Dopisi. ¦ Sv. Peter pri Mariboru. (Pobvala ia priporočitev šotskih sester.) Nova šola se boji javaib skušeaj. Naše šolsko svetovalstvo se pa ae aieai za ta strab. Vsako leto.poazroči javao poskušajo. Tudi letos smo jo imeli 10. t. m. Pri dečkili se je dobio pokazala spretaost ia marljivost obojih učiteljev. Le zastiaa zgodovifle bi želeli aieaj o Geraiaaib, pa več o Sloveacib ia splob o domači, avstrijski povestaici. Teutoburški logi itd. sodijo bolj za Prusake. Popoldač bil je izpit deklet pii aašib šolskib sestrab. 0 tej šoli aioramo reči, da utegae aajboljša biti aa slov. Stajerskem. Razlogov imamo maogo. Dekleta so se podučevale v vseb predmetih, ki so po postavi predpisaai. Učila ao se tedaj zravea veroaaaka: brati, pisati, račuaiti, potem sloveaske ia aemške gramatike, zeailjepisja, zgodoviae, prirodoslovja ia gospodiajstva. Iz vseh teh predmetov so učeake odgovarjale cadovito spretao ia razumao. To je lepo ia veselo. Ali se bolj aas je veselilo, da se je izpraševalo ia odgovarjalo v tako čisti, pravilai ialepi sloveaščiai. Tako*še v aobeai šoli aismo slišali. Učiteljice ia učeake so rabile spretao ia lehko aove izraze v gramatiki, v zeailjepisji itd. Teum smo se tem bolj čadili zvedevši, da je sestra Lidviaa aa Nemškem rojeaa, se pa veadar sloveaski dobro aaučila iz ljabezai do svojega poklica. — Cel6 zavzeli smo se pa, ko smo zapazili, da 80 se dekleta aaučila tudi aemški. To pa tako izvrstao, da so sredi odgovarjaaja iz sloveaščiae popolaem biez skrbi prestopala aa aemško. Pri tej priliki smo se prepričali, kako prav imamo sloveaski domoljubi, ki zabtevamo za s 1 o v e aske otroke sloveaskih šol ia podačevaaja v sloveaski materiaščini. Po tem takem se aaši otroci vsega lebkeje ia bolje aaučijo, tudi nemškega jezika, v tem ko poaemškutarjevaai učeaci prav ae ved6 ae sloveaski ae nemški. Proč tedaj z aeaiškutarijo v šolah! (Popolaa resaica. Vreda.) Razua predpisaaib predmetov so se dekleta učile tadi šivati, prirezavati, z iglo plesti ia drugib žeaskih rokodelstev. Vseh ačeak bilo je z aedeljskimi vred 226. Med ajimi bilo je 20 rejeak, t. j. deklet, ki so aolskim sestram bile v iziejo od starišev izročeae. Za te se je plačevalo po 8 gld. aa mesec — gotovo prav aialo za toliko dobroto ! Vsa lepa ia toliko koristaa dekliška šola s šolskimi sestrami vred ae staae šolske sreaje aiti krajcarja ae. Vse atorijo blagodušai dobrotaiki, ia sicer iz gole ljubezai do otrok, katerim želijo prave krščaaske izreje. Bog jim plati, pa tudi sestram, ki svoja aajboljša leta ia ves tiud ovi lepi aalogi žrtvujejo! Kako živo da so šolske sestre svoje aaloge aavzete ia zavestae, aam je pričala piav umetao zložeaa pesea sestre Fiaačiške (Grizold), katero aam je aeka učeaka gealjivo govorila. *) Eaa kitica veli: ,,Kar milo solace je za vso aaravo, To dobri šoli veraki aaaki ao; Predmetoai drugim vera da veljavo, Po ajej vse vede se požlabtaijo'1. Iz Celja 14. sept. (DelovaBJe aovega okoličaega zastopa.) Trudili smo se maogo dokazati aašim ljudeni, kako potrebao je, da pridejo pravi možje v zastop aaše okolice, ki bodo po svojem dobrem spoznanji delali v prid tistih, ktere zastopajo. Prvi tjedai obstaaka tega zastopa kažejo, da se Bismo zmotili, kajti se je v eai prvih sej skleBulo, da postavi okolica iz svojega cerkovaiško hišo pri sv. Dabu. Naši liberalai *) Pesen je tako ginljiva, da jo vso ponatisnemo, brž ko bo potrebnega prostora v listu. Lepa pesen nikdar ne zastara. Vredn. mestjaai so g. opatu vaako pripomoč aaravaost odrekli, čeravao je gospod aa te aajbolj zaupal. Drugi sklep je bil, da se ustaaovi za vso okolico sloveaaka šola blizo farae cerkve, da bodo otroci lebko večkrat v cerkev se podali ia v kršaaskem dubu izrejali. 11. t. m. bil je zastop pri okrajaem glavarstvu, kjer se je ajegov predlog sprejel v zapisaik a tera, da se napravi 3 r a zredna aola, se to nazaaai deželaemu šolskemn svetu v Gradec, da ae razpišejo učiteljske službe ia se že letošajo jesea začae podučevaaje in sicer v probtorih stare šole, ktero je mestai žapaa, g. dr. Nekermaa, okolici v aajem dati že obljabil, dokler se po postavai poti pri sodaiji ae razsodi, kedo da do te šole lastaiasko pravico ima. Veseli aas to slišati, čeravao še bomo maraikteri korak storili, predea ko stvar dobro dožeaemo. Pivi potrebai korak bo ta, da zahteva aovi zastop za šolske slažbe pravih kršaaskih ačiteljev, ki ae bodo mladiae samo učili, temuč ajo tudi v kršaaskem duha vzrejali, čeaar se pri ljudskej mestaej šoli pogreša. Gg. učitelji se za cerkev malo več zmeaijo ia vsako leto alisimo tožbe, da mladiae pii božjej službi aočejo aadzorovati, zato se je aolarska meša že aebati morala, aolarji so pa razuzdaai, ker brez božjega atrabu vzrejeai. Kakošea duh da po mestaib šolah veje, se vidi a. pr. iz tega, da v 4. razredu aove dekliške šole še aavadae podobe križaaega Zveličarja aiestai zastop v šolo djati noče, daai je tudi g. kateket že parkrat to pismeBO zahteval. G. aadučitelj aasprotuje vsemu, kar aas kršaastva spomiBJa! Drago potrebao delo okoličaega zastopa bo, da vsaj že drugo leto poakrbi, da se faatiska od dekliške šole loči, ker je skupao podučevaaje aeprimerBO, kakor sploh amai pedagogi ločitev priporočajo. Ker zdaj dežela učitelje plačaje, ne bo ločitev tako težka. Spomaiti pa nioramo Baše može, da za dekliško šolo aajbolj sodijo dobro izarjeae šolske sestre, ako so le tudi s 1 o v e askega jezika zmožBe; oae Bamreč dekleta dobro podučujejo v aolskib vedaostih ia tudi v ročaih za žeBsko potiebaib delih, zravea pa gledajo marljivo aa lepo krščaasko vzrejo. Zaaao je, da ao Baš rail. kaezoškof že večkrat obljubili zdatae podpore, ako bi se šolske sestre v Celje poklicale, in ae bilo bi druga potrebao, kakor pripravaega staBovaaja preskrbeti, drugo se bo pa že podalo. Ako so preč. g. kaaoaik ia župaik pri sv. Petm pod Maiiborom brez sreajske pripomoči postavili prebivališče za 4 šolske sestre ia jim tudi posebao iz začetka za biaao poskrbeli, bode ae veliko ležje precej premožBa ia obširaa okolica, kakor je celjska, vse to v velik blagor sreBJčaaov storila. Iz spodnjB Poljskave 13. sept. (Srenjske in šolske zadeve.) Znaao je, da so se skoraj vse štajerske občiae oglasile proti zediajeaja občia aameajeaem po deželaem odboru. Vsled tega je deželai odbor rupravBe tsreaje" (VenvaltuBgagemeiadefl) pod klop vrgel, kar je za vso de- želo velika areča, ker je odletela aovi predragi poskušaji, je pa tudi častao za vse oae sreajske ia okr. zastope, ki so se teaiu krepko vprli. Samo aašaobčiaa seai gaaila ia se ae gaae! Zdi se, kakor da bi bila aaša občiaa kje tam aa visokem Pohorju, kjer se aič ae vidi ia ae sliši, kar se po svetu godi. Od kod to prihaja? To je lahko ugaaiti. Na čelu aaše občiae stoji mož, ki aema o samostalaosti sieaje pravega pojma, vrh tega pa preveč posluša bistriake ia maiiborske aemčurje,- ki ae vedo aič boljšega za kmetske sreaje, kakor da jih po Seid'laovem receptu maogo skupaj vkleaejo ia jim dajo samovoljaega pašo, kteri bi jih s policijsko palico ia grozaimi stroski ,,regiral." Naj bi že veadar eakrat aaše Poljakavljaae pamet srečala, da bi si volili za ,,rihtarja" moža, ki ima srce ia glavo za sreajski blagor, rnoža, kteri ae bo bistriškim ia mariborskim gospodom eekaadiral ia za ajimi repa aosil, marveč kot moder mož ia poštea kristijaa ediao le aa to gledal, da bo v sreaji vse v redu ia pošteno. Vzemimo si v izgled sosedaje Crešljaae, ki so se svojega strahoaje in aemškutarja Sorschagg-a po složai volitvi zaebili. Kako dobio da ma je moralo aa župaaskem mesta biti, spričuje to, da je proti volitvi sedaajega žapaaa aa vse kraje pisaril ia rekuriral. Dbč 12. t. m. se je skleailo pri aas šolsko leto s sv.v mešo, po kteri je bilo spraševaaje otrok v šoli. Čudao se aam je zdelo, da od gg. očiteljev Bobeaega ni bilo pri av. opravilu m so otroci v cerkvi ia aa potu v šolo bili brez voditelja. — Pričakovali smo tudi vsaj od aovega g. podačitelja, da nam bo tako zaželeao službo orgaaista opravljal — kajti že delj časa aase orgle molče —, a tudi ta ap aam je splaval — po aašem potoka. Dbč 13. t. m. popoldae pa je bil obligaten nScbulfest" zarad deževaega vremeaa v šolski aobaai. 0 tej svečaBosti ai druga poročati, kakor da mlado in staro, deca kakor šolski očetje, jed6 ia pijejo, dokler je kaj, pedagogika pa gladu pojema ia suba rebra kaže. . . Sv. Križ pii Ljutomeru 12. sept. (Prav živa potreba za aaš kraj.) Kako potrebao da je, pisma — aaj nam jih piše kdor boče — brž ko mogoče v roke dobiti, vsakdo sprevidi; večkrat je od slučaja, da pismo aapisaika ob pravem ča8u Bajde, velika sreča posamezaega, pa tudi veče maožiae ljudi odvisaa. Kako pa v tej zadevi pri aas? Dobivamo le dvakrat v tjedaa, vsako sredo in saboto, svoja pisma z ljatomerske pošte, gotovo  premalokrat, poaebao če nam poroča kdo o prav važflib rečeb, ktere pa še le dolgo potem zvemo.  Pa kako lahko bi se aam to poboljšalo! Nočem  svetovati, da bi se odprla pri sv. Kviža nova  pošta, saj nam pravijo, da bo akoro drla lokomo- tiva po aašem polji, ki aam bo pisma Baglo do- aašala; pa — kedaj bo to? Dotle bi nam labko priaašala piama radgonska poata, ki se vsak daa skoz aaš kraj pelje. Ta reč ae bi delala pošti velike težave, aam pa tudi ae veliko stroškov; mož, ki bi to delo prevzel, se bo gotovo kmalu aašel, potrebaa je le trdaa volja ia skupao delovaaje, da dobimo kmala to aeobbodao petrebao uiedbo ia si odstraaimo vse dozdaaje poštae neprijetaosti! Iz Negove. *) (Odgovor pisatelji od Šavaice v rSloveaakea Gospodarja" 27. avgusta.) Dragi moj pisatelj od Šavaice! ne čemerujte se toliko čea me, se bodo že čes dve leti zopet volitva v okrajai zaatop gorae Radgoae, v kterega priti se vi tako močao trudite. Mislim či nebote zopet spropali, bote vse moje zamade popravili, ia vse kaj je plaatavega poravaali. Al'^ čujte! saj ste vidili kako so primiciaat gospod Š. . . . (Takaj moramo oči Špirku sapo zapreti, ker zabavlja primicijaatu, da je po starodavai navadi v slov. goricah npobiral14 za primicijo. Ker meada očko Špirk aičesar aiso dali, jim sicer dovolimo aasledaji paverski ,,witz", psovati pa primicijaata ae pastimo. Vreda.) Ali kako ajia bo mogoče, vse to po našib slabib okrajnih ceatah aa prodajo spraviti ? Vidite Je! al' pa sem tedaj v oštaviji postenega raoža Šturm-a v Ivajncih krivico govoril ? — kako vi nie krivite. Le le vsak pred svojim pragom, le, saj tudi vi si bote lepi kupček, smeti aageraili. Ferd. Spirk naegoski strah". (Srečo dobro! Vreda.) Sv. Marjeta pri Pesaici 15. sept. (Usajar Badl v soli). Izpit iz krš. nauka se je pri aaa 3. t. m. vpričo g. dekaaa v veselje starisev ia otrok sloveaao v cerkvi vršil; osem dai pozaeje je bil izpit iz dragih šolskih predmetov vpričo usajarja Badlaa iz Maribora. Otrok je bilo sila malo v šoli jb ae priali eo debelo gledali, ko vi. dijo zpanega usajarja kakti vodjo šolskega izpita- Še bolj oaupnjeai so bili otroci, ko je Badl vso svojo učeaost povzemši začel tirjati ,,Geografie u. Gescbichte". Veadar kolikor je oa o tem vedel, so tudi otroci k sreči zaali. Izid akušaje je bil meada ta, da je Badl se prepričal, da ai vse eao: kože obdelovati ia šolsko mladež podučevati. Ni se čuditi, da kršaBski stariši Bemajo Bobeaega zaupaaja do šol, otroci pa ae veselja, ker se vsiljulejo ljudje v šole, ki o aolski odgoji otrok toliko zastopijo kot slepec o barvab; vrh tega so to večidel ae liberalae pokveke, kterim kršaaska izreja otrok še deseta briga ai. Naše aolsko poslopje bi se iaielo povekšati, ker je zarea tesao. OkraJBi šolski svet je zapovedal, da se ima to že letos zvršiti. Farmaai se pa izgovarjajo s slabo letiao. Res trda bodi za deaar, dača je velika ia tudi okrajai stroški so pod Seidlaovo komaado grozno aarasli. Dobro je zadel Beki pametea posestaik, ki je svetoval: nBaj se tako dolgo z zidaajem šole ae začae, dokler bodo Badlaovi ia Seidlaovi v ajej gospodarili. Pride eakrat šola v take roke, da bo šolska odgoja otrok v krs. duhu zagotovljena, potem se naj kaj stori za šolo". ) Na posebno željo g. dopisnika sprejeli smo ta dopis nespremenjen, za razglašenje. toraj ne bo nobenih nstroškov" Vredn.