NEKATERE POSEBNOSTI FLORE IN VEGETACIJE SEVEROZAHODNEGA DELA BANJŠIC (ZAHODNA SLOVENIJA)
SOME CURIOSITIES OF THE FLORA AND VEGETATION OF THE NORTHWESTERN BANJŠICE MOUNTAINS (WESTERN
SLOVENIA)
Igor DAKSKOBLER1
IZVLEČEK
Nekatere posebnosti flore in vegetacije severozahodnega dela Banjšic (zahodna Slovenija)
Pri vegetacijskih in florističnih raziskavah severozahodnega dela Banjšic (zahodne Banjške planote) s poudarkom na traviščni vegetaciji smo našli nekatere vrste, ki so v tem prostoru redke, ogrožene ali fitogeografsko zanimive in označujejo prehodni položaj tega območja med Julijskimi Alpami, Dinarskim gorstvom in Submediteranom. Opisujemo vrstno sestavo tukajšnjih suhih travišč iz asociacijie Danthonio-Scorzoneretum villosae in nova nahajališča vrst Orchis coriophora, Spiranthes spiralis, Primula auricula, Carex brachystachys, Scopolia carniolica, Matteuccia struthi-opteris, Dryopteris submontana, Cynoglossum officinale in Nepeta nuda.
Ključne besede: flora, traviščna vegetacija, Banjšice, Slovenija
ABSTRACT
Some curiosities of the flora and vegetation of the northwestern Banjsice mountains (western Slovenia)
In our research of the vegetation and flora of the northwestern Banjsice mountains (western Banjsice Plateau), which focused above all on grassland vegetation, we identified some species that are either rare in this area, endangered or phytogeographically interesting and which characterise the transitional character of this region between the Julian Alps, the Dinaric Mountains and the Sub-Mediterranean. We describe the species composition of dry grasslands in this area, namely from the association Danthonio--Scorzoneretum villosae, and new localities of Orchis coriophora, Spiranthes spiralis, Primula auricula, Carex brachystachys, Scopolia carniolica, Matteuccia struthiopteris, Dryopteris submontana, Cynoglossum officinale and Nepeta nuda.
Key words: flora, grassland vegetation, Banjsice, Slovenia
1 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, 5220 Tolmin in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, igor.dakskobler@zrc-sazu.si
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 137-148, LJUBLJANA 2015
NEKATERE POSEBNOSTI FLORE IN VEGETACIJE SEVEROZAHODNEGA DELA BANJŠIC (ZAHODNA SLOVENIJA)
1 UVOD
V članku obravnavamo nekatere posebnosti v flori in vegetaciji severozahodnega dela pogorja Banjšic (Banj-ške planote). V glavnem smo se omejili na območje krajevnih skupnosti Avče (samo desni breg Avščka),
Levpa (v celoti) in Kal nad Kanalom (v celoti), deloma pa posegli tudi na stična območja krajevnih skupnosti Tolminski Lom, Lokovec in Banjšice.
2 METODE
Rastlinstvo in rastje popisujemo po ustaljenih srednjeevropskih metodah (Ehrendorfer & Hamann 1965, Braun-Blanquet 1964) in popise vnašamo v bazo podatkov FloVegSi (T. Seliškar, Vreš & A. Seliškar 2003). Ta podatkovna baza je poleg preglednih, sinte-znih del, kot so Flora alpina (Aeschimann et al. 2004), Gradivo za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001) in zadnja izdaja Mala flora Slovenije (Martinčič et al. 2007), podlaga za podatke o razširjenosti in ekologiji v besedilu omenjenih vrst. Mala flora Slovenije je tudi nomenklaturni vir za imena praprotnic in semenk, no-menklaturni vir za imena rastlinskih združb (sinta-ksonov) pa sta Šilc & Čarni (2012).
2.1 Osnovne naravne značilnosti raziskovanega območja
Severozahodni obronki pogorja Banjšic (Banjške planote) pripadajo Dinarskemu gorstvu, vendar so stični z južnimi Julijskimi Alpami in submediteranskim delom Slovenije. Ta prehodni geografski položaj se kaže v me-njajočih vplivih celinskega (dinarskega), alpskega in sredozemskega podnebja. V fitogeografskem smislu je M. Wraber (1969) nižje dele nad dolino Soče (predvsem ozemlje krajevne skupnosti Avče) uvrstil v subme-diteransko fitogeografsko območje, višje predele (ozemlje krajevnih skupnosti Levpa in Kal nad Kanlom) pa v predalpsko fitogeografsko območje. Zupančič et al. (1989) so večji del tega območja (z izjemo dela ozemlja krajevne skupnosti Avče) uvrstili v submediteransko--predalpski distrikt jugovzhodnoalpskega sektorja ilirske florne province. Submediteranski podnebni vpliv je v rastju očiten v srednji Soški dolini vse do Mosta na Soči, deloma tudi višje, do Tolmina in Kobarida ter še severneje, enako v spodnjem delu dolin Idrijce in Bače. Podnebje na Banjšicah je izrazito prehodno (interfe-renčno), še vedno, glede na precejšnjo nadmorsko višino, razmeroma toplo, a humidno. Pomemben ekološki dejavnik je burja. Poleg rečnih nanosov (prod in konglomerat) je geološka podlaga v okolici Avč predvsem fliš, ponekod apnenčeva breča. Tla so na flišu rjava, ev-trična, na breči in konglomeratu pa pogosto bolj plitva,
rendzina. Fliš in apnenec se izmenjujeta v okolici Levpe in v zahodnem delu krajevne skupnosti Kal nad Kanalom. Kredni apnenec je prevladujoč v najvišjem delu območja, v Kalskem gozdu. Tam prevladujejo rendzina, rjava pokrabonatna tla in izprana rjava pokarbonatna tla, površje pa je ponekod zelo skalnato. Gozdnatost raziskovanega območja je precejšnja, okoli 70 % (po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije, OE Tolmin, Oblak, pisno sporočilo: KS Kal nad Kanalom, površina 2.038,45 m2, gozd 1.513,10 m2, gozdnatost 74,23 % KS Levpa, površina 1.002,17 m2, gozd 612,90 m2, gozdnatost 61,16 %). Primarno so to v glavnem rastišča bukovih združb. Uvrščamo jih v asociacije Ornithogalo pyre-naici-Fagetum, Seslerio autumnalis-Fagetum, Lamio orvalae-Fagetum in Castaneo-Fagetum sylvaticae. Na zelo kamnitih ali skalnatih ter vlažnih rastiščih uspevajo združbe plemenitih listavcev, ki jih uvrščamo v asociaciji Veratro nigri-Fraxinetum excelsioris in Saxifrago petraeae-Tilietum platyphylli. Veliko je pionirskih gozdov različnih listavcev (belega in črnega gabra, malega jesena, lipovca, lipe, velikega jesena, breze, trepetlike, črne jelše, gradna, cera, leske, poljskega bresta), ki so nastali in še nastajajo v drugotni sukcesiji na opuščenih kmetijskih površinah (njivah, sadovnjakih, travnikih, pašnikih in senožetih). Nekateri pionirski stadiji so opisani kot asociacije, na primer Seslerio autumnalis-Ostr-yetum in Ornithogalo pyrenaici-Fraxinetum. Na območju skoraj ni avtohtonih rastišč iglavcev, razen navadnega brina in posameznih rdečih borov, tise za zdaj nismo opazili. Morda je nekoč v najvišjih delih Kalskega gozda naravno uspevala tudi jelka. Precej je nasadov, predvsem črnega bora, deloma tudi smreke. Ti dve vrsti, enako macesen in redko jelka, se ponekod širijo sub-spontano, to pomeni, da se na opuščenih senožetih ali v gozdu (primer jelke pod cesto pri Sukavcu) naravno pomlajujejo. Že od nekdaj gozdnata so skalnata in kamnita pobočja nad grapo Vogrščka in v Avški Osojnici ter večji del Kalskega gozda. Zasnova gozdov je v glavnem slaba (panjevska), predvsem zaradi močnih sečenj v prvi tretjini 20. stoletja. Kakovostni bukovi debeljaki so ponekod v Kalskem gozdu (precej jih je prizadel žled februarja 2014) in na pobočjih na desnem (in tudi levem)
26 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 - 2015
NEKATERE POSEBNOSTI FLORE IN VEGETACIJE SEVEROZAHODNEGA DELA BANJŠIC (ZAHODNA SLOVENIJA)
bregu zgornjega, koritastega dela Avščka (pod Podkra-som). Tu rastejo v grapi ali tik nad njo na nadmorski višini od 350 m do 450 m razmeroma debele in izredno visoke bukve, z drevesno višino celo nad 40 metrov, kar je v Sloveniji in drugod v Evropi precejšnja redkost. Natančno izmero je opravil Dani Oblak, Zavod za gozdove Slovenije, najvišja izmerjena bukev je visoka 45 m
(slika 1), druga najvišja 42 m in tretja najvišja 39 m. Travniške združbe tega območja so v primerjavi z gozdnimi združbami manj raziskane, zato nekatere naše izsledke podajamo v naslednjem poglavju. Na podlagi podatkov v bazi FloVegSi ocenjujemo, da seznam cevnic (praprotnic in semenk) tega območja (deli kvadrantov 9848/3 in 9948/1) obsega več kot 1000 taksonov.
3 REZULTATI
3.1	Pregled botaničnih raziskav
Enega prvih botaničnih opisov dela raziskovanega območja je prispeval Krašan (1868). Nad grapo Vogrščka je našel vrsto Saxífraga tenella, ki tam uspeva še zdaj in je to eno izmed robnih nahajališč tega vzhodnoalpskega endemita. Rastlinstvo Banjšic omenja posredno še v nekaterih drugih svojih člankih (Krašan 1865, 1880), prav tako za njim fitogeograf Beck (1907). Posamezne najdbe cevnic (praprotnic in semenk) goriškega botanika Karla Zirnicha z Banjšic sta objavila Cohrs (1953,1954) in Mezzena (1986). Venerine laske (Adian-tum capílluís-venerís) je pri Avčah prvi odkril gozdar Vitomil Mikuletič, že leta 1951 (Mikuletic 1970, Roj-šek 1994, 2015), fitocenološko smo to rastišče preučili nedavno (Dakskobler, Martincic & Rojšek 2014). Pozneje je več nahajališč venerinih laskov ob Ajbškem (Ajbiškem) jezeru, nekatera so tudi na avški strani, objavil Rojšek (1994, 2015). Redko vrsto Galium rubioides je v steblikovju pod cesto pri Levpi leta 1999 našel Gabrijel Seljak (Dakskobler & Seljak 2004). O nahajališčih mediteranske vrste Línum bíenne (slika 2) nad Avčami in pri Levpi smo poročali v reviji Hladnikia (Dakskobler 2003), o nahajališčih endemita Leontodon hispidus subsp. brumatíí na levem bregu Soče pri izlivu Vogrščka pa v dveh člankih (Čušin & Dakskobler 2001, Dakskobler, Seliškar & Vreš 2012), prav tako o še nekaterih drugih najdbah z Banjšic (Dakskobler 2005, Dakskobler & Vreš 2009). Podatke o gozdni in travniški vegetaciji raziskovanega območja so prispevali Papež (1980), Piskernik (1991), Dakskobler (1986, 1996, 1997, 2004, 2005, 2014), Dakskobler, Seliškar & Vreš (1999).
3.2	Opis rastišč nekaterih redkih ali fitogeo-grafsko zanimivih vrst
3.2.1 Vrste gozdov, grmišč in skalnih razpok
Lepi jeglič (Prímula aurícula) je v slovenskih Alpah s prigorjem pogosta vrsta skalnih razpok in kamnitih
travišč in je zavarovan (Skoberne 2007). V srednji Soški dolini in v dolini Idrije so le posamezna raztresena nahajališča (z izjemo Sabotina, kjer je na osojnih pobočjih nad dolino Soče pogostejši). Našli smo ga v koritih Avščka pod Podkrasom (9948/1), ob zgornjem, okoli 11 m visokem slapu (višji, okoli 17 m, je spodnji slap), kjer raste na 40 m visoki brečasti skali na nadmorski višini 380 m. V bližini uspeva še nekaj bolj hla-dnoljubnih vrst kot so Valeriana tripteris, Saxifraga cuneifolia in Carex brachystachys. Slednji ima v subme-ditranskem delu Slovenije zelo malo nahajališč.
Nova so nahajališča v glavnem severnodinarsko (ilirsko) in karpatsko razširjene vrste Scopolia carnioli-ca v grapi Avščka (9948/1), v sestojih asociacije Veratro nigri-Fraxinetum (slika 3). V zgornjem, koritastem delu tega potoka pod Podkrasom raste na nadmorski višini 330 m do 340 m. V srednji Soški dolini jo poznamo še v grapi Vogrščka in pod grebenom Kuka nad Paljevim, nekaj nahajališč pa je tudi v dolini Idrije.
Podgorsko glistovnico (Dryopteris submontana) smo na Banjšicah do nedavna poznali le v grušču in skalovju v okolici Sv. Lovrenca nad Batami, pod Gomilo nad Madoni in pod Prižnico nad Globnim (Dakskobler & Vreš 2009: 21-22). Spomladi 2015 mo jo našli tudi na treh krajih v kamniti griži pri zaselku Hoje (Levpa), ob cesti proti Višnjemu Dolu (kvadrant 9848/3), na nadmorski višini 730 m do 760 m (slika 4). To je do zdaj njeno najbolj severno nahajališče v Sloveniji. Ob cesti med zaselkoma Hoje in Višnji Dol smo popisali še dve vrsti, ki sta v v Sloveniji precej redki: Nepeta nuda in Euphrasia pectinata (slika 5), v tamkajšnjih kamniščih in grmiščih pa rastejo tudi vrste Cyno-glossum officinale (to razmeroma redko vrsto polrude-ralnih rastišč smo našli tudi na pašnikih vzpetine Ščur nad Kalom nad Kanalom, 9948/1) - slika 6, Teucrium botrys, Cnidium silaifolium in Ferulago campestris. Vrsto Matteuccia struthiopteris smo našli v sestoju asociacije Veratro nigri-Fraxinetum ob potoku Avšca pod Marijo Snežno (9848/3), na nadmorski višini 215 m do 240 m, kar je do zdaj najbolj južno znano nahajališče v dolini Soče.
26 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 - 2015
NEKATERE POSEBNOSTI FLORE IN VEGETACIJE SEVEROZAHODNEGA DELA BANJŠIC (ZAHODNA SLOVENIJA)
3.2.2 Oznaka travnikov in neketare novosti na njihovih rastiščih
Travnike v zahodnem delu Banjšic poenostavljeno lahko razvrstimo v dve glavni skupini: suhe travnike na pobočjih in gojene travnike na nekdanjih njivah.
Suhe do polsuhe travnike na flišu in laporovcu, lahko tudi na mešani flišno-apnenčasti podlagi z ev-tričnimi rjavimi tlemi, ki ponekod prehajajo v distrič-na rjava tla za zdaj uvrščamo v asociacijo Danthonio--Scorzoneretum villosae (slika 7). To so drugotna travi-šča, nastala s krčenjem nekdanjih bukovih gozdov predvsem iz asociacije Ornithogalo-Fagetum in uspevajo na položnih do strmih pobočjih v razmeroma toplem (submediteranskem) podnebju. Te travnike navadno kosijo bolj pozno, julija ali celo avgusta in jih ne gnojijo, ali pa zelo malo. Tak način rabe se kaže v zelo bogati vrstni sestavi, v kateri je lahko na površini 20 m2 več kot 70 taksonov semenk. Med njimi so tudi take, ki so značilne predvsem za toplejši, submediteranski del Slovenije, kot so vrste Scorzonera villosa, Knautia illyri-ca, Dianthus sanguineus, Leucanthemum platylepis (= L. liburnicum), Plantago argentea subsp. liburnica, Campanula rapunculus, Dorycnium herbaceum, Ch-rysopogon gryllus, ponekod tudi Linum bienne in (na plitvih, kamnitih tleh) Eryngium amethystinum. Banj-šice so prehodno območje in kot sta ugotovila Kaliga-rič & Škornik (2002) je v srednji Soški dolini težko potegniti ločnico med travniki iz submediteranskega reda Scorzoneretalia villosae in travniki srednjeevropskega reda Brometalia erecti. Naših fitocenoloških popisov še nismo obdelali in jih primerjali s popisi iz drugih območij, toda na podlagi ugotovljenih vrst je uvrstitev v submediteranski red in asociacijo ustreznejša. Nekatere pogoste in dominantne vrste teh tra-višč so tudi Bromopsis erecta, Danthonia alpina, Briza media, Koeleria pyramidata, Hypochoeris maculata, Centaurea scabiosa subsp. fritschii, Peucedanum cervaria, Rhinanthus freynii, Helictotrichon pubescens in Danthonia decumbens. Na nekoliko vlažnih tleh rasteta vrsti Scorzonera humilis in Succis pratensis. Oblike na zakisanih tleh ponekod na majhnih površinah prehajajo v združbo volka (Polygalo vulgaris-Nardetum strictae), ki jo na večjih površinah poznamo v osrednjem delu planote pod Slemenom in Kukom, med Batami in Banjšicami ter med Grudnico in Kanalskim Lomom (Dakskobler 2005). Značilne za opisane travnike so tudi vrste iz družine Orchidaceae: Orchis morio, O. tridentata, O. ustulata, Gymnadenia conopsea, Tra-unsteinera globosa, Platanthera bifolia, Dactylorhiza fuchsii in Anacamptis pyramidalis - slednji le v nižjih, toplejših legah. Dve novosti v travniški flori Banjšic sta vrsti Orchis coriophora (slika 8) in Spiranthes spiralis
(slika 9). Prvo, steničjo kukavico, smo opazili na travniku (občasnem pašniku) pod sv. Tomažem v Kupru-šču (9948/1), na nadmorski višini 620 m. Druga, zavita škrbica, raste na travniku na Levpskem brdu (9948/1), na nadmorski višini 400 m. Naše popise travnikov tega tipa smo naredili med Nadavčami in Levpo, pod Velikim vrhom nad Levpo, pod Plomino nad zaselkoma Višnji Dol in Dol, pri sv. Tomažu (pod Špikom) ter pod Ščurom nad Kalom nad Kanalom, na nadmorski višini od 350 m do 815 m.
Vrstno nekoliko revnejši so travniki na uravnavah in globokih tleh, ki so navadno košeni večkrat, vsaj dvakrat letno in ponekod jih tudi nekoliko gnojijo. Pogosto so to nekdanje njive. V nižjih predelih (med Av-čami in Levpo) jih uvrščamo v asociaciji Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris in Anthoxantho--Brometum erecti. Pogoste vrste na teh traviščih so Anthoxanthum odoratum, Arrhenatherum elatius, Tragopogon pratensis subsp. orientalis, Helictotrichon pu-bescens, Poa pratensis, Holcus lanatus in Dactylis glo-merata. V višjih legah, v okolici zaselkov Kala nad Kanalom, je na takih travnikih poleg visoke pahovke, puhaste ovsike in volnate medene trave tudi precej rumenkastega ovsenca (Trisetum flavescens) in take sestoje uvrščamo v novo asociacijo Rhinantho freynii--Trisetetum flavescentis (Dakskobler & Seliškar 2015) - slika 10. Zaradi mešane geološke podlage (apnenec, laporovec) in rabe (paša) je veliko tudi prehodnih oblik, kjer so zastopane tako vrste suhih kot gojenih travnikov. Ocenjujemo, da so travniki v severozahodnem delu pogorja Banjšic v primerjavi z nekaterimi drugimi sosednjimi območji dobro ohranjeni in tudi v bodoče je treba spodbujati zdajšnjo obliko košnje brez večjega vnosa gnojil.
3.2.3 Zavarovane vrste in vrste iz Rdečega seznama v severozahodnem delu Banjšic
V našem seznamu flore tega območja so naslednje zavarovane kukavičevke: Neottia nidus-avis, Listera ovata, Cephalanthera damasonium, C. longifolia, Epi-pactis helleborine, E. atrorubens, Orchis morio, O. tri-dentata, O. ustulata, O. mascula subsp. speciosa, O. coriophora, Gymnadenia conopsea, Dactylorhiza fuchsii, Traunsteinera globosa, Platanthera bifolia, Anacamptis pyramidalis in Spiranthes spiralis. Zavarovane so nekatere v tem območju precej razširjene vrste: Ga-lanthus nivalis, Cyclamen purpurascens, Helleborus odorus, Erythronium den-canis, Convallaria majalis in Ruscus aculeatus. Tu imajo posamezna nahajališča vrste Arnica montana, Sedum maximum, Iris graminea in Iris sibirica subsp. erirrhiza (slednje, redkejše, za zdaj nismo popisali v zahodnem delu planote, temveč
26 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 - 2015
NEKATERE POSEBNOSTI FLORE IN VEGETACIJE SEVEROZAHODNEGA DELA BANJŠIC (ZAHODNA SLOVENIJA)
v osrednjem delu, v okolici Slemena). Med zavarovanimi nageljčki sta pogosti vrsti Dianthus sanguineus in D. hyssopifolius (= D. monspessulanus). V tem območju uspevajo tudi lilije Lilium martagon, L. bulbiferum in L. carniolicum. Vrsta Adiantum capillus-veneris raste v Močilih pri Avčah, vrsta Primula auricula pa v koritih Avščka. Vrste iz rdečega seznama (Anon. 2002) so še Asphodelus albus (raste na senožetih pod cesto med Kalom nad Kanalom in Banjšicami, že nad levim bregom Avščka), Galium rubioides (pri Levpi), Scorzonera
humilis (našli smo jo na travniku pod Ščurom pri Kalu nad Kanalom), Cyperus fuscus (mokrotni pašnikih pod Močili pri Avčah) in Veratrum nigrum (slednja ima v obravnavanem območju veliko nahajališč, predvsem v vlažnih in skalnatih gozdovih, redkeje na travnikih). Pogosti vrsti tukajšnjih gozdov in gozdnih robov sta tudi Lathyrus venetus in jugovzhodnoalpski endemit Tephroseris pseudocrispa, ki sicer nista na rdečem seznamu, a sta v precejšnjem delu Sloveniji razmeroma redki.
4 ZAKLJUČKI
Prevladujoča tipa rastja severozahodnih obronkov pogorja Banjšic (Banjške planote) sta gozd in travniki. Med gozdovi razlikujemo predvsem bukove in pionirske, ki so nastali na bukovih rastiščih na opuščenih kmetijskih površinah in jih sestavljajo različni listavci. Med travniki so z botaničnega in naravovarstvenega vidika najbolj pomembni tisti, ki jih kosijo pozno in jih ne gnojijo. Večinoma jih uvrščamo v asociacijo Danthonio-Scorzoneretum villosae. Novosti v bogatem
rastlinstvu tega območja, ki šteje več kot 1000 cevnic, so vrste Primula auricula, Carex brachystachys, Matte-uccia struthiopteris, Dryopteris submontana, Nepeta nuda, Orchis coriophora in Spiranthes spiralis. Zgornji, koritasti del doline Avščka zaradi naravnega okna, dveh slapov, nahajališč vrst Primula auricula, Carex brachystachys in Scopolia carniolica ter izjemno, več kot 40 m visokih bukev predlagamo kot naravno znamenitost.
5 SUMMARY
Forests and meadows are the predominating vegetation types of the northwestern rim of the Banjsice mountains (the Banjsice Plateau). The most distinctive are beech forests and pioneer forests that occurred on beech sites on abandoned farm land and are composed of various deciduous trees. The most important in terms of botany and nature conservation are those meadows that are mown late in the season and are not fertilised. They are mainly classified into the association Danthonio-Scorzoneretum villosae. New to the
abundant vegetation of this area, which comprises more than 1000 vascular plants, are Primula auricula, Carex brachystachys, Matteuccia struthiopteris, Dryopteris submontana, Nepeta nuda, Orchis coriophora and Spiranthes spiralis. We propose that the upper, basin-shaped part of the Avšček valley with its natural window, two waterfalls, localities of Primula auricula, Carex brachystachys and Scopolia carniolica as well as exceptional, more than 40-m-high beech trees, be classified as a natural monument.
ZAHVALA
Dani Oblak, univ. dipl. inž. gozdarstva mi je posredoval podatke o gozdnatosti na ozemlju krajevnih skupnostih Levpa in Kal nad Kanalom ter izmeril drevesno višino visokih bukev ob Avščku. Na pravilno rabo nekaterih geografskih in geomorfoloških pojmov me je opozoril mag. Daniel Rojšek. Pri terenskih raziskavah
na Banjšicah mi je dragoceno pomagal in mi svetoval dr. Branko Vreš. Besedilo sta strokovno pregledala in ga vsebinsko in slogovno izboljšala doc. dr. Boštjan Surina in akademik dr. Mitja Zupančič. Angleški prevod izvlečka in povzetka Andreja Šalamon Verbič.
26 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 - 2015
NEKATERE POSEBNOSTI FLORE IN VEGETACIJE SEVEROZAHODNEGA DELA BANJŠIC (ZAHODNA SLOVENIJA)
6 LITERATURA - REFERENCES
Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 82/2002.
Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 1-3. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien.
Beck, G., 1907: Vegetationsstudien in den Ostalpen. I. Die Verbreitung der mediterranen, illyrischen und mitteleuropäisch-alpinen Flora im Isonzo-Tale. Sitzungber. d. Akad. d. Wiss. Wien, Mathem-naturw. Kl., Bd. 116 I (Wien): 1439-1534.
Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auflage. Springer Verlag, Wien - New York.
Cohrs, A., 1953: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Feddes Repert. (Berlin) 56 (1): 66-96.
Cohrs, A., 1954: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Feddes Repert. (Berlin) 56 (2): 97-143.
Čušin, B., I. Dakskobler, 2001: Floristične novosti iz Posočja (severozahodna in zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 42 (2): 63-85.
Dakskobler, I., 1986: Prispevek k poznavanju gorskih bukovih gozdov v Sloveniji. SGG Tolmin (Elaborat).
Dakskobler, I., 1996: Bukovi gozdovi Srednjega Posočja. Scopolia (Ljubljana) 35: 1-78.
Dakskobler, I., 1997: Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 38 (8): 165-255.
Dakskobler, I., 2003: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III. Hladnikia (Ljubljana) 15-16: 43-71.
Dakskobler, I., 2004: Združbe črnega gabra (Ostrya carpinifolia) v Srednjem Posočju (zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 45 (2): 37-146.
Dakskobler, I., 2005: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni in severozahodni Sloveniji - IV. Hacquetia (Ljubljana) 4 (2): 173-200.
Dakskobler, I., 2014: Phytosociological description of altimontane beech forest on the southeastern edge of the Trnovski gozd and Nanos plateaus (southwestern Slovenia). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 55 (2): 5-59.
Dakskobler, I., A. Seliškar & B. Vreš, 1999: Stellaria nemorum L. and Stellaria montana Pierrat (Caryophyllace-ae) in the forest communities of Slovenia. Folia Geobotanica (Praha) 34 (1): 115-125.
Dakskobler, I. & G. Seljak, 2004: Galium rubioides L. Notulae ad floram Sloveniae. 56. Hladnikia (Ljubljana) 17: 41.
Dakskobler, I. & B. Vreš, 2009: Novosti v flori severnega dela submediteranskega območja Slovenije. Hladnikia (Ljubljana) 24: 13-34.
Dakskobler, I., A. Seliškar & B.Vreš, 2012: Southeastern-Alpine endemic Leontodon hispidus subsp. brumatii (Cichoriaceae) in the Sava valley (central Slovenia). Acta Botanica Croatica (Zagreb) 71 (1): 51-86.
Dakskobler, I., A. Martinčič & D. Rojšek, 2014: Phytosociological analysis of communities with Adiantum capil-lus-veneris in the foothills of the Julian Alps (Western Slovenia). Hacquetia (Ljubljana) 13 (2): 235-258.
Dakksobler, I. & A. Seliškar, 2015: Phytosociological description of hay meadows with dominating Trisetum fla-vescens in the lower montane belt of northwestern and western Slovenia. Acta Biologica Slovenica (Ljubljana) 58 (2), v tisku (in print).
Ehrendorfer, F. & U. Hamann, 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Berichte der Deutschen Botanischen Gesellschaft (Berlin-Zehelnorf) 78: 35-50.
Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc - Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.
Kaligarič, M. & S. Škornik, 2002: Variety of dry and semi-dry secondary grasslands (Festuco-Brometea) in Slovenia - contact area of different geoelements. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 43 (3): 227-246.
Krašan, F., 1865: Beiträge zur Flora der Umgebung von Görz. Über die Vegetation des Isonzotales. Österr. Bot. Ze-itschr. (Wien) 15 (4): 101-107.
Krašan, F.,1868: Bericht über meine Exkursion in das Laščak-Gebirge zwischen Canale und Chiapovano. Abh. d. zool.- bot. Ges. Wien (Wien) 18: 201-212.
Krašan, F., 1880: Vergleichende Übersicht der Vegetationsverhältnisse der Grafschaften Görz und Gradisca. Österr. Bot. Zeitschr. (Wien) 30: 175-182, 209-217, 244-250, 281-286, 314-320, 357-362, 388-393.
26 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 - 2015
NEKATERE POSEBNOSTI FLORE IN VEGETACIJE SEVEROZAHODNEGA DELA BANJŠIC (ZAHODNA SLOVENIJA)
Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vres, V. Ravnik, B. Fraiman, S. Strgulc Kraisek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Mezzena, R., 1986: Lerbario di Carlo Zirnich (ZIRI). Atti Mus. civ. Stor. nat. (Trieste) 38 (1): 1-519.
Mikuletič, V., 1970: Redka praprot na vznožju Julijskih Alp. Proteus (Ljubljana) 33 (1): 39.
Papež, J.,1980: Ekološka, vegetacijska,sestojna in sečno-spravilna analiza predela Avška Osojnica-Golek. SGG Tolmin (Elaborat).
Piskernik, M., 1991: Gozdna, travniška in pleveliščna vegetacija Primorske. Strokovna in znanstvena dela 106, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana.
Poldini, L., 2009: La diversitä vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dellambiente. Edizione Goliardiche, Trieste.
Roisek, D., 1994: Ajbško jezero. Proteus (Ljubljana) 57 (1): 19-22.
Roisek, D., 2015: Venerini laski (Adiantum capillus-veneris L.) v Posočju (prvi in drugi del). Proteus (Ljubljana) 77 (9-10): 399-408 in 78 (1): 24-34.
Seliskar, T., B. Vres & A. Seliskar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
Skoberne, P., 2007: Zavarovane rastline Slovenije. Narava na dlani. Žepni vodnik. Mladinska knjiga, Ljubljana.
Šilc, U. & A. Čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (i): 113-164.
Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio (The Hague) 17: 176-199.
Zupančič, M., L. Marinček, A. Seliskar & I. Puncer, 1989: Considerations on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia (Bologna) 13: 89-98.
26 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 - 2015
NEKATERE POSEBNOSTI FLORE IN VEGETACIJE SEVEROZAHODNEGA DELA BANJŠIC (ZAHODNA SLOVENIJA)
Slika 1: Visoka bukev v koritih Avščka (premer 72 cm, višina 45 m)
Figure 1: Fagus sylvatica in the gorge of Avšček (diameter 72 cm, tree height 45 m)
Slika 2: Dvoletni lan (Linum bienne) Figure 2: Linum bienne
26 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 - 2015
NEKATERE POSEBNOSTI FLORE IN VEGETACIJE SEVEROZAHODNEGA DELA BANJŠIC (ZAHODNA SLOVENIJA)
Slika 3: Kranjski volčič (Scopolia carniolica) v grapi Avščka Figure 3: Scopolia carniolica in the gorge of Avšček
Slika 4: Podgorska glistovnica (Dryopteris submontana) v griži pri zaselku Hoje (Levpa)
Figure 4: Dryopteris submontana on stony site near the hamlet Hoje (Levpa)
26 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 - 2015
NEKATERE POSEBNOSTI FLORE IN VEGETACIJE SEVEROZAHODNEGA DELA BANJŠIC (ZAHODNA SLOVENIJA)
Slika 5: Češljasta smetlika (Euphrasia pectinata) Figure 5: Euphrasia pectinata
Slika 6: Navadni pasji jezik (Cynoglossum officinale) Figure 6: Cynoglossum officinale
26 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 - 2015
NEKATERE POSEBNOSTI FLORE IN VEGETACIJE SEVEROZAHODNEGA DELA BANJŠIC (ZAHODNA SLOVENIJA)
Slika 8: Steničja kukavica (Orchis coriophora) Figure 8: Orchis coriophora
26 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 - 2015
NEKATERE POSEBNOSTI FLORE IN VEGETACIJE SEVEROZAHODNEGA DELA BANJŠIC (ZAHODNA SLOVENIJA)
Slika 9: Zavita škrbica (Spiranthes spiralis) Figure 9: Spiranthes spiralis
Slika 10: Sestoj asociacije Rhinantho freynii-Trisetetum flavescentis pri zaselku Pertovti (Kal nad Kanalom)
Figure 10: Stand of the association Rhinantho freynii-Trisetetum flavescentis near the hamlet Pertovti (Kal nad Kanalom)
Slike (vse foto I. Dakskobler)
26 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 - 2015