List 38.
Ali na voske ali na široke ogone orati,
kako je prav?
Na kterih ogonih se več pridela, na voskih ali na širokih ? Ce se semtertje po deželi ozremo, vidimo po nekterih krajih voske s štirimi ali šestimi brazdami prek srede kupčasto obrazdene ogone , in med vsakim ogonam precej globok razor; po nekterih krajih pa orjejo ogone na 10 — 12 in še več brazd, tako sicer, de se setev ne le po dol-gama, ampak tudi po čez njive lahko zabrana, in de je clo malo razorjev viditi. Po voskih kakor tudi širokih ogonih vidimo lepo pa tudi slabo žito rasti. Ce poprašamo oratarjev, zakaj ti voske — uni pa široke ogone delajo, nam odgovore: „Že od nekdaj je taka šega, in de bi ne bilo prav predelovati od prededov postavljenih šeg, in zemlja drugači obdelana bi ne rodila". — Tak odgovor nas ne zado-voli. — Res, de nam ne gre ravno vsili del naših prednikov zavreči, ker so nekoliko po raznih skušnjah ali pa po krajskih okolišinah vpeljane bile; tode poprašati pa vender znamo: „Zakaj so naši prededje v tem kraji voske, v unim pa široke ogone brazdili?" Zvediti je treba, po kterih se setev bolj obnaša, potem bomo v stanu presoditi, kako je
prav, njive na voske ali široke ogone orati; ali je šega — skorej v vsaki vasi drugači vpeljana — koristna ali škodljiva. V nekterih krajih so že pred 10. 20. ali 30. leti stare šege kmetijskiga obdelovanja opustili, in od tistiga časa več perdelujejo, sosebno delajo namesto poprejšnjih voskih nakupčanih ogo-nov, zdaj široke iri ravne. Neki kmetovavec se je pred 30. leti zemljiša poprijel, ki je imelo skoz in skoz voske ogone, preoral jih je večidel v široke in ravne, in od tistiga časa mu polje bolj rodi; nekoliko voskih ogonov pa je obderžal, koder so za-stran lege in lastnosti zemlje taki biti mogli.
Premislimo nemalo, voske ogone po štiri do šest brazd, in našli bomo njih prid in škodljivost. Pri voskih ogonih se obrazdi gostih razorjev do-velj, lehe dobe parsti skupama, razori pa so enaki žlebam, po kterih se obilna mokrota iz njiv odteka. Iz tega se lahko razumi, de so voski in na kupčeni ogoni na močirnim in vlažnim polji prav koristni, kakor tudi na plitvi in pešeni zemlji, kjer se ne da globoko orati, zato de mokrota v njih delj ostane in razni sad globokeje vkorenini.
Ko so naši prededje že v starih časih začeli zemljo obdelovati, novine in zarašene prostore ter-gati in v njive preobračati, se je srova zemlja gotovo nar ložej v voske ogone vdelati dala. Bila je večidel neravna, nevkretna, polna jam in herb-tov, vlažna in močirna, kakoršnih še dan današnji po ledinah, srenjah, neobdelanih prostorih in go-šavah dovelj vidimo. Skorej bi rekel, de niso ljudje starih časov radi teške zemlje orali — saj še tudi niso za to delo pripravniga orodja imeli — ampak le plitve se poprijemali, na kteri so si, kolikor je bilo moč, živeža pridelovali; te šege so njih nasledniki povzeli, in potem takim so voski ogoni še dan današnji, kjer bi jih treba ne bilo, v stari navadi, in kjer bi široke, ravne lehe gotovo koristniši bile in veliko več pridelka donesle. Sčasama so pa venderle pridni kmetovavci srovo in mokro zemljo vdelali, poravnali in posušili, počasi je dobivalo kmetijstvo več in boljiga orodja, s kterim se zemlja lahko globokeje obdelovati in rahljati zamore, je
150
tedaj ni trebakupčati in razorjev po nji delati, po kterih, kakor je očitno, v mokrih letinah, celo nič ne zraste.
Na novo vpeljana šega: žito kositi, na mesto žeti ga, je semtertje na Nemškim in Češkim vozke ogone že davno pregnala; ker so se ljudje prepričali, de so široke in ravne lehe po njivah ko-ristniši zavoljo žitne košnje, ktera se z manj po-troški, Iožeje in hitreje opravi, kot žetev; in zavoljo obilnišiga pridelovanja.
Kmetovavci! kupčajte zemljo in brazdite jo v razore le na takih njivah, kjer se močvir, kakor je bilo prej rečeno, po nobeni drugi vi/A posušiti ne da, in kjer je zemlja plitva, de se zastran spodnje skalnate ali pešene terdine ne da rasti potrebne parsti zadosti izorati.                                 L -c.