POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN Naročnina v JugotUtvijl snaia mtstčne Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din /5.—% — Uredništvo tn upravni Maribor, Raik* testa J voitnl predal 22, telefon 2326. Čekovni račun St 14 A3S. — Podružnice: Ljubljana, Do* lovska sbemica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice Delavski dom. — Rokopisi še ne vračajo. — N etr imitirana ptsma te ne sprejemajo. — Mak oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din /.—v mak oglasi ki ohtMfo v toeial a e namene delavstva tn nam e št e ne e m. vsaka beseda Din OJ$ Stev. 50 • Maribor, torek, dne 30 aprila 1940 t teto XV IZHAJA TRIKRAT TERENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Direkcija za prehrano Vprašanje naših žitnih tržišč Živimo v izrednih razmerah, ko se kažejo tudi v nevtralnih državah vsaK dan bolj posledice vojne. Pri nas se kažejo te posledice Predvsem v stalnem naraščanju cen. Pri tem vodijo cene krušnega žita. Tekom meseca ajprila se je sprožil s te strani nov draginjsKi val. Cene koruzi so narasle *>d 160 na 205 din, cene pšenici Pa od 200 na 260 dia Od početka vojne so se dvignile cene obeli vrst krušnega žita za 75 odst. Tak dvig ■cen se ne da Objasniti ne s povečanjem denarnega obtoka, ne s siplošnim porastom cen. On •nora imeti svoje posebne razloge. Tem razloigom je treba posvetiti vso Pažnjo. Žito ni čai ali modra galica ali 50 sličnih predmetov, okrog katerih bi radi osredotočili pro-ttdraginjsko akcijo tisti, ki bi jo radi spravili na stranski tir. Ako se upošteva, da morajo slediti cenam žita nujno tudi cene svinj in masti, je obsežen s podražitvijo žita tako znaten tlel življenjskih stroškov« da to na splošen nivo ceni n e more ostati brez, vpliva. Take podražitve so v stanu sprožati gibanja, ki so ;;nana po svojih posledicah že izza svetovne vojne in ki so vezana na pojem inflacije. Ni treba, da bi prišla prvotna pobuda za inflacijo vedno jn v vsem obsegu z denarne strani. Kdor ve da je tako. ne bo takega razvoja cen še pospeševal ali zagovarjal, kakor delajo to nekateri. Ne postavljamo se na to stališče le kot zastopniki delavstva. V takem sivojstvu bi lahk<5 samo zahtevali, da se moraio pač delavske plače v istem razmerju povišati, kakor so se povišale življenjske potrebščine. Tudi se ne postavljamo na to stališče, ker bi hoteli braniti s tem kaike posebne Merese Slovenije. Slovenija porabi res mnogo krušnega žita. Vendar ne več, kakor eno osmino vse količine, ki prihaja na notranje tržišče. lJoleg ve*a ©a bodo naraščale tudi cene iPredmetom, m jilt Slovenija izvaža, ako se bo splošni nivo cen dvigal. Mi smo proti inflacionističnim pojavom zato, ker spravljajo ti pojavi vse družabne odnose v nered, prihranke vseh vrst pa ob vrednost in ker slabe državo v času, ko mora biti močna. ,V nekaterih časopisih je bilo čitati, da se dvigajo cene žita predvsem radi špekulacij na borzi. Na tem bo vsekakor del resnice. Saj poskuša špekulacija na naših žitnih borzah sko-ro vsako pomlad svoijo srečo. Ti špekulanti se znajo skrivati vedno spretno za milijoni kmečkih hrbtov, čeprav od' njihovih špekulacij kmetje nimajo nikake koristi, ker so prodali svoja žita po veliki večini že jeseni v trdnejše roke. Ti špekulanti uživajo - { to doseženo, zlasti pa po novi žetvi, bo mogoče te količine zopet izvoziti odnosno vskladiščiti. Po novi žetvi je treba pristopiti k žitnemu gospodarstvu po določenem načrtu. Notranje žitno tržišče v izredinih razmerah tudi pri nas ne bo moglo ostati nekontrolirano. Tudi kontrola cen se mora začeti pri samem producentu in sprovesti dosledno na celi črti. Ako bi se po temeljiti proučitvi položaja pokazalo, da je potrebna vsled izrednih razmer tudi kontrola konsuma, je tudi ta kontrola boljša l • h i Vsaj za vsako eventuninost bi morali pripraviti tudi potrehrfo organizacijo za tako kontrolo. Ali se na tem dela? Svoboda v Angliji V švicarski reviji »Neue Wege« beremo: »Kljub vojni vlada v Angliji popolna svoboda besede in tiska. Ni dovoljeno samo pisati, kar kdo hoče, ampak je dovoljeno na velikih javnih zborovanjih govoriti proti vojni. Takozvano »Peace-pledge« (gibanje, to je društvo takih, ki so se s pismeno zaobljubo obvezali, da ne bodo sodelovali v nobeni vejni, sme nemoteno propagirati svoje misli. V parlamentu lahko vedno slišiš najostrejšo kritiko. Ko so nekateri konservativci predlagali, da se naj bi prepovedalo kritiziranje vladnih naredb, je celo sam Chamberlain proti temu ostro nastopil.« Anglija odredila zaplembo danske trgovske mornarice Angleška mornarica je dobila nalog, da zapleni vse danske trgovske ladje, ki bi plule bodisi pod dansko ali pa kako tujo zastavo. Angleška vlada pravi, da ne more dovoliti sedaj, ko je Nemčija zgubila svojo morarico, da bi se posluževala danskih ladij za s^0i? plovbo. Anglija je pripravljena plačati bodoči osvobojeni Danski najenino za parnike, ki bodo pluli pod njeno ali francosko zastavo, po vojni pa ji jih bo vrnila. Švedsko socialistično delavstvo In obramba Švedska socialno demokratična stranka je že v naprej objavila proglas, v katerem pravi, da je socialistično delavstvo za mir, nič manj odločeno pa tudi braniti svebodo pred eventuelnim napadom. Na Nizozemskem bodo delavci praznovali prvi maj brez proslav in v kolikor bodo obrambna dela to dopuščala. Naša beseda ob našem prazniku Med delavstvo, s ^casi/cinun detatn Beseda v času obonovitvenega dela socialističnega političnega gibanja. Letos je ravno 50 let odkar so socia- in demokratičnem sporazumu narodov, Y zadnjem času smo zopet čuli nekaj listične stranke 1. 1890 prvič organizi-j da bi bili na ta način ustvarjeni pogoji ? delavskih izobraževalnih tečajih, rale svoje ) - ‘ir po vsem svetu, za uresničenje socializma, ki edini bo Prirejajo tečaje razne organizacije^ in SV'M 'v - • : intii iprinesel blagostanje in svobodo vsemu ustanove. Predavanja in poučne^ tečaje ■ j j zahtevajo z nami vred, da bi se j svetu. i so v Prel'šnjih letih prirejale socialistič- iz te težke preizkušnje rodil trajen mir,! Izvršni odbor1 Socialistične n'° usmerjene politične in strokovne or- osnovan na mednarodnem sodelovanju delavske internacionale. . gamzacije. Stotine in stotine predavanj | in prireditev je socialistično gibanje ab- —- ................................................ | solviralo v decenijih ter vzgojilo gene- racijo zavednega delavstva. Ponosni smo na to delo in le žal, da so današnje razmere tako neugodne za kulturna predavanja in prireditve. Največ tega dela vrši danes uprava »Delavske Politike« s svojimi požrtvovalnimi sotrudniki. Predavanje za pre- Nemiija ožita Angliji, da le hotela zasesti NerveSko Nemški zunanji minister Ribbentiop pravi, da so Nemci samo prehiteli zaveznike. Nemški zunanji minister Ribbentrop je te dni povabil tuje diplomate in časnikarje nevtralnih držav in jim razložil, da so 3. septembra minulega leta vlasto-držci Anglije in Francije napovedali Nemčiji vojno, za kar ni bilo nobenega pametnega razloga. Vodja nemškega naroda že od leta 1933 stalno povdarja svojo voljo, da želi Nemčija v miru ži- Francija pa sta pognali Poljsko v borbo , davanjem prireja zlasti o socialni zako-proti Nemčiji itd. Razširitev vajne je po- i nodaji in delavski zaščiti. Delavstvo ta stala osnovna smernica političnega in predavanja rado posluša, ker so potreb-vojaškega vodstva zahodnih evropskih; na in stvarna. sil. Na podlagi zaplenjenih angleških in francoskih dokumentov je Nemčija dognala, da je Anglija hotela zasesti Norveško, Nemčija pa jo jie prehitela. Ti do Ta predavanja pa niso urejena sistematično. To niso tečaji, niso predavanja, ki bi obsegala tudi teoretične nauke o socializmu v splošnem, nazorsko veti z Anglijo in Francijo1. Anglija in I gi, ki jo bo izdala nemška vlada. AngleZI navajajo kumenti bodo objavljeni v novi beli kraji- in praktično stran iz praktičnega življenja, ker je delokrog teh predavanj z ozirom na potrebo časa preozek. Ustanavljamo politično socialistično Reuter poroča iz Londona pod gornjim naslovom: Angleški listi odgovarjajo na trditve nemškega zunanjega ministra Ribbentropa in naglašajo, da pomeni to zavijanje resnice. Razlog za vojno je bil nemški napad na Poljsko, kateri sta Anglija in Francija prišli na pomoč. Tudi je neresnična trditev, da hočejo zavezniki uničiti nemški narod, kar je predsednik vlade Chamberlain že večkrat označil kot zlohotno podtikanje. Kar se tiče zasedbe Norveške, pa ugotavlja uradno poročilo, da sta angleška in francoska vlada odkrito izjavili, da bosta preprečili nemško izkoriščanje norveške nevtralnostne morske obale. Zaraditega sta tamkaj položili mine. Ko sta Norveška in Švedska odbili zavezniško prošnjo, da bi skozi njeno ozemlje mogli poslati pomoč Finski, zavezniki svojega načrta niso več nadaljevali. — Norveška vlada ni želela vojne in je celo prepovedala zaveznikom prevoz čet po njenem ozemlju. Če je res kar pravi Ribbentrop, da so bile angleške čete pripravljene za izkrcanje na Norveškem, potem bi ne bilo treba čakati, da so zavezniki priskočili na pomoč Norveški. Ker pa je pomoč zakasnila, je to znamenje, da je bilo potrebno nekaj časa, predno se je pomoč zbrala in odpravila. Tudi ni res, da bi bilo polaganje min samo priprava za izkrcanje čet, ker bi zavezniki tega v tem slučaju sploh ne bili objavili. Nemške radijske postaje so priznale, da se je nemški vdor na Norveško pričel že več dni poprej, predno so zavezniki pričeli polagati mine. Jasno je, da je bilo izkrcanje Nem- cev mogoče samo zaradi pripravljalnega dela nemških tajnih agentov, zato je trditev, da je Anglija pripravljala zasedbo Norveške, nesramna. Tudi je neresnična trditev, da zavezniki želijo, da bi se vojna razširila. Angleška vlada želi le, da bi nevtralne države storile vse potrebne ukrepe, da se zavarujejo proti Nemčiji. Zanimivo je tudi, da v Ribben-tropovem govoru ni nobenega opravičila za nemško zasedbo Danske.« »Angleški letalski minister Samuel Hoare je pa po radiu dejal, da je Ribbentrop nevaren človek, ki je igral svojevrstno vlogo v javnem življenju. Noben pošten človek mu ne more verjeti. Dejal je: »Nič drugega ne morem reči, kakor to, da je trditev, da smo mi pripravljali napad na nevtralno državo, nesramna laž, tembolj črna, ker prihaja od človeka, ki je uničil Češkoslovaško in Poljsko. Pustimo tega moža pri miru pri njegovihl neresnicah in govorimo rajše o zločinu, ki se dogaja nad Norveško. Prisilili so nas, da to vojno iz-vojujemo še na novi fronti in so v ta namen izbrali Norveško. Poziv smo, sprejeli in bomo z vsemi sredstvi in z vso močjo ta boj izpeljali do konca. Na- stranko, imamo svobodne strokovne or ganizacije in kulturno organizacijo. Ko- liko zdravih žilavih sil je v celotnem gibanju, U tt y iv hm* H t -1 iVf.ttll« l»» Sodrugi in sodružice po organizacijah naj prično bolj misliti na to stvarno delo, ki je danes tako potrebno, kakor morda še nikdar ne v delavskem gibanju. Zelo zmotno je mnenje, da se z zatiranjem isvobode ustvarja red in konsolidira družabne ali celo državne razmere, ker se mora vse javno življenje po naravnem zakonu svobodno razvijati po potrebah časa. Stvarnost v nazorih, praktičnost za pozitivno delo se more vzgajati le v svobodni diskusiji, iz katere črpa zdravi elemennt človeštva spoznanje in zavest, kaj je dobro in kaj ni, kaj je prav in kaj ni. V tem je velika prednost. Svoboda diskuzije, svoboda besede, svobodno pretehtavanje raznih teorij in vprašanj edino more izluščati ka »rit««*« '• «t * < l> dii jedro resnice, ki je danes potrebna, da bo človeštvo zopet krenilo na pot realnosti. To je važen in tehten razlog, ki bi naj ga vpoštevali odgovorni faktorji. Socialistično delavstvo tudi prav iz tega razloga zahteva svobodo delovanja, svobodno besedo \ \’ 1 Iz CeSke Dijaka J. Sraudka še niso našli. (Csl. tiskovni urad Pariš). Ves češki Ln nemški Protekto-ratni tisk in nekateri rajhovski časopisi so prinesli ponovno proglas vlade o tiralici za 23 letnim češkim dijakom Janom Smude-kom, katerega iščejo oblasti, ker je 20. marca usmrtil dva agenta Gestapa, ko sta ga prišla aretirati. Na njegovo glavo so razpisali 120 tisoč kron nagrade za onega1, ki bi ipomagal izslediti oblastem Jana Smudka. Časopisi so tud prinesli njegovo sliko u iit i ■! • Smudeka, l' t" še vedno niso našli. Ponoči odstranjen spomenik. DNB poroča iz Prage, da sta oba primatorja glavnega mesta Prage nedavno sklenila odstraniti spomenik francoskega pisatelja Denisa iz Malostranske-ga trga pod Hradčani. V noči od nedelje na ponedeljek je bil spomenik odnesem in so ga nato v tovarni raztopili. Na tem mestu je bil poprej spomenik generala Radeckega, katerega pa so ob prevratu po svetovni vojni Čehi podrli in odstranili i:nf na njegovo mesto postavili spomenik Arnoštu Denisu, pisatelju knjige »Čehi po Beli Goiri«. , » . , Nov naziv češkoslovaške cerkve. Minister; strokovne zveze. Švicarska zveza žeiez-šolstva in prosvete je vzel na znanje spre-; ničarjev je mednarodno včlanjena v In-rnembo naziva češkoslovaške cerkve v »Ce- ternacionali transportnih delavcev. ški pomočnik Jožef Svoboda, 40 letni delavec Karel Čihal in 40 letni kovinar Alojz Ocepek, radi zločina tatvine v zvezi s § naredbe proti škodljivcem naroda in' 47 letni’ potnik Jaromir Perko, vsi češke narodnosti, radi navajanja k temu zločinu in radi zločina proti naredbi o nošenju orožja v Protektoratu. Obtoženi so ponoči dne 2. februarja, ko je bila odrejena zatemnitev, vlomili v brnsko tovarno »Edison« in tam odnesli za okrog 8000 kron znamk, kolekov in drugo, neugotovljeno množino bronaste in jeklene žice ter okrog 30.000 metrov molibdenove žice. Radi te žice tovarna ves teden ni mogla obratovat. Svoboda. Čihal in Perko so bili obsojeni kot udeleženci sabotažnega zločina na smrt, Ocepek pa na 6 let je-če. oU _____________________________________.,iJ Švicarska zveza železničarjev zboruje Te dni se vrši v St. Gallenu večdnevno zborovanje Švicarske zveze železničarjev. Zveza železničarjev z nad 32.000 člani je ena izmed najmočnejših strokovnih organizacij Švicarske svobodne Kongres Švicarskih ^Prijateljev prirode*1 , ško-Moravsko cerkev«. Edino ta naziv je do-, - . , ... . i pusten nadalje v uradnem in zasebnem stiku sprotnik bo vodil vojno brez usmiljenja _a azna^enje navedene cerkve. i x j • • n 'u i in ne bo prizanašal nedolžnemu norve-1 Nove učne knjige. Vlada je svoiečasno odre- *e d111 se 1® vršil v L/Urihu kongres škemu narodu. Nemškemu načinu boje- ! dila, da se začasno ne bodo uvedle nove učne švicarske deželne sekcije socialističnega vanja ne bomo sledili. Ne bomo potap-jknjige "a 11.judsk[h, in meščanskih šolali name- turističnega društva »Prijatelj prirode«. Ijali nedolžnih mornarjev, »e bonjbom- 5**»^ Društvo ima 75 planskih ko* ter po- bardirali odprtih mest, ne bomo posku- knjig mnogo in vsled tega ni bilo več možno citniskih domov ter šteje 1I.0U8 elanov, šali premagati Nemčijo s strahovanjem redno poučevati, je vlada sedaj dovolila, da Društveno premoženje znaša 100 tisoč nemških žena in otrok, toda v odločnosti do zmage ne bomo zaostajali za njimi. se uvedejo mesto izločenih učnih knjig nove, švicarskih frankov. Na kongresu je bil ki pa morajo biti poprej odobrene. navzoč tudi predsednik »Internacionale Smrtna kazen pred nemškim sodiščem v,D t-, AJl Brnu. (CTK in DNB). Pred nemškim deželnim Prijateljev prirode« s. Ernst Moser. — sediščem v Brnu so bili sojeni 36 letni kroja-1 Sedež Internacionale je v Curihu. Zane Grev: 100 Mož Iz ^ozda »Las Vegas, morda si opazil kje apaha?«, je zamišljeno vprašal Roy. Cowboy ni odgovoril, ampak je odšel z verande naravnost proti mustangu. Bo je močno nategnila vajeti in konj je zadržal svoj dir, a ukrotiti ga ni mogla. Ko se je približala hiši, se je lahko videlo, kako ga je z vso močjo krotila in natezala vajeti, vendar ni imela dovolj moči, da bi žival ustavila. Carmichael je lovil povodce, jih ujel in prisilil mustanga, da je obstal. Ko je Helen videla svojo sestro od blizu, je prestrašena vzkliknila. Bo je bila bleda ko zid; njen sombrero je izginil in lase je imela razpuščene; na obrazu se ji je lepila kri in blato, jahalno obleko je imela raztrgano in blatno. Očividno je padla s konja. Roy je strmel vanjo z občudujočim presenečenjem, a Carmichael ji ni privoščil niti enega pogleda. Navidezno je preiskoval konja. »Well, pomagajte mi doli, — nekdo od vas tu«, je zaklicala Bo zapovedujoče. Njen glas je bil slaboten, ne pa njena volja. Roy je priskočil, da ji pomore in ko je bila na tleh, se je izkazalo, da šepa. »O Bo, — mar si padla?«, je vzkliknila prestrašena in je pritekla, da Royu pomore jo podpreti. Peljala sta jo na verando in tam k vratom, ki so vodila v notranjost hiše. Tam se je Helen okrenila, da bi pogledala za Carmichaelom, ki je še vedno preiskoval upehanega mustanga. »Recite mu, naj pride notri«, je šepnila. »Halo, Las Vegas!«, zakliče Roy. »Pridi sem, hitro, hej!« Ko so privedli Bo v dnevno sobo in ko so jo udobno zmestili v naslanjač, je vstopil Carmichael. Njegov obraz je bil čudno izpremenjen, ko se je počasi približal Bo. »Gospodična, pa — vendar niste ranjeni?«, je vprašal s hripavim glasom. »Ni vaša krivda, če nisem čisto pohabljena — ali mrtva — ali pa še kaj hujšega... Rekli ste mi, da ije južna stran edino varno poročje za moje jahalne izprehode. In ravno tam — tam — se mi je pripetilo.« Težko je sopla in njene prsi so se burno dvigale. Eno rokavico je izgubila in njena gola roka, polna prask in krvavih madežev, se je močno tresla, ko jo je iztegnila. »Dragica, povej, — si se hudo pobila?«, je vprašala Helen z rahlo nestrpnostjo. »Ne prehudo, padla sem iz sedla. Ali, — oh — kar besna sem, — v meni kar kipi!« Bilo je videti, da nalašč omalovažuje svojo nezgodo, a svoje duševno razpoloženje je dobro označila. Helen je že večkrat opazila v njenih očeh plameneč srd, a vse tisto ni bilo nič, v primeri s tem ognjem. Kar naravnost videlo se je, kako so se v njenih očeh iskre kresale. Bo je bila v tem trenutku nenavadno lepa. Roy jo je odkrito občudoval, a Carmichael je videl več kakor le njeno lepoto. Počasi se je rdečica njegovih lic umikala nenavadni bledoti. »Jezdila sem proti južnim pobočjam, — kakor mi je bilo rečeno«, je začela Bo težko sopeč in s prizadevanjem, da bi svoja čustva obvladala. »To je ta ježna pot, ki si jo navadno ti največkrat izbereš, Neli, lahko pa staviš, — če bi bila danes po tej poti jezdila, — bi ne bila več tukaj.. . Ko sem bila kake tri milje daleč, sem zapustila trato in plezala po pobočju obraslem s cedrami. Vedno se rada držim višje ležečih mest. Ko sem prispela na planoto, sem na vzhodni strani opazila dva jezdeca, ki sta se pojavila izmed razklanih skal. Jahala sta v taki smeri, kakor da se hočeta vriniti med mene in naš dom. To mi ni bilo všeč. Usmerila sem svoj pravec v loku proti jugu. Kako miljo daleč proč sem zagledala tretjega jezdeca, ki se je pojavil čisto blizu pred menoj in mi je počasi bližal. To mi je še manj ugajalo. Navidezno se je zdelo to čisto slučajno, a v meni se je zbudila slutnja, da ti jezdeci nekaj nedoločnega nameravajo. Ni mi preostalo drugega, kakor da sem zavila proti jugovzhodu in sem začela poditi konja. Lahko mi mirne vesti verjamete, da sem dirjala. Na nesrečo sem pa zašla na neravna, grbovita tla, kjer še poprej nikoli nisem bila. Le počasi sem mogla naprej. Končno sem zagledala cedre in tam sem brzdala konja, ker sem menila, da se bom tem tujim jezdecem mogla izogniti in v velikem loku doseči Pine, odkoder bi se lahko vrnila domov. Pa sem se zmotila.« Pri teh besedah se je prekinila, morda zato, da bi zajela sape, ker je zelo hitro govorila, morda pa tudi, da bi si svoje pripovedovanje bolje uskladila. Vpliv njenih besed na njune poslušalce se je začel očitno kazati. Roy je sedel globoko zamišljen, popolnoma negibno, v očeh jekleno odločnost, z odprtimi usti. Carmichael je strmel skozi okno preko glave Bo in se je zdelo kakor da že pozna nadaljnji potek njene povesti. Helen je bila prepričana, da predstavlja za Bo Raynerjevo že s svojo srepo^ledo pozornostjo vir neodoljive inspiracije. (Dalj* prlliod*jl«.) pM/6maiske tnisti Mesec maj — biser vseh časov, ki jih merimo z merili civilizacije: koledarji in urami. Ti minevajo, čas pa je neminljiv, brezmejen, neskončen , . . čas je »večno gibanje«, ki vrši v sintezi vseh prirodnih, kemijskih in fizikalnih zakonov večno preobrazbo vseh svetov, kontinentov, morij in zračnih oceanov. Čas je neumorni bog dela in ustvarjanja duševnih in materijalnih dobrin. Razvoj naše matere zemlje je preko milijonov let preobrazil vsaj delno človeka-divjaka, a povsem ga teh lastnosti še ni oprostil... P,o poti k popolnosti ga vodi neumorna moč dela in duha. Človeštvo i , , čas razvoja jih vodi k najpopolnejši socialni enakopravnosti. Čas nam je poklonil idej,o vseh ■dej — socializem. Njemu je posvečen najlapši praznik dob — prekrasni prvi maj z azurno-modrim nebom, srebrnino svežih rosnih trav, Si/bfoda i/as Utice f*a da*t! V »Prosveti«, ki izhaja v Chicagu, je objavljen sestavek s. Etbina Kristana, ki ga je napisal v obliki nagovora ob prireditvi »Cankarjeve ustanove« v Stra-bane Pa., katere se radi slabega zdravja in oddaljenosti ni mogel udeležiti. Sestavek je vreden, da se z njegovo vsebino seznani tudi naše socialistično misleče delavstvo: »Čas, v katerem se shajate, je neizmerno važen, ker stoji delavski razred na mejniku in je od njega največ iodvisno, v kakšne tire pride nedaleka bodočnost. Vojne, ki sedaj razsajajo na Daljnem vzhodu, v Evropi in na vseh morjih, so morale priti in kdorkoli zna čil ati ! dogodke, je moral vedet ito. Na žalost niso j tisti, katerim je ibilo v zadnjih desetih do dva-| najstih letih izročeno vodstvo narodov razumeli ne svojega časa, ne svojih nalog, delovno ljudstvo pa ni bilo dovolj močno, da bi jim bilo dalo zasluženo brco in vzelo vajeti svoje usode v svoje roke. Krvave posledice pa plačuje skoraj izključno to ljudstvo in jih bo plačalo še z dražjo ceno, če se 'pravočasno ne zdrami in ne pripravi za uro, ko se bo odločevala bodočnost sveta za dolgo dobo. Veliko malodušnosti je bilo zasejane v delavske vrste v časih po1 prvi svetovni vojni. Vsakovrstni razkoli so jih oslabeli; • i i • povsod je narodno gospodarstvo razmajano, na milijone ljudi ne najde zaslužka, družba pa ne najde sredstev, da bi uredila razmere. In mnogo jih je, ki so vpričo vsega tega izgubili vero in upanje in se vdali fašističnemu .pesimizmu, češ, česa naj bi se še lotili, ko se vidi, da je bilo vse dosedanje delo za-manj? Pa vendar je taka malodušnost popolnoma neopravičena in je nasprotno prav sedaj čas, da zaviha delavstvo rokave in zbere vse svoje moči. Celo razkoli v njegovih vrstah, kakor koli so obžalovanja vredni, ker ga trenotno slabe in dajejo njegovim sovražnikom1 priliko, da ga varajo in zapeljujejo, so vendar pod' skorjo dobro znamenje, ker so v veliki meri posledica večjega zanimanja in bolj intenzivnega mišljenja, Najložja je sloga med ljudmi, ki ne mislijo nič in se strinjajo z vsem, kar drugi govore. Kadar začno misliti, ne morejo misliti vsi enako in nasprotja med tistimi, ki so si v načelih blizu, .pa se razhajajo v podrobnostih, so vedno najstrašnejša in najostrejša, dokler ne zmaga spoznanje. Pot do take skupnosti se pa .mora pospešiti, ker pomeni sedanja vojna mnogo več kot bi se zdelo na prvi pogled. V.»i.- i ... \ M \ ' M! V < » Socializem, za katerega se je dtelovno ljudstvo bojevalo, mora priti od spodaj in ljudstvo samo mora biti njegov temelj in njegova osnova, če je novi red ustanovljen za ljudstvo, II i i t i. 5 t i Svoboda je za člo- veštvo prav tako važna kakor kruh in le red, v katerem more uživati oboje, je vreden boja in žrtev. Za ustanovitev takega reda kliče zgodovina delavstvo na plan. > : i TVi s Kakšen bo novi, je odvisno od zavednih delavskih množic, od vseh, ki si morajo s trdim delom služiti vsakdanji kruh — od rudarja v jami in od profesorja na visoki šoli, od mehanika v zatohli tovarni in od kiparja v svojem ateljeju, od mornarja na ladji in od izumitelja v laboratoriju. A «• l\«t ’* vse kliče svoboda. Vsi so potrebni človeški družbi « ' ’ i , Glavna četa v tem boju pa je industrijsko delavstvo, ker je najbolj številno, To delavstvo mora spoznati neizmerno važnost sedanjega časa, strniti svoje vrste in se pripraviti na dan, ko utihnejo topovi in bo beseda odločevala, v * ' J ~ V* 11 „ f s . i Če izpolni svojo nalogo, bo odprl vrata v nov svet, kjer bo mogoče neovirano korakanje do najvišjih ciljev. Za to je treba predvsem organizacije in solidarnosti. Treba pa je tudi znanja, kajti nevednost in zatiranje sta si vedno bila brat in sestra. i . ts S lajl, < , ... Znanje je najmočnejše orožje zoper vsako tiranstvo in to orožje si mora pridobiti delavstvo in si z njim napolniti arzenale. Če to stori, če pozabi na malenkostno prekljanje zaradi malenkosti, če strne svoje vrste in si s tem ustvari moč, ki odločuje ne le na bojnem .polju, ampak Hudi za zeleno mizo, tedaj bo njegova beseda lahko zagrmela, ko se bo preobračal svet - • . t 1 V ! i Mnogo važnih momentov je bilo v zgodovini človeštva; sedanjost je važnejša od vse preteklosti. t u-»< *» ,j v, ii|l . JljuI Tone Maček: PREROJENJE Besneli so zimski viharji preti gozdov, prek golih poljan, ko da je sam »Bog nas obvarji« ušel iz podzemlja na dan. In v slehernem srcu je zima umorila ljubezenski cvet, z oblaki granatnega dimu pokril se je spačeni svet. Iz nedrij zemlje so vrele ' le črne in smrtne kaskade, po nebu pošasti hrumele in vrtale v zemljo prepade. A spet je nam sonce pos'jalo na strašne, razrite poljane, demona v podzemlje pognalo in v srcih zacelilo rane. Sred’ polja tam jama globoka, krater granate tam zije, in zdi se, da zemlja še stoka, da jeklo še z gromom v njo rije. A sape pomladne zavele so preko te jame nloboke in klice življenja uspele oploditi so njene razpoke. In glej. v majsko jutro prismeje se droben, rdeč makov cvet. nad njim pa v prostranstvu brez meja, trilira škrjanček zavzet. Druga obletnica odkar izhaja ,Delavska Politika* trikrat tedensko z žarom zmagovitega sonca, opojnim' slajejn cvetnih vonjav in božajočega mladega zelenja tisočerih rastlin ter oduševljenim petjem' razigranih ptic. Delu milijonov je .posvečen ta najlepši praznik vsega sveta. Življenje brez dela je smrt in poguba. Delo je izvor sreče in blagostanja, toda le takrat, če je za pošteno delo odmerjeno tudi pošteno plačilo. Delo je logični naravni pojav. Prvi maj je praznik tistih, ki vse ustvarjajo, ki spravljajo iz osrčja zemlje neizmerne zaklade na oltar civilizacije in še vrtajo 1 skozi zemeljske temine; .. „ . ... 2 U11 t 4 • t - ........... V1 •• 5 Prvi maj je praznik onih, ki kurijo vignje ter kamine, med strašno vročino pobirajo steklo in kovine, kjer vsak dan izgube po tri kaplje krvi, kakor je spoznal naš največji slovenski socialni idealist — Ivan Cankar; je praznik onih, ki težko sopejo med vzdušjem bencinskih motorjev in parnih lokomotiv, z žuljavimi rokami grabijo za regulatorje, vzvode in orodja, vdihavajo strupene hlape in prašino žvepla, svinca, cementa, premoga, pepela, saj, kislin in kemikalij, ki vsak .dan molče poslušajo motorno simfonijo vseh mašinskih marseljez in internacional, ko brne kolesa in hrume turbine in ječe bolestno jeklene transmisije tl t ■> , m" j » , r-onih, ki spajajo svet s prometnimi vozili, grade palače, tvornice, .prekope, asfaltne ceste, mostove, železnice, kanale; grizejo v trdote granita, apnenca, marmorja in drugih kamenin in tisočerih rudnin, ki s plugom in motiko v znoju razdanih lic preživljajo ves svet, ki posedajo vsak dan po zatohlih pisarnah, skladiščih in delavnicah z duševnim naporom, in ubijanjem živčevja. ki, , Dolžnost nas vseh je, da se1 danes spomnimo slehernih proletarcev, da gojimo najlepša čustva k njihovemu prazniku. 1 . .... da praznujemo prvi maj tiho, a tem bolj globoko v mislih, srcih. Prvi maj je praznik vstajenja proletarijata vseh ozemelj. • ; ; . lu f* i -S \ •- - l ,11 < l Napravimo izlete v pri- rodo, na hribe, kjer naj odmeva pesem delavske svobode, ti i : i - ,< i* ■« - j iii, t ;• j „ Družnost! Jelovšek Edo. Prosta pot talentu Mladina, ki kaj zna, naj tudi kaj velja. Med najtežavnejše .probleme moramo pač prištevati tudi bodočnost naše mladine. Žal, da je posebno v današnjih težkih časih posebno podeželska mladina prepuščena sama sebi. — Mnogo se sicer piše, koliko se je že in koliko Se še bo storilo zanjo, vendar so bile to” doslej samo obljube, ki pa niso obrodile sadu. Krivi preroki so zapeljali mladino s sladkimi besedami tako daleč, da je sicer izpregledala, vendar koleba v negotovosti in ni sama v stanju obdržati se na .dostojni višini. Zakaj? — Edini in pravilen odgovor na to vprašanje bi bil, ker jc prišla do tja, odkoder ne more več naprej. Gre se tu seveda predvsem za delavsko mladino, ki .pač najčešče vsled gmotnih sredstev ne more doseči cilja za katerega se bori. Tako srečujemo v poznejšem življenju ljudi, ki jih je usoda pripeljala do poklica, v katerem se često počutijo nesrečni. Starši otroku navadno vsled bede niso mogli pomagati do kruha in tako je bil že v zgodnjih letih prepuščen sam sebi. Premnogo jih je, za katere so stariši žrtvovali vse, do zadnje pare, da so jih dali študirati, vendar šitudija niso mogli vsled revščine dokončati, čeprav so se leta in leta s praznim želodcem ob slabi razsvetljavi, v najhujši zimi z lahno suknjico v nevarnosti za svoje zdravje, borili za boljšo prihod-njost. Klicali in vzpodbujali so jih k vztrajnosti, toda ali je bil kdo, ki bi jim bil materijelno priskočil na pomoč? Pa niso samo ti, koliko je mladine v najrazličnejših poklicih, ki ibi bila zmožna nuditi človeštvu mnogo več, ko bi bilo vsaj malo razumevanja zanjo. Zato je nujno ootrebno, ako hočemo vzgojiti rod vreden naših prednikov, da pomagamo mladini do ciljev, se jih sama zastavi, ne pa, da ostaja še nadalje igračka usode. V. D. Letos poteče 15 let, odkar jc pričel izhajati naš list »Delavska Politika«, dne I. maja pa bo poteklo dve leti. odkar zahaja trikrai na teden na domove svojih naročnikov, delavcev, nameščencev, upokojencev, viničarjev, kočarjev in obrtnikov. Pred 15. leti je pričela »Delavska Politika« izhajati kot dnevnik, toda že čez par mesecev niso izdajatelji zmogli več ogromnih računov, zato je iz dnevnika postala dvotednik. To je bila bridka izkušnja, da se stavbe ne smejo graditi od zgoraj navzdol, temveč obratno, t. j. od spodaj navzgor. Za dnevnik je pogrebno ogromno sredstev, prodno si utre pot med čitatelic. Teh sredstev pa socialistično delavsko gibanje nikoli ni posedovalo. ker ne razpolaga s tajnimi fondi in seveda tudi časopis ni deležen podpor od strani pridobitnih krogov. Pred tremi leti so zaupniki in poverjeniki na celjski konferenci sklenili, da se začne akcija za trikratno izhajanje »Delavske Politike« na teden. Mnogo je bilo takrat sodrugov in sodružic, ki so z nezaupanjem zrli v to akcijo in kar v naprej napovedovali da se ta sicer lepa zamisel še ne bo tako kmalu uresničila. Sledili sta dve leti požrtvovalnega agitacijskega dela. Na stotine predavanj, sestankov in zborovanj je bilo prirejenih v raznih industrijskih krajih, n.a katerih so predavatelji vršili izobraževalno delo in širili socialistično miselnost, istočasno pa skupno s poverjeniki pridobivali nove naročnike in zbirali za tiskovni sklad našega lista. Tudi to požrtvovalno delo ni naletelo povsod na razumevanie. Mnogo jih je bilo, ki se sicer ob vsaki priliki trkajo na prsa in izpričujejo z besedami svoin pripadnost k socialistični miselnosti, vendar so stali ob strani in omalovaževali to akcijo ? izgovorom. da itak ne bo uspela. K sreči na ima naše gibanje še vedno precej idealnih in nadvse požrtvovalnih sodrugov in sodružic, ki so kot poverjeniki šli preko omahljivcev in zaupajoč v svojo lastno moč, vršili agitacijsko delo ne oziraje se rta levo in desno. Najlepše zadoščenje so ti zvesti soilrugi dobili zn svojo požrtvovalnost pred tremi leti, ko je «Delavska Politika« pričela izhajati trikrat na teden, ne da bi se bila radi tega po-višala naročnina. Tudi se niso uresničile napovedi onih nasprotnikov, ki s o prorokovali. da ne bomo zmogli teh velikih bremen in ba »Delavska Politika« v kratkem izhajala zopet kot dvatednik. To smo zabeležili zato. da osvežimo spomin vsem omahljivcem, ki so vsakemu gibanju le v napotje, najmanj pa koristijo socialističnemu delavskemu gibanju. Čigar moč in udarna sila je navezana le na vztrajne in pogumne bojevnike. Nočemo pri tem zanikati težav, ki smo jih morali premagati, vravtako se zavedamo. da nam tudi v bodočnosti ne bo postlano z rožicami, temveč, da bomo dosegli le to-Iko uspehov, kolikor si jih bomo z vztrajnim in neumornim delom priborili, h' .... " ■ I . se je treba boriti še z nezavednostjo. ki je glavni sovražnik uspešnega raz-voia socialističnega delavskega gibanja. Razvoj delavskega tiska je v 'takem vzdušju silno oviran. Boli kot kdajkol se moramo r/tdi tega zavedatu da smo navezani izključno le na svojo lastno moč; na požrtvovalnost naših pridnih poverjenikov in zvestih naročnikov. Vkljub vsem zaprekam lahko ob tej priliki trdimo, da nismo nazadovali, iem-teč, da sicer polagoma, toda vztrajno napredujemo. Tisoče in tisoče naročnikov našega lista je že spoznalo, da zasleduje »Delavska Politika« samo en cilj: služit! težko preizkusnemu proletarljatu in socialistični ide]l, ki bo vkljub vsem oviram slej ko prej prodrla. Ker je naš list ves čas svojega obstoja zvesto in dosledno branil delavske1 interese in zagovarjal pravico, je seveda postal silno osovražen pri nasprotnikih socialističnega delavskega pokreta. Toda tudi v bodočnosti bo ostal zvest svojemu poslanstvu in zlasti branil resnico ter vršil svojo izobraževalno nalogo med delovnimi sloji. Ob drugi obletnici tega skromnega jubileja bomo letos praznovali svoj delavski praznik Prvi maj. Ob tej priliki se bomo spomnili težkih dni, ki smo jih preživeli in 'ki nas še Čakajo v bodoče. Naš trden sklep pa mora biti, da bomo čuvali svoj delavski (tisk in neumorno širili »Delavsko Politiko«. Delavska Politika« v vsako delavsko stanovanje, to bodi naše geslo! Seminar sodailstlinih dijakov Na beograjski univerzi imajo dijaki razne politične klube. Sedaj je bil s podporo socialistične stranke osnovan tudi Seminar socialističnih dijakov. Doslej tako združenje ni bilo mogoče. Dijaki, ki so se bavili s socializmom, so se morali priključevati drugim najbližjim skupinam, da so imeli možnost posvetiti se socialistični vedi. Ta preokret, ki prihaja javno do izraza, je bil potreben. Vsi socialisti bodo njih stremljenje podpirali, ker pričakujejo od te mladine tudi javno sodelovanje s stranko v boju i za demokracijo in socializem. Dama u+ p* svctu> Radi Delavskega praznika Prvega maja izide prihodnja številka našega lista v soboto, dne 4. maja, kar naj cenjeni naročniki uvažujeio, da ne bo nepotrebnih reklamacij. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je v nedelja, dne 28. t. m. praznoval 47-letnico rojstva. — Po smrti kralja Aleksandra je postal kraljevi namestnik, v armadi pa ima čin armijskega generala. Ali je internacija ustavna ali ni ustavna? V zvezi z internacijo dr. Stojadinoviča in bivšega policijskega ministra Milana Ačimoviča, se je v javnosti ponovno pričelo razpravljati o tem, ali je interniranje oseb v naši državi ustavno ali .protiustavno? »Hrvatski dnevnik« piše o tem vprašanjiu: »Uredba ministrkega sveta z dne 15. decembra 1939 o izimeni in dopolnitvi zakona o zaščiti države je izdana na podlagi pooblastila iz čl. 1 uredbe o izmeni obstoječih predpisov in izdajanju novih z dne 16. septembra 1939, a ta uredba je zopet izdana na podlag čl. 116 ustave. O interniranju je v -čl. 12 ustave ta-le določba: »Nihče ne more biti v nobenem slučaju izgnan iz kraja kamor je pristojen, brez sodbe sodišča«, in §57 Cement in drva bodo po sklepu deviznega odbora, pri Narodni banki vnešena v seznam blaga, ki spada pod kontrolo izvoza. Nadzorstvo plovbe na Donavi. Madžarska vlada je izdelala in predložila v poštev prihajajočim državam predloge, da naj se na sektorju od Moldave do Turn Severina na Donavi uredi nadzorstvo plovbe za vso vojno dobo, ki jo naj skupno izvajajo vse ob Donavi ležeče države. Po mnenju madžarske vlade bi bilo v sedanjem času to potrebno, ker ne bi hotela nobena izmed prizadetih držav nositi vse odgovornosti za vzdrževanje reda v plovbi na Donavi. Romunska vlada je izdala stroge ukrepe gle- Wellsova deklaracija o žloveških pravicah Meseca oktobra 1. 1. je slavni angleški književnik H, G. Wells v londonskem listu »Times« .objavil svojo »Deklaracijo o človeških pravicah«, kakor si jo on zamišljal in kakršno naj bi demokratične države imele pred očmi kot cilj pri urejevanju bodočih družabnih razmer po končani vojni. Deklaracija je po vsem svetu vzbudila veliko pozornost, zato seznanjamo z njo tudi naše čitatelje. — Razdeljena je na 10 točk in se glasi: 1. Vsak človek, ne glede na raso in barvo, ima pravico do hrane, do strehe, do obleke, do zdravniške pomoči in do vsega, kar je potrebno za uveljavljanje njegovih telesnih in duševnih sposobnosti in za ohranitev zdravja od rojstva do smrti. 2. Človek ima pravico do vzgoje, ki ga bo vzgojila v vrednega državljana in ki mu bo odprla' pot do vseh kulturnih dobrin. Imeti mora tudi vse življenje kar največjo svobodo mišljenja in besede. 3. Človek in njegovo imetje, ki je zakonito i pridobljeno, imata pravico, da sta zakonito za- de zborovanj, manifestacij in javnega življenja kjer bi lahko prišla ljudska volja spontano do j ščitena proti zasebnemu nasilju, razlastitvi in izraza. Ti strogi ukrepi so bili izdani v svrho ustrahovanju. 4. Čeprav je podvržen svobodni kritiki, mora biti človek zaščiten proti lažem, ki bi mu mo- zavarovanja nevtralnosti. Goring v Bukarešto. Maršal Goring bo po gle škodovati. O vseh odnosih med seboj se kazenskega zakona pravi: »Nihče ne more biti I *z>av'' predsednik dr. Tiso, ko je te dni govoril pregnan iz svoje domovne občine.« Ti pred- ° političnem položa,u. Slovaški narod bo ostal poročilu Havasa v kratkem, obiskal Bukarešto, morajo državljani sami sporazumeti. V državni kjer bo skušal pridobiti Romunijo za nemške načrte. Nemčija pa bi bila pripravljena intervenirati v Sovjetski Rusiji v prilog Romuniji. Slovaška je tesno povezana z Nemčijo, tako je pisi so na temelju čl. 116 ustave z uredbo z dne 15. decembra 1939 (ki je bila posebej razširjena tudi na banovino Hrvatsko) razveljavljeni.« Nekateri pravniki so mnenja, da bi morala o intervenciji vendarle o-dločevati sodišča, četudi po skrajšanem postopku, ako se noče kršiti ustave. K temu dodaja »Hrvatski dnevnik«: »Tudi ako se vzame, da uredba od! 15. decembra 1939 ni v skladu z ustavo, kar velja za cel niz predpisov, ki .so bili izdani pod prejšnjimi režimi, pa je vendar izven 'dVoma, da jo tolerira sama .ustava. Čim je namreč v ustavi določba, da sodišča ne morejo preskušati ustavnost zakonov, je s tem ustava sama omogočila, da postane mrtva črka na papirju. Vsi ti zakoni in vse te uredbe, ki kakor se pravi, niso v skladu z ustavo, morejo biti z njo samo v formalnem protislovju, ker se ustava ni pobrigala za zaščito načel, ki so v njej iznesena. Vse državljanske svoboščine, zajamčene z ustavo, so samo v okras. Radi ttega se nam zdi odveč, ako se kdo poziva na neko ustavo, ki nima v sebi dovolj moralne, niti pravne trdnosti.« — Vprašanje je, v koliko ibi se moglo to stanje spremeniti — zaenkrat vsaj za Hrvatsko — z ustanovitvijo ustavnega sodišča, ki je predvideno v uredbi o ustanovitvi .banovine Hrvat-ske in čigar naloga bi bila, da sodi o ustavnosti ali neustavnosti izdanih zakonov in uredb. Pri tem pa je zopet nejasno, ali bi tako sodišče imelo pravico soditi samo o tem, v koliko je kak zakon ali uredba v skladu z uredbo o banovini Hrvatski ali tudi z ostalimi določbami ustave. O občinskih volitvah v banovini Hrvauki, pri katerih bo, kakor smo poročali javno glasovanje, pišejo »Novosti«, da je še pred kratkim beograjski tisk vedel povedati, da občinskih volitev ne bo samo v enem delu države in da sploh niso nujno potrebne. Ban dr. Šubašič pa ni več odvisen od prilik v ostalih delih države, zaraditega je razpisal občinske volitve v banovini Hrvatski, ker posluša in ustreza brez bojazni glasu hrvatskega naroda. Razpisal je volitve po zakonu, ki je tako »svobodoljuben«, da nudi vsakomur priliko priti do besede. Naj-poprej bodo v banovini hrvatski volili kmetje, za njimi pridejo še meščani. -»* Villhtll H V novem mestnem svetu v Mostarju, ki je bil te dni imenovan, niso zastopani pristaši podpredsednika JRZ dr. iKulenoviča, ki so prvotno zahtevali, da mora biti iz njihovih vrst imenovanih 9 mestnih svetnikov. \u '\ v»U»'te pristaši M ji .t > v iii.Hl M 'IttUl 1» Politično življenje je te dni zastalo. V Beogradu praznujejo pravoslavno Veliko noč in tako člani vlade, kot tudi predstavniki opozicije so na .oddihu. Železnice in premog ob dobri konjunkturi. Izšla je naredba, po kateri sme železnica premog, ki se dobavlja drugim strankam namesto v smislu dobavnih pogodb železnici, zaplenili. To naredbo pojasnjujejo s tem, da so rudnišni dobavitelji premoga premog dobavljali drugim naročnikom, ne pa železnici. Poviševali so cene premogu in zanemarjali dobave za železnice, ker niso hotele plačevati premog po višjih cenah, kakor je bilo pogojeno. Železnica je morala nujno naročati premog v inozemstvu. Zaloge premoga pa morajo biti zadostne v sedanjem času in promet po železnicah mora biti v redu in ekspeditiven. Iz tega bi se dalo sklepati, da so premogo-vniki iz dobičkaieljnosti uganjali vrsto umetne sabotaže, ki jo jia v kapitalističnem gospodarstvu ne smemo tako imenovali. Premogovniki so rajši plačevali konvencionalno globo, ki jo določajo pogodbe, kakor da bi bile redno dobavljale premog. zvest Nemčiji in nič ga ne more odvesti v drugo Belgijska vlada je te dni odstopila, pa kralj demisije ni sprejel, z izjavo, da je baš sedaj potrebna na znotraj in zunaj popolna enotnost Belgijcev. Pierlotova vlada, v kateri so '.a-stopani tudi socialisti, je umaknila demisijo in bo vodila posle dalje. upravi ne sme biti tajnih aktov. Vsi akti morajo biti javni in na razpolago javni odobritvi ali popravi. 5. Sleherni človek naj bi imel .pravico opravljati katerokoli službo, če se izkaže, da v njej lahko služil splošni blaginji. 6. Človek ima .pravico, da se nastani kjerkoli na svetu, po svobodni odločitvi in na svoje stroške. V njegovo hišo z vrtom ne sme vstopiti nihče brez njegovega dovoljenja. Kretati se snte kjerkoli, kjer ne naredi škode ali kjer njegovo življenje ni v nevarnosti. 7. Človek naj ima pravico kupiti ali prodati karkoli je mogoče zakonito kupiti ali prodati in sicer v količini, ki je v skladu s splošno blaginjo. 8. Duševno zdrav človek ne sme biti dalje v preiskovalnem zaporu kot tri tedne in pred potekom treh mesecev mora biti obtožen P° veljavnih zakonih. Če v tem roku ni bil obtožen in obsojen, se mora izpustiti na svobodo. 9. Noben človek ne sme biti steriliziran, ali kako drugače okrnjen brez svojega dovoljenja. Nihče ne sme biti trpinčen in 'tudi v zaporu mora živeti po človeško. Tudi ne sme biti obsojen na več kakor 15 let. 10. Klavzule in načela te deklaracije naj bi bile podrobno obdelane v posebnem zakoniku, ki bi ga moral vsakdo poznati. To naj bi bil temeljni zakonik za vseskupno človeštvo. Stanje zlata v prvih sedmih mesecih vojne Zlato sc seli v Ameriko. Stanje zlata ob koncu mesecev v milijonih dolarjev je znašalo v naslednjih deželah: avgust december marec Državni kongres Združenja rezervnih oficirjev, ki je bili sklican za li. maja v Ljubljani, je odgoden na 19. maja in se ne bo vršil \ Ljubljani, temveč v Beogradu. Bivanje inozemcev. Po uredbi ministrskega sveta o bivanju in krtanju inozemcev z dne 17. aprila 1940 sme tuj državljan stanovati samo v kraju, ki je označen v dovoljenju za bivanje. Vsi oni inozemci, ki imajo veljavna dovoljenja za bivanje, morajo stanovati samo v kraju, kjer so stanovali takrat, ko so vložili prošnjo in ki je označen v njihovem naslovu v dovoljenju za bivanje. Če hoče inozemec spremeniti svoje bivališče, mora po predpisani poti vložiti novo prošnjo na bansko upravo. Inozemec, ki bi brez dovoljenja banske uprave spremenil mesto bivanja, bo kaznovan po čl. 3 navedene uredbe z zaporom do 30 dni ali z denarno kaznijo do 1500 din. Poleg tega bo po izvršeni kazni izgnan iz kraljevine Jugoslavije. — Kraljevska banska uprava dravsk# banovine. i.. At Češkoslovaške v Parizu. Švicarska »Volksstimme« poroča: »Te dni so igrali v pariškem gledališču »Theatre des Arts« v češkem jeziku komad »Kamela skozi uho šivanke«. Navzoč je bil pri predstavi tudi avtor František Langer, bivši češki legionar in sedanji major češke armade v Franciji. Pri igri je aktivno sodeloval tudi bivši odlični igralec praškega Narodnega gledališča, Hugo Haas. Predstava je bila zelo dobro obiskana Ut > t- \ ■■ < ■ i- • •• {1 Smrtno kazen za vohune je zopet uvedla holandska vlada, ker pravi, da je dosedanja najvišja kazen 15 let ječe premajhna. »Arbeiderbladet« ne izhaja več. Poročajo, da je v Oslu prenehalo izhajati glavno glasilo norveške socialistične stranke »Arbeiderbladet«. ProKlas norveške pisateljice SiKrid Undset, Največja norveška pisateljica in svetovno znana imejiteljica Noblove nagrade za literaturo, Sigrid Undset, je izdala na svoj narod pro glas, Knut Hainsun . v r V Znani norveški pisatelj Knut Hamsuu je i . i >i, je izdat neko brošuro, v kateri Pravi, da se norveški itak ne more.loriti, ker nima orožja. Koliko so tuje države pomagale Finski? Sov-jetski komisar za zunanje zadeve, Molotov, je imel pred sovjetskim parlamentom zunanjepolitični govor, v .katerem se je zlasti bavil z 1939 1939 1940 Am. Zed. države 16.645 17.643 18.470 Belgija 7711 716 750 Nizozemska 768 690 692 Švica 582 544 516 Švedija 355 308 218 Norveška 107 94 84 Danska 53 53 53 Razen Anglije so odpeljale v Ameriko mnogo zlata še druge države. Zlasti velike izgube pri zalogi zlata beleži Švedija, katera se je znižala v zadnjih mesecih za 137 milijonov dolarjev. Danska izkazuje padec zlata, odkar je izbruhnila vojna v znesku 23 mil. dolarjev, Norveška pa tudi 23 mil. dolarjev. Holandija ima za 76 mil. dolarjev manj zlata, Švica pa 66 milijonov. Belgija jfc izgubila v tem času za 21 milijonov zlata. Amerika je v tej dobi povečala svoje zlate rezerve za 1.8 milijarde dolarjev. Predavateljski veter v Studencih pri Mariboru Državljanska vzgoja. — Draginja. — Upoštevanje delavstva. 2e drugič v tej zimi smo priredili v delaven demokracija je predpogoj zadovoljnega de' skem predmestju, Maribora, t' ‘.li Studencih« predavanje o socialni zaščiti. s \ \ IPl I ' naši predavateljski večeri kažejo eden za drugim, da se začenja delavstvo po dolgih letih prestanih diktatorskih režimov vendarle zopet zavedati svoje važnosti v državi in potrebe zbiranja sil v enotnem in močnem socialističnem taboru. Nizke mezde povsod na svetu slabo vplivajo na kulturni in socalni politični razvoj širokih ljudskili slojev in zato tudi v Studencih ne more biti drugače, tiijll, ; , . . ,, , i... Končno pa le prodre zopet samozavest in volja do samostojnega uveljavljanja delavskih zahtevi in pravic. Enakopravnost ustvarja državljanski čut Vse to je .pokazal zopet tudi minuli sobotni predavateljski večer pri »Beli zastavi« v Studencih, ki ga je v polni dvorani otvoril s. Viktor tržen. Navzoči so biti naši zvesti starini, veterani socialistične stranke v Studencih, odsluženi železničarji, ki imajo desetletja ostrili delavskih borb za seboj, pa aktivni železničarji, tekstilni delavci, mladina in skromni obrtniki, ki se dandanes vsled slabega zaslužka delavstva v Studencih ravno tako težko borijo za svoj obstanek. S. dr. Reisman se je dotaknil v svojem predavanju številnih perečih socialno zaščitnih vprašanj, ki dandanes tiščijo delovnega človeka in skušajo rieki element ravno radi tega zavajati delavce celo Preko meje z obljubami, da je tamkaj vse boljše. Dolgoletna enostranska strankarska gonja in pomanjkljiva državljanska vzgoja je kriva, da ustvarja ta podtalna tuja propaganda ob meji ravno v delavskih družinah še večje nepotrebne žrtve. Toda raivno delavec se zaveda, da je tudi v revščini doma resnčna ju-bezen do starišev in ravno tako do rodne grude in domovine, četudi je skromnejša, kot tujina. Zahteva >pa delavec, ki vrši svojo dolžnost, dela in plačuje aavke, da imai v tej svoji domovini popolno enakopravnost v vsem pri- lavca in državljanske zavesti ob meji. Žene v borbi. — Delavstvo proti draginji Urednik s. V. Eržen je razložil odločilno vlogo žensk v borbi delavca za uveljavljanje socialnih ipravic in dvig delavske izobrazbe. Naredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije lahko le teaaj izvrSi svojo nalogo, če bo moglo delavstvo sodelovati ipri izvrševanju teh zaščitnih predpisov. V protidra-ginjske odbore sipadajo predvsem največji konsumenti, delavstvo. Delavec naj bo ponosen na svoj poklic Urednik s. Jelen je predočil potrebo razredne samozavesti delavKe in delavca, ki je prav tako vreden in polnopraven član/ čllove-ške družbe. Četudi dela samo. v tovarni, pa magari najzadnja in najtežja dela, to delo je ravno tako potrebno in vsega spoštovanja vredno, toda le tedaj, če bo ta delavec sam ponosen na sebe in se zavedal, da jc že po naravi obdarjen s tolika inteligenco, da lahko vsikdar soodloča o svoji usodi, če le hoče na če se pri tem sam vzgaja naprej. To pa je možno le v delavski organizaciji, v našjli kulturnih društvih in z mašim časopisom, ki ga delavstvo s tcilikimi žrtvami vzdržuje, a mu vsi priznavajo, da je na višini. Brez naše > Delavske Politike« si boja za delavske pravice sploh več misliti ne moremo. Polna dvorana iposlušalcev je z vso pazljivostjo sledila govornikom ki so odobravali izvajanja. Bil je zopet lep večer, na katerem so se zbrali naši najboljši med zvestimi ter bomo zato s temi sestanki socialistov v Studencih še nadaljevali. vprašanjem Finske. Dejal je, da se Sovieti niso . vatnem jn'javnem življenju, vso pravico sood-borili le s Finsko, marveč z vsemi zapadno-. i0eanja v občini in državnih poslih, kakor zla-evropskimi državami. Mannerheimova črta je | s(. v delavskih socialnih institucijah, ki jih je bila zgrajena z dejansko podporo kapitalistič nih držav t k Pri pogajanjih s Finsko v mesecu novembru so bile sovjetske zahteve veliko ibolj zmerne. Finska se je zanašala na ipomoč, ki je res izdatno prihajala v materijalu, a pomoč v četah je izostala. — Sedaj pa, ko so sovjeti dosegli, kar so hoteli, jih baje evropska vojna nič več ne briga in želijo zanapref v sedanjem evropskem konfliktu ostati nevtralni. Pač pa je Molotov dal razumeti, da računi z Romunijo glede Besarabije še niso poravnani. Glede pomoči, ki jo je bila deležna h inska od švedske, Anglije, Francije, Italije in USA, je rekel, da je prejela skupno 350 letal, 1500 topov, 6000 strojnic, 100.000 pušk, 650,000 ročnih granat, dva in pol milijona granat za topove in 160 milijonov nabojev za puške. Izgube na človeškem materijalu znašajo pri Rusih 48.745 mrtvih in 158.853 ranjenih. Glede finskih izgub je rekel, da jih Finci namenoma zmanjšujejo, da pa je po sovjetskih cenitvah, nizko vzeto, moralo biti najmanj 60.000 ubitih in 250.000 ranjenih, kar bi pomenilo, da je bilo iz finske armade, ki je štela največ 600.000 mož, več ko polovica izločenih iz bojnih vrst. Tako je povedal Molotov zadnje dni marca leta 1940. Stavka taksijev v New Vorku, V Nevv Yor-ku stavka 6 tisoč taksijev, ker jim delodajalci nočejo povišati plač. sam ustvaril, jih sam plačuje in so tudi samo njemu namenjene, kakor urad za zavarovanje delavcev in Delavska zbornica. Vsa svoboda NSU MOTORJI IGH.VOK LJUB LJANA,TAVČAR J EVA T PUCH MOTORJI - KOLESA Pekoma Rakuša Marllior. Koroška cesta it. 24 priporoča delavskim družinam: * Sladki kmetski kruh, Rumeni kruh, Mlečni kruh, Domače kekse, Robaus-Suhor, Zdravilni prepečenec, Dietični kruh, Dr. Koflerjev kruh. Vsi izdelki so izdelani naiskrbneje tef nedosegljivi v kvaliteti. — Obiščite nas! ------ Ljubezniva postrežba HasiU UccUen/ LJUBLJANA Samostojni demokrati so imeli v Ljubljani, naj takoj zahtevajo potrebne tiskovine pri HRASTNIK Za povišanje mezd steklarskim delavcem. Steklarsko delaMstvo je potom svoje organi- - . - - , - - zacije predložilo vodstvu obrata svoje upra- konferenco dne 2o. t. m., ki sta se je udeležila Šoferskem društvu »Volan« za dravsko bano- vičene zahteve za zvišanje mezd oziroma dra- j Večeslav Vilder in Sava Kosanovič kot člana vino v Ljubljani, Čotpova ulica 2. Istotam do- ginjskih doklad, ker draginja še vedno nara- vodstva^ ................... šča. Delavstvo zahteva 25 odst. povišanje naj-' Šoferji, avtomobilisti in mehaniki, ki zele bi-nižje mezde sredinie za 20 odst. in najvišje za 1' premeščeni (prekomandirani) k avto-trans- 15 odst. Ker se delavstvo zaveda, da je uspeh portnim edinicam ali v mehanične delavnice, I odvisen le od močne strokovne organizacije, I -------- be potrebne tiskovine poklicni šoferji, ki nameravajo nastopiti službo v vojski kot plačani nameščeni šoferji. se je pričelo organizirati. Želeti pa je, da de- i lavci ne bodo organizirani samo na papirju, j temveč, da bedo pokazali svojo zavednost tu- j di v tovarni. Zunanji delavci steklarne se že dolgo vrsto let borijo za nujno potrebne dežne plašče, s katerimi bi si v slabem vremenu čuvali svoje zdravje. Doslej je podjetje nabavilo samo par takih plaščev za odnašalike iz skladišča, pa tudi ne za vse. PlašSe pa potrebujejo vsi zunanji delavci, zato apelirajo na vodstvo obrata, da te čimpreje oskrbi. ZAGORJE OB SAVI Pomoč, ki ni pomoč. »Jutro« z dne 24. t. rn. poroča o proračunski seji občine, ki se je vršila v soboto, dne 20. t. m. V svojem poročilu Pravi, da ni prav, če je občina kupila en vagon pšenice od banovine po znižani ceni z nalogo, da jo da zmleti in potem proda med najrevnejše sloje, a jo je oddala v, razprodajo raznim zadrugam iproti takojšnjemu nlačilu. Tako so prišli do cenejše moke tisti, ki so imeli denar, a revni upokojenci, ki šele po prvem dobe svojo borno pokojnino, bodo morali plačati za moko visoko ceno. SENOVO PRI RAJHENBURGU Rudarji so polagali račune o svojem organizacijskem delu v preteklem letu. V nedeljo, dne 21. aprila t. 1. se je pri nas vršil redni občni zbor podružnice »Zveze rudarjev Jugoslavije« Občni zbor je bil kljub številni zaposlitvi delavstva še prav dobra obiskan. Vodil ga je s. A. Vučnik, poročal pa je s. J. Arh te Zagorja. Izvoljeni so bili po večini člani starega odbora in nekaj novih. Ves potek občnega zbora je pokazal, da čeprav počasi, ipa vendarle vedno bolj prodira tudi med naše rudarje razredno-organizacijska miselnost. Kajti vsi napori nasprotne organizacije, da bi zanesli razdor v naše vrste, niso uspeli. To je naše jamstvo za bodoči napredek! SEVNICA OB SAVI , Podružnica SDSZJ priredi dne 2. maja t. 1. s pričetkom ob 2. uri popoldne v dvorani Sokolskega doma predavanje o »Panevropi«. — Predaval bo prof. I. Favay iz Ljubljane. — Po predavanju bodo sledile zanimive in poučne deklamacije in recitacije ter dve simbolični sliki uprizorjeni kot igri. — Ker bo predavanje in v splošnem cel program nad vse zanimiv in poučen, priporočamo vsem Sevničarjem kakor tudi vsem okoliškim bratskim društvom ter ostalemu občinstvu, da se te prireditve »udeleži. MEŽICA Beseda ob zaključku mezdnega boja naših rudarjev pri svinčenem rudniku. Mezdni boj naših rudarjev je bil dobojevan z uspehom, h kateremu je treba čestitati, dasi ta uspeh ni za vse enako zadovoljiv. Predvsem ni zadovoljil naših delavk, ki so, kar se tiče draginjskih doklad, mnogo sla/bše odrezale, kot pa rudarji, dasi je brez dvoma žena prav tako potrebna Poboljšanja mezde, kot možje. Najbolj žalostni Pa so vajenci, ki sploh niso dobili nobenih dravinjskih doklad. Pri podjetju je več takih vajencev, ki imajo za seboj že par let učne dobe in Prejemajo nekakšne nagrade. Med njim je nehaj takih, ki nimajo starišev, ti se morajo z nagrado sami vzdrževati. Kaj bo s temi vajenci v tej draginji? l«,» , ,. >.| ; ju R j ", ■ * 1 1 >............ * udarski zaupniki ibodo morali intervenirati tudi v tem vprašanju, ker je podjetje očitno Pozabilo na vajence. Mislimo pa, da bodo te vrstme zadostovale, da bodo tudi vajenci do- m kar jim žre _ Opazovale tukajšnjih raz- MARIBOR Malska akademila delavskih kulturnih druStev se bo vršila v soboto, dne 4, maja t. 1. s pričetkom ob pol 20. uri v dvorani »Sokolskega doma« (prej »Union«) na Aleksandrovi cesti. Vstopnice v predprodaji se dobijo v upravi našega lista in v tajništvu KMO ter pri društvenih odbornikih in zaupnikih. Opozarjamo na to važno prireditev vse delavce in delavke in jih vabimo, da si pravočasno nabavijo vstopnice. Lesni delavci zahtevajo povišanje mezd. — Zopet preganjanje delavskega zaupnika Z ozirom na krizo v lesni industriji so zadnja leta bili najslabše plačani lesni delavci, ker so se lesni industrijci im trgovci izgovarjali, da ne morejo plačevati višjih mezd svojemu delavstvu. češ, da je v njih stroki popoln zastoj, cene pa so silno padle. Sedaj so lesne cene poskočile kar za 100 odstotkov in morda že dolgo ni bilo tako dobre konjunkture, vendar se nikdo od podjetnikov in lesnih trgovcev ne zgane, da bi z ozirom na nastaloi draginjo povišal mezde ubogim lesnim delavcem, ki so gmotno že popolnoma izčrpani. Prepričani smo, da v mnogih krajih lesni delavci še vedno niso deležni sicer skromne minimalne mezde, ki bi jo morali prejemati v smislu tozadevne uredbe, ki jo pa podjetniki ne uvažu-jejo, temveč briskirajo vsa tozadevna določila, kakor se to dogaja z določili ostale socialne zakonodaje. Seveda so vsemu temu mnogo krivi tudi prizadeti delavci sami, ki se niso! oklenili svoje svobodne strokovne organizacije, da bi na ta način uspešno branili svoje pravice. Polagoma pa tudi' med lesnim delavstvom Prodira zavest da jim je strokovna organizacija »Zveza lesnih delavcev in V neki mariborski tovarni je banska uprava razveljavila volitve delavskih zaupnikov iz januarja t. 1. in odredila nove volitve. V ponde-ljek je predsednik volilnega odbora v tej tovarni nabil razglas, da se bodo vršile volitve 14. niajnika. V sredo se je vrnil s potovanja šef tovarne. Še istega dne popoldne je dobil predsednik volilnega odbora, dosedanji delavski zaupnik, odpoved službe, ki konča ravno teden dni pred volitvami, tako da torej seve po mnenju tovarnarja ne bi mogel biti več izvoljen za zaupnika. Ker pa je .bil zaupnik že lani izvoljen za zaupnika v istem podjetju, traja njegov mandat do izvolitve novih zaupnikov in je potemtakem njegov odpust nemogoč, ker zakon o zaščiti delavcev v § 119 iz- TRŽIČ Slabo stanje ljudske šole. Že g. M. je sam izjavil, da bo prva naloga obč. odbora zgraditev nove šole, a je ostalo vse pri starem. Kako bi ibilo možno najbolje rešiti to vprašanje brez obremenitve davkoplačevalcev, bomo spregovorili v eni prihodnji številki. Pri vsem tem moramo povdariti, da je zdravje delavske mladine aksiom bodočnosti slovenskega naroda. Mučno vprašanje, ki zahteva takojšnje rešitve, je stanje občinskega vodovoda. Občani plačujejo za vsako izlivko po din 100 pavšala, pa če imajo vodo na razpolago vedno ali ne. Kapaciteta sedanjega vodovoda je seveda preslaba. Ogromen konzument vode je v Tržiču zlasti industrija. Dalje je v prejšnjih letih občina še poškropila ulice po enkrat na dan, na trgu pa celo po dlvakrat. Ta sistem pa je občina ukinila radi prevelikih stroškov. Izdala pa je predlog, naj vsak škropi pred lastno hišo. S lem je trošenje vode še večje. Pozimi vode često sploh ni, poleti jo ima dovolj le spodnji cel mesta, dočim je zgornji del brez nje. Poleg tega so gospodje v novi mestni hiši izvedli montažo z okrog 30 stranišči, izlivkami in kopalnicami, nihče pa ne misli na dvig vodovodne kapacitete. Gospodje se mučijo s tem vprašanjem, sklepajo o graditvi novega vodovoda, radi suhih izlivk odpisujejo mnogim strankam vodarino itd. Možna pa je takojšnja rešitev. V nekem mestu dravske banovine so občinski možje uvedli za vse tiste situirane občane vodovodne števce, ki porabijo večji konzum vode dnevno (tovarne, mesarji, hotelirji, lastniki avtomobilov itd.). Takoj na to so se pokazali uspehi. Lastniki števcev so pričeli skrajno varčevati z vodo; kjer jo je prej manjkalo, jo je bilo na mah dovolj, z uvedbo- števcev je občina več prejela na vodarini, kot s pavšalom itd. Mnoga podjetja so navrtala tla v zemljo in pričela uporabljati tudi talno vodo. Enaka re- zaupnikov. — Ne glede na to je pa takšno raz burjanje delavstva s preganjanjem zaupnikov v sedanjem času ravno v Mariboru najmanje primerno. Ko pa je hotel imenom odpuščenega zaupnika dr. Reisman zadevo mirnim potom urediti, ni bilo šefa nikjer najti. Končno pa se je izkazalo, da je zaupniku odpovedala službo celo tvrdka, pri kateri sploh ni bil uslužben, sorodnih strok« rieobhodno potrebna. Prav bi a nek višji 'uradnik, ki se je že ponovno vrne- K.l A /1 o n/V 1 An... H /v 1 n « . n.' n /IM n t • « r\n. .n/\/l •„ . , . * saval v zaupmške volitve, je zaupniku kar v obraz povedal, da je v ozadju odpusta nova volitev zaupnikov. Mislimo, da je vsak komentar odveč. Nadejamo pa se, da bodo pri podjetju končno poiskali pravega krivca tega preganjanja in zadevo brez nadaljnjega razburjanja pravočasno uredili tako, kajtor odgovarja to resnosti današnjega časa. bilo. da se lesni delavci zdramijo Povsod in na ta način potom svoje organizacije začnejo voditi boj za zboljšanje svojega položaja baš sedaj, ko je nastopila dobra konjunktura v lesni stroki in ko sd se cene lesu tako zelo dvignile. Prostovoljno seveda delodajalci ne bodo zboljšali mezd svojim delavcem, temveč bodo to storili le. če bo delavstvo si solidarnim nastopom dovolj jako povdarilo svoje zahteve, ki so popolnoma upravičene. Zakaj vozijo na progi med Mariborom, Ljubljano in Zagrebom samo stari potniški vagoni? 2e večkrat smo čitali v najrazličnejših listih kritiko na račun železniške uprave, ki odreja, da vozijo na progi med Mariborom, Ljubljano in Zagrebom potniški vagoni najstarejših vrst, ki bi bili v najboljšem siučaju primerni za kakšne kratke stranske proge \ 1 ne pa za promet na glavnih progah v zgrešen že tudi sistem plačevanja vodarine sam. Večji vodni konzumenti naj bi plačevali tudi večjo vodarino. Edina rešitev za to so pa števci. Kje hi 'bilo možno dobiti še razna sredstva za fond novega vodovoda, bomo spregovorili ob drugi priliki. Posebno poglavje je menda naša slavne Cerkvena ulica. Skoro ni letlnega časa, da ne bi občani, zlasti pa šolska mladina, gazili ob naj-rahlješem deževju po blatu in mlakužah često do gležnjev. To žalostno stanje cestišča povzročajo vozniki z neštevilnimi vožnjami lesa, ki so pri tej stvari seveda nedolžni, uvidevati pa bi morala to dejstvo občina. V n -t Vi' ' ‘ 1 •j i/fcilt-t ri*t | \m ijtlltnia. Treba pa (je na tej ulici uporabiti gramoz sivobele barve, ki je najodpornejši proti pritisku vozil, Mestni občini bi bili zelo hvaležni, če bi en- Preko. kat®re£a ie..tzeba Povleči cementni va- TEZNO PRI MARIBORU Sestanek kovinarjev. Savez Metaiskih Rudnika Jugoslavije je sklical v sobote, 27. t. m. sestanek kovinarskih delavcev i/. ...Kovine«. Kljub raznim spletkam, katere .so raznašali Sloveniji, ki vrhu tega vežejo inozemstvo s centrom države. Na te Pritožbe železniška direkcija v Ljubljani ne odgovarja. Strokovno železniško asobje pa pojasnjuje, da je uporaba starih, nekoč že izranžiranih potniških vagonov prišla zopet v uporabo, ker so modernejši vagoni pri nas urejeni vsi na takozvano Božičevo zavoro, ki jih ni mogoče vklopiti v garnituro, v kateri vozijo vagoni z vvestinghouse zavorami Ker pa imamo premalo voz z Božičevo zavoro, da bi mogli sestaviti cele garniture potniških vlakov, zato je treba vključiti v promet izključno le stare potniške vozove z vvestinghouse zavoro, , ,* . \ 1 k ■ Donosnost kopališča OlJZD v Mariboru, — Iz lčtnega računskega zaključka OUZD v Ljubljani je razvidno, da so znašali dohodki lastnih kopališč v 1. 1939 v Ljubljani in Kranju din 199.926.42. kopališče v Mariboru pa je imelo samo 191.421.08 din dohodkov. Povišanje prejemkov mestnim uslužbencem. Mestni svet bo te dni sklepal o .povišanju prejemkov mestnim uslužbencem. S tem v zvezi je nedeljski »Slovenec« že objavil tudi zneske, ki jih bodo mesečpo prejemali najnižje, srednje in najvišje plačani uradniki, pogodbeniki in delavci. Mestna občina bo baje letno izdala 0Tlav' >•*»•«» farjev za izredne draghrjske “do- PrerpjiSni,. sto.,II« ,ui ‘ n*.*°;s,tll.nL Fe,lc klade. Ker je »Slovenec« gotovo dobro poučen o številkah, ki jih je že v naprej objavil, je ter nao-iašiT ŽL J" 7“.7V‘" J'"l i *“I,lzilcue verjetno, da bo mestni svet te draginjske do-?a Je podjetnik pristal na zvišanje | klade odobril in bodo končno tudi mestni de- r>r. .v . vi. .. «. . /-v Fclič Precejšnje Število delavcev. Otvori! je se*ta- "ek s. Murko, kot predstavnik organizacije ..lasi!, da je podjetnik pristal na zviša" braginjskih doklad. Poročal ie tudi o »para fondu«, v katerem je naložen delavski denar. menil je tudi napad nekega nasprotnika, kafer' se je pred kratkim časom še čutil »zadanega« delavca, sedaj pa je pristopil k ZZD, v.,- ,k0(ier sedaj napada našo podružnico, češ, *aJ le bo napravila vaša organizacija Pokazalo Trn, ?Je pr' zacb,"h volivah obratnih zaupni-2 kd? 'e Predstavnik delavstva, ker so do-x:t, nase svobodne strokovne organizacije večino zau.rjnkov. Nadalje je še poročal kot delegat krajevnega medstrokovnega odbora s Zidanšek, kj je povedal. d!a so naše strokovne organizacije v desetletnih bojih dosegle že vc-j e uspehe za delavstvo in nozval navzoče, oa nat ostanejo zvesti člani SMR.I. Sestanek Jt lepo uspel. avci odslej vsaj nekoliko lažje izhajali radi neznosne draginje, ki tare vse delavce in nameščence enako.. Dovoljujemo pa si skromno Tiskovni sklad uprdkn^ti °h- Priliki sestanka socialističnih za-Studem-1. n,5"ne,10vam sodrug daroval din K). Haberl L f S,ta"ku ^"ulo soboto pa je s. Iskrena hvalaf T^osnemajte! HSk°Vni Sk,aJ' jo posebnih zaslug, ker so nekateri priv..... nodietniki že pred pol leta povišali svojim nla meščencem prejemke oziroma jim odobrili draginjske doklade. Vlak je povozil dne 29, aprila na Pragerskem nekega vojaka, Vojak je vstopil v napačen vlak in je spoiznal svojo zmoto, ko se je vlak pričel pomikati. Ko se je pognal iz vagona je padel pod kolesa, ki so ga razmesarila. Uredite končno Jugoslovanski trg. ki nudi v današnjem stanju zelo žalostna sliko Cerkev je tako daleč gotova, da bi se vsa tista navlaka. ki leži tam okrog, lahko odstranila, na dokončanje vznožja se potem lahko čaka. Ta trg leži zdaj že četrto leto uničen in brez koristi, nič kaj vabljiv pogled za domačine in tujce. SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvrši takoj FOTO JAPELJ, gosposka 18-1. krat pustila izprati tlakovane mestne ulice, ';y V I * 1 • i'■ ;• Z navadnim škropljenjem se prah in blato nie odstranjuje z ulic: škropi se samo po sredi ulice, blato pa se nabira ob straneh, dokler ga veter v obliki prašnih vrtincev ne raznosi po vsem mestu. Izpiranja ulic v Mariboru sploh ne poznamo, dasi je nujno potrebno: en samkrat je nekdo tvegal tak poskus s Sodno ulico, ki je bila potem par let najčistejša ulica v mestu; da-nes -je radi ■ razkopavanja spet vsa blatna. Ko sem bi! zadnjič v Ljubljani, sem se mogel prepričati, da tam tlakovane ulice prav pridno izpirajo in ne ipuste, da bi bile reže med kockami do* vrha niapolnjene z blatom. Torej prosimo, to ne bi stalo mnogo, dajte delavcem štrcaljke v roke, to je tudi zahteva higijene. Lastnik tvrdke »VVeka« Karel VVesiak je, kakor smo svojčas poročali, kupil na dražbi kavarno »Astoria«. Dražba ipa je razveljavljena, ker prometna komisija kupcu ni odobrila prenosa lastnine. Nek Adolf Hiter je bil te dni pred tukajšnjim okrožnim soaiščem obsojen na 7 drii zapora. pogojno za dobo 2 let, ker je dvignil pri kamniški občini na ime nekega drugega posestnika živinski potni list. Narodno gledališče. Ponedeljek 29. aprila: zaprto. Torek 30. aprila ob 20. uri: »Izdaja pri Novari«. Premiera, Red C. Srgda L maja: zaprto. Četrtek 2. maja ob 15. uri: »Cigan baron«. Znižane cene. Zadnjikrat. Ob 20. uri: Kovar-stvo in ljubezen«. Znižane cene. Zadnjič. LEPE BIRMANSKE SLIKE, nizke cene. FOTO JAPELJ, Gosposka 18-1. STUDENCI PRI MARIBORU Ijar, sicer bodo nalivi odnašali gramoz. To delo bi lahko prevzeli občinski reveži, ki jim občina plačuje stalne podpore po 100 ali več din. Mnogi nameščenci itak plačujejo kuluk, občani pa nit 0*0 bednostni fond, iz katerega bi moral, delavski Tržič vsekakor dobiti primerno vsoto. VlniCarske Banovinski viničarji v Svečini so se skoro vsi udeležili zadnjega predavanja v Zgornji Kungoti o novem viničarskem redu. Le par sc jih ni moglo udeležiti tega lepega viničarskega zborovanja, pri katerem se je (prvič razlagal novi viničarski red, ki je bil še vsem' skoro popolnoma neznan. Naravno, da vsled tega viničarji niso mogli vsega zakona spoznati tekom ene ure, prej pa jim ga tudi nihče ni razložil, čeprav so bili precej časa zapisani v Rozmanovi viničarski organizaciji, katero pa so že vsi davno zapustili, ko so videli, kakšno kislo juho so jim skuhali. Med viničarji je zadnji čas nastalo precejšnje razburjenje, ker se z vodstvom banovinskih vinogradov niso mogli sporazumeti za viničarske pogodbe po novi uredbi. V nedeljo pa je prišel na prošnjo viničarjev v Svečino predsednik naše organizacije Zveze viničarjev, s. Ullbl in so se viničarji potem skupno z upraviteljem g. Pichlerjem lepo pomenili in končno popolnoma sporazumeli, ko so dobili pojasnila o svojih prejemkih, plačilu in drugih dajatvah. Viničarji bodo dobili sedaj poleg zemlje še tudi plačan delavnik po 6 din do 8 din na dan, kolikor pač ima posameznik zemlje, a ostanek ,do mezde din 10 in za težja dela din 12.50 se poračuni, tako da so pogodbe v skladu z novo viničarsko uredbo, Sediaj po tem sklenjenem sporazumu so tudi viničarji zadovoljni in se bodo lažje in z veseljem posvetili svojemu delu. K teinu službenemu spo- Svojo tržnico dobimo. V smislu sklepa zau- fazumavanlu ie prišel zraven tudi g. Skerbinek nje občinske seje bo od 2. maja t. I. vsem i }n. se hotel.tamkai vmešavati ter žalliti s. Ulbla, kmetovalcem in drugim prodajalcem na razpo- i • ?a 'e z vso odločnostjo povedal mnenje , ......- lago prostor pred studenško cerkvijo Občin- '.® ■ na to m,ir’ 6' fke.r.bl"ek pa ie odšel. pripomniti, da mestna podjetja pri tein nima- ska uprava bo dala na razpolago vse' potreb-1 ii!I!!car!1 so se 111,11 saT odlo,cno ^zeli za s. ivatni ne stojnice in do 15. maja ne bo pobirala no- • -la’ ,l.Je, s ?Xoi[ffll bo^atimi ‘zkušnjami pri bene tržnine. PTUJ Mestni proračun, ki je, kakor smo slišali, sestavljen z vidika skrajne štednje, je dejansko večji od lanskega. Osebni izdatki so zvišani za din 93.340, od katerega zneska odpade na nove namestitve din 33,180, ostalo pa za regulacijo prejemkov mestnih uslužbencev, ki bodo prevedeni, na kar že dolgo čakajo. Za 12.5 odst. se zvišajo plače mest. delav. K znižanju postavke dotacije za brezposelne je bilo rečeno, da bodo le-ti zaposleni iz kredita din 500.000, ki je namenjen za zidavo otroškega vrtca. O drugih prepotrebnih traiaravah našega mesta, kakor kanalizaciji, vodovodu i. dr., o čemer smo že ponovno pisali, ni bilo go-' vora, tudi se nikdo ni dotaknil perečega stanovanjskega vprašanja in ukrepov, proti vedno naraščajoči draginji. , » .t u viničarskih komisijah pripomogel, da se je stvar mirno in za obe strani zadovoljivo uredila. ___________ Vsi viničarji so se dali tudi organizirati ker sedaj vedo, da mora dandanes tudi viničar Uk»r svojo zaslombo v skupni slogi in organizacij, in pa, da mora tud, ka, č.tati, če hoče braniti svo,e prav.ee. Tud, s Ulblu se je prijavil kar tam en nov naročnik. »Delavske Politike«. Naročniki, pozor! Ul VI « prosimo vse one p. n. naroč-V zaostan,t“ * naročnino, da Isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu naš list vzdrževati In za tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da sl poštne položnice shranijo in Jih porabijo prihodnjič. — Uprava. kMHek sodmžic 1 celo jajce in 3 velike žlice ribanega trdega sira in 1 noževo konjico pecivnega praška. Z žličico se napravijo žličniki in vkuhajo V vrelo juho. Kuha se največ 5 minut. Žena in delavski praznik, Ženi pripada takorekoč prvo mesto v delavskem socialističnem gibanju, le žal, da se tega ne zaveda ogromna večina žen, pa tudi ne so-drugov. Mislimo o družini kakorkoli hočemo, temelj današnjega družabnega reda je družina in ako hočemo uspešno delati na spremembi tega reda in ustvariti boljšega, mora biti poleg organizacije družina torišče, če ne izvor tega našega dela. Možu pripada v družini predvsem skrb za ohranitev družine, ženi pa vzgojno delo, kajti ona je tista, ki ima na skrbi otroke od rojstva, pa dokler dorasejo. Važna za vzgojo otrok je že predšolska doba. Ko pa otrok začne obiskovati šolo, ima mati dolžnost, da otroku pomaga pri učenju, obenem pa, da ga tudi opozarja na razne pojave v življenju in druižbi, na socialna vprašanja, s katerimi se otrok seznanja, ne da bi mu nudila šola odgovor na nje. Razmere v družini nudijo obilo prilike za pravilno oblikovanje otrokovega socialnega čuta in spoznavanje družabnih razmer. Oče, ki je zaposlen v tovarni, ima malo časa, da se zanima za vzgojo svoje dece, zlasti še, ako je zaposlen v zmeni. Tu in tam mora še na zborovanje svoje organizacije, k pevski vaji itd., tako da svojih otrok, razen mogoče ob nedeljah, niti prav ne dobi pred oči. Mnogo žena z nevoljo gleda na udejstvovanje moža v organizaciji, ker ga ji organizacija odteguje in le prečesto prihaja do sporov in prepirov med možem in ženo radi moževega udejstvovanja v delavskem gibanju, Otroci so ponavadi priče takih nastopov, med materjo in očetom, kar seveda ne ostane brez vpliva na njihovo duševnost. Otrok nehote da materi prav. Mogoče bi se rad’ igral z očetom, pa mu oče izjavi, da mora proč. Otrok se joče in ako sedaj nastopi še mati ter ozmerja očeta, češ, da mu je organizacija več, kot pa lasten otrok, otrok zasovraži organizacijo, ki mu jemlje očeta, četudi jo pozna samo po imenu. Tako se dogaja v delavskih družinah, katerih oče je član ali pa funkcionar v eni organizacji ali društvu. Kaj pa v družini, katere oče je docela okupiran v delavskem gibanju, ki se mora žrtvovati za nebroj organizacij in društev, kot funkcionar in referent, ki mora svoj prosti čas med tednom posvetiti delu v domačem kraju, ob nedeljah in praznikih pa križari ipo deželi kot govornik po shodih in prireditvah. Ako žena v taki družini ni vzgojena v socialističnem duhu in ne doume nalog, ki jih nalaga socialistično gibanje njej in možu, ako noče priznati, da sme to gibanje terjati od nje in od' moža, da se zanj žrtvujeta in da mora v tem slučaju žena misliti bolj na skupnost, kot pa na svojo lastno udobnost in prijetnosti, nastane v družini neznosno- ozračje. Taka žena-mati bo zabičevala svojim otrokom, da naj nikar ne postanejo taki, kot je njihov oče, ki pozablja na nje in dela za socialistično stranko, za organizacije, za društvo, samo za družino nima časa. Taka žena-mati se boji, da bi ji bilo iztragno poslednje, kar ima: njeni otroci. In da bi ne šli po poti svojega očeta, jih vzgaja v očetu nasprotnem, da ne rečemo sovražnem duhu. Zato se ni čuditi, ako najdemo večkrat sinove in hčere znanih sodrugov, borcev za socialistične ideje, da ne rečemo prvakov, katerih otroci brodijo v čisto drugih vodah, kot oče, ali pa so nezavedni. Oče je žrtvoval samega sebe za socialistično skupnost, pri tem pa je izgubil stike s svojo družino in izgubil takorekoč svojo lastno kri. To je tragično. Ljudje večkrat tega ne razumejo, pa zato delajo očitke takemu očetu, češ, poglej, kako je vzgojil svoje otroke. Teh par besed ob priliki našega delavskega praznika naj bi opozorilo vse naše sodružice, da posvetijo pažnjo tem vprašanjem, ki so tu samo nakazana in v tem pravcu delujejo tudi med svojimi sotrpinkami. Sodrugi pa naj se že enkrat zavedo, da je vzgoja žene in pritegnitev žene k aktivnemu delu v delavskem; gibanju najvažnejše delo. Ako že ni mogoče, da bi pridobil sodrug svojo ženo za aktivno delavko v delavskem gibanju, potem naj jo pridobi vsaj za aktivno pobornico socialističnih idej v krogu svoje družine in storil bo veliko delo. Toda v tem duhu se mora vzgajati žena p r e d n o postane mati družine. Recepti za mlečne jedi Mleko, sir, maslo in smetana naj ne manjkajo v naši kuhinji, ker vsebujejo vse za človeka potrebne redilne snovi, kakor mast, ogljikove hidrate, beljakovine in vrhutega še vitamine. Ker sta mleko in mlečni produkti vrfiutega cenejši kakor meso, in se iz njih da napraviti mnogo tečnih jedi, naj nobena gospodinja ne zamudi jih staviti na svoj jedilni list Saj enkrat tedensko naj uvedemo iz zdravstvenih in gospodarskih razlogov en mlečni dan. Sirov narastek 2 namočeni žemlji, 1/8 litra vročega mleka, 2 rumenjaka, 5 dkg sladkorja, sneg iz 2 jajc, nekaj olupk limone, pol paketa vanilijevega sladkorja, pol kg sira, 2 veliki žlici drobtinic se po vrsti zmešajo in na rahlo pečejo. Še toplo se s sladkorjem potrosi in postavi na mizo. Sirovi žličniki za juho 8 dkg masla se razstopi in zmeša z c) dkg moke in 4 decilitrov vročega mleka, dobro razkuhati. Ko se shladi, primešamo 1 rumenjak, Delavski pravni svetovalec Najemno razmerje in porodniška podpora (Selnica) Vprašanje: V najemu imam stanovanje in vrtno gredo. Najemodajalec mi ne pusti obdelovanje grede in mi ji prerezal elektr. napeljavo, ki vodi v moje stanovanje, — Moja sestra je bila zavarovana pri OUZD v preteklem letu 8 mesecev pa pol in letos od 1. februarja dalje. Sedaj je v bolniškem stanju, ker je na porodu. Kake zahtevke imam proti najemodajalcu in ali ima moja sestra pravico na porodniško podporo pri OUZD? Odgovor: Iz Vaših podatkov sklepamo, da najemno razmerje še obstoja. Ako site dobili v najem tudi vrtno' parcelo, imate vsekakor pravico, jo obdelovati. Tudi vam najemodajalec ne bi smel prerezati žice, in imate glede tega možnost, kazensko postopati proti njemu in zahtevati v civilnem postopbnju povrnitev škode, ki jo imate vsled njegovega dejanja. —■ Vaša sestra ima pravico na porodniško podporo, ker je bila v poslednjem letu, predno je poslednjikrat ipristopila k OUZDju, zavarovana pri tem uradu več kot 6 mesecev. Napravi naj vlogo na OUZD in v primeru, da ji OUZD' vloge ne bi ugodno rešil, naj napravi pritožbo na Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Dedščina (Celje) Vprašanje: Leta 1929. mi j« umrla mati, ki je zapustila din 8000. Jaz in oče sva že prejela svoja deleža po din 2000, .deleža za dva moja fcrata pa sta se položila na sodišču. Ker je oče že umrl in odi bratov ni nobenega glasu, ali smem na sodišču položen del dedščine dvigniti? Odgovor: Glede zapuščine po Vaši materi se je morala vršiti zapuščinska razprava, če ni svojega premoženja Tazdelila še za časa življenja. Vašima bratoma je bil zapuščinski del priznan na tej zaipuščinski razpravi. Če sedaj smatrate, d'a brata nista več živa, odnosno imate o njihovi smrti kakšne druge do- kaze, dajte o tem sodišču predložiti tozadevne listine odnosno predlagati pri sodišču, da se ju proglasi za mrtva, če so za to podani potrebni pogoji. Šele, ko bi sodišče proglasilo Vaša brata za mrtva, bi lahko predlagali, da se o njunem, na sodišču položenem denarju razpiše zapuščinska razprava ter da se ta denar prisodi Vam kot edinemu dediču. Brez navedenega postopka pa tega denarja od) sodišča kot eventuelni edini dedič ne morete zahtevati. Prispevki v socialno zavarovanje (Loke) Vprašanje: Kot kuharica sem bila 9 let zavarovana pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev in plačevala prispevke. Ker sedaj nisem več članica OUZD, bi želela svoje prispevke dvigniti. Ali sem k temu upravičena? Odgovor: Če ste prestali biti članica OUZD, niste upravičeni zahtevati povrnitve vplačanih prispevkov. Sicer je to tudi nemogoče iz namena socialnega zavarovanja, ki temelji na tem, da se riziko zavarovalnih primerov postavi na čim. širšo osnovo vseh zaposlenih. — Če bi smel tisti, ki prestane biti član OUZD, zahtevati povrnitev prispevkov, bi bilo vsako zavarovanje, predlvsem pa socialno zavarovanje neizvedljivo. Konzumna zadruga ..... za Ljubljano In okolico reg. zždr. z o. z. Sv. Jerneja c. 39-a LJUBLJANA priporoča svojim članom vedno sveže in prvovrstno blago. llllll . Obleke, povrlnlke, veterne suknjile in vsa oblačila za vsako priliko najboljše in najcenejše pri 1 PRESKER - UuMIona, Su.Petra Franc Mauser česalni salon za dame in gospode v kopališču Okrožnega urada. Trajna ondulacija. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 20 Priporoča se za napeljavo In popravilo elektrike za luč, motor In signalne naprave Haollčeb Fran elektro-tehniško podjetje, tel. samo 34-21 LJUBLJANA Su. Petra C. 5 Zadru2niStvo 68. redna letna skupščina Hranilnega in posojilnega društva delavcev v Mariboru se je vršila dne 28. aprila ob veliki udeležbi članov v Gambrinovi dvorani. Skupščini je predsedoval predsednik upravnega odbora z. Ingolič Rupert, blagajniško poročilo je podal z. Z i e s e r, poročilo upravnega odbora z. T ernovšek, poročilo nadzornega odbora pa ipredsednik B r a u c h a r d,t Peter in tajnik K o r o š e c Franc. Izvseh poročil je bilo razvidno, da je ta zadruga tudi v tern času uspešno poslovala in vkljub izrednim razmeram uživala zaupanje vlagateljev. Zadruga ima 1640 članov. Ob zaključku leta so znašala aktiva 4,808.802,68, pasiva pa 4,636.197.91 dinarjev in je torej skupni promet znašal 9,445.000.59 din. Na predlog nadzornega odbora je bil za predsednika iponovno izvoljen z, Ingolič, za odbornika Gradišnik Avgust, za namestnika pa z. Tomažič. Posebni volilni odbor (zz. Lorger, Zagernik in Frangeš) so nato predlagali, da se v nadzorni odbor izvolita zz. P 1 e v a n č in Glas er. za namestnika pa Budin, ker je funkcijska doba dolgoletnega predsednika Brauchardta Petra in člana nadzorstva Kranerja potekla, in imenovana nista hotela več sprejeti teh funkcij. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Fred zaključkom je skupščino pozdravil v imenu Zveze gospodarskih zadrug Jugoslavije z. Korošec Blaž iz Ljubljane, ki je žel za svoja izvajanja vsestransko odobravanje. 41. redni občni zbor 1, Mariborske ddavske pekarne r. z. z o. z. v Mariboru. V soboto, dne 27. aprila se je vršil v »Delavski pekarni« redni občni zbor zadruge. Predsedoval je načelnik zadruge s. Puhar Matija, ki je podal obširno poročilo, iz katerega je bilo razvidno, kako se bori zadruga v zadnjih letih krize za svoj nadaljnji obstoj. Zadruga je bila na podlagi starih pravil obremenjena na eni strani z velikimi predpisi davkov, na drugi strani pa radi izplačila visokih deležev in drugih tan-tijem zadružnikom, kateri so že pred leti izstopil in tako lahko postali samostojni mojstri. Vstopili so pa novi člani, spremenila so se pravila po no\ em zadružnem zakonu in je bilo iz debate razvidno, da se zadružniki trudijo izboljšati stanje zadruge. Volitve niso prinesle nobene spremebe in je načelnik s. Puhar v zaključni besedi občnega zbora pozval vse člane in nastavljence zadruge, da sodelujejo z vsemi močmi pri delu in pri agitaciji, apeliral pa je tudi na vso javnost, 'posebno na delavstvo, da korizumira- dobre izdelke, kruh in pecivo, ki ga zadruga proizvaja, da tako ohranimo zadrugo, katere dolžnost je in bo regulirati cene našemu vsakdanjemu kruhu. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Stavbene, konzumne in gostilniške zadruge »D el a vs ki do m« r, z. z o. p. V Trbovljah ki se bo vršil v nedeljo, dne 19. maja 194^ s pričetkom ob 9. uri doipoldne v prostorih »Delavskega doma« v Trbovljah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora- 2. Poročilo načelnika. 3. Revizijsko poročilo Zveze. 4. Poročilo računa. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Volitev enega člana v načelstvo, štirih članov v nadzorstvo in enega namestnika. 7. Razno. Na. občnem zboru imajo pravico do glasovala le člani s polno v-olačanim deležem. Če n® pride ob določeni uri zadostno število članov na občni zbor, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redčim, ki ie sklepčen ob vsaki udeležbi. Vsak član naj prinese s seboj deležno knjigo. Načelstvo. KAROLINA URBAJS trafika HRASTNIK DOMITROVIČ VINKO gostilna HRASTNIK PFEIFER HEDVIKA šivilja HRASTNIK ŠTRAUS FRANC mesar in prekajevalec HRASTNIK LOGAR IVAN gostilna in mesarija HRASTNIK alojz Štraus trgovina z mešanim blagom HRASTNIK MEJAČ ANTON trgovina sadja in zelenjave HRASTNIK MARIJA KRAŠOVEC kolesa, radio, šport, šivalni stroji JESENICE KRANJ ŽERJAV VLADISLAV brivec in Irizer. Vodna ondulacija in barvanje las. Trajno kodranje z 6 mesečno garancijo! Savski breg 13 KRANJ LEKARNA Mr. M. RAUCH Mestni trg KRANJ ALBIN JAZBEC konfekcijska trgovina KRANJ STMIIŠA FRANC KRANJ Priporoča se trgovina H. Punzengruber Črno podružnico žerjav Priporoča se JERNEJ RUDI 1. parna pekarna ČRNA ČREŠNIK IVANA ' gostilna, priporoča svoja vina ČRNA Zdravilna zelišča prodaste najbolje v podružnici trgovine ANA ČAMPA ČRNA Priporoča se KOHLENBRAND IVAN mesarija in gostilna, tujske sobe ČRNA Se priporoča KOVAČ IVAN, splošno strojno In stavbeno mizarstvo črna: Priporoča se GOSTILNA BEVC IVAN, Zaprice KAMNIK Zaloga tu- in inozemskih zdravilnih specialitet LEKARNA PRI SV. TROJICI Dr. R. Karba Kamnik M. KRAMAR, KAMNIK zaloga manuiakturnega blaga, se priporoča cenjenim odjemalcem Ivan Gjurin brivnica, se priporoča cenjenim strankam KAMNIK Autopodjetje „Peregrin d. z o. z. najkomodnejši avtoizleti. tovorni promet. Cene zmerne. Kamnik a HVALA ARTUR irgovina z mešanim blagom, se priporoča cenjenim odjemalcem KAMNIK Gustav SlatinšeK, Kamnin mehanična delavnica, trgovina koles, ra-dio-aparatov, šivalnih strojev in motorjev, se priporoča cenjenim odjemalcem Pekarna MURN IVAN v Kamniku se priporoča cenjenim odjemalcem MLEKARNA Mihelčič Nežka nudi cenj. gostom dnevno sveže, toplo in mrzlo mleko, pcfsti kislo mleko in yoghurt, vse vrste sira: Ementalca, Eidamca, Trapista, kisel sir, skuta, čajno in surovo ' maslo, poleg tega tudi kruh in pecivo. Glavni trg KAMNIK Balon Marija trgovina z mešanim blagom, gostilna. — Nudi cenj. gostom pristna štajerska, dalmatinska in dolenjska vina. Mrzla in topla jedila ob vsakem času. KAMNIK Dnnkiit Iran mehanična delavnica, se priporoča delavcem. Duplica 13, podružnica KAMNIK-SUTNA Priznana restavracija Ivo Kumer ss priporoča cenjenim gostom. KAMNIK Flerin Franjo modna trgovina in konfekcija se priporoča cenjenim odjemalcem Glavni trg KAMNIK Lorbek Matilda gostilna, se priporoča cenj. gostom Graben 12 KAMNIK Strojno mizarstvo Mejač Miha se priporoča cenjenim odjemalcem Graben 58 KAMNIK APARNIK STANE drogerija, priporoča: ioto, higijena, kemikalije; dobite tudi vse pripomočke za dom in gospodinjstvo, kakor v vsaki drugi drogeriji Šutna KAMNIK Cerle Alojzij čevljar, se priporoča cenj. odjemalcem KAMNIK M. Kramar nasl. Rajh Bogomir se priporoča. Velika izbira galanterijskega in modnega blaga Glavni trg KAMNIK Delavci jn nameščenci! Svinčnike, kvalitetna in poceni nalivna peresa, noteze, šolske potrebščine za deco, knjige, razglednice itd. kupite najugodneje pri tvrdki fi. 3{oren, JVtaribor, Gosposka utica Stev. 9 JUSTIN . GUSTINČIČ T rgovin a: Maribor, Ulica kneza Koclja 14 Skladišče: n« vogalu Ptujsko in Trlalke c. priporoča svojo špecijalno mehanično delavnico za popravila koles, gramofonov, otroških vozičkov, šivalnih strojev in vsa v to stroko spadajoča mehanična dela. trgovina koles In njih *®8tav. delov, motornih Koles Sachsenwerk 'Torpedo) ter otroških v° z i č k ov. Nakup in prodaja starega železa, kovin, strojev in vsakovrstnih predmetov po naj-kulantnejših cenah. Prepričajte se! Ciril Kampi izdelovatelj sodavode, pokalic, zaloga mineralne vode Radenci in Rogaška Slatina, ter edina zaloga osvežujoče pijače .Sinalco* Maribor Kettejeva 1 - Telef. 23-97 Klišeje eno- in večbarvn JUGOGRAFIKA « LJUBLJANA Sv. Petra nasip štev. 23 Pekarna »MOŽINA«, Novak Ivanka, se priporoča delavskim odjemalcem Maistrova ul. KAMNIK VILKO CERAR, urar, prodaja dvokoles in radioaparatov, se priporoča cenjenim odjemalcem KAMNIK BRIVNICA »SRDAR«, se priporoča cenj. strankam s prvovrstno postrežbo Maistrova 19 KAMNIK GOSTILNA PODBREŽNIK POLDA se priporoča cenjenim gostom Zaprice 7 KAMNIK GOSTILNA JOSIP BIRK, priporočam svoja pristna štajerska in dolenjska vina ter dober prigrizek Maistrova 15 KAMNIK MESARIJA JOŠKO MOŽEK, se priporoča ceni. odjemalcem. Delavci popust Gostilna pri »NEBEŠKEM OČETU« nudi cenj. gostom pristna štajerska in dalmatinska vina, mrzla in gorka jedila. Priporočata se Albert in Ela Uršič Maistrova 19 KAMNIK AVGUST SEVER, splošno kleparstvo, napeljava vodovodov, se priporoča Graben 40 KAMNIK Gostilna ANICA VINDSCHNURER, se priporoča cenjenim gostom Graben 8 KAMNIK FRANC KIMESWENGER, trgovina železnine, stekla, porcelana in barv, se priporoča cenjenim odjemalcem KAMNIK Priporoča se GOSTILNA GRADIŠEK IVANKA, Graben KAMNIK Priporoča se CUZAK JANKO, mesar, KAMNIK Priporoča se AMBROŽ NANDE, mesar__ KAMNIK KAMNIK GOSTILNA »KENDA«, priporoča pristna štajerska in dolenjska vina, kakor tudi gorka in mrzla jedila Glavni trg KAMNIK GOSTILNA ALOJZ PONIKVAR, priporoča se cenj. gostom, katerim nudi prvovrstna vina, gorka in mrzla jedila Novi trg KAMNIK Priporoča se TAVŽELJ LEOPOLD, pekarna KAMNIK ALBRECHT KAROL, trgovina z železnino, steklom, porcelanom in ključavničarstvom, se priporoča Glavni trg _______KAMNIK GOSTILNA »JAGODIC«, pristna štajerska In dolenjska vina, gorka In mrzla jed« a, se priporoča Graben KAMNIK Priporoča se GOSTILNA ŽIROVNIK GIZELA, KAMNIK Bližajoči se prazniki zahtevajo lepe, čas pa, v katerem živimo tudi dobre čevlje zato Obleke moške in fantovske. Velika izbira, stare nizke cene in znana dobra izdelava. Pridružite se mojim zadovoljnim odjemalcem, ne bo Vam žal. Jakob Vezjab - MriM krojaštvo in konfekcija VETRINJSKA UL. 17 (zraven Trpina) Šiviljske In modne potrebščine rokavice, nogavice, sra]ce, kravate, čipke, kombineže itd. v modni trgovini, Anton Paš Maribor Slovenska ulica 7 Stranj »DELAVSKA POLITIKA« Štev. 50 v v Velika odprodaja manufakturnega blaga radi odselitve. Prodajamo cd 10-20°/0 cenejše od znano nizke in Ceski magazin, Maribor stare cene. Ne zamudite prilike dokler še traja zaloga in pohittite vsi v ^ ^ pri glavni p o H c i i i hranilno in posojilno društvo delavcev v Jffiariboru Tekstilna industrija Marko Rosner, reglst. zadruga z omej. zavezo Poštni čekovni račun št. 13.143 - Telefon 26-35 Uradne ure: Vsak delavnik 19. ure in vsako so boto od 16. — 18. ure v društveniipisarim ulica 81. 37 {y la«tnl h«». Jugotekstil Hranilne vloge se obrestu|e|o s 4% odnosno 5% proti odpovedi. Moške srajce z Indeformeks ovratnikom, svilene srajce s kratkimi rokavi, nogavice, kombineže, čedne bluzice najceneje pri F. KramarSIt Maribor, Gosposka 13 §§ Prepričajte se in zadovoljni boste IH mmmmm—m Perko Edgar Delikatese Špecerija Čokolada Bonbone Maribor, Dvorakova ul. 14 BBHHBMIIIIHBBBBHBih IHHIII Harmonike In vse druge godbene instrumente direktn* iz tvornice odn. tvornlške zaloge Heinel & Herold - Maribor Ceniki brezplačno Ceniki brezplačno Najcenejše in najboljše kupiš v usnjarni III VIKTOR KOSI MARIBOR Kralja Petra trg št. 9 1 Volno - ročna dela, | damske plašče, S moške obleke - klobuke, | perilo - nogavice, 1 nudi najugodneje rac I „ Lama“d.z o.z. | Maribor, Jurčičeva ul. 4 | Velika izbira — prost ogled iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! Damske plašče, moške površnike in obleke, | klobuke, perilo, nogavice | najugodneje pri Jakob Lah I Birmanska darila! Ure, zlatnina, optika J. Hulovec Maribor, Kralja Petra trgi Še dovolj blaga se dobi pri 7rpin-ii in to lepo žensko blago po din 10'— in din 12’—, kakor tudi raznovrstne svile po zelo nizkih cenah. Oglejte si naše izložbe. ivovarna JOSIP TSCHELIGI Maribor, Koroška c. 2 Galanterija drobnarije parfumerije pletenine pavir itd. Drago Rosina Maribor, Vetrinjska 26 OTROŠKI VOZIČKI P“/ vo-oy BOGOMIR DIVJAK MARIBOR, ULICA KNEZA KOCLJA 4 us Oglasi v Delavski Politiki imajo popoln uspeh Intata in arelule Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Lladska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.