informator
Številka 44	Leto XIX.	Titovo Velenje,13. novembra 1985
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika
Sindikat o razvojnih hotenjih
Proizvodnja v novi tovarni Gorenje Bira
V posebni tabeli na drugi vem Velenju. Prikazani strani prikazujemo finan- so podatki o celotnem čno uspešnost temeljnih prihodku v prvih devetih organizacij in delovnih mesecih 1985 ter razdelitvi skupnosti Gorenja v Tito- doseženega dohodka.
gorenjee©mmere@
Rekorden izvoz
Skupna seja koordinacijskega odbora sindikata Gorenja SOZD in predstavnikov občinskih svetov zveze sindikatov, kjer ^ sedeži članic sozda norenje. O sodelovanju z občinskimi sveti zveze sindikata, poslovanju Go-renja v prvih devetih mesecih leta 1985 ter razvojih in sanacijskih načrtih.
Delegati koordinacijskih odborov sindikata delovnih organizacij sozda Gorenje iz Titovega Velenja, Gorenje Radgone, Mute, Slovenj Gradca, Lendave, Bihača, Murskega Središča, Ruš in Ljubljane 50 se sestali na skupni seji s Predsedniki občinskih svetov zveze sindikata Velenje, Lendava, Bihač, Radlje, Maribor °uše, Ljubljana Šiška in predstavniki medobčinskega sveta 2SS Celje in republiškega odbora kovinarjev Slovenije. Na Seii, ki je bila na sedežu sozda v Titovem Velenju 23. oktobra, so bili prisotni tudi člani Poslovodnega odbora sozda Gorenje.
Predsednica koordinacijskega odbora sindikata Gorenje sozd Marjana Koren je prisotne seznanila z dosedanjim sodelovanjem sindikata Go-renja z občinskimi sveti zveze S|ndikatov. Za uspešno delovanje velikih poslovnih siste-m°v, kot je Gorenje, je zelo Pomembno tudi sodelovanje s subjektivnimi silami v družbenopolitičnih skupnostih, ba naj bo to v občinah ali
republikah.
Kot izredno pozitivno izkuš-nl° dobrega sodelovanja so ooenili sodelovanje v času zbiranja sredstev za pokri-Vanje izgub Gorenja, ki je Potekalo po vseh občinah z delovnimi in temeljnimi
organizacijami Gorenja. Na ta način so bila zbrana pomembna sredstva, vse aktiv-* nosti pa so bile dejanski odraz dobrih odnosov, medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Bili so doseženi dobri rezultati, ki so veliko prispevali k sanaciji. Tudi v bodoče si želijo tesnega sodelovanja s posameznimi občinskimi sveti, enkrat letno, ob hišnem sejmu Gorenja, pa bi znova pregledali preteklo delo in se dogovorili za nadaljnje skupne poti.
Podpredsednik poslovodnega odbora sozd Gorenje Andrej Kržič je podal informacijo o devetmesečnem poslovanju ter prisotne seznanil z razvojnimi možnostmi Gorenja in opozoril na odstopanja pri izvajanju sanacijskega programa. Brez dokončne rešitve problemov iz preteklih let ne bo možna razvojna in tehnološka posodobitev proizvodnje. Zato je treba zagotoviti ustrezne vire za izvajanje razvojne sanacije. Predsednik Herman Rigelnik je poudaril, da nimamo različnih ciljev, ampak imamo skupne cilje, za katere se moramo tudi skupno zavzemati, da jih uresničimo. Tudi predlagano sodelovanje sindikata lahko bistveno pripomore k uresničitvi zastavljenih ciljev.
Na skupnem sestanku so spregovorili tudi o delu osnovnih organizacij sindikata, ki imajo v teh dneh občne zbore. Dogovorili so se, da bodo občne zbore opravili do konca novembra, ko naj bi bile tudi programsko-volilne seje konferenc osnovnih organizacij zveze sindikata. V mesecu decembru naj bi bila tudi konstitutivna seja koordinacijskega odbora sindikata sozda Gorenje.
V oktobru so delovne organizacije Gorenja v Titovem Velenju izvozile za rekordnih 10 milijonov 321 tisoč dolarjev proizvodov in rezervnih delov.
Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja in Gorenje Servis 'so prejšnji mesec izvozili za 10 milijonov 321 tisoč dolar-
jev izdelkov in rezervnih delov ali 27 % več kot lani v tem času in več kot kdajkoli doslej. Stopnja pokritja uvoza z izvozom znaša tako 131, največ izvoza, približno 85 % pa odpade seveda na Gorenje Gospodinjski aparati in izdelke bele tehnike. Tako so v desetih mesecih letošnjega leta izvozile te delovne organizacije za 74 milijonov 14 tisoč izdelkov in rezervnih delov.
Poslovni uspeh
Delovne organizacije sozda Gorenje v Titovem Velenju in delovne skupnosti so v devetih mesecih leta 1985 dosegle naslednji finančni rezultat:
v mio din
Delovna organizacija — skupnost Gorenje	Celotni prihodek	Porabljena sredstva	Dohodek	Čisti dohodek	Skladi
Gorenje Gospodinjski aparati	57.520	52.672	4.848	3.363	984
Gorenje Notranja oprema	2.615	1.973	642	480	184
Gorenje Procesna oprema	5.197	3.828	1.369	1.021	435
Gorenje Elektronika Široka potrošnja* 1.977		1.855	122	94	-
Gorenje Commerce	13.706	12.533	1.173	893	257
Gorenje Servis	4.137	2.330	1.806	1.557	659
Gorenje Raziskave in razvoj	89	25	64	50	19
Gorenje DS Splošni posli	218	55	162	138	21
Gorenje DS Informatika in organizacija	260		177	83	70	6
Gorenje DSSS SOZD	185	111	73	57	7
Gorenje velenjski del sozda	85.903	75.559	10.342	7.723	2.572
SOZD Gorenje skupaj	118.290	100.294	18.090	12.862	4.264
• Pri podatkih za Gorenje Elektronika Široka potrošnja niso zajeti podatki za poslovanje iz preteklih let.
Proizvodnja v oktobru
gorenjepro©@smia ©prema
V	oktobru so bili najuspešnejši v tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav, kjer so plan presegli za 5 %!•
V	tozdu Poslovna oprema na Ptuju smo v oktobru izdelali 3296 televizijskih sprejemnikov, 48 malih poslovnih sistemov ter 120 biotehničnih aparatov. Najboljše delovne uspehe so prejšnji mesec beležili v obratu birotehnike, kjer so presegli s planom postavljene cilje za 9 odstotkov. V tozdu Poslovna oprema pa so sicer dosegli 82 % planiranega. Vzroke za slabše doseganje operativ-
V enoviti delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja so oktobra dosegli 84,38 odstotkov operativnega mesečnega plana ter tako v prvih desetih mesecih letoš-
nih planov je treba iskati v zaključevanju serije TV 108 in v težavah, povezanih s tem. V tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav so mesečni operativni plan za oktober presegli za 5 %. Izdelali so med drugim, 437 terminalov, 50 mikro-fesov, 45 skolifesov in 2 PLK kompaktne izvedbe. Planske cilje za oktober so najbolj presegli v obratu elektronskih sklopov gospodinjskih aparatov in sicer kar za 40 % ter v oddelku procesnih sistemov, kjer so naredili za 35 % več kot so načrtovali za mesec oktober.
njega leta proizvedli 75,35 odstotkov letno načrtovanega. Izdelali so 1843 izdelkov, od tega 1518 barvnih televizijskih sprejemnikov, ki so jih za domači trg namenili 1251, ostalo pa so izvozili.
V	oktobru so delavci v tozdih Gorenje Gospodinjski aparati dosegli lepe proizvodne rezultate.
V	tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika so dosegli rekordne dosežke pri proizvodnji zamrzovalnih omar in skrinj. Skupno v desetih mesecih 2.202.683 velikih in malih gospodinjskih aparatov.
V	tozdu Štedilniki so v me-
secu oktobru izdelali skupno 50.869 vseh vrst štedilnikov in vgradnih aparatov, letos pa že 427.220. Plan so v pogojnih enotah dosegli v višini 104	%. Vrednost letošnje
proizvodnje je 11.173 mio din (97 % planirane vrednosti).
Zaposleni v tozdu Pralno-po-mivalna tehnika so oktobra proizvedli 25.717 izdelkov; plan pa je bil dosežen 105 % (v naravnih in pogojnih enotah). Letos so izdelali 283.066 pralnih strojev v skupni vrednosti 12.592 mio dinarjev (plan 95 %).
Skupno so v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika me-
seca oktobra proizvedli 81.163 aparatov, plan je bil dosežen v pogojnih enotah 103 %, v naravnih 105 %• Vrednost letošnje proizvodnje 679.844 zamrzovalnih in hladilnih aparatov je 23.052 mio din (97 % plan).
Skupno je bilo letos izdelanih 197.741 zamrzovalnih omar, 175.550 zamrzovalnih skrinj in 306.553 hladilnikov.
V	tozdu Mali gospodinjski aparati Nazarje so oktobra izdelali 82.820 izdelkov, plan je bil dosežen s 103 % (pogojne enote). Letošnja vrednost proizvodnje do konca oktobra je 1.663 din za skupno 812.553 malih gospodinjskih aparatov (96 % letnega plana).
V	delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati so oktobra proizvedli 238.912 velikih in 82.820 malih gospodinjskih aparatov. Vrednost proizvodnje meseca oktobra je 5.839 mio dinarjev.
Skupno v desetih mesecih pa je bilo izdelanih že 2.202.683 gospodinjskih aparatov, od tega 1.390.130 velikih aparatov. Vrednost te proizvodnje je 48.481 mio din (96 % letnega plana za deset mesecev).
Stojan Pančur
gorenjeeOeMromlka
široke potrošnje
gorenjerotemp ©pmsmsi
Proizvodnja
V delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema so oktobra naredili za 46.415 pogojnih enot različnih izdelkov. Delovni načrt je tako dosežen s 105 %, proizvodnja za izvoz pa je za 13 % nad načrtovano. Vrednot proizvodnje v tem mesecu je 228 milijonov 641
tisoč dinarjev.______________
Delavci temeljne organizacije Gradbeni elementi so operativni plan v pogojnih enotah presegli za 11 %, načrtovano proizvodnjo za izvoz pa celo za 26 %. Izdelali so 1.694 kosov sanitarne opreme in 90.675 keramičnih ploščic, od tega 28.600 rrH za izvoz. Vzpodbudno je, da je hkrati z veliko količinsko proizvodnjo tudi kvaliteta izdelkov v tem mesecu na pričakovanem nivoju. Klasno razmerje pri keramičnih plo-
ščicah je oktobra namreč precej boljše od doseženega v tretjem kvartalu, saj je v tem mesecu 58,9 % izdelanih keramičnih ploščic I. klase, 25,4 % II. klase, 8,1 % III. klase, 6,1 % IV. klase, 1,5 % pa je izmeta. Še ugodnješe je to razmerje v obratu Umetni marmor: 70.2 % izdelane sanitarne opreme je v I. kvalitete, 24,8 % II. kvalitete, 3,6 % se uvršča v kategorijo "ocenjeno," ostalih 1,4 % pa ie izmeta.
V temeljni organizaciji Pohištvo so oktobra izdelali 10.100 kuhinjskih elementov, 1.575 kosov kopalniškega pohištva, 471 straniščnih desk, 1.340 delovnih plošč, 3.049 delov in sklopov kuhinjskih elementov ter 1.002 kosa dodatne estetske opreme. Skupaj je to 15.955 pogojnih enot ali 97 % planiranih količin za ta mesec.
Teodor Matjaž
Posodobitev notranjega transporta
V	obratu keramike tozda
Gradbeni elementi so začeli posodabljati notranji transport. Prečno tirnič-no vozilo in vzdolžni transporter sta plod lastnega dela in znanja. Pri-hranek deviz._____________
V	skladu z razvojnimi smernicami tozda Gradbeni elementi so pred letom dni pričeli posodabljati notranji transport v obratu keramike. Pereč problem je predstavljal transport prečnih tirnih vozil, ki je potekal ročno pod neugodnimi delovnimi pogoji (prah, vročina...). Ker v Jugoslaviji ni proizvajalcev, ki bi izdelovali transportno opremo, potrebno za rešitev problema transporta v tovarni keramike, so se odločili, da v okviru tehnološke operative in vzdrževanja tozda Gradbeni elementi izdelajo in montirajo potrebne transportne naprave. Celoten projekt posodobitve, konstruiranja vzdolžnega transporterja in rekonstrukcije prečnega tirnega vozila je izdelal ing. Srečko Rošer.
PREČNO TIRNIČNO VOZ I LO
Vozilo je bilo avtomatizirano z rekonstrukcijo osnovne konstrukcije, postavitvijo drsnega voda, prigraditvijo pogonske grupe in ustreznega elektronskega krmilnika. Glavne tehnične značilnosti so: dolžina tira je 25 m, hitrost 0,1 do 15 m/min, moč pogonskega motorja 0,75 KW, teža vozila z bremenom 7 ton. Vozilo je v teh dneh uspešno prestalo 6-me-sečno poizkusno obratovanje. Na osnovi pozitivnih rezultatov bodo avtomatizirali ostala tirna vozila v obratu.
VZDOLŽNI
TRANSPORTER
To je prvi tovrstni transporter, izdelan v Jugoslaviji, in je v celoti narejen iz domačih materialov. Transporter je montiran pod biskvitnimi vozički, ki se premikajo po tiru. Osnovno ogrodje je standardni C profil (C 80 x 50 x 15), na katerem so na ustreznih razdaljah montirani gib-
Srečko Rošer ob transporterju. Pri montaži so sodelovali še Franc Fužir, Franc Mikek in Martin Prodnik.
Ijivi lovilci. C profil je sestavljen v skupni dolžini 94 m in se giblje po posebno konstruiranih vodilih, ritmično naprej in nazaj s hodom 1950 mm. Pri gibanju transporterja lovilci nasedajo na podvozja vozičkov in s tem premikajo vozičke na tiru naprej. Dolžina transporterja je 96m, zmogljivost 300 ton na uro. Hitrost naprej je 2 m/min, hitrost nazaj 4 m/mim. Delo-
vanje transporterja je avtomatično.
Montažo so opravili v desetih dneh, transport pa je pričel služiti svojemu namenu 21. oktobra 1985.
Transporter, izdelan doma na osnovi lastnega znanja, izkušenj in dela, je bil dvakrat cenejši kot podoben iz uvoza, prihranjene pa so tudi dragocene devize.
Posodobitev celjske bolnišnice
V skladu s podpisanim družbenim dogovorom naj bi v velenjski občini združevali sredstva za posodobitev celjske bolnišnice v višini 0,9 %. Združili smo le 0,63 %, zato pričenjamo tudi pri nas akcijo zbiranja sredstev za modernizacijo te bolnišnice.
Delovni ljudje in občani se bomo seveda sami odločali, kako in na kakšen način bomo pomagali pri tej človekoljubni akciji.
Načinov je več, bodisi s prispevanjem enodnevnega zaslužka, prostovoljnim prispevkom in podobno, vse pa z namenom, da zagotovimo vsem nam sodobno bolnišnico in zdravljenje. Doslej zbrana sredstva po družbenem dogo-
voru, s prostovoljnimi prispevki, prispevki organizacij združenega dela in s samoprispevkom občanov Celja so bila porabljena za nabavo nove medicinske opreme in večja adaptacija dela, izgrad njo novega bolniškega objekta, ki ima 32.000 kvadratnih metrov površine ter za ureditev gretja, transformatorske postaje, pralnice in kanalizacije.
Z dokončanjem objekta v letu 1990 naj bi pridobili ustrezni prostor hemodialize, centralno enoto za intenzivno nego in terapijo, enoto za transfuzijo, centralni laboratorij, 40 modernih in funkcionalno opremljenih specialističnih ordinacij, 5 kompletnih operacijskih dvoran. V okviru sanacije pa je predvidena tudi sanacija infekcijskega in ginekološko-porodni-škega oddelka.
Občni zbori sindikata
Miroslav Djilas in Ivan Žigri sta ponosna na nove servisne prostore v Bihaču
šport in rekreacija
Osnovne organizacije sindikata se v teh dneh soočajo s svojim delom in načrti na občnih zborih. Največ vprašanj namenjajo poslovanju, sanacijskim prizadevanjem in drugim dejavnostim.
6. novembra v DSSS Gorenje Procesna oprema, 7. novembra v tozdih Pralno-pomi-valna tehnika, Galvana in Proizvodnja računalniških in procesnih naprav, 8. novembra pa v tozdu Pohištvo, obratu Hladilniki in Interni banki.
Predvideno je, da naj bi bile volilno programske seje koordinacijskih odborov sindikata
Srečanje delavcev servisne mreže Bosne in Hercegovine na Bjelašnici. O poslovanju in izboljšanju kakovosti dela, pa tudi družabno srečanje.
,,To je bilo prvič, da smo se iz oči v oči pogledali vsi, ki delamo v servisni mreži Bosne in Hercegovine. Bilo nas je več kot 130 in to je kolektiv za celo tovarno..." je dejal vodja servisne mreže BiH Stojan Ze-Ijkovič o srečanju, ki je bilo 18. in 19. oktobra 1985 na Bjelašnici. Tako so imeli delavci servisnih enot iz Bosne in Hercegovine svojevrsten zbor delavcev, na katerem so ocenili poslovanje v devetih mesecih leta 1985 ter spregovorili tudi o planskih nalogah. Predvsem kakovosti dela bodo namenili vso skrb, so sklenili na sestanku.
Ob tej priložnosti so si servi-
prav tako še v novembru (22. novembra v Gorenju Gospodinjski aparati).
V mesecu novembru naj bi vse osnovne organizacije zveze sindikata v sozdu Gorenje pregledale svoje delo na občnih zborih. Na dnevnih redih so največkrat vprašanja poslovanja, sanacije Gorenja, pa tudi o drugih vprašanjih govorijo delegati na teh sestankih. Hkrati na zborih volijo tudi nova vodstva, izvršilne odbore in delegate za koordinacijske odbore.
Doslej so bili občni zbori 25. oktobra v obratu Plastika, 28. oktobra v Gostinski enoti, 29. oktobra v DSSS Gorenje Notranja oprema.
serji ogledali prizorišča olimpijskih iger na Bjelašnici in okolici Sarajeva. Nekateri med njimi so v času olimpijskih iger prav na Bjelašnici in drugih prizoriščih skrbeli za nemoten prenos TV signala in slike, ki je ponesel sloves Sarajeva in Jugoslavije v svet.
Srečanje pa je imelo svojo dobro stran tudi v medsebojnih pogovorih sodelavcev, ki po raznih krajih te republike skrbijo za ugled Gorenja. V marsičem so se lahko soočili in izmenjali pozitivne strani svojega dela ter izkušnje, morda pa so prišle na dan dolgo prikrite želje vseh 155 delavcev servisne mreže BiH, ki jih bo po poenotenju stališč lažje uresničiti. Udeleženci srečanja so si ogledali tudi filme o Gorenju, o delu robota Goro 102 in 9. hišne-m sejmu sozda Gorenje ter Gorenju Procesna oprema.
IZLET V NEZNANO
V soboto, 16. novembra 1985, bodo planinci z izletom v neznano zaključili letošnjo planinsko sezono!
Vsako leto so bili izleti v neznano, ki pomenijo zaklju ček planinske sezone, dobro pripravljeni in obiskani. Letos bomo v neznani kraj prispeli po dveh urah zmerne hoje. Po kratkem resnem pregledu letošnjih aktivnosti naše planinske sekcije in predstavitvi programa bo tudi planinska zabava s kulturnim programom in plesom do zgodnjih jutranjih ur.
Cena izleta, na katerega bomo krenili 16. novembra 1985 ob 15. uri izpred Rdeče dvorane, je 1200 dinarjev. In, če ne bo deževalo, bo vreme lepo, na neznani točki našega izleta pa nas čaka tudi prijetno presenečenje.
Milan Kretič
ŠAH________________________
V četrtek, 21. novembra, se bo ob 16. uri v kavarni Rek ob Kidričevi cei pričelo prvenstvo Gorenja v šahu za posamezni-ce in posameznike._________
Tekmovanje bo potekalo po hitropoteznih pravil Šahovske zveze Slovenije in sicer je čas igranja 2x5 minut za
šahiste in 2 x 10 minut za šahistke. V primeru, da imata dva enako število točk, odloča o uvrstitvi naprej rezultat zmagovalcu, večje število zmag, sonneborn sistem, medsebojni rezultat in nazadnje večje število točk s črnimi figurami.
Prijave za prvenstvo sprejemajo organizatorji rekreacije, oddelek za rekreacijo, lahko pa jih oddate tudi 15 minut pred pričetkom.
Seveda bodo trije prvouvršče-ni tudi nagrajeni.
kultura
V petek, 15. novembra, bo v domu kulture v Titovem Velenju ob 19.30 repriza premiere Amaterskega gledališča iz Titovega Velenja Dva bogova v režiji Karla Čretnika. Igrajo Jože Kotnik, Franc Rogan, Leon Čižmek, Miran Rihtar, Zdenka Kodrič, Branko Dželatovič, Vinko Trinkaus, Majda Gaberšek, Cveta Koprivnikar in drugi. Vstopnina je 100 dinarjev.
RAZSTAVA MALIH ŽIVALI
V šoli Antona Aškerca v Titovem Velenju bo od 1 5. do 17. novembra 1985 razstava malih živali, ki jo prireja društvo gojiteljev čistopasemskih malih živali, v katerega je dejavno vključeno tudi več naših delavcev.
Novi prostori v Bihaču
Vodja servisne enote v Bihaču Miroslav Djilas in Ivan Žigri, prvi serviser v Bihaču, sta ponosna na nove prostore.
"Ko sem pred 15 leti začel delati v Gorenju, sem bil tukaj v Bihaču sam, brez lastnih prostorov. Tri leta sem bil sam in utrjeval ime Gorenja v našem mestu in okolici. Propagiral sem belo tehni-
ko, čeprav sem radiomehanik. Zadovoljen sem z delom,"
je povedal Ivan Žigri.
Kot elektrotehnik se je Miroslav zaposlil v Gorenju Servis, v enoti Bihač leta 1981. Povedal je:"Pred tem smo imeli majhno delavnico, sedaj pa nam morajo prostori biti v oporo pri izvrševanju del in tega zaupanja ne smemo izneveriti. Zahvalimo pa se lahko tudi Gorenju Bira, ki je odstopilo prostore."
gorenjes@ms
O poslovanju in kakovosti
INFORMATOR — List za obveščanje delavcev OZD Gorenje v Titovem Velenju. — Družbeni organ — Izdajateljski svet — Predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik: Srečko Kranjc. Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1985. Oproščeno prometnega davka.
4. stran — informator gorenje
13. 11. 1985 — števika 44