mirodiliiico
ki je preskrbljena z vsem v to stroko »padajočim blagom. — Nadalje se nahaja v zalogi železo, šipe in žeblji.
JOSIP ŽIG ON,
mirodilničar.
Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov
Vinko ŠHerH
TRST ^o-r ulica Acquedotto št, 15 ~ TRST ■V Filijalka v ulici Miramare št. 13 "■O Raznovrsten kruh, moka prvih tovarn, sprejema naročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk ae toplo priporoča cenj. občinstvu.
SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr.
v lastni Mil.

Hranilne Tloge sprejemajo se o 1 Vdacsga 6e tudi ni Član društ/a in 9e obrestujejo po 41/s°/0i da bi ss o itrjal rentni davek.
Posojila dajejo se samo Slanom in s cer na menjice po 6 °/0 in na vknjižb«* po 5 xjt "/o
C raduje vsaki dan od 8. tio 12.l/8 ure pop. razven nedelj in piazi kov.
Stanje liraniliiih vlogr leta 1904 K 1,495.607" 11 posojil . . . „ „ „ L573.S1231 glavnih deležev . „ „ „ 112.720 —
Poštno-lran. račun štv. 837.H5.
F.PeZtOt urar
TRST - ul. Poste nuore št. g priporoča veliki izbor ur: Ornega, Schaffhause, Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo.
Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
9 -1. \ V l.l A " "•(•rfjrmi z*varovanj* flo-jj i --v* *ith»mi;i» jMt Dairunurnue^ita p »..ii.friri ii-i Hti jmm! utkit U{rodnitni pogoji,
1 = t
L
IKI^IK 't^infK ZMviirMvaiiiica. /CIMHII
•ii-llM. »mfuriiiM* Uit dnživpl|e «i».rt r rniM rt i - u ••*< riti »e vpinčili.

vt«»ii tnt

(•rfificu petih
'liviitctKte. -----
let
1
39
I a v i j a"
»f
▼zajemna zavarovalna tiania t Pratf. — Rezervni fond 31.865.385 80 K. izplačane cdš^oinins: 82.737.153 67 L
Po velikosti druga najemo* m.uv arov al niča naše dršave m rmeakozi aloran*ko-narodno upruro.
▼M MJuntU tej*:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastDi bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 | | i r°du ---' n
Zavaruje poslopja tn premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah, tkode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne "oduore » narodne in občnok iristne .ssci	nt.