t L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUD <-ETO XII., ŠT. 98 — CENA 10 DIN ZA GORENJSKO KRANJ, 18. DECEMBRA 1959 rmoDiiiVHKviru S spjp. Okrajnega ljudskega odbora v Kranja Trgovina nenehno napreduje Porast proimta zahteva hitrejša povečanje maloprodajnih zmogljivosti mladino sila neugodno. V razpravi so poudarili, da bo treba vprašanju kadra posvetiti tudi v bodoče vso skrb. Sedanji kvali- njenih dosežkov. Kljub temu ne smemo zanikati uspehov in razvoja, ki ga je do- trgovini. Ce govorimo o razvitosti {Nadaljevanje na 3. strani) Tudi v občini Kranj, kot v dru-fih krajih, so bile ustanovljene »tanovanjske skupnosti. Izvoljeni »o bili sveti, določeni okoliši. Sko- Okrajni ljudski odbor Kranj raj povsod so se domenili za delo, jG na torkovi skupni seji obeh ki ga morajo opraviti. Stanovalci zborov razpravljal o razvoju in lik in zahteven potrošnik. Trgo- Josameznih področij so ob izvolitvi problemih trgovine, oziroma bla- vina pa doslej ni šla vzporedno organa stanovanjske skupnosti, govnega prometa. Mimo odbor- s tem razvojem, zlasti ne s po- flkacijski sestav je ugoden. Prav **oraj povsod, zelo na široko raz- nikov> ^ se seje udeležili tudi rastom potreb jugoslovanske pro- Pa bi bilo, da bi se trgovina bolj Jravljah o -nalogah teh družbenih predstavniki nekaterih večjih tr- izvodnje. Tako zaostajanje je lah- Posluževala tudi priučenih de- jrganov. Marsikje je bilo opazrti govskih podjetij, okrajne trgo- ko nevarno, ker bi bili sicer na- kvcev, ker bi na ta način raz- wje in misli, ki so šle preko moz- vinske zbornice ter državni se- pori proizvodnje zaman, če ne bremenili, raznih drobnih in te- «os.i, ki jih imajo posamezne skup- kretar za blagovni promet LRS bi t ina zmogla realizirati žaških del, kvalificirane kadre v »osti. Realizacija načrtov je nam- Miran Košmelj. r&č odvisna od ekonomskih mož- d0sti Ze dejstvo, da je bilo na dnev- V kranjski občini so izvolili 8 nem redu seJe le vprašanje tr- •tanovanjskih svetov, 7 na področ- povrne, kaze na pomembnost te segla trgovina na Gorenjskem ta Kranja, 1 pa na Golniku. Njiho- gospodarske panoge na Gorenj- Promet na drobno bo letos zna- »o sedanje delo se v glavnem orne- skem in hkrati skrb ljudskih od- šal (po dosedanji ocenitvi) okoli hije predvsem na razčlenjevanje borov za njen pravilen razvoj. 12,790 milijonov, ali 31 odstot- Potreb na njihovem področju in na Čeprav v ustvarjanju narodne- kov več kot v letu 1957, še večji Pripravljanje predračunov za leto 8a dohodka trgovina ne pomeni promet bo dosežen v trgovini na l960, ki jih bodo morali predložiti veliko, v celotnem gospodarstvu debelo. Porast je tolikšen, da za- ohčini. V predloženih predračunih okraja ustvarja le 2,5. odstotka, hteva hitrejše povečanje malo- bodo vzeli v obzir samo tiste na- je pa njena vloga izredno po- prodajnih zmogljivosti, še po- 'oge, ki jih bodo lahko izpolnili in membna. Trgovina v našem si- sebno zaradi zastoja v prejšnjih %te želje, za katere lahko računa- stemu ne sme biti akumulativna, letih. Io, da bodo dobili podporo stano- ampak pomeni podaljšek procesa Letošnjo pomlad je imela tr-Valcev. Nikakor ne bi smeli v se- proizvodnje. Se pravi, da skrbi govina 530 lokalov s skupno pokanjih predračunih graditi hiše v za to, da pride proizvodnja po vršino 15.520 kvadratnih metrov, oblakih, ne da bi imeli zagotovlje- čimkrajši in cenejši poti do po- Tekom leta je bilo odprtih 36 Qo ekonomsko osnovo. Temu bi trošnika, do trga. Zato zavzema novih in 16 lokalov adaptiranih, ledvomno sledilo razočaranje. trgovina na Gorenjskem po- S tem je bilo pridobljeno nekaj 'Prva ugotovitev, ki je vsekakor membno mesto. Doslej se je raz- nad 3.000 kvadratnih metrov pro-o^prijetna, ki je nekatere svete vijala v dve smeri, in sicer v dajnega prostora. Tudi v pogledu skoraj ustavila v začetnem delu, zadovoljevanje potreb domačega kadra je bil dosežen napredek, le vsekakor neenakost. Neenakost prebivalstva in posredovanja iz- Število vajencev se je od pov-le namreč v tem, da imajo neka- delkov gorenjske industrije na prečja 57 pred letom 1958, zvi-tere stanovanjske skupnosti v za- druga tržišča. Spričo gospodar- šalo lani na 129, letos pa je bilo ledju močna podjetja, ki so jim že ske raZvitosti in turističnega zna- sprejetih 110 vajencev. Žal je obljubila pomoč. Druge pa tega ni- čaja pokrajine, je Gorenjska ve- razmerje med moško in žensko jfca jo. "Stanovanjska skupnost v »tražišču in na Primskovem, na Primer, upravičeno računata na po-tooč gospodarskih organizacij na ttjunem področju. Za stanovanjsko skupnost v centru Kranja in nekaterih drugih" skupnostih pa ni teh možnosti. Le-te lahko računajo sa-Uo na 3 odstotno najemnino sta-«ovalcev oziroma 5 odstotni prispevek od najemnine za poslovne "prostore. Ti dohodki pa bodo tudi s SKOPJA LOKA PRAZNUJE DANES SVOJ OBČINSKI PRAZNIK J 10. plenum Zveznega odbora SZDL Jugoslavije Mongres Socialistični! zvoze noapnialHBO Na dnevnem redu bo med drugim referat tovariša Josipa Broza-Tita o nalogah Socialistične zveze v boju za nadaljnji razvoj socializma v Jugoslaviji - Delegate bodo volile občinske konference SZDL, in sicer na vsakih 5ooo članov po enega Pod vodstvom predsednika Socialistične zveze Josipa Broza-Tita je bil v torek, 15. decembra v Beogradu 10. plenum Zveznega odbora SZDLJ. Na predlog predsednika Tita Je plenum obravnaval pereča organizacijsko-politična vprašanja ln naloge Socialistične zveze, nadalje sodelovanja Socialistične zveze z delavskimi in drugi.nl naprednimi gibanji na svetu (referat je podal Veljko Vlahovič) in sklicanje V. kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Ob zaključku plenuma je bilo sklenjeno, da bo kongres vih okoliščinah razširila področje svojega političnega in družbenega delovanja, kar je vplivalo na vsebino in metodo njenega dela. Danes ni tako rekoč nobenega važnejšega problema, ki ga narekujeta tekoče življenje in neposredna aktivnost množic, o katerem ne bi razpravljali v organizacijah in vo- Analiza doseženih uspehov, napotek za prihodnje leto SZDL v drugi polovici aprila 1960 v Beogradu z naslednjim dilnih organih Socialistične zveze. dnevnim redom: poročilo Zveznega odbora SZDLJ, poročilo nadzornega odbora, naloge Socialistične zveze v boju za nadaljnji razvoj socializma — referat tovariš Josip Broz-Tito, spremembe ln dopolnitve statuta SZDLJ, volitev zveznega in nadzornega odbora SZDLJ in razno. V imenu predsedstva je Krsto okoliščinah se Je razvijala tudi Popivoda predlagal novi pravilnik Socialistična zveza delovnega ljud- Na minuli seji obeh zborov ObLO držijo smernic, (ki so bile sprejete, Jesenice, ki je bila v petek po- posebno glede skladov, gibanja 0 volitvi delegatov za kongres. Po stva, rasla je njena vloga v usmer poldne, so posvetili največ časa osebnih dohodkov itd. z družbenim tem predlogu, ki ga je plenum so- janju intenzivne in mnogovrstne Povišanimi najemninami še vedno razpravi o poročilu devetmesečno načrtom. Zbora sta odobrila poro- glasno sprejel, bo na vsakih 5.000 družbene aktivnosti, ki je značilna Predstavljali samo majhen dol izpolnitve družbenega načrta. Hkra- čilo in sprejela, na predlog gospo- članov SZDLJ izvoljen po en de- za to dobo. Nadalje je dejal, da so »redstev, ki bi jih le-te potrebo- W s'ta zbora, na ločenih sejah, ob- darske komisije, nekaj zaključkov, legat. Delegate bodo volile občin- komune dobile odgovorne funkcije *ale. Pri tem ne smemo zaiti v ravnavala še nekatera vprašanja, Naročila sta zboru proizvajalcev, gke konference SZDL. Glavni od- v razvoju proizvajalnih sil in po- Pesimizem. Predvidena je namreč k°t so: gibanje dohodkov in izdat- da prouči problematiko tistih pod- bori republik bodo po številu čla- Pomoč it občinskih skladov, seve- k°v občinskega proračuna, o spre- jetij, v katerih so odstopanja od ,nov določili, koliko delegatov bodo da v omejeni višini in v skladu s membah odloka o občinskem pro- ^smernic v družbenem planu in pod- volili v posameznem okraju oziro- stajajo čedalje bolj odločilni činitelj pri ustvarjanju materialnih pogojev za razvoj družbenega stan- Prizadevnostjo in voljo stanoval- metnem davku na maloprodajni yzame nekatere ukrepe. Hkrati sta ma občini, pri čemer naj računajo, darda in javnih služb. «ev. Prav bi bilo, da bi bilo glavno merilo skupnosti, ne zgolj v tem, da računajo na pomoč posameznih podjetij, temveč v mobilizaciji lastnih sil, v pripravljenosti Prebivalstva, v sodelovanju korist- Sestanki organizacij Socialistične zveze pa ostajajo zbirališče pozitivnih predlogov kritičnih pregledov in iniciativ državljanov. Socialistična zveza je razvila posebno široko dejavnost v začenjanju ls organiziranju prostovoljnih akcij v okviru komun, in sicer pri graditvi cest, šol, kulturnih ustanov, ustanov za otroke itd. (Nadaljevanje na 2. strani) OB ZAKLJUČKU PROSLAV 40-LETNICE KPJ V LJUBLJANI V LJubljani pripravljajo svečano akademijo v počastitev 40-letnlce KPJ ln SKOJ. Ta prireditev, ki bo za zaključek številnih letošnjih proslav, bo v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča v LJubljani. V kulturnem delu programa bo med drugimi nastopalo nad 300 članov »Svobode« iz Velenja. Za 16,8 odstotka vetji »osti, ki bodo lahko v okviru ekonomskih pogojev zadovoljile potrebe stanovalcev na dotičnem področju.. K. M. Kranj, 17. decembra kot tudi gibanje produktivnosti Na prvi seji novoizvoljenega zelo varirata v posameznih ve-" Razgovor s sekretarjem Občinskega^komiteja Z K Andrejem L»vičnikom ob občinskem prazniku komune Škofja Loka promet, o poroštvenih izjavah ne- sklenila, da naj ljudski odbor do- da bo vsaka občina zastopana naj- Naglo povečanje kmetijske pro katerim gospodarskim organizaci- sledno obdela program razvoja manj z enim delegatom. Navodilo izvodnje ter okrepitev socialistič-jam in drugo. obrtništva za prihodnje leto, ker o volitvi delegatov in določanju nih družbenih in materialnih sil na Ko so razpravljali o gibanju go- sedanji ne predvideva tistega raz- delegatov družbenih organizacij — Vasi pomenita prav tako važen či-spodarstva v devetih mesecih le- Voja, ki ga narekujejo občinske kolektivnih članov SZDLJ bo izda- nitelj pospešenega splošnega raz-tos, so najprej izrekli priznanje potrebe. >lo predsedstvo zveznega odbora voja in čedalje bolj intenzivnih likov določenih uslug za izboljša- občinskim organom, ki so v tako SZDLJ. družbeno-političnih aktivnosti v tej <»je življenjskih razmer naših dr- kratkem času pripravili poročilo o . ^Kupni d°n°«ek gospodarstva Prvi je imel na 10 pienumu re- dobi. Socialistična zveza je v no-»avljanov. Ce upoštevamo dejav- gospodarjenju v podjetjih, kar se j«*"«« občme. bo do konca leta ferat Hasan Brkič Med drugim je aost stanovanjskih skupnosti, dalje doslej še ni zgodilo. V zvezi s tem Presežen. Za devet mesecev je bil p0lKjaril, da sta družbeno samopomoč podjetij in prav tako občin- so poudarili, da po podatki taki, Izpolnjen s skoraj 90 odstotki. Tu- upravljanje in pravilno usmerjena Ikih ljudskih odborov, potem bo tu kot so jih posredovala podjetja. ™ gradbeništvo bo preseglo pred- politika gospodarskega razvoja ter-ftastala, ne takoj seveda, toda vse- Dobra analiza le-teh pa naj služi videni skupni dohodek. Zal pa v j,aiji da se socialistične sile pri nas kakor enakost stanovanjskih skup- organom upravljanja v podjetjih in gradbeništvu nazaduje storilnost, tako razmahnejo v vseh področjih drugim organom družbenega uprav- Tudi ostale gospodarske dejavnosti družbenega življenja, da se uvelja-ljanja za pripravo načrtov za pri- bodo plan izpolnile. Materialni vi individualna in kolektivna ini- hodnje leto. Iz poročila so nadalje stroški pa se gibljejo v zadovoljivi ciativa,. kakršne doslej ni dosegel Sveta za delo Okrajnega ljud- jah gospodarske dejavnosti pa povzeli, da se v vseh podjetjih ne višini. -k noben družbeni red. V teh novih skega odbora Kranj, ki bo ju- tudi znotraj nekaterih podjetij. ___________________( tri, 18. decembra, bodo razprav- Največji porast osebnih dohod- ljali o gibanju osebnih dohod- kov je letos zabeležilo elektro-kov in o politiki plač v indu- gospodarstvo (za 36,8 %), sledi striji v prvih devetih mesecih črna metalurgija (30,9 %), da-letos. lje grafična (20,2 %), kemična Zavod za izobrazbo kadrov in (13,7 %) in gumarska industrija proučevanje organizacije dela (5,6 %) ter elektroindustrija (1,7 Kranj je ugotovil, da so osebni odstotka). Hkrati pa imamo vr-dohodki letos znatno porasli. — sto dejavnosti (živilska, kovin-Medtem ko so bili povprečni ska, papirna, čevljarska, usnjar-osebni dohodki v industriji na ska, lesna in tekstilna industri-enega zaposlenega lani 16.281 ja in industrija gradbenega ma-dinarjev, so se v letošnjih pr- teriala), ki znatno zaostajajo vih devetih mesecih povišali na pri dviganju osebnih prejem-19.014 dinarjev. To pomeni po- kov. večanje za 16,8 odstotka oziro- O teh problemih bodo raz-ma za 2.733 dinarjev. pravljali jutri na seji Sveta za Ob takem povečanju osebnih delo OLO. Člani sveta menijo, prejemkov pa nastaja vrsta da bi moral tako Okrajni kot vprašanj. Povečanje osebnih do- tudi občinski ljudski odbori in hodkov namreč prehiteva dvig posamezne gospodarske organi-proizvodnje. Statistični podatki zacije načrtneje spremljati in nam kažejo, da je na primer proučevati gibanje ofebnih do* bruto proizvod v industriji v le- hodkov, produktivnost dela, nov tošnjih prvih devetih mesecih način nagrajevanja in njegov v primerjavi z istim obdobjem odraz v življenjskem standar-lani porastel za 12,3 odstotka, du ljudi v proizvodnji. Zato proizvodnja na zaposlenega pa pripravlja Svet konkretne skle-le za 5.1 odstotka. pe in priporočila, ki jih bodo Zanimiva je tudi ugotovitev, sprejeli na jutrišnji seji. _X da gibanje osebnih prejemkov -1. o. V Škofjeloška občina že več let 18. decembra praznuje svoj občinski praznik kot spomin na 183 december 1941, ko so fantje iz Škofje Loke začeli množično odhajati v partizane. To je bilo ob uspeli akciji za osvoboditev zapornikov iz škofjeloških zaporov. Ob letošnjem občinskem prazniku smo sekretarja Občinskega komiteja ZK Skofja Loka tovariša Andreja Levlčnika naprosili, naj nam pove nekaj o gospodarjenju v občini v letoš- njem letu, predvsem o novih investicijah v gospodarstvo in v objekte družbenega standarda. »Poudarek smo dali letos predvsem gradnji objektov družbenega standarda,« je poudaril tovariš Levičnlk, »vendar pri tem nismo zanemarili tudi gospodarskih Investicij. V tem letu Je predvsem v Poljanski dolini zraslo precej novih gospodarskih objektov. V Poljanah so odprli nova obrata Motorja in Planike. V Gorenji va- si bo Tiskanina Kranj odprla obrat tkalnico, kamor bo preselila stare stroje. V Sovodnju Je pričelo obratovati novo podjetje Termopol za izdelke lz plastične mase, v Gorenji vasi pa podjetje za izdelavo cevi za električne instalacije iz umetne mase. V Loki Je bilo te dni odprto skladišče veletrgovine Loka na Trati, dalje dela za nov obrat Motorja na Trati, svoje obrate ln strojni park Je moderniziralo podjetje Odeja, zgradili smo novo poslopje Ko- munalne banke, Kmetijstvo posestvo bo letos končalo z gradnjo hlevov za 200 glav živine, zadružna ekonomija Poljane pa z gradnjo hleva za 100 glav živine. Od objektov družbenega standarda omenimo na prvem mestu stanovanja, ki smo Jih zgradili okoli 100, 105 pa Jih bomo končali v prihodnjem letu. Pred kratkim Je bila odprta tudi nova moderna kinematografska dvorana. Razen tega smo letos uredili cesto škofja Loka—Gorenja vas in Kranj— Skofja Loka.« »To Je samo del uspehov v letošnjem letu,« Je na koncu rekel tovariš sekretar, »ki kažejo, da Je bilo letošnje gospodarsko življenje zelo pestro, s tem v zvezi pa tudi gospodarski napredek občine. V takem vzdušju bo potekalo tudi vse praznovanje občinskega praznika.« 55 27 891570 4993 22 85 NOTIA^iA POLITIKA IN GOSPODARSTVO - ....... Kam v nedeljo? KRANJ: Ob 8. uri bo V avli »Simona Jenka« v Kranju pionirsko gorenjsko namiznoteniško prvenstvo. V prostorih OLO Kranj bo redna letna skupščina Goreaj-ske (smučarske podzveze. Istega dne popoldan bo ob 16. uri v Prešernovem gledališču premiera pravljične igre v 4 dejanjih Pavle Golia: Jur-ček. ŠKOFJA LOKA: V soboto 19. decembra bo ob 20. uri v TVD Partizan ljudsko rajanje. V nedeljo 20. decembra bo ob 10. uri pred gasilskim domom Gosteče odkritje spominske plošče padlim borcem NOB. Ob istem času bo v kulturnem domu v Poljanah slavnostna seja krajevnega odbora Poljane ob U. uri pa V zadružnem domu v Poljanah otvoritev obrata Planike. Ob 15. uri bo v osnovni šoli Gabrk slavnostna akademija. Kulturni program bo izvajal pevski zbor DPD Svoboda škofja Loka. V Kulturnem domu V Poljanah pa bb ob istem času prireditev mladinske organizacije Poljane »Spoznavajmo svet ln domovino«. GORENJA VAS: V nedeljo 20. decembra bo ob 17. uri v TVD Partizan slavnostna akademija pevskega zbora DPD Svoboda iz Škofje Loke. RADOVLJICA: V soboto, 19. decembra priredi Svoboda Jesenice članom seminarja Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj, kulturno umetniški večer. JESENICE: V soboto, 19. decembra bo v Domu Partizana kulturni spored z razvitjem prapora terenskega odbora SZDL Plavž. Istega dne bo ob 20. uri drama v treh dejanjih L. Lahole: Madeži na soncu«. Popis stanovanj Zemeljski plaz v TržiCu se je umiril V prostorih stanovanjske upra- sporazumu s stanovalci vskladili nove najemnine je precej druga-ve pri Občinskem ljudskem odbo- razlike na osnovi splošnih določil, čen. Nekdo je na primer naredil ru v Kranju je te dni zelo živahno. Ob dolgi mizi pregledujejo kupe papirjev. Tu je sedež štaba za popis stanovanj. Delo traja že dober tedeft. Okoli 60 popisovalcev, razvrščenih po popisnih okoliših, te dni hodi od hiše do hiše Marsikje, pravijo popisovalci, nepravilen zaključek, da bo na- , ' ' r j' se ni določena, polne roke dela tudi kontrolorji, Qblo pripravlja v ta namen 0k0- ki pregledujejo pravilnost ocenje- u 30 nQv[h blokov. Po nekaterih vanj, svetujejo popisovalcem m preiil0gih bo vrednost točke 450 pojasnjujejo sporna vprašanja. dinarjev. Ker so se govorice o tem Na občinskem štabu v Kranju *e prece} raz>siriie> i]udje ponekod so nam povedali, da vse to delo vsako to£ko m'CHnajo kot 450 di- v redu poteka, zato m pričakovati narjev pr[ meSečni najemnini, kar i ovir, ki bi lahko bistveno zavrle popis stanovanj do določenega roka. Menijo, da bo delo končano čez dober teden. V sobo prinašajo kupe popisanih listov. Tu jih pregledujejo, registrirajo in vstavljajo v mape. Začudilo nas je, da je mesto, kjer nai bi stanovalci vpisovali na popisne lističe svoje pripombe, skoraj povsod prazno. Celo v nekaterih primerih, kjer bi stanovalci imeli Pomembne in opravičljive pripombe, tega niso storili. Te pravice se stanovalci vse premalo poslužujejo. Morda je temu kriva tudi hi trica pri popisovanju in mordii tudi dejstvo, da popisovalci ljudi na to pravico vse premalo opozarjajo. Pri svoiem delu naletijo popisovalci pogosto na najrazličnejše •tmestne in neumestne pripombe in oflazke stanovalcev. Nekaj hude krvi je povzročila ocenitev skoraj enakih stanovanj z razVč-\nim številom točk v stanovanjskih blokih na Zlatem polju in pri Novem domu. Kontrolorji so zato znova pregledali stanovanja in v pa je napačno. r- Končni izračun 450 dinarjev višja od najemnine za sosedovo stanovanje, ker je pri ocenjevanju dobil točko več. Toda pri tistem številu točk (71) je pomenila razlika ene točke v izračunani najemnini samo 26 dinarjev mesečno. Zaradi takih in podobnih nejasnosti o bodoči najemnini in o vrednosti točke so se stanovalci marsikje trudili, da bi zmanjšali število točk pri popisovanju njihovega stanovanja in se po nepotrebnem vznemirjali. K. M. TRZlC, 17. DECEMBRA. Zemeljski plaz, ki Je začel drseli proti strugi Bistrice 9. decembra, se Je v glavnem umiril. Plaz polzi v spodnjem delu le še 2 do 3 cm na uro, medtem ko v zgornjem delu ni več opaziti premikanja. Vsa dela na plazu Je že prevzeli podjetje »Projekt« Iz Kranja. V sklad za ponesrečene družine prispevali Številni delovni kolektivi iz tržiške občine ln Iz vse Slovenije, Bombažna predilnica 1° tkalnica Tržič, Iskra !•> Sava Kranj, PRIPRAVE ZA NOVOLETNO JELKO V RADOVLJIŠKI OBČINI... Društvo prijateljev mladine občine Radovljica pripravlja skupno s starešinskimi sveti po osemletkah kolektivno obdaritev vseh šoloobveznih otrok. Prav tako bodo podjetja prispevala denarna sredstva za nabavo orodja in rekvizitov za pionirske zadruge po osemletkah. Društvo pripravlja za predšolske otroke pogostitev z lutkovno igrico in prihodom Dedka Mraza. V Grajskem dvoru bodo organizirali družabno prireditev z javno radijsko oddajo »Pokaži, kaj znaš« in prihodom Dedka Mraza. Za zunanje obeležje prihoda Dedka Mraza bodo gostinska in trgovska podjetja Radovljice pripravila pravljično mesto okoli Grajskega dvora. Tu bo tudi pionirski sejem z razprodajo blaga. Pionirski odredi po osemletkah pa bodo pripravili Novoletno jelko vsak v svojem razredu. Višji razredi pa pripravljajo za mlajše zabave. ... IN V KRANJU V nedeljo, 20. decembra ob 16. uri bodo kranjski pionirji in cicibani že lahko prisostvovali prvi prireditvi v okviru bogatega sporeda, ki je predviden za letošnje praznovanje Novoletne jelke. Dramska skupina Svobode Kranj je pripravila pravljično igrico Pavla Golia »JuTČek«. Premiera bo v Prešernovem gledališču. J Druga hiša (št. 16) — žrtev zemeljskega plazu v Tržiču OBISK GOSTA IZ SLONOKOŠČENE OBALE V ponedeljek, 14. decembra se je mudil na Gorenjskem Assi Čamile, predsednik Komiteja narodne osvoboditve Slonokoščene obale — francoske kolonije v Afriki. V Jugoslaviji se nahaja kot gost Glavnega odbora SZDL Jugoslavije. Na Gorenjskem je obiskal Bled, nato pa se je v Kranju razgovarjal s predsednikom OLO Vinkom Hafnerjem o gospodarskem in družbenem razvoju okraja. Nato si je ogledal še tovarno Iskro, Tekstilno šolo in Osnovno šolo »Lucijana Seljaka« v Stražišču. ZADNJI ŠPORTNI REZULTATI Na dvodnevnem telovadnem dvoboju med izibranima vrstama SZ in Zahodne Nemčije so zmagali Nemci s 562:556,2 točke. — Dvakratni šahovski prvak ZDA Bobby Fischer je odpovedal sodelovanje na letošnjem ameriškem sampionatu, ki se je začel 13. decembra. — Pred dnevi je bil vendarle dosežen sporazum za določitev datuma za tekmo Španija : SZ v četrt-finalu za pokal evropskih prvakov. Tekma bo 29. maja 1960 v Moskvi. — V meddržavnih hokejskih tekmah je Švica najprej premagala Italijo 4:3. V drugi tekmi pa je utrpela visok poraz — 3:6. Plaz Je povzročil naslednjo ško-Rudnik Trbovlje; Kanižarlca 1" do: porušil je apnenico, cesto II.Velenje so bili med prvimi. Pri- reda Pristava—Tržič v dolžini 60 spevki kolektivov in posameznike metrov, štiristanovanjsko Debevče- pa še vedno prihajajo vo hišo, enostanovanjsko hišo Jon- £, V. tesa in hišo, ki so Jo šele začeli graditi. Porušil je vozno pot med Sp. in Zg. Presko. Na dveh mestih Je pretrgal nizko napetostno omrežje, na enem mestu pa kabe lz vlso- dov^!,0SIi0'„!Ien9v v tUpdl °bčinski sindikalni svet * X Pri T «g' tt!' KranJu Je Pred dnevi sklical delu Pristave ln v garnizonu JLA nnBau~~__• . . j„aA. ,.,.», , ° , _ posebno posvetovame predsea- V Križah brez pitne vode. Tovarna ZfcA , JM , Z , . • n , , , . " ' nikov sindikalnih podružnic o »Peko« Je utrpela škodo zaradi te- „„„„„i™ ••• " _s „ ga, ker so preko njenega vrta lz- SZa.C!J1 Pomoči družinam * kopali zasilno strugo, porušili so JJ^ " 50 °b »?d™» steno opornega zidu in kleti, skozi brGz T\d?Ww?il katere sedaj teče voda. Zdaj bodo *°™nh 80 Se' da bodo fffi strokovne komisije natančno pre- Pf°s^v°V,ne, P™Pevke P" č!f gledale teren. V spodnjem delu ?lh .7 'M* plaza vrtajo tri vrtine, da bodo l0Vmh M*W*][J& kranjske obči- prlšll do trdne podlage, po kateri ne 80 seJ °dločili. d* bodo v ta plaz drsi. Geodetski zavod iz Ljub- ?amen delali Prostovoljno ,ne- llane bo natančno izmeril ves plaz- *aj Ur ,V nedeli° dopoldne. " Ijlvi del. Vodo v korenu plaza bo- Prav tako 50 začeli 2 zbiranjem do še bolje zajezili, na čelu plaza Pr°stovoljnih prispevkov tudi v pa sproti odstranjevali material, ki druSlh občinah kranj. okraja, bo preveč pritiskal v strugo. V & Trboj so bili prvi, ki so ta- izpraznjene hiše se ljudje še ne koj po nesreči, že v ponedeljek, bodo smeli vseliti. Nove bloke, ki 14- decembra zbrali 25.040 din. Jih gradijo, bodo čimprej končali Svoj skromni delež so prispe- ln začeli graditi novo 20-stanovanJ- vali prizadetim v Tržiču tudi sko hišo, tako, da bodo izseljene pionirji po šolah, družine čimprej dobile stanovanja, i 1 -1. C. DOLIVAT? IZ MAROKA Petčlanska kmetijska delegacija iz Maroka, ki se že mesec dni mudi v Jugoslaviji, |e v četrtek, 17. decembra obiskala tudi Gorenjsko. Sghlr Hassane kot vodja In drugi člani delegacije so obiskali tovarno Iskro, kjer so se zanimali za organizacijo proizvodnje ln delavsko samoupravljanje. Zatem so imeli daljši razgovor tudi na okrajnem sindikalnem svetu. Na programu imajo še ogled rudarskega naselja Velenje in obisk v hmeljarski zadrugi v Žalcu. Na sliki: z obiska v Iskri. LJUDJE IN DOGODKI ZAHODNE TEŽAVE Te dni je postal Pariz prizorišče ▼»inih političnih in vojaških sestankov na katerih skušajo zahodne dežele Uravnati medsebojne neskladnosti in hkrati izbrati skupno pot za bližnji sestanek na najvišji ravni. V torek se Je sestal svet zunanjih ministrov Atlantske zveze. Za 19; december Je sklicana konferenca letov vlad zahodnih velikih lil. Eisenhower Je do tega dne moral , opraviti dolgo pot po Aziji in severni Afriki ter po nekaterih evropskih deželah da bi posamezne vlade pridobil za ameriško politiko In njene načrte v bližnji prihodnosti. Zahodni časopisi niti ne skrivajo velikih težav in nasprotij ki so se prav vsedanjem obdobju fopitve ledu hladne vojne pojavila v Atlantski zvezi. Stanje v tej zvezi močno spominja na voz z večvprež-nimi konji, kjer vsak vleče na svojo stran. Ena izmed prvih značilnosti Je vedno glasnejša zahteva posameznih članic Atlantske zveze po večji samostojnosti ln enakopravnosti. Ml)l Cr oGor«nj»kl tiate« — Urejaj« vvdniikl n»if — Direktor S. BeraJJt — Odgovorni urednik Vojfco Novak — Tel. nraduUtva 478 — Uprava 397 — Tefeoftl račun pri Komunalni JMMjM T Kranj« 607-70-105 — tekaj« et> ponedeljkih ha paskih — Lota« aarotaiM •» denar)«*, Ce Je bilo doslej v obdobju hladne vojne laže krotiti take težnje, je pa zdaj postalo to skoraj nemogoče. Še posebno neposlušna Je Francija. De Gaulle Je že pred časom postavil pred VVashington In London zahtevo, da hoče imeti enake pravice pri določanju smeri zahodne politike, kot sta si Jo do zdaj lastili glavni sili ZDA ln Velika Britanija. Ker mu niso ustregli, se Je de Gaulle odpovedal dolžnosti, da v primeru vojne podredi sredozemsko mornarico skupnemu atlantskemu poveljstvu, prepovedal Je- ameriška atomska središča na francoskem ozemlju ln tudi francoskega letalstva noče podrediti skupnemu poveljstvu. Amerikanci očitajo Francozom, da ne izpolnjujejo svojih obveznosti tudi glede števila čet, ki bi Jih morali dati Atlantskim silam na razpolago. Večino teh čet Je francoska vlada »zaposlila« na alžirskem bojišču. Druge težave so gospodarske narave. Vzdrževanje vojaških sil Atlantske zveze v Evropi in njihova oborožitev zelo dosti stane. Do zdaj so vse te stroške nosile ZDA. Zda) pa so se v VVashlngtonu uprli, češ da Je Evropa dovolj bogata in lahko nekaj prispeva za skupne koristi. V gospodarskem pogledu je zahod dejansko že razcepljen na dva dela ln med njima teče tih, toda zagrizen gospodarski boj, ki pušča posledice tudi na politični enotnosti zahodnih sil. šest osrednjih evropskih držav, med njimi Francija ln Zahodna Nemčija, se Je gospodarsko združilo v tako imenovanem skupnem trgu. Velike Britanije niso nikakor hoteli sprejeti medse. Zato so Britanci iz preostalih sed- mih članic Atlantske zveze ustanovili drugo skupnost tako imenovane sedmorice. Vrhu tega pa so se prav v zadnjem času pojavile težave v gospodarskem sodelovanju med zahodno Evropo ln ZDA. Zahod se Je zadnja leta gospodarsko okrepil ln na svetovnem trgu spod-riva ameriško blago. Pa tudi s tem še nI konec vseh nasprotij, ki v sedanjem času spod-kopujejo zahodno enotnost. Gre tudi za bistvene razlike v pojmovanju prihodnje smeri zahodne politike ob sedanjem mednarodnem položaju, ko se obeta izboljšanje odnosov med vzhodom in zahodom. Nekateri krogi na zahodu bi hoteli še nadalje krepiti vojaško moč Atlantske zveze, kot da se ni nič zgodilo in kot da bo hladna vojna še vedno trajala. Drugi spet zahtevajo, naj bi sedaj, ko kaže na izboljšanje stanja v svetu, premaknili težišče zahodnega sodelovanja z vojaškega bolj na gospodarsko ln druga poprišča in zrahljali bremena za vojsko in oborožitev. Kot vidimo, deluje pod plaščem zahodne enotnosti zelo dosti nasprotujočih si sil, ki jemljejo tej enotnosti njeno pravo vsebino in pomen. Cez noč Je nemogoče, z nekaj sestanki, odpraviti vzroke nasprotij. Ta nasprotja pa utegnejo močno zavirati dosedanji razvoj odnosov med vzhodom in zahodom, če bodo zmagali tisti, ki zahtevajo najprej ureditev spornih vprašanj znotraj Atlantske zveze in šele potem bi zahod pristal na pogovore s Sovjetsko zvezo o posameznih vprašanjih. Tako stališče bi lahko pomenilo hudo oviro za izboljšanje mednarodnega položaja. Zvone Kos (Nadaljevanje s 1. strani) . Razpredena politična dejavnost se je še bolj okrepila pred VII. kongresom Zveze komunistov. Njegovi sklepi, zlasti Program Zveze komunistov, ki je bil sprejet kot listina socialističnega samoupravljanja, so še boij pripomogli k še odločnejši pritegnitvi socialističnih sil v vsakdanji boj za razvijanje socialističnih demokratičnih odnosov v vseh organih upravljanja, za dosego čimhitrejšega gospodarskega razvoja dežele. Ko je tovariš Hasan Brkič govoril o negativnih pojavih v objektivnih okoliščinah je dejal, da bistvena slabost, ki se kaže danes v delu nekaterih organizacij, ni v nezadostni aktivnosti, temveč v enostranosti te aktivnosti in v zanemarjanju političnih nalog, ki jih narekuje vsakdanje življenje. Zato bo bližnji kongres v celoti proučil izkušnje in naloge Socialistične zveze in je zato v razpravah koristno načeti tista vprašanja, o katerih bodo še širše razprave v pripravah na kongres. Ko je govoril o tesnejšem povezovanju ljudi v komuni, je dejal, da na doseženi stopnji razvoja dva razloga posebno aktualizirata omenjene probleme. Zboljšanje družbenega standarda ustvarja širše področje druž-beno-političnih pobud in aktivnosti državljanov, na drugi strani pa dobivajo v razvoju komun s povečanjem osebnega dohodka državljanov čedalje pomembnejšo vlogo nove oblike družbenega samoupravljanja, v katerih začenjajo državljani urejati s svojo neposredno aktivnostjo in pobudo posamezna vprašanja v okviru ožjih naselij. Bližnji kongres Socialistične zveze bo bržkone prikazal v novi luči odnos Socialistične zveze in drugih družbenih organizacij, kar bo pripomoglo, da se bo proces graditve organizacijske strukture Socialistične zveze pospešil in še bolj prilagodil spremenjenim razmeram in odnosom, kakor tudi stopnji aktivnosti in različnosti interesov državljanov. Nadalje je poudaril, da je za uspešno izpopolnjevanje odgovornih družbeno-političnih nalog, ki čakajo organizacije Socialistične iveze, posebnega pomena čim širše sodelovanje delavcev, ki so si pridobili bogate izkušnje v vodenju prdizvodnje, in ki se kot vodilna sila družbe z zdravim smislom za novo lotevajo vseh problemov, ki jih narekuje vsakdanje življenje v komuni. Prav tako se je okrepilo sodelovanje mladine v organih družbenega upravlja v zadrugah, šolah, organih komune itd. V Sloveniji n. pr. dela vsak deveti član Ljudske mladine v kakem samoupravnem organu. O vseh teh vprašanjih bodo na široko razpravljali v pripravah na kongres, pa tudi na kongresu samem, ki bo sprejel nov statut. Ko je tovariš Hasan Brkič govoril o izobraževanju naših ljudi, je pri tem poudaril, da so ukrepi za reformo šolstva, prizadevanja, da se funkcija sistema izobraževanja v naši družbi, globokih in naglih socialnih in gospodarskih preobrazb celotno spozna in adekvatno ureja, zavzeli pravilno smer in dobili široko podporo. V nadaljevanju svojega govora je poudaril, da čakajo posebno velike naloge organizacije Socialistične zveze na vasi v zvezi s pripravami za spomladansko setev in z izvajanjem drugih ukrepov v kmetijstvu. Socialistične kmetijske organizacije — kmetijska posestva," zadružne ekonomije in zadruge se bodo v proizvodnem sodelovanju z individualnimi proizvajalci znašle pred veliko preizkušnjo v uspešnem širšem organiziranju moderne živinoreje, ki naj bi se povečala za 21 odstotkov v primerjavi z letošnjim letom. Gospodarske organizacije se bodo naglo lotile izdelave zaključnih računov in sprejemanja končnih sklepov o razdelitvi čistega dohodka. Zaključni račun in sklepi o delitvi so eden izmed najbolj odgovornih poslov organov samoupravljanja, ker pomenijo bilanco letnega poslovanja in preverjajo pravilnost politike med letom, obenem pa se sprejemajo sklepi, ki so pomembni tudi za nadaljnje poslovanje gospodarske organizacije. V zaključku svojega govora je tovariš Hasan Brkič dejal, da smo pred kongresom SZDL Jugoslavije. Ta bo sumiral bogate izkušnje v razvoju socialistične demokracije, ki postaja čedalje bolj predmet živahnega zanimanja vseh progresivnih sil na svetu. Kongres bo v času, ko se zaključuje eno razdobje uspešnega in naglega razvoja, 'ki je potrdil pravilnost osnovnih komunistov in Socialistične zveze. Uspehi odpirajo perspektivo na- daljnjega razvoja Socialistične Ju' goslavije. Priprave na kongres bo* do še bolj spodbudile socialistične sile, da bi uspešno izpolnile smelo postavljene naloge v pTihodtije11* letu. Ob koncu plenuma so izvolili 'tudi komisijo, ki bo predlagala kongresu spremembe in dopolnitve statuta SZDLJ. Na 10. plenumu Zveznega od&o ra SZDLJ, ki je bil zaključen * torek, 15. decembra zvečer, je P0' dal tovariš Veljko Vlahovič refe4 rat o sodelovanju Socialistične zveze z delavskimi in drugimi naprednimi gibanji po svetu. drugim je dejal: »Kar zadeva i?2' voj sodelovanja med SZDLJ ter socialističnimi in socialdemokratskimi strankami v letošnjem lettt smo .lahko zabeležili nekatere zna' čilne pojave. Zveza komunistov W Socialistična zveza delovnega ljuo" stva Jugoslavije že dolga leta sto-jita na stališču, da je treba delat' za razvijanje najrazličnejših stikov in oblik sodelovnja med strankami in gibanji delavskega razreda, ne glede na ideološke rezli*e s pogojem, da je to sodelovanJe enakopravno, brez slehernih P0' skusov vmešavanja v notranje za deve posameznih strank.« V razpravi na 10 plenumu *w* nega odbora SZDLJ je govoril tu«' generalni sekretar SZDL Jugos'4' vije Edvard Kardelj. Med drugi0" je dejal: »Da je treba osnov00 organizacijo SZDLJ kot celoto čimprej usmeriti k stanovanjski sku{\ da nosti, h komuni. Mislim, morali proučiti vprašanja, ali ne bilo načelno potrebno osnovno ganizacijo Socialistične zveze i or-ot- ganizacijsko prilagoditi teritorij nemu okviru stanovanjske skupn sti. Na ta način se organizaclj SZDL lahko močneje povezuj^ tudi s splošno družbeno pro-ble^ tiko in s potrebami skupnosti. 1 •Ije bi lahko spoznavale te me in jih bolje tolmačile. Vlogo o stanovanjskih s*-u^tj stih na vasi, morajo opravU krajevni odbori. Zato niso iQ . treba, da bi bili organi oblasti, P ^ pa imajo po zakonu enake fun j je kakor stanovanjske s^u^n°o0r Vsekakor pa bi bilo potrebno P skrbeti, da se področje krajevne^ odbora sklada z vasjo ali tt majhnih vasi, tako da bi bu^i organizacija čim bližja pxe°x stvu.« KRANJ, 18. DECEMBRA 1959 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO »GLAS GORENJSKE« 3 PRED OBČINSKO KONFE-• RENCO SZDL V KRANJU TRI STVARI Občinski odbor SZDL v Kranju se je vzporedno z analizami pravkar končanih volitev začel pripravljati na občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki bo konec januarja ali v začetku februarja. Kot so že sklenili, bodo na konferenci razpravljali o treh glavnih vprašanjih. To so: problem razvoja kmetijstva in preskrba industrijskih središč z živili oziroma kmetijskimi pridelki; zatem zadeve okrog organizacijskih in ideoloških oblik dela in vzgoje ter tretje: o družbenem upravljanju. Konferenca bo o teh vprašanjih razpravljala v komisijah. V ta namen so že imenovali {Pripravljalne odbore, ki imajo na-ogo do polovice januarja zbrati potrebne podatke in sestaviti poročilo. Pripravljalni odbor, katerega naloga je, da obdela kmetijstvo in preskrbo, mora izluščiti tri osnovne naloge: možnost povečanja proizvodnje in preskrbe z mlekom mesom in zelenjavo. Komisija o družbenem upravljanju se bo predvsem posvetila obravnavanju stanovanjskih oziroma krajevnih skupnosti, hišnim svetom, krajevnim odborom in potrošniškim svetom. V glavnem poročilu pa bo zajeta dejavnost Sindikatov, Zveze borcev, Rdotfga križa, Svobod, mladinskifiobrganizacij in drugih. Prav tako bo glavno poročilo podalo ekonomski razvoj in najvažnejše aktualne probleme občine. -1. c. Od zborovanj in volitev k novemu dtlu Pomoč mladim zadružnikom Pred novim odborom SZDL Visoko Za razvedrilo gostom v zimski sezoni na Bleda Tudi na Visokem kot drugod v naših vaseh, so v pravkar končani predvolilni dejavnosti veliko govorili o dosedanjem, še več pa o prihodnjem delu. Člani SZDL so na raznih sestankih, še posebno pa na občnem zboru, precej govorili o tem, kaj bi bilo treba narediti v prihodnjih mesecih. Na Visokem so se domenili, da bodo najprvo pripravili Novoletno jelko. Skupno z drugimi organizacijami so sklenili pričarati nekaj lepih uric za njihove najmlajše. Pri-editev bodo organizirali v tamkajšnji dvorani. Seveda bodo za to priložnost povabili tudi Dedka Mraza, ki bo otroke primerno ob-laril. Kot posebno nalogo, o kateri prej ni bilo slišati na občnih zborih SZDL, je bila tudi ta, da so občani množično izrazili željo, naj novi odbor organizira skupni ogled naših industrijskih podjetij. Veliko med njimi jih je zaposlenih v kranjskih tovarnah, drugi pa vsak dan slišijo o življenju in delu znotraj tovarniških zidov, a še nikdar niso imeli prilike videti, kako tovarna znotraj izgleda. Odločili so se, da naj bi ob prvi priložnosti organizirano odšli v Tisknnino ali Iskro. Člani so na občnem zboru posebej poudarili in zahtevali, da naj novi odbor uredi vprašanje pomo- či tamkajšnjemu aktivu mladih zadružnikov. Pri tem so grajali neiz-vedeno in že začeto akcijo. Gre namreč za zemljišče, ki je potrebno mladim zadružnikom pri njihovih delih. Tega se je sicer organizacija SZDL že nedavno lotila. Pozvali so kmete, da pomagajo mladim zadružnikom, da jim odstopijo del zemljišča in podobno. Kmetje so delo mladih zadružnikov zelo podprli. Kar čudno se sliši, in vendar je res, brezplačno so odstopili skupno 10 hektarov obdelovalne zemlje. Franc Podpeskar je dal vso zemljo — 2 hektara, Ljudmila Sajevic je odstopila prav tako vso zemljo z gospodarskim poslopjem vred. Isto je storila tudi Ana Jerina, Joško Zolar in drugi. Na ta način so vaščani zbrali 10 hektarov zemlje. Kljub temu razumevanju posameznikov, članov SZDL, pa organizacija ni uspešno privedla akcije do kraja. Zemljo bi bilo treba zamenjati, urediti, tako da bi imela mladina zemljišče v eni parceli. No, pri tem se je vse ustavilo. Nekaj časa so upali, da bo vio zadevo spravila v prave tirnice kmetijska zadruga. Toda to še do danes ni urejeno. Člani Socialistične zveze so novemu odboru naložili, da mora to nalogo rešiti. Sklenili so, da morajo mladi zadružniki čimprej začeti z delom, ker je to eden izmed načinov, da se izboljša kmetijska proizvodnja in da se na vasi čim hitreje uvede nov način sodobnega, naprednega obdelovanja zemlje. -1. c. Z zasedanja zadružnega sveta KZ Podnart Komunalna dejavnost v občini Kranj družnega doma, za kar že imajo 8 milijonov dinarjev. Svet je zadolžil upravni odbor, naj pregleda že izdelane načrte in naj čimprej pripravi vse potrebno za začetek gradnje. C. R. V občini Kranj so bili te dni, od 15. do 17. decembra, zaključeni zbori volivcev. Na njih so obravnavali predvsem tri stvari: izvajanje komunalnih del in še posebej Investicije družbenega standarda * letošnjem letu, dalje nove stanovanjske najemnine ter volitve dOvlh šolskih odborov. O letošnji komunalni dejavnosti je občinski ljudski odbor pripravil obširno poročilo. Doseženi so bili pomembni uspehi. Poročilo posebej poudarja, da So poleg sredstev, ki jih je dala družba za stanovanjsko 'agradnjo, v ta namen prispevale gospodarske organizacije še dodatno 160 milijonov dinarjev. Prav ta sredstva so omogočila, da so kon-6ali gradnjo Zdravstvenega doma, pred dokončno izgradnjo pa je tudi Sindikalni dom v Kranju. Za sestavo dokončnega predloga gradbene V nedeljo je bilo v Podnartu Tedno zasedanje zadružnega sveta KZ Podnart. Razpravljali so o delu v prvih treh tromesečjih, o pogodbeni proizvodnji, o gradnji novega zadružnega doma itd. Predsednik UO je najprej poročal o delu in sklepih upravnega odbora po zadnjem zasedanju zadružnega sveta. Med drugim je povedal, da je morala zbiralnica mleka, ki je bila ustanovljena v začetku leta, začasno prenehati s predelavo mleka, ker kmetje vsega posnetega mleka niso odkupili, zato ga zdaj prodajajo na Bled. Po novem letu bodo s posnemanjem mleka spet pričeli. Dalje je govoril o pogodbeni proizvodnji. Kom- podjetje »Kroj« Jesenice, ki ima 1£ŠbfiFi&&i!SŠi. * <"''•! *»£ -daj ta 4 ^lovatoic*. Tri na Za letošnjo zimsko turistično sezono je blejsko turistično dru-š-tvo že sestavilo program prireditev, predvsem zimskošportnih ter družabnih. Nekakšno oficielno otvoritev zimske sezone bodo na Bledu izvedli na večer pred Novim letom z zimskim ognjemetom 2 blejskega gradu. Tako bodo blejski gostje letos prvikrat na Silvestro-vo priče novoletni iluminaciji 2 gradu. Prireditev bodo izvedli v nekoliko manjšem obsegu kot poletno Blejsko noč, vendar pa bo v primeru ugodnih snežnih razmer navzlic temu lepa in mikavna. Siil ves tro van je bodo letos pripravili v hotelih Toplice, Jelovica, Krim in Park hotel. Zimske prireditve se bodo pričele takoj po Novem letu in se bodo nadaljevale do konca februarja. Med njimi je največ športnih na snegu ali ledu ter nekaj zabavnih in kulturnih. Glavno prizorišče prireditev in tekmovanj na snegu bo Straža, na ledu pa jezero. Tako je za blejske goste predvidenih več različnih tekmovanj s Straže, kakor sanka-ške tekme, smuk itd. Na Straži bo 10. januarja klubska sankaška tekma, 17. januarja bodo tamkaj medklubske sankaške tekme, 24. januarja društveni slalom, 14. februarja sankaško tekmovanje za »Pokal Slovenije«, 20. februarja tekme SD Elektra itd. — Več zanimivih nastopov, prireditev' in tekmovanj bo tudi na jezerskem •ledu. Ze v začetku januarja bo kegljaškd dvoboj med Jesenicamidrugi. in Bledom, sredi januarja je predvideno kegl jaško srečanje med kluboma Ljubljana—Po-lje in Bled, 24 januarja bo na Blejskem jezeru državno prvenstvo v kegljanju na ledu, 27. pa mladinski kegljaški turnir. — V januarju bodo tudi tri mednarodne šiportne prireditve, in sicer 2. januarja tekmovanje v smučarskih tekih, 31. januarja pa mednarodni dvoboj v kegljanju med ekipama St. Martin iz Avstrije in Bledom ter mednarodni moto-skjoring na Blejskem jezeru. Februarja bo mod drugimi prireditvami na ledu tudi drsaina revija na jezeru. Ker velika dvorana Kazine v zimskih mesecih ni uporabna za prireditve, bodo le-te večinoma v hotelu Toplice, v Jelovici in v blejski kino dvorani. Med izvajalci na kulturno-umetniš'ki'h večerih bodo letos nastopili pred blejskim občinstvom ansambel KUD Tine Ro žanc iz Ljubljane s sporedom jugoslovanskih narodnih pesmi in plesov (3. januarja), folklorna skupina Bled, ki bo v obeh mesecih priredila več nastopov, in pevski zbor France Prešeren iz Kranja a koncertom domačih in umetnih pesmi (18. februarja). Koledar zabavno družabnih prireditev za zimsko sezono je dokaj pester. Med zabavnimi ansambli, ki bodo letos pozimi razvedrili blejske goste, naj omenimo kvintet bratov Avsenikov (7. januarja v kino dvorani), Ljubljanski jazz ansambel (21. januarja kino Bled), Veseli planšarja >n -Jb dejavnosti v prihodnjem letu, je bila izvedena posebna anketa v sindikalnih organizacijah. Prav tako po so volivci izrekli svoje mnenje Iz obrtnega podjetja „Kroj" na Jesenicah Solidno poslovanje - pogoi za usprh Največ govora je bilo, kar je razumljivo, o novih stanovanjskih najemninah. O tem so veliko govorili volivci terena na Rupi, ki je bil v torek zvečer. Prav tako so razpravljali o stanovanjskih najemninah na zboru volivcev na Primsko-vem, na Hujah, v Struževem in drugod. Volivci so pri tem poudarjali neenake kriterije popisovalnih komisij, ki so ponekod enaka stanovanja različno ocenile. V primerih, kjer je bilo to potrebno, so' predstavniki občine na novo pregledali sporne ocenitve in jih vskladili s splošnimi določili oziroma kriteriji. -1. c. Jesenicah in eno na Javorniku. salo šele 11 kmetov, ostali pa že lijo delati v kooperaciji z zadrugo le z delom svojih površin, ker še Na nedavni seji je del. svet vedno menijo, da ne bodo uspeli razpravljal o načrtu za prihodnje za toliko povečati proizvodnje, da leto in o tem, kako organizirati bodo lahko krili nekoliko povišane delo znotraj podjetja, da bi na- stroške. Svet je bil mnenja, naj bi redili kar največ, kajti naročil Pravzaprav je uradni naslov obrat preselil v nekdanje gostin- promet na 11 milijonov. Čeprav tega podjetja Krojaško-šiviljsko &ke prostore pri Kobalu, kjer so se je podjetje še pred dobrim prostori večji in primernejši za delo. Lani je podjetje opravilo za nekaj manj kot 7 milijonov din Po planu, ki so ga spre-ponedcljek na seji DS. pa prihodnje., leto povečali uslug, jeli v bodo letom borilo za prostore, sedaj tega problema ni več, so pa dru-> gi, ki pa niso nepremostljivi. To so: stanovanja za nove delavce, ki bi jih lahko zaposlili in povečali obseg uslug, težave z nakupom strojev in podobno, -k zadruga šla s posamezniki tudi v delno pogodbeno proizvodnjo, če se pogodbenik obveže, da bo med letom prodajal vse viške zadrugi. Dalje so govorili tudi o odkupu, ki je letos dosegel že 45 milijonov dinarjev, toliko kot lani v vsem letu. Ustvarili so že nad 2 milijona čistega dohodka. Zadružni svet je tudi sklenil, da bodo pričeli z gradnjo novega za- je vedno več. V zadnjih letih se je omenjeno podjetje uveljavilo na Jesenicah in ima vedno več pristašev. O tem priča tudi razvoj podjetja. Tako so lani imeli z vajenci zaposlenih 29 ljudi, letos pa jih imajo že 42. Pred kratkim so namreč odprli nov obrat na Jesenicah in se združili z obrtnim podjetjem »Modni salon«. Pretekli teden pa se je Obiskali smo Tovarno ,,Odeja" V senci dreves, med Gimnazijo, dijaškim domom in novo stavbo Komunalne banke, ima svoje prostore tovarna prešitih odej in tapetništvo »ODEJA« Skofja Loka. Ni to veliko podjetje — v njem je zaposlenih letos 69 ljudi, medtem ko jih je bilo še lani le 42 — vendar je znano po svojih kvalitetnih izdelkih in najrazličnejših tapetniških uslugah. »Lahko bi prodali še precej več prešitih odej, kot jih zdaj lahko izdelamo!« so nam povedali v podjetju. Zaradi izredno dobre realizacije so začeli razmišljati tudi že o razširitvi in rekon- strukciji svojih obratov. Podjetje je bilo ustanovljeno že pred vojno, leta 1937, kot obrtno uslužnostno podjetje. Takoj po osvoboditvi, leta 1945, ko je bilo nacionalizirano, je bilo v njem zaposlenih le 5 ljudi. Od tega leta do danes pa je škofjeloška »Odeja« napravila že lep korak naprej. Podjetje »Odeja« izdeluje sedaj predvsem prešite odeje raznih velikosti v obratu tapetništvo, ki ima značaj uslužnost-nega obrtnega obrata, pa po naročilu vse tapetniške izdelke (vzmetnice, kavče, fotelje itd.). Podjetje je v lotu 1958 ustva- rilo 145 milijonov 566 tisoč dinarjev bruto produkta, plan za letos pa so postavili v višini 162 milijonov dinarjev. Tega so do konca novembra presegli že za 2,2%. Za prihodnje leto lastnih investicijskih sredstev so pri okrajni Komunalni banki dobili tudi 7,200.000 dinarjev kredita. Kupili so dva specialna polavtomatska prešivalna stroja nemške znamke »Mamut«, ki pa še ne obratujeta s polno kapaciteto. Letos do konca novembra so naredili že 171.700 kvadratnih metrov prešitih odej, medtem ko lani v vsem letu le 163.200 kvadratnih metrov. Za leto 19G0 imajo planiranih že 350.000 kvadratnih metrov pre- 1200 KILOGRAMOV ČOKOLADE DNEVNO IZ »GORENJKE« V »Gorenjki«, tovarni čokolade v Lescah, so že dosegli predvideno vrednost letošnje proizvodnje, medtem ko so letni plan po količini dosegli v teh dnevih. Plan kosmatega dohodka so do konca novembra presegli za deset milijonov dinarjev. Hitrejše izpolnjevanje finančnega plana gre predvsem na račun spremembe vrst in uvedbe novih artiklov, zlasti čokoladnih nadomestkov, tako imenovane mlečne tablice itd. Največji promet so dosegli oktobra, ko so prodali za nekaj nad 24 milijonov dinarjev proizvodov Letos bodo v »Gorenjki« proizvedli okoli 250.000 kilogramov čokolade in čokoladnih nadomestkov. -k STROKOVNI TEČAJ ZA NEKVALIFICIRANE DELAVCE V tovarni vijakov Plamen v Kropi imajo že več tednov strokovni tečaj za nekvalificirane delavce Predavatelji so domači strokovnjaki. Na zaključku tečaja bodo tečajniki polagali izpit in prejeli potrdilo za polkvalifikacijo, na podlagi katerih bodo delavci pozneje delali izpite za kvalificirane delavce. (Nadaljevanje s 1. str.) zbora nista sprejela pripravlje-omrežja trgovin, je najboljša na nih zaključkov. O njih bosta Jesenicah in v Tržiču, medtem razpravljala na eni prihodnjih ko se v Kranju, Skofji Loki in seJ- Tovariš Miran Košmelj je še nekaterih drugih krajih ob- opozoril na vrsto problemov v čutno pod povprečjem. Čeprav našem blagovnem prometu, zia-je bilo v zadnjih treh letih in- sti na problem in vlogo grosi-vestirano v trgovino nekaj nad stične trgovine, češ da je le te 622 milijonov, ne moremo reči, preveč, zlasti za tobak in vino. da so bila ta sredstva ravno naj- Saj ima skoraj vsak večji kraj bolj smotrno vložena, oziroma se svojega grosista za tobak. V Trni povečal promet, kot bi se žiču je grosist za tobak ki ima lahko. Lokali so res sodobnejši, okoli 36 milijonov letnega pro-kar. je pohvalevredno. Toda po- meta, pa je grosist. V zvezi s V tapetniški delavnici Nov stroj za izdelav, prešitih odej »Mamut« (19G0) pa predvidevajo, skupaj s tapetniško delavnico, za 350 milijonov dinarjev bruto produkta. Letos so v tapetniški delavnici v primerjavi z 1. 1958 presegli proizvodnjo že za 100 odstotkov. V podjetju »Odeja« so letos vložili že precej investicijskih sredstev v rekonstrukcijo predvsem strojnega parka. Razen sitih odej. V tem letu nameravajo pričeti tudi z gradnjo novega montažnega skladišča, ker imajo zdaj težave predvsem s skladiščnimi prostori. ODEJA, tovarna prešitih odej in tapetništvo Škofja Loka, pošilja vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem ob Občinskem prazniku Škofje Loke iskrene čestitke. strežba v njih je ostala več ali manj klasična. To pa seveda zavira večji promet. V razpravi so •poudarili, da drugače ni bilo moč, ker ni bilo ustreznih izkušenj, ne načrtov, s katerimi bi lahko tudi notranjo organizacijo tako izpopolnili, da bi dosegla večji promet. Tovariš Hafner je opozoril na gradnjo potrošniških centrov Kranju in Jesenicah in predlagal, naj bi razmislili o tem. S temi investicijami bi se promet lahko podvojil. Organizacijski razvoj trgovine je lani in letos šel predvsem v smeri centralizacije številnih samostojnih trgovin. Pri tem pa je bilo premalo upoštevano načelo dvojnega prekrivanja teritorija z maloprodajno mrežo. Nekatera podjetja so postala izključni pre-skrbovalci velikega števila prebivalstva. Preveč se je namreč uveljavilo mnenje, naj ima vsaka občina »svoja« trgovska podjetja. Tako imenovane teritori-alno-politične meje morajo od-pasti. Spričo večurne živahne razprave, v kateri je sodeloval tudi državni sekretar za blagovni promet LRS Miran Košmelj in v kateri so, odborniki ter gostje, dali vrsto pomembnih predlogov, tem je da je predvidena reorganizacija veletrgovin, kar sodi v proces nadaljnjega razvoja blagovnega prometa. Ob sedanjih ekonomskih pogojih moramo trgovino izpopolnjevati. Ni nobenih razlogov, da imamo v Sloveniji 36 grosistov za vino. Pametneje bi bilo jih ukiniti in organizirati založne vinske kleti, kj bi razpolagale s kvalitetnimi vini. Govoril je tudi o problemih preskrbe z mesom in dejal, da je trenutno dovolj mesa. Podjeb-ja, ki imajo za to pogoje, bi morala sedaj ustvariti zaloge za, vsaj dva ali tri kritična meseca, pomladi. V zvezi s tem je omenil investicije v mesarska podjetja oziroma klavnice ter dejal, da je spričo dograditve kombinata v" Zalogu, negospodarska rekonstrukcija majhnih klavnic. Pametneje je investirati v prodajne prostore. Ker bo Klavnica v Zalogu in še nekatere druge bodo, zadostile potrebam vse Slovsnije. Kot smo že omenili, je bila razprava živahna -s številnimi predlogi. Zaključki, ki jih bodo sprejeli na podlagi razprave, pa bodo v marsičem vplivali na nadaljnji razvoj trgovine, oziroma, blagovnega prometa na Gorenj1' skem. -k CC 92 4 »GLAS GORENJSKE« KRANJ, 18. DECEMBRA 195f OSySSC£VAL£C ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Gospo-svetska 9, telefon 218, 595, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede; naročniki imajo 50 odstotkov popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je 397, uredništva 475. Iščem prazno ali opremljeno sobo v Kranju ali okolici. Nudim 20.000 dinarjev nagrade. Ponudbe •ddati v oglasni oddelek 5275 Kupim enosobno stanovanje v Kranju. Ponudbe z navedbo cene pošljite v oglasni oddelek pod •vseljivo« 5275 Ugodno prodam majhen 4-cevnl radio super »Orion« za 10000 din. Naslov v oglasnem oddelku 5268 AMD Podnart obvešča interesente, da izda|a|o potrdila mopedl-stom vsako soboto od 15. do 18. nre na sedežu društva 52R1 Trgovsko podjetje Knjigarna »Simon Jenko« v Kranju obvešča vse cenjene odjemalce, da bo zaradi LETNE INVENTURE trgovina zaprta v času 4., 5. in 6. januarja 1960. Prosimo vse potrošnike, da pravočasno pred inventuro krijejo svoje potrebe 5282 Prodam 130 kilogramov težkega prašička. Naslov v oglasnem oddelku 5283 Prodam spalnico iz mehkega lesa. Naslov v oglasnem odd. 5234 Prodam prašiča za zakol. Naslov v oglasnem odd. pod »Kranj« 5285 Prodam žensko Rogovo športno kolo. Kokrški breg 1, Kranj 5286 Prodam spalnico iz trdega lesa skoraj novo. Cena 43.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 5287 Prodam dele od 16-colskega gumi voza in diferencial za »Opel«. — C. Staneta Žagarja 48, Kranj 5288 Prodam 1500 kilogramov slame. Sp. Brniki 4, Cerklje 5289 Prodam 3-tonski voz ali zamenjam za 20-colskega. Bohinc, Praše 2, Kranj 5290 Prodam motorno kolo »Triumph« 250 ccm ali zamenjam za rabljen moped, po možnosti Simson. Ogled pri Borisu Berniku, Zgornje Bitnje 49 5291 Prodam moško kolo v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Brtoncelj, Godešič 30, Skofja Loka 5292 Prodam 4 pitane prašiče in nekaj gradbenega lesa. Naslov v oglasnem oddelku 5293 Prodam stanovanj, hišo primerno tudi za obrt. Ponudbe oddati v oglasni odd. pod »Gotovina« 5294 Prodam gramofon v kovčku, citre, violino ln diatonlčno harmoniko. Naslov v ogl. odd. 5295 Prodam električni radiator. Naslov v oglasnem oddelku 5296 Prodam prašiča, 40 kilogramov težkega. Sp. Duplje 53 5297 Ugodno prodam tri tonsko diatonlčno harmoniko za 20.000 din, električni gramofon s 30 ploščami za 15.000 din in rabljeno moško kolo »Sport« za 12.000 din. Rajko Cuk, Zgornje Duplje 29 5298 Prodam moped ali zamenjam za smrekove deske. Naslov v oglasnem oddelku 5299 Prodam dobro ohranjen klavir. Naslov v oglasnem oddelku 5291 Prodam prašiča 200 kilogramov težkega. Dvorje 45, Cerklje 5292 Kupim veliko sanjsko knjigo. — Ponudbe oddati pod i»poštno ležeče, Smlednik 80« 5293 Kupim kravo, visoko, brejo ali po teletu. Naslov v oglasnem oddelku 5294 Očala v zelenem etuiju sem izgubil 15. decembra zjutraj. Pošteni najditelj naj jih proti dobri na gradi vrne na naslov v oglasnem oddelku 5295 Kupim otroški trlcikelj. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 5296 Zamenjam dvosobno stanovanje za trosobno v Kranju. Informacije dobite pri poklicnih gasilcih v Kranju 5297 Dom onemoglih na Jesenicah sprejme v službo RACUNOVODJO. Pogoj: ekonomska srednja šola ali njej enakovredna šola s prakso. Prijave pošljite razpisni komisiji Doma onemoglih Jesenice 5298 Avto-moto društvo Kranj razpisuje, delovno mesto sekretarja, veščega vseh administrativnih poslov, in mesto knjigovodja. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov AMD Kranj, Koroška cesta 4, Kranj 5299 Iščem žensko za varovanje otroka v dopoldanskem času. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »dopoldan« 5300 Upokojenci pozor! Zamenjam enosobno stanovanje za dvosobno na deželi ali v okolici Kranja. — Dam nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 5301 Nudim brezplačno stanovanje dekletu. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 5301 Sprejmem gospodinjsko pomočnico. Naslov v oglasnem odd. 5303 Di|ak Tehniške strojne šole poučuje nižješolce v matematiki v popoldanskem času. Cesta na Klane 43, Kranj 5304 Poučujem vse predmete za osemletko razen jezikov. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 5305 Preklicujem mesečno vozovnico Šenčur—Kranj. Angela Cuderman, Šenčur 290 5306 Opozarjam vsakogar, ki bi moji ženi Frančiški Murko zaupal ali posodil karkoli, da nisem plačnik zanjo. Mož Ignac Murko, Cesta na Klane 47, Kranj 5307 Izgubil sem zapestno uro iz Ljubljanske ceste v Kuharjevo ulico. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na Ljubljansko c. 2, Kranj 5308 Ugodno prodam motorno kolo »Beneli« 250 ccm. Naslov v ogl. oddelku 5309 Prodam svinjo 9 tednov brejo. Cerklje 57. 5310 Prodam nov elektromotor AEG 8,5 KW. Naslov v oglasnem oddelku 5311 Prodam vespo 1953 letnik z ve-trobranom v zelo dobrem stanju. Naslov v ogl. odd. 5312 Prodam lepo ohranjeno kuhinjsko kredenco, mizo, tri stole in železno pečico (gašperček). Fuks, Kokrica 119 5313 Na stanovanje vzamem delavko, ki dela na dve izmeni. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 5314 Oddam opremljeno sobo na Kokrici. Naslov v oglasnem oddelku 5315 Preklicujem neresnične besede, ki sem jih govoril o Šolar Anici in Mitič Desimirju iz naselja »Projekt« Kranj ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Mroljeviš Fehim, Zlato polie 3, Kranj 5316 Mizarsko orodje, skoraj novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5317 Folopovečevalnik »Opematus— avtomat« mali format zamenjam za večjega. Eventualno tudi pro- »ISKRA« tovarna elektrotehničnih in finomehaničnlh izdelkov Kranj sprejme takoj 1 USLUŽBENCA ZA NOTRANJO INFORMATIVNO SLUŽBO Pogoj: popolna srednje šolska izobrazba. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prijave sprejema personalni oddelek tovarne. TOVARNA USNJA »STANDARD«, KRANJ sprejme VEC VAJENCEV ZA USNJARSKO STROKO Prijave sprejema sekretariat podjetja. »ŠPIK« tovarna perila, pletenin In rokavic Kranj sprejme v delovno razmerje tako] FINOMEHANIKA ZA POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. dam. Naslov v ogl. odd. 5318 Stranko prosimo, da dvigne ponudbo pod »Vseljivo«« 5319 OBJAVE RAZPIS Razpisna komisija pri občinskem ljudskem odboru Železniki razpisuje naslednja delovna mesta: 2 REFERENTA V ODSEKU ZA NARODNO OBRAMBO Pogoj za 'razpisani mesti je nižja strokovna izobrazba. Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom in navedbo prejšnjih zaposlitev naj kandidati pošljejo do 31. decembra 1959 občinskemu ljudskemu odboru v Železniki. »RADIO«, Jesenice: 19. do 21. decembra ameriški barvni cinema-scope film »TROJANSKA HELENA«. »PLAV2«, Jesenice: 19. do 21. decembra ameriški barvni vistavi-sion film »ISKALCI«. Žirovnica: 19. decembra francoski barvni film »MOJ STRIC«; 20. decembra ameriški barvni film »PUŠČAVA 2IVI«. Dovje-Mo J strana: 19. decembra ameriški barvni film »PUŠČAVA ZlVI«; 20. decembra franc. barvni film »MOJ STRIC«. Koroška Bela: 19. in 20. decembra francosko-italijan. film »ČLOVEK V DEŽNEM PLAŠČU«. Bled: 18. do 21. decembra ameriški barvni cinemaseope film »SLA PO ŽIVLJENJU« — predstava v petek in ponedeljek ob 20. uri, v soboto ob 17. in 20. uri, v nedeljo pa ob 10., 15., 18. in 20. uri. Radovljica: 18. in 19. decembra ob 20. uri ter 20. decembra ob 15., 17.30 in 20. uri ameriški revijski barvni cinemaseope film »KRALJ IN JAZ« — zaradi izredne dolžine filma cene vstopnic zvišane za 10 din. LJtibno: 19. ln 20. decembra ameriški barvni film »PIKNIK« — predstava v soboto ob 19.30, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri. »PREDILEC«, Skofja Loka: 19. in 20. decembra jugoslovanski film »ČRNI BISERI«. »SORA«, Skofja Loka: 18. do 20. decembra švedski film »NASMEH POLETNE NOČI«. i»DOMa, Sovodenj: 19. in 20. decembra ameriški film »DOBRA ZEMLJA« — predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. uri. »SORA«, Poljane: 19. in 20. decembra francoski film »OČE, MAMA, MOJA ZENA IN JAZ«. Zlrl: 19. in 20. decembra jugoslovanski film »KALA« — predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15. in 19.30. — Mladini se priporoča. »OBZORJE«, Železniki: 18. in 19. decembra ob 20. uri ter 20. decembra ob 15. in 19.30 francoski barvni cinemaseope film »TAMANGO«. Domžale: 18. do 20. decembra cinemaseope barvni italijanski film »CARSTVO SONCA«. Predstava v petek ob 20. uri, v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo pa ob 15., 17. in 19. uri. Duplica pri Kamniku: 19. in 20. decembra ameriški barvni film »KLEOPATRA« — predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 15., 17. in 19. uri. »STORŽIČ«, Kranj: 18. in 19. decembra ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni cinemaseope film »JEZ NA PACIFIKU« — v glavni vlogi: Silvana Mangano, Anthony Perkins in Alida Valli. 19. decembra ob 14.30 ameriške barvne risanke PUSTOLOVŠČINE PAJA IN PLUTONA — vstopnina 30 din, ob 22. uri pa premiera ameriškega barvnega cinemaseope filma »OBRAČUN NA ATLANTIKU«. 20. decembra ob 9. uri ameriške barvne risanke »PUSTOLOVŠČINE PAJA IN PLUTONA« — vstopnina 30 din, ob 10.30 premiera ameriškega barvnega cinemaseope filma »OBRAČUN NA ATLANTIKU«, ob 13. uri ameriški barvni film »DEŽELA FARAONOV«, ob 15., 17. in 19. uri ameriški barvni cinemaseope film »JEZ NA PACIFIKU« — v glavni vlogi: Silvana Mangano, Anthonv Perkins in Alida Valli. Ob 21. uri premiera jugoslovanskega filma »RAZPOKA V RAJU«. , »TRIGLAV«, Primskovo: 19. decembra ob 19. uri jugoslovanski cinemaseope film »SAM«; 20. decembra ob 14. uri ameriške barvne risanke PUSTOLOVŠČINE PAJA IN PLUTONA — vstopnina 30 din, ob 15.30, 17.30 in 19.30 pa ameriški barvni film »DEŽELA FARAONOV«. »SVOBODA«, Stražlšče: 19. decembra ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni cinemaseope film »MOŽJE IN VOLKOVI«; 20. decembra ob 10. uri ameriške barvne risanke »PUSTOLOVŠČINE PAJA IN PLUTONA« — vstopnina 30 din; ob 14. uri ameriški barvni film »DEŽELA FARAONOV«, ob 16., 18. in 20. uri italijanski barvni cinemaseope film »MOŽJE IN VOLKOVI«. Naklo: 19. decembra ob 19. uri ameriški barvni film »DEŽELA FARAONOV«; 20. decembra ob 15., 17. in 19. uri jugoslovanski cinemaseope film »SAM«. »KRVAVEC«, Cerklje: 19. decembra ob 19. uri češki film »VOLČJA JAMA«; 20. decembra zaprto. Gledališč« PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 20. decembra ob 16. uri Golia: »JURČEK« — Pravljična igra — premiera. 'Ponedeljek, 21. decembra ob 20. uri svečana AKADEMIJA v počastitev Dneva JLA. Torek, 22. decembra ob 16. uri: Lutowski: »DEŽURNA SLUŽBA« — zaključena predstava za pripadnike predvojaške vzgoje. GLEDALIŠČE »TONE CUFAR«, JESENICE Sobota, 19. decembra ob 20. uri L. Lahola: »MADEŽI NA SONCU« — Drama v treh dejanjih — Zveze z vlaki ugodne. Nedelja, 20. decembra ob 14.30 F. Schiller: »MARIJA STUART« — tragedija v 7 slikah — Zadnjič na Jesenicah — Zveze z vlaki ugodne. Nedelja, 20. decembra ob 19.30 L. Lahola: »MADEŽI NA SONCU« — Zveze z vlaki ugodne. r Kronika teh dni V KRANJU Fižol 70—85, ajdova moka ln ješprenj 65—70, koruzni zdrob in koruza 40, kaša 75—80, krma za kokoši in proso 35—40, oves 25— 30, krhlji 50, orehi 80—90 in smetana 250 din liter. Korenček 30— 40, čebula 35—40, krompir 17— 18, špinača 100—150, zelje sladko 15—20, zelje kislo 45—50, ohrovt 20, repa sladka 8—10, repa kisla 30, redkev 20—30, solata 60—100, radič 120, pesa 30—60, jabolka 50 —75, hruške 50—130 dinarjev za kilogram. Por 5—15 din, zelena in peteršilj 10 din šopek, česen 5—20 din glavica, piščanci 350— 400 din, jajca 28—30 din kos, sir, skuta 100 in surovo maslo 500—540 din koligram. V RADOVLJICI Jabolka 65. limone 200, pomaranče 180, banane 290, fige 180, slive 170, solata 80, cvetača 80, česen 138, čebula 38, zelje — glave 22, zelje — kislo 44, korenje 46 din kilogram. Jajca 30 din kos. V SKOFJI LOKI Solata 70—80, krompir 16—18, kislo zelje 40, fižol 80—100, jabolka 60—80, cvetača 80 in med 320—380 din za kilogram. Kisla repa, špinača in motovileč 20 din merica. Sirček 15 din, smetana 20 din zajemalka. RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 20. DECEMBRA 6.30 Igra pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzuljej 7.35 Zabavni orkester Alfred Scholz; 8.00 Mladinska radijska igra — Elin-Pelin: Jan Bibijan na mesecu; 8.40 Pomnoženi komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Rada Simonitija; 9.00 Ura popevk, melodij in ritma; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Prvi boji; 10.30 Matineja simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 13.30 Za našo vas; 16.00 Humoreska tega tedna; 16.20 Mali mozaik melodij; 16.50 Dežela smehljaja; 17.30 Radijska igra — Ranko Marinkovič: Glorija (ponovitev); 18.45 W. A. Mozart: Mala nočna glasba; 20.05 Izberite melodijo tedna; 21.00 Skice iz življenja Richarda VVagnerja (3. oddaja); 22.15 Plesna glasba. PONEDELJEK, 21. DECEMBRA 8.25 Ljubljanski jazz ansambel) 9.00 Naš podlistek — Jacob H. E.: Sest tisoč let kruha — III.; 9.20 Za ljubitelje Beethovna; 10.10 Popevke se vrstijo; 11.35 Arije iz Mozartove »Čarobne piščali«; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Miran Veselic: Najnovejši izsledki znanosti glede vinogradniške proizvodnje; 13.30 Od tu in tam; 14.25 Radijska šola za višjo stopnjo: Tolminski punt; 15.40 Listi iz domače književnosti — Mila Kačiče-va: Letni časi; 16.00 V svetu opernih melodij; 18.00 Radijska univerza — Profesor Oleg Mandič: Znanost in religija; 18.30 Športni tednik; 20.00 Prenos akademije v % Prihodnji teden bo pri Kmetijski zadrugi Podnart pričela s poukom nižja kmetijska šola. Zanjo se je doslej prijavilo že 16 mladih fantov in deklet. Pouk bo trikrat tedensko po štiri ure. f) Preteklo soboto, 12. decembra, je bil v Prešernovem gledališču v Kranju literarno-glasbeni večer, ki ga je pripravila društvena komisija ObK LMS Kranj. Na literarno-glasbenem večeru so sodelovali Tone Seliškar, Ferdo Godina, Peter Mevec in Viktor Konjar ter gojenci Glasbene šole Kranj. 0 V občini Ziri so do 15. decembra pobrali od prebivalcev že 98 odstotkov vsega letošnjega davka. To je lep uspeh, ki predvsem omogoča redno izvajanje proračunskih postavk. % V torek Je bil v prostorih Okrajnega ljudskega odbora Kranj plenum Smučarske^ zveze Slovenije, ki so se ga udeležili predstavniki vseh slovenskih podzvez. Govorili so o kadrih v smučarskih klubih ln o tekmovanjih v letošnji zimski sezoni 0 Pri Občinskem ljudskem odboru Kranj Je bilo 21. ln 28. novembra sklenjenih 26 porok, 5. in 12. decembra pa 7 porok. q V ponedeljek zvečer je bila v sejni sobi Komunalnega servisa v Kranju seja Turistično-olepše-valnega društva Kranj. Govorili so o delu društva v preteklem letu in o smernicah za delo v prihodnjem letu. % V bolnici za porodništvo in ginekologijo Kranj je bilo od 3. do 10. decembra rojenih 35 otrok (21 deklic ln 14 dečkov), og 10. do 17. decembra zjutral pa 20 otrok (12 deklic in 8 dečkov). f> Sinoči je bil v dvorani Delavskega doma na Jesenicah tretji kulturno-umetniški večer, na katerem so govorili o razvoju umetnosti od antike do danes. Program je bil razdeljen na tri dele: literarni, likovni in glasbeni. % Gledališče »Tone čufar« na Jesenicah se Je preteklo soboto, 12. decembra zvečer predstavilo t druqo premiero v letošnli sezoni. Predvajali so Leopolda Lahole dramo v treh delanjih MADEŽI NA SONCU, ki Jo Je zrežiral Jože To-mažič, scensko opremil pa Bojan Čebul). Delo so v nedeljo ponovili. f) V sredo zvečer je bila v Prešernovem gledališču v Kranju svečana akademija v počastitev 60-let-nice Planinskega društva Kranj. Akademija je bila pod pokroviteljstvom predsednika Občinskega ljudskega odbora Kranj Franca Puharja ki je ob tej priložnosti tudi kumoval novemu društvenemu praporu. % Za letošnji občinski praznik Škofje Loke so te dni izšli Loški razgledi številka 6. Že šesto leto jih izda|a Muzejsko društvo v Sk. Loki s finančno pomočjo delovnih kolektivov občine Skofja Loka. Zaletna knjiga na 272 straneh Je razdeljena na štiri dele: največ pozornosti so letos posvetili 40-letnici KPJ; v tem delu Razgledov objavljata med drugim svoje prispevke tudi Boris Ziherl in Milan Zakelj; drugI del zbornika so razgledi (zgodovina, etnografija, umetnost itd.), sledi leposlovje in nazadnje poročila in problematika. q V počastitev občinskega praznika Škofje Loke in krajevnega praznika Poljane bo v nedeljo, 20. decembra dopoldne v Kulturnem domu v Poljanah slavnostna seja Krajevnega odbora Poljane, zatem pa v Zadružnem domu otvoritev obrata Planike v Poljanah. Is.teoa dne popoldne bo mladinska organizacija v Kulturnem domu priredila svojo oddajo Spoznavajmo svet in domovino. % V soboto dopoldne bosla ▼ prstorih OLO Kranj seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev Občinskega ljud. odbora Kranj. N« seji bodo sprejemali predpise -o novih stanovanjskih odnosih ln jemninah. f* Preteklo nedeljo popoldne j* dramska sekcija DPD Kokrica uprizorila Franceta Lipaha veseloigro v treh dejanjih »Glavni dobitek«. Pomoč pri režiji jim je nudilo Prešernovo gledališče Kranj. Z delom bodo gostovali še v okoliških kra* jih. % Od 23. novembra do 14. decembra Je bilo na Jesenicah roje nih 39 otrok, od tega 13 dečkov ln 26 deklic. Mulič Ljudmila, uslul benka iz Nomenja, Je rodila dvojčka — dečka in deklico. V Iste« času so bile le tri poroke, onu!* pa Je 11 ljudi. NEGODE N. K. iz Kranja je nekdo -povozil z avtomobilom in se » težjimi poškodbami zdravi k bolnišnici. — A. 2. iz Kranja še je urezala v tretji in četrti prst desne roke. — M. S. s Kbkrict je padel s kolesom ip si zlomil desno roko. — Na,,kovinsk» kljuko se je nabodel, I. R. *z Kranja na hrbtišče desne noge — Pri Laknerju je nekdo zabodel A. B. s Kokrice v levtf roko. — Na cesti od Laknerja proti Kranju je ležal pretepen, in dobil poškodbe na glavi L P-iz Kranja. — I. S. iz Zabnice je padel hlod na desno nogo. — Najemnico je pretepel F. Z. 1* Seničnega, in je dobila poškodbe na glavi ter levi roki. — Vsi ti so iskali pomoč v ambulanti Zdravstvenega doma v Kranju- rož Alti V noči od 16. na 17. december med 22. in 23. uro je ob Cesti Staneta Žagarja v Kranju v barakah SGP Projektiranj "i» neznanih vzrokov- izbruhnil P°" žar. Kmalu so bili na mesto gasilci, ki jim je uspelo polovico barake rešiti. Skoda še nI ocenjena. Vzroke požara že raz-iskujejo. ZVEDELI SMO . .. O V Radovljici je bilo pretekli ponedeljek, 14. decembra, predavanje z barvnimi diapozl* tivi s poti po Italiji. $ V Radovljici je bila od f£ do 15. decembra odprta razstava 40 let KPJ in SKOJna Gorenjskem. 9 V trgovskem podjetju Manufaktura v Radovljici imajo dnevno do 350.000 din prometa. 9 Gozdno gospodarstvo Kranj je v predelu Podbrezje pripravilo preko 2000 smrekovih vrhov za novoletno- jelko, t Pretekli teden je na Begunj- ' ščici znani smučar Tine Mule) ustrelil 2 m velikega planinskega orla. q V jeseniški občin iimajo 10 športnih društev. t0' ker se Je udaril v prst in ker Je bil z nJim le stric Boris. Ko »** tedaj prišla domov, ga Je stric Boris dobro pretepel in mu dolfl* časa pridigal o lepem vedenju. R. Daneel Je rekel: »Noben obiskovalec ne sme biti oborožen Taka Je pri nas navada, Elijah. Tudi tvoj komisar pusti revolv** zunaj, kadar pride na obisk v Mesto Vsemlrcev.« Ce bi se to zgodilo ob kakršnikoli drugi priložnosti, bi se Bale? brez premišljanja obrnil na peli ln se vrnil, čeprav ne bi vido! teg* Mesta Vsemircev in tega dolgočasnega robota. Zdaj pa Je bil skor«,' nor od želje, da bi Izpeljal svoj načrt in da bi se maščeval. To Je — |e pomislil — nevidni zdravniški pregled, ki Je ** menjal temeljitega prejšnjega iz minulih let. Zdaj Je šele lahko r* zumel Jezo In bes, ki sta privedla ljudi do velikega upora ob PTtr gradi, ko Je bil še mlad. Baley je Jezno odpel pas z revolverjem. R. Daneel Je vzel oP* sač in ga odložil v vdolbino v zidu. Tanka kovinska plošča Je Pr*" krila revolver. »Ko boš odhajal, potisni palec v to luknjo,« Je rekel R. Daneel »Samo tvoj palec se prilega vanjo ln samo ti lahko odpreš sh^amb0•* Baley se je počutil, kakor bi bil gol, bolj gol kot malo prej P° prho. Zakoračil Je naprej, zdaj Je bila pot pod kovinskima du'fl0-voma prosta ln končno Je izstopil iz osebnih prostorov. Spet so Je znašel v nekakšnem hodniku, toda ta je bil či»tp običajen. Toda, ko sta prišla do konca hodnika, Je nenadoma ** čutil nekakšen pritisk, kakor bi zbrzel mimo nJega nevidni avtomob R. Daneel je najbrže opazil presenečenje na njegovem obr**B In Je rekel: »Zdaj sva zunaj, Elijah. To Je naravni zrak.« Baleyu Je skoraj postalo slabo. Kako skrbni so bili Vsem"6* castran človeškega telesa, preden so sprejeli v svoje mesto ZewlJr na, vdihavajo pa umazan naravni zrak! Stisnil Je nozdrvi, kakor f bi lahko s tem preprečil vstop zraka. R. Dneel se Je spet oglasil: »Upam, da se boš kmalu prepri0*1' da naravni zrak ni nevaren človeškemu zdravju.« »Ze v redu,« Je odvrnil Baley, a lotevala se ga Je omotica. Zrak ga Je vsega zajel, vel mu Je čez obraz. Ves Je bil wnefl* In motile so ga te rahle sape. KRANJ, 18. DECEMBRA 1959 TELESNA KULTURA »GLAS GORENJSKE« 7 UGODNA BILANCA JESENIŠKIH HOKEJISTOV 12le.i-8i.gl Jeseniški hokejisti, ki so letošnjo sezono začeli zgodaj, imajo za seboj ze vrsto lepih in pomembnih uspehov, zlasti pa pomembno afirmacijo v mednarodnem hokeju. Jeseničani so letos odigrali že 12 tekem, od tega 9 t tujimi moštvi. Dobili so osem tekem, štiri pa izgubili. Skupna razlika v golih je 107 : 50, v korist Jesenic. To je izredno ugodna bilanca za Jesenice pred bližnjim državnim prvenstvom, zlasti še zato, ker so bila skoraj vsa mednarodna srečanja na dokaj visoki kvalitetni ravni. To priča tudi vedno večje zanimanje, ne le Jeseničanov, temveč širšega kroga prebivalcev Gorenjske in tudi izven okraja. Jesenice so dobile vrsto ugodnih ponudb tujih moštev, ki bi rada gostovala na Jesenicah, vabijo pa jih tudi na nastope v inozemstvo. — žal Jeseničani ne morejo sprejeti vseh ponudb za gostovanje na lastnem igrišču. Po odobritvi mednarodne komisiie pri ŠZJ je bilo za letos določenih, za Jugoslavijo, le osem tujih gostovanj, šest je bilo odobrenih Jesenicam, kot državnemu prvaku, po eno pa beograjskim klubom. Na Jesenicah je bilo, po teh predpisih, že pet gostovanj. Pozanimali smo se pri predsedniku HK Jesenice tovarišu Mirku Ra-muŠH, kako je s tem probhmom. Povedal nam je, da je odbor že posredoval, da bi se stvar uredila, toda za sedaj še brez uspeha. Res škoda. Toda tako ne bo moglo dolgo ostati. Prepričani smo namreč, da je razvoj hokeja na Jesenicah dosegel tako raven, da mu jo potrebno več gostovanj, ker je prerasel naše razmere. Kar pomeni v Beogradu neka mednarodna nogometna tekma, to pomeni na Gorenjskem mednarodna hojeska tekma. Dokler ne bo pri nas na splošno napredoval hokej tako kot na Jesenicah, so Jesenice, brez mednarodnih gostovanj obsojene na zaostajanje. Zato kaže ta problem kar najprej proučiti, in če ne le za to, pa vsaj za prihodnjo sezono rešiti. -k Uspešno delo Sveta za šport ObLO Kranj Kljub težavam - uspehi Nekatera društva v občini so pokazala p?malo resnosti pri delu Telovadba, šola, gospodinjstvo Razgibano športno življenje v Kranju in v njegovi okolici postavlja pred Svet za telesno vzgojo pri ObLO v Kranju mnogo nalog. Člani sveta so pravilno razumeli svoje naloge in niso zgolj organ, ki razdeljuje finančna sredstva, temveč so pričeli s proučevanjem športnega življenja v občini. Tako so si ustvarili pravo podobo o delu in življenju športnih društev in društev Partizan na isvojem področju. Imenovana je bila posebna komisija, ki je obiskala vsa športna društva v občini in si ogledala njihove športne objekte ter imela razgovore s člani upravnih odborov in zastopniki političnih in družbenih organizacij. V nekaterih krajih se borijo društva predvsem z materialnimi težavami, ki so včasih pravzaprav malenkostne in bi se z intervencijo Sveta za telesno vzgojo zlahka odpravile. — Letos je na primer Okrajna zveza Partizana Kranj ustanovila dve novi društvi, in to v Trbojah in Besnici. Povsod je mladina navdušena za delo teh novo ustanovljenih društev. Pereč problem so še vedno vodilni kadri, in to ne samo pri novo ustanovljenih, temveč tudi pri društvih, ki delajo že več let. Na drugi strani so društva, ki so dobila ob svoji ustanovitvi vso podporo od Sveta za telesno vzgojo tako v denarju kot v kadrih, pa kljub temu niso ničesar napravila. Takšen zgovoren primer je ŠD Cerklje na Gorenjskem. Tam niso smatrali za potrebno niti to, da bi sploh prišli na sestanek s komisijo. Podoben primer se je zgodil tudi v Preddvoru. Na srečo je takšnih društev zelo malo. V mnogih krajih pa je problem prostorov, zlasti telovadnic. Kjer so politične in druge organizacije zainteresirane za delo športnih in telovadnih društev, tam se že najde mesto v dvorani prosvetnega ali gasilskega društva, težko pa je tam, kjer ni tega razumevanja. V Podbrezjah gradijo sedaj v prosvetnem domu gradili brez poprejšnjega posvetovanja s športnimi strokovnjaki in bo imela zato večje napake. Pri tem društvu dela samo mladina, predsednik ni prišel niti na sestanek in prav tako ne gospodar društva. Nasprotno pa je zelo delavno društvo v Dupljah. Tu so agilni člani upravnega odbora in so v tesni povezanosti s šolo in ostalimi organizacijami v kraju. Letos so s prostovoljnim delom zgradili lepo rokometno igrišče ob šoli. V načrtu pa imajo gradnjo športnega parka. Člani komisije so obiskali še društva na Golniku, Šenčurju in Besnici. Vendar pa bo o teh delavnih društvih, njihovih težavah in uspehih ter o požrtvovalnosti in delu treba posebej spregovoriti. Vse to pa bo obravnaval tudi Občinski ljudski odbor Kranj na eni svojih prihodnjih sej. Problemi šolske telesne vzgoje v Podnarlu Učenci osnovne šole Ovsiše nimajo potrebne telesne vzgoje. Na zadnjem zdravniškem pregledu pretekli mesec so ugotovili, da na tej šoli niti en učenec nima pravilno razvite hrbtenice. Zato je telesna vzgoja tu še posebej potrebna. — Ker za sedaj nimajo potrebnih prostorov, bi lahko va- ALI NAJ NA OREHKU USTANOVIJO TVD PARTIZAN? Na Orehku so dlje časa politične organizacije razpravljale o tem, kako bi pritegnili mlad'no h koristnemu in športnemu izživljanju. Odločili so se in ustanovili so mladinsko športno društvo pri mladinski organizaciji. Zaprosili so ObLO za zemljišče, na katerem bi zgradili igrišča. Socialistična zveza jim je odstopila svojo p'sarno za delo, kupili so 6 šahovskih garnitur, dve žogi in mrežo za odbojko itd. Zveza Partizana je ugotovila, da ni pogojev za ustanovitev društva Partizan, ker nimajo za to pogojev. Ko pa bodo tudi v tem kraju dani pogoji za to, ga bodo tudi tu ustanovili. Za enkrat pa jim je priporočala, naj se članstvo vključi v TVD Partizan Stražišče, kjer bo imelo vse možnosti udejstvovanja tako v dvorani na orodju kakor tu- novo telovadnico. Na žalost so jo di na igrišču. Z obiska po kranjskih telovadnicah Pretekli ponedeljek, 14. decembra tmo obiskali nekatere kranjske telovadnice, kjer naši športniki marljivo vadijo. — Sezona letnih •portov Je za nami. Smučarji, ki to poleti trenirali v telovadnici, •o se preselili v hribe, ostali pa vzdržujejo kondicijo v telovadnicah. Zimski trening Je eden Izmed »snovnih pogojev za dobre športne rezultate. V telovadnici Srednje tehniške tekstilne šole smo našli dijakinje te šole, ki so vadile odbojko. — Družbo pa so Jim delali tudi košarkarji kranjskega Triglava. Povedali so nam, da treninge košarke obiskuje v dveh telovadnicah 80 pionirjev, pionirk, mladincev, mladink, članic in članov. Člani Partizana iz Kranja, teh je aktivnih preko 300, so pod vodstvom Bože Štuhceve in Milke Demšarjeve vadili v telovadnici osemletke »Simon Jenko«. Ti se pripravljajo za telovadno akade- mijo, ki bo 26. decembra. Na akademiji bodo nastopili tudi naši vrhunski telovadci: Cerar, Trojar, Srot in drugi. — Nastopili bodo v parterni telovadbi, v prostih vajah in vajah na orodju. — Na sliki vidimo vajo na parterju in na krogih. Kaj pa ostali športniki. Rukometaši Mladosti bodo pričeli s treningi po Novem letu v telovadnici Partizana v Stražišču. Plavalci vadijo v gimnaziji Kranj, prav tako atleti in drugi. Precej pa Jih bo zaradi pomanjkanja telovadnic ostalo brez zimskega treninga. Ti bodo morali začeti trenirati zgodaj spomladi, da bodo zamujeno nadoknadili. M. Z. Posvet na treningu dili v kulturnem domu v Podnartu. Tu pa je težava v tem, da dvorana že več let nima ustreznega poda. Kulturno društvo »Svoboda« za popravilo nima potrebnih finančnih sredstev in bi bilo lepo, da bi Občinski ljudski odbor Radovljica in okoliške gospodarske organizacije priskočile na pomoč. C. R. DR2AVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU V nedeljo zvečer so v Subotici zaključili XVI. državno prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Naslov zmagovalca sta pri članih in članicah osvojila Vo-jislav Markovič in Covičeva. Teran se je uvrstil na četrto mesto, medtem ko sta pri ženskih dvojicah Plutova in Knapova postali državni prvakinji. Prav tako sta pri mešanih dvojicah Teran in Plutova osvojila najvišji naslov. Med številnimi, ki so trenirali v telovadnici osemletke »Simon Jenko« v Kranju, smo segli v roke tudi 16-letni dijakinji prvega letnika tekstilne šole iz Kranja, državni mladinski prvakinji v vajah na orodju, Slavici Andolšek. »Kdaj si se prvič srečala s telovadbo?« »V telovadnico sem prvič prišla pred štirimi leti — 1955. Takoj mi je bila telovadba všeč. Takrat sem se ukvarjala tudi s plavanjem.« »In kje je bil tvoj prvi nastop?« »Po dveh letih vztrajne vadbe sem prvič nastopila za reprezentanco Iskre v dvoboju z Jeseniško Železarno. Zato, ker Je bil to moj prvi nastop, sem mislila, da tudi tu vaje ocenjujejo od ena do pet tako kot v šoli. Zato sem bila ves čas v strahu, da bom dobila »cvek«. No, pa ni bilo tako.« »Naše bralce bo prav gotovo zanimalo, v čem vidiš lepoto telovadbe?« »Za mene je to največji ln obenem najlepši šport. Menim, da se Je tu treba leta in leta »piliti«, da delaš vaje z eleganco, lepo in brezhibno. Vsak gib na orodju ali v parterni telovadbi veliko pomeni. Zato so naša tekmovanja drugačna kot pri drugih športih.« »Kdaj si dosegla največji uspeh?« »Prvi moj uspeh je bil, ko sem bila lani med osmimi najboljšimi mladinkami v državi. Največji uspeh pa sem dosegla letos, ko sem postala mladinska državna prvakinja za leto 1959.« »Kaj imaš še v načrtu?« »Zaenkrat nič drugega kot to, da bi tekmovala v vajah na orodju v zveznem članskem razredu.« In na koncu naj vam zaupamo še to, da je Slavica prav tako pridna v šoli in doma v gospodinjstvu. M. Z. Parteru« telovadba Je zelo koristna Za utrditev mišic so vaje na krogih pra" primerne V Bohinju obstajajo sedaj tri športna društva, in to nogometni klub, smučarski klub in sankaškl klub. Mimo teh obstaja tudi TVD Partizan ter strelska druiina. Delovanje teh društev se omejuje največ na samo središče občine in najbližjo okolico. V ostalih krajih pa športne dejavnosti ni, če izvzamemo strelski šport v Bohinjski Srednji vasi. Vsako od navedenih društev se ukvarja s svojimi problemi, jih rešuje samo za sebe, brez povezanosti z drugim društvom. Največ uspehov sta do danes dosegla oba zimskošportna kluba. Zlasti sankači so v kvaliteti in množičnosti mnogo napredovali. Lahko trdimo, da je to najbolj množičen zimski šport, saj vključuje zlasti mladino. Zal pa s snegom splahni tudi športna dejavnost sankačev, ki bi se morali preko leta udej,stvovati v drugih športih. Res pa je, da člani tega kluba preko leta mnogo sodelujejo pri izgradnji svoje sankaške proge, ki jo prav zdaj gradijo. SMUČARJI NAJBOLJ AKTIVNI Smučarski klub, ki je v zadnjih letih močno poživil tradicionalno smučarsko dejavnost v Bohinju, pa prav tako kot sankači, urejuje in gradi nekatere svoje objekte: novo 45-metorsko skakalnico v neposredni bližini Bohinjske Bistrice ter novo progo za smuk. Bogate TEKME PIONIRJEV V ORODNI TELOVADBI V nedeljo, 13. decembra je bilo v telovadnici STTS pionirsko prvenstvo Gorenjske v vajah na orodju. V celotni oceni so dosegli najboljši uspeh pionirji in pionirke Partizana iz Kranja. Dobro so se odrezali tudi mladi tekmovalci iz Škofje Loke in Javornika. načrte letošnjega leta je smučarjem v Bohinju prekrižala slaba zima, tako da niti tradicionalnih tekmovejn ni bili mogoče izvesti. Pohvalno za ta klub je to, da je s svojo dejavnostjo šel precej v širino in vključil veliko število mladine v okviru šol in skupno z njimi izvedel nekatera tekmovanja. NEUSPEH NOGOMETNEGA KLUBA Rezultati nogometnega kluba so izredno slabi, saj je bil v vseh letošnjih tekmah docela poražen s svojim moštvom. Bohinjskim nogometašem primanjkuje strokovnjaka, ki bi izkoristil tehnično znanje in nadarjenost posameznikov ter ustvaril homogeno moštvo. Razen tega bi moral klub ponovno vključiti v svoje vrste pionirje. Slabi uspehi ne bi smeli biti povod, da se ta športna panoga v Bohinju ukine. USTANOVILI BODO ENOTNO ŠPORTNO DRUŠTVO V vsej športni dejavnosti pa je čutiti razdrobljenost, nepovezanost ter tudi medsebojno nerazumevanje. V Bohinju so že nekajkrat razpravljali o ustanovitvi enotnega športnega društva, vendar dalj kot do razprav ni,so prišli. Temu ukrepu v prid govori več dejstev; boljša razporeditev strokovnih moči za posamezne športne panoge ter funkcionarjev društva; dalje hol'še razporejanje materialnih sredstev ter medsebojna povezanost 'in izpopolnjevanje v vseh športnih panogah z gojenjem dopolnilnih športov. 9 V Bohinju je dovolj mladine, ki 0 se zanima za odbojko, namizni 9 tenis in mali rokomet. Zdaj bi po zgledu obstoječih klubov kazalo ustanoviti še vsaj po en klub za navedene športne panoge. Enolno športno društvo bi to nadoknadilo z gojenjem vseh panog v svojem okviru. Mimo tega pa je čutiti premajhno skrb oblasti za telesno vzgojo ln šport, ki se odraža samo v dodelitvi minimalnih dotacij enkrat na leto. Zato so že pred kratkim ocenili potrebo po ustanovitvi Sveta za telesno vzgojo in šport, ki ga bodo kmalm ustanovili. -on V teh dneh slavi Planinsko drn-štvo Križe 10-letnico svojega obstoja. Danes šteje društvo skoraj 500 članov, ln sicer z Golnika, Is Dupelj ln iz Križev. Uprava društva skrbi za redno oskrbo svoje planinske koče na Križkl gori, zavetišča na Mali poljani, v Gozdn in na Trstenlku. Med večjimi prireditvami so letos dostojno proslavili 40-letnico KPJ in SKOJ tet razvili društveni prapor. dopisnica 15 din UPRAVA .GLAS GORENJSKE MM KRANJ p. p. 69 Vedno Jele noči" Mladi sovjetski inožnir Valentin Cerenkov je pred kratkim podal originalen in fantastičen predlog o ostvaritvi gigantskega projekta, ki bi spremenil podnebje in morebiti osvetlil noči na Zemlji. To bi lahko dosegli, če bi bil okrog Zemlje kolobar, podoben Saturnovim kolobarjem, iz mikroskopsko majhnih drobcev, ki bi kot pravo ogledalo odbijalo sončne žarke v smeri našega planeta. Delčki, ki tvorijo tak kolobar, bi bili tako majhni, da bi njihov prerez znašal le tisoči di. milimetra. Kot Satur-novi kolobarji, tako da bi bil tudi notranji del kolobarja oddaljen od Zemlje 1000 do 1500 kilometrov. Izračuni so pokazali, da bi se ti drobci morali premikati z brzino osem kilometrov na sekundo. Po proračunih Čerenkova bi bilo za ostvaritev 10 kilometrov širokega kolobarja, ki hi bil dovolj velik, da spremeni noč v dan, potrebno, da se pošlje v prostor 500.000 ton prahu, za kolobar, širok 500 kilometrov, pa bi bilo potrebno 2,400.000 ton. Odpošiljanje tega prahu bi opravili s pomočjo kozmičnih raket. Kolobar, ki bi prišel najbliže poloma, bi omogočal od pošiljanje maksimalne energije in svetlobe proti polarnim področjem. Kako bi torej izgledale tako napravljne »bele noči«? Cerenkov pravi, da bi kozmični kolobar s širino 100 kilometrov dosegel osvetlitev raznih delov našega planeta, ki bi varirala od 30 do 200 luksov — za čitanje pa je normalno potrobno 50 luksov. Nekdaj davna iilmska igralka Maflene Dielrich je pred kratkim nastopila v Theatru de 1'Etoile v Parizu. — Doživela je nenavaden triumf. Navdušenost vseh, igralcev — filmskih in gledaliških — ter navzočih poslušalcev, je bila izredna Zadrup - rekorder Na tekmovalni parceli kmečke delovno zadruge »Sava Cvetkovič« iz Dragocveta so dosegli rekord v pridelku sladkorne pese. Iz enega hektara so dobili 136.453 kilogramov sladkorne pese. NEZNANA TRDNJAVA NA GOJZDASNICI Na poti iz Most pri Žirovnici proti Valvazorjevi koči je na levi strani približno 800 metrov visok hrib, ki mu pravijo domačini Gojzdašnica (Godašnica). Tik pod vrhom je ogromna naravna voLlina, ki je z dveh strani zavarovana s pol metra debelim obzidjem. "V obzidju so vidne strelne line in vhod v jamo — trdnjavo. Iz podnožja hriba trdnjave ni mogoče videti, ker jo zakriva gozd. O nastanku te utrdbe ni znanega ničesar, ustno izročilo pa pove, da so se kmetje tod skrivali pred Turki. Obzidje in notranjost votline je večkrat prekopana, kar dokazuje, da so ljudje tu iskali »skrite" zaklade. SI ŽE NAROČNIK uske" za V Miamiju, znanem ameriškem letoviškem kraju, je hotel »Američana-«, ki ima izredno lepo dekorativno okensko stran. Ce hočejo obiskovalci spustiti v sobo sveži zrak, okna ni treba odpirati, temveč morajo samo pritisniti na gumb in okno se na 6tcžaj odpre. ZA RAZVEDRILO SVATBENA OBLEKA Neka švedska letalska družba je priredila razstavo, na kateri je hotela prikazati svatovske uo'še iz vsega sveta. Zaprosila je posredovalce v raznih deželah, naj ji pošljejo posebne primere. Med prvimi pošiljkami, ki jih je družba prejela, je bil zavitek, ki je prišel po zračni pošti iz Nairobija. Na spremnici je bilo zapisano: »Svatbena obleka iz naše dežele.« — Zavitek je bil prazen. 0CK NEOBIČAJNE ŽIVALI Vsaj pri nas so zelo redke. Gre namreč za hermeline, ki žive pri nas., vendar le ponekod ob Donavi, Savi, Tisi in Dravi. CE SE NISI, POHITI! LE ZA 900 DINARJEV BOŠ V NOVEM LETU PREJEMAL NAJBOLJ BRAN ČASOPIS NA GORENJSKEM, »GLAS GORENJSKE« TRIKRAT TEDENSKO 1 MIMO TEGA PA BOŠ UDELEŽEN TUDI PRI VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, KI BO V MESECU FEBRUARJU. VSAK 'NAROČNIK »GLASU GORENJSKE« PA JE ZAVAROVAN TUDI PROTI NEZGODAM, IN SICER ZA PRIMER TRAJNE INVALIDNOSTI ZA 40.000 DIN; ZA PRIMER SMRTNE NEZGODE ZA 20.000 DINARJEV. Uprava sprejme vsak dan precejšnje število novih naročnikov. Da bi olajšali delo novim naročnikom objavljamo naročilnico, ki Jo izrežite iz časopisa in jo pošljite na našo upravo z točnim naslovom. V kolikor ste že naročnik, ustrezile z naročilnico svojemu prijatelju ali znancu, ki bi se rad naročil na »Glas Gorenjske«. Uprava Na sliki: pred izložbo z nagradami za tradicionalno .nagradno žrebanje »Glasu Gorenjske« na Jesenicah je vsak dan precej radovednežev. »Kaj delaš ves dam v službi, očka?« »Delam, da lahko dobro ješ!« »Očka, potem pa danes nisi veliko delal, kajne?!« VSE ZA ZDRAVJE Otrok je bil slabokrven in zdravnik je predpisal železo. Bogati oče se smehlja: »No, gospod doktor, če bi bilo bolje, — hočem reči, meni ni za stroške — lahko mu dam tudi srebro ali zlato . . .« TRIKRAT OSVOBOJEN ISTEGA DNE IN MESECA V zgodovini je bil Ulcinj trikrat osvobojen istega dne in meseca. Prvikrat ga je Balša III. osvobodil Benečanov 26. novembra 1412. leta. Črnogorci so mesto svečano prevzeli v svojo posest 26. novembra 1880. leta. Narodnoosvobodilna vojna pa je Ulcinj osvobodila 26. novembra 1944. leta. GLUHONEMI PLESALEC Čeprav gluhonem, mladinec Slavko Mitrev,ski, delavec iz Kumanova lahko pleše tudi najtežje narodue plese in kola po taktu glasbe. — Mitrevski je eden od najbolj delovnih članov folklorne skupine kultumo-umetniškcga društva »Pan-če Pešev«. V kratkem bo pripravil spored narodnih kol okraja Kuma-uovo. ZGODOVINSKI BOBEN VALJEVSKEGA OKROŽJA V Kaleniču pri Obrenovcu, v družini Kapctano vić, skrbno hranijo boben kaipetana živana Petroviča, prvega moža v valjevski na-hiji iz dobe Kocine krajine in Prvega srbskega upora. Po vsej Srbiji je ta boben pozival prostovoljce in upornike v mnoge bilke. Njegov zvok so slišali v Valjevu im Karanovcu. na Nišaru Ln v Beogradu — povsod, kjer se je proslavilo orožje prebivalcev Valjeva. BELE RUTE — ZNAK ŽALOSTI V nekaterih vaseh Požeške kotline žene že več stoletij nosijo bele rute kot znak žalosti. KRIŽANKA ŠT. 42 Naročilnica Ime in priimek 1 | 2 i 4 5 6 7 i & 9 1 10 m 12 13 7 16 • stanujoč (točen naslov).................................................................................................................................................... .................................................................... pošta .............................................. naročam „Glas Gorenjske" in prosim, da mi ga začnete pošiljati dne ............................................................................................... Naročnino bom poravnal takoj po prejemu položnice. Opomba: Navedite, kaj Vam najbolj ugaja v časopisu in o čem želite, da bi več pisali........................................................................................................................................................................... dne (podpis) Vodoravno: 2. tuje moško ime, 7. potna kaplja, 8. živinska staja na planinah, 9. holandsko mesto ob Zniderskem jezeru (sir), 10. mene, 11. ime grške črke, 12. pritok Donave na čehoslovaški meji severozahodno od Budimpešte, 14. sinova žena, 15. nemška beseda za orel, 17. znamka nemškega fotoaparata. Navpično: 1. presledek med dvema tonoma, 2. vrstilni števnik, 3. vrsta vina, 4. vprašalnica, 5. kemijski znak za srebro, 6. francoski pesnik — satirik (1495—1553), 10. kovaška naprava, 13. kurirji, 16 ime črke. MLAĐA RAST Izgubljena hiša Nekoč je neki deček zašel predaleč v gozd in se izgubil. Taval je levo, taval desno, taval sem, taval tja, toda poti domov ni mogel najti. Tedaj je sedel v travo in zajokal tako žalostno, da so se solze kot potoček zlivale v travo. Tako objokanega in žalostnega so našle tri lepe, bele ptice. >Kaj ti je? Odkod si prišel? Zakaj jokaš?* so ga vprašale. Deček je še glasneje zajokal in zastokal: »Ne morem najti poti domov.« »Doma ne najdeš?« je vprašala prva ptica. »Pomagale ti ga bomo najti.« »Ali je lep?« je vprašala druga ptica. »Da, lep,« je odgovoril deček in si z roko brisal solze. »Ali je velik?« je vprašala tretja ptica. »Da, velik in vrt je naokrog.* »Že vem, kje je,« je rekla prva ptica. »Pojdimo.« Deček je odšel s pticami in kmalu so prišli do velike, lepe hiše in vrt je bil okrog nje. »Je ta?« je vprašala prva ptica. »Ne,« je odgovoril deček in zajokal. »Ali je prevelika?« je vprašala druga ptica. »Ne, premajhna,« je odgovoril deček. -REBUS »Ali je tvoj dom lepši?« je vprašala druga ptica. »Lepši.« »Pojdimo naprej!« je vzkliknila druga ptica. »Vem, kod moramo iti.« Pohiteli so in kmalu prišli do lepe rdeče hišice, ki se je kar kopala v cvetju. Toda deček je tudi tukaj odkimal z glavico in začel neutolažljivo jokati. Tedaj se je oglasila tretja ptica in rekla: »Jaz bom rešila uganko!« Drugi dve ptici sta molče sledili tretii in deček z niimi. Kmalu so prišli do majhne hiše na koncu gozda. Hiša je bila nizka, revna in nič lepa. »To je moj dom!* je zaklical deček in veselo zaploskal z ročicami. Stekel je k hiški in dobri beli ptici se je pozabil zahvaliti-(Iz italijanščine) Veter Kje je ta nepridiprav, 'ki mi kapo je odnesel? Kje je, kje je škrat šegav, za ušesa ga bom stresel. Vija, vaja, gori v zrak kapa se kobali, daleč tja na cestni tlak spet se zakotali. Izza ogla: ha, ha, ha . . . veter se zasmeje , . , To nepridiprav ije ta, ki ipo cestah veje. Kape, čepice odnaša, in že brž: ha, ha, nič ne čaka in ne vpraša, dalje odvihra! A, Rijavec Kocka, ki zna plezati Nekaj lepenke; dva tulca; klin; dva žeblja; kos vrvice.) Naredi si kocko iz vezanih plošč ali iz trše lepenke (slika A). — V kocki sami pritrdi na dveh nasprotnih straneh dva ležaja (slika B). Potem pritrdi dva enako velika tulca od sukanca na lesen klinček (slika C). V oba konca klinčkov zabij dva žebljeva končiča, tako da bo klinček ločno sedel in se vrtel v obeh ležajih; en tulec ovij z lepenko, da bo njegov premer večji od premera drugega tulca (oboje kaže slika D). — Na oba konca tulca pritrdi ipo en konec vrvice ali niti (slika E). Nato zvrtaj S'kozi vrhnjo in skozi spodnjo ploskev kocke po eno luknjo (kakor je razvidna na sliki B). Skozi to luknjo potegni po en konec vrvice. Ce kocko nato zapreš in zalepiš, bosta gledala dva konca vr- cela enake kakovosti in debeline. Preden kocko zalepiš, moraš nit na debelejši tulec naviti. Držati moraš kocko tako, da visi prav ta konec vrvice navzdol. Če potegneš za oba konca, se bo vrvica n« enem tulcu odvijala, na drugem pa navijala, zalo se bo kocka na vrvici dvigala, kakor bi plezala. Važno je, da ije razlika med pr«' merom obeh tulcev čim večja. Ce ■naj kocka spleza spet navzdol, -C vice Iz nje, videz pa bo tak, ko da samo nehaj vleči, pa bo zaradi te''- je pač predrta in je napeljana nosli padla navzdol, pri čemer se skoznjo samo ena vrvica; zato bo nit sama od sebe spet odvil'0 morata biti oba konca vrvico do- oziroma navila. DRUŽINSKI POMENKI ZA MRZLE DNI Potrebujemo: 100 g bele in 100 g modre volne okrogle pletilje št. 3,5 ali več dolgih pletilk v isti debelini. Vzorec: 1.—8. vrsta bela: pletemo same desno. 9.—16. vrsta modra: pletemo same leve. Dalje ponavljamo. Da bo čepica enako velika, kot je na sliki, oziroma kot je popisano, napravimo poskusni vzorček. 20 petelj v širno in 30 vrst v višino mora dati kvadrat s stranicami 9,5 cm. Če imamo debelejšo ali tanjšo volno, jo moram0 prilagoditi temu vzorčku, to je -zvišati ali znižati 'število petelj v nasnutku. Izpeljava. Nasnujemo 118 petelj v modri barvi, jih sklenemo krog in spletemo 5 cm visok rob, ena leva, ena desno zasukana-Menjamo barvo in pletemo dalje, kot