LETO (ARO) XLVII (41) Štev. (No.) 12
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 7. aprila 1988
Zgrešeno pismo
'Lansko leto so med nas v Argentino prišli na obisk trije Tržačani. Ko so' se vrnili, so v oktobrsko številko tržaške revije Mladika, napisali vsak svoje vtise —, ki so bili za nas zelo pozitivni. Po njih pisanju je lahko vsa Tržaška- zvedela o našem delovanju v deželi ob Srebrni reki.
Neki bralec pa je ob naslonitvi na te članke napisal pismo in ga poslal „redakcijam vseh slovenskih časopisov v in izven Slovenije“. Pisma naše uredništvo ni dobilo in kolikor vemo, ga je objavila samo kanadska Slovenska država. Podpis tam ni čitljiv. Iz pisma sicer veje simpatija do nas, vendar so izjave in namiga-vanja na nekaterih mestih take narave, da vse skupaj spremenijo v obtožbo in obsodbo te povojne emigracije.
Naj navedemo nekaj vrstic:
„'Čas je, skrajni čas je, da nehamo izključevati potomce onih članov našega naroda, ki so pač iz prepričanja tako ravnali, ker niso videli druge možnosti. Motiti se je tudi del svobode in toliko let po vojni je sprava plemenito dejanje.“
Ta članek je vzpodbudil dr. L. P., da je v Ameriški domovini napisal uvodnik o tem. Sicer je res, da se je zmotil, kc je mislil, da je to pismo napisal eden od tistih treh primorskih obiskovalcev, kar pa ni res. A njegove protestne besede držijo vseeno. Naj iz članka navedem nekaj besed:
„Celotni ton oklica je tak, da tej emigraciji bolj škoduje kot ji koristi, z bratsko krvjo omadeževanim
JLA in
Začelo se je pravzaprav pri Delu dne 4. februarja. Dopisnik Dela iz Nairobija A. Pudgar je poslal dopis: „Admiral sredi lakote“, v katerem ocenjuje obisk jugoslovanskega o-brambnega ministra Branka Mamule v Etiopiji.
Poleg tega omenja, da ni bilo zaslediti nikjer, koliko živil je poslala Jugoslavija lačnim v Etiopijo, pač pa Pudgar namiguje, da Mamula ponuja Etiopcem jugoslovansko orožje in topove kot „pomoč lačnim“!
To je razburilo slovenske oporečnike, predvsem mladino okoli Mladine. V 6. letošnji številki, 12. februarja, je izšel uvodnik „Mamula go home!“, kjer pravijo med drugim: „.. .krivda jugoslovanskega poveljnika oboroženih sil je še večja, ker prodaja puške z rožami neuvrščenosti v ceveh in z zlaganimi nasmeški o nevmešavanju v notranje zadeve... Bedno in mizerno, nobenega vojaškega poveljnika vredno dejanje... u-mazana kupčija. . .“
Izbruhnila je reakcija. Takoj so na ljubljanskem sodišču vložili dve tožbi proti Franciju Zavrlu, odgovornemu uredniku Mladine, ker je „sramotil oborožene sile in najvišjega predstavnika SFRJ“ ter „ker je obrekoval“. Tudi Andrej Novak, avtor članka „Generali in generacije“ v Teleksu, št. 6 je bil tožen zaradi „žaljenja oboroženih sil SFRJ“. (Pozneje je bila tcžba umaknjena.)
Po vsej Jugoslaviji so se dvignili glasovi pravovernih centralistov, ki so obsojali pisanje slovenske mladine. Tudi Slovenci so se jim končno pridružili. Na seji predsedstva SZDL so jasno obsodili pisanje Mladine in dopisnika Dela, kakor je poročal predsednik Smole. Tam so se izjavili proti še predstavniki Zveze komunistov, sindikatov, Zveze socialistične mladine, Zveze borcev itd.
Na sodišču so 9. marca spremenili „zločin“, zaradi katerega je bil tožen Zavrl: namesto žalitve najvišjega predstavnika le žalitev uradne o-sebe, ki prizna nižjo kazen v prime-
diktatorskim oblastnikom v domovini pa podstavlja piedestal, s katerega naj tem begunskim ubožcem, ki so se pač ‘motili’, ker niso videli druge možnosti’ v pristnem in tolerantnem patriotizmu z usmiljenim srcem odpustijo njihovo ‘zmoto’; njihove potomce (ne nje same!) pa naj nehajo izključevati iz članstva našega naroda. ‘Toliko let po vojni je sprava plemenito dejanje.’ Kako se to more brati drugače kot direktna obsodba političnih beguncev, saj ob koncu poziva naravnost pove, da ‘sodi v duhu velike večine slovenskega naroda (če to le ni velika, pomota?) in v duhu idej Osvobodilnega gibanja našega naroda’.
Slovenski politični izseljenec (prvo izseljenstvo v zgodovini naroda, ki ima čisto politični značaj) je s težkim srcem zapuščal drago domovino, ker je veroval v resnico in ni bil voljan upogniti se laži in nasilju. Ohranil je svoje prepričanje, visoko dvignil prapor svobode in pravice, se spoprijel s trdo begunsko usodo, jo zmagovito premagal in si priboril novo življenjsko pot v svobodi in samozaupanju. In sedaj snuje načrte, kako bi v svojih potomcih zagotovil izpolnitev svojega izročila in tem izročil prapor svobode in slovenstva za čas, ki gotovo pride in ki bo končno pomenil poraz sovraštva in zmago, bratske ljubezni.
Ta slovenski politični izseljenec ne mara milosti ir- usmiljenja od strani partijskih veljakov in vladnih mogočnežev, on z visokim čelom odklanja vsako odpuščanje za grehe, ki so mu jih oni naprtili In jih sam nikoli ni naredil: Hoče samo, da
Mladina
ru obsodbe. Ostaja pa še obtežba o-brekovanja Mamule.
Vmes je nastopilo še nekaj novega. Revija Mladina je spravila na dan korupcijo Mamule, ki je na državne stroške gradil svojo počitniško vilo v Opatiji. Vse to je izšlo v 11. številki Mladine sredi marca. In oblast je takoj zaplenila vso izdajo in prepovedala prodajo. In zakaj?
Navajajo šest odstavkov v uvodniku, ki naj bi bili „neresnični“:
1.	da je predsedstvu države bolj pomembno, da se ukvarja s pisanjem mladinskega časopisa kot pa s finančnimi škandali in korupcijo, (glej A-grokcmerc)
2.	da so branilci revolucije dvajset milijard zunanjega dolga porabili tudi za svoje vile in privilegije, (vila v Opatiji)
3.	branilcem revolucij očita, da grozijo z orožjem (glej intervju Mi-kuliča v Spieglu!)
4.	jugoslovanska zunanja politika zmanjšuje ugled države v svetu
5.	branilci revolucije izvajajo nehumano in dobička pohlepno prodajo orožja (glej Etiopijo)
6.	branilci revolucije zagovarjajo oz. uveljavljajo rasistično populacijsko politiko (npr. na Kosovem finančno otežujejo številne družine).
Revija Mladina v svoji naslednji številki z dne 25. marca odločno u-govarja in navaja dokaze za gornje trditve, povzete iz uradnih govorov in virov. Na naslovnici prikazuje jedko satiro, kako egipčanski sužnji grade pod bičem vilo v Opatiji; vilo namreč, ki je bila zgrajena z državnimi stroški za osebno uporabo Mamule. In v zadnji, 13. številki z dne 1. aprila, je na naslovnici prikazan Mikulič v vsem faraonskem ornatu.
V tej zadnji, aprilski številki piše Marko Hren ped naslovom „Zdravljenje strahov“ o dveh strahovih slovenske partije:
„Prvi je strah pred velikim bratom,
pred CK ZKJ, ki mu je kot dediščina iz časov Josipa Broza slovenska par-
zmaga resnica in pravica. Ko se bo to zgodilo, bo čas dozorel za narodno spravo. Takrat bosta stala politični izseljenec ali njegov potomec in tedanji oblastniki v domovini z ramo ob rami kot popolnoma enakopravna člana naroda, ne kot zmaganec in premaganec, zavrgla sovraštvo in se zedinila na sodelovanje v bratski ljubezni za dobro naroda in domovine.“
V boljše razumevanje naj omenimo tudi stališče naših primorskih rojakov, ki nam glede onega pisma pripominjajo, da so ga tudi pri Mladiki prejeli, a ga niso hoteli objaviti, ker niso v soglasju z omenjenimi mislimi.
Večkrat smo že opazili, da se politika slovenskih komunistov do naše mladine suče v smislu objavljenega pisma. Skušajo zabiti zagozdo v našo skupnost. Vemo, da včasih nagovarjajo naše mlade, ko pride na konzulat po vizo, naj se oddalje od starejših, jim pripovedujejo, da pač oni niso ničesar krivi — o tem ,je bil pred leti doma narejen film Razseljena oseba — itd.
Njihov namen kakor tudi namen tega pisma je jasen — upajo, da se bodo mladi odvrnili od idej staršev In sprejeli ponujano usmiljenost in za skledo leče prodali svoje ideje. In to sedaj, ko se ravno mladi v Slovenijj trumoma odvračajo od partije in marksizma, pa tudi od mitov „narodnoosvobodilnega“ boja. Pa kot vse kaže, ta vaba ne bo imela uspeha, kakor ga tudi ni imelo komentirano pismo.
TDml.
tija podložna, in ki ji edini zagotavlja status oblastnika v Sloveniji.
Drugi je strah predi slovenskim ljudstvom, ki ga je slovenska partija ves ea3 zaigravala za ceno federacije in enotne zvezne partije. Slovensko ljudstvo bi ji bržkone na svobodnih volitvah izkazalo bore malo zaupanja in legitimnosti.
Slovenska partija se bo morala odločiti, čigave interese bo zastopala — bo to CK ZKJ ali artikulirani segmenti v Sloveniji? V drugem primeru bi morala slovenska partija postati avtonomna in emancipirana od svojega zveznega očeta, da bi sploh lahko stopila v enakopraven dialog, hkrati pa bi morala postati sprejemljiva za različnosti in dopustiti neodvisno politično^ organiziranje mladine, delavcev, kmetov itd.
V obeh primerih gre za strah pred izgubo položaja monopolnega oblastnika. Ker slovenski partiji oblast bolj kot prebivalci v Sloveniji zagotavlja centralizirana oblast v zvezi, išče partnerstvo s CK ZKJ in popolnoma zanemarja artikulirane segmente v Sloveniji.
ZKS se lahko ozdravi svojih strahov samo tako, da se osamosvoji od svojega oblastnika in se hkrati odpove vlogi edinega oblastnika nad prebivalci Slovenije.“
'Bo zmagal Veliki brat v Beogradu? Mamula? Partija?
Mogoče ne veste, da ...
—	da je pokojni jugoslovanski predsednik Josip Broz razpolagal s 23 dvorci (italijanski predsednik s
7), njegova ž.ena Jovanka pa je imela 200 krizen...
—	da je Ivanka Ivankovič, ena od medžugorskih vidkinj in med dekleti še edina, ki se je poročila, dobila hčerko ...
—	da je tržaški skladatelj Pavle Merku pravkar dokončal mašo z naslovom „pro felici mei transi-tu“...
MLADIKA, Trst, št. 1, 1988
FRANCE BUČAR	Nova revija št. 69/70, febr., 88
Slovenec v Evropskem parlamentu
Naslov zveni seveda nekolikanj pretenciozno. Ne gre namreč za to, da bi se bila. kaka slovenska uradna delegacija predstavila v evropskem parlamentu in tam nastopila s kakimi uradnimi stališči. Gre le za osamljen nastop posameznika, ki je kot povabljenec nastopil s svojimi osebnimi stališči in pogledi pred to, formalno naj višjo evropsko ustanovo. Vendar poudarjeno, kot Slovenec !
Verjetno zato, ker je evropski parlament na svojem januarskem zasedanju razpravljal tudi o svojem soglasju k resoluciji o gospodarskih in trgovinskih odnosih med Evropsko skupnostjo in Jugoslavijo (poročevalec je bil komunistični poslanec v parlamentu, Italijan G. Rossetti), je medparlamentarna skupina za srednjo Evropo organizirala posebno sejo z delovno temo: Kriza v Jugoslaviji. Posebnega pomena za to' sejo naj bi bilo, da bi kot referent nastopil tudi nekdo iz Jugoslavije, kot neposredni poznavalec razmer.
Kot je sicer v parlamentih v navadi, je taka seja sekcije vedno v nevarnosti, da nanjo nikogar ne bo — poslanci imajo pač svoje lastne interese. (V plenumu, čudoviti moderni in z vsemi tehničnimi pripomočki za poslušanje v kateremkoli jeziku skupnosti opremljeni dvorani, so bolj polne galerije, poslancev pa skoraj ni, razen kadar nastopa kaka pomembna osebnost iz evropskega političnega življenja.) To pot je bila sekcija polna poslušalcev (med drugimi Vittorio Pons, generalni sekretar Panevropske unije, Richard Moore, svetovalec angleškega zunanjega ministra Howa, G. A. Pordea, član parlamenta, specialist za vzhodnoevropske dežele, Carlos Rcbles, zastopnik Alianze Popular Espagna, A. Lester Smith, radio Free Europe, itd.), tako da je bila zadrega s prostorom. Sejo' je vodil Otto von Habsburg, ki se je, kot je znano, formalno odrekel vsem pretenzijam po habsburškem prestolu in je danes eden najbolj vnetih zagovornikov združene Evrope.
Moj prispevek na seji pa je bil tak:
Dame in gospodje!
Za nekoga, ki prihaja iz Slovenije — tipično evropske dežele, pa v Evropi skoraj nepoznane, ker 'je bila skoraj v vsej svoji zgodovini vključena v druge države, prej v av-stro-ogrsko cesarstvo, zdaj v Jugoslavijo— je edinstvena priložnost in redek privilegij, da lahko nastopi pred to visoko ustanovo evropske e-notnosti. Za. nas predstavlja združena Evropa kot skupnost svobodnih narodov ideal, 'kjer je prostor tudi za take male narode, kakor so Slovenci, ki sicer v vsej svoji zgodovini niso imeli nikoli svoje neodvisne države, a jim je kljub nenaklonjeni usodi vendarle nekako uspelo preživeti. Sedaj pa, ko so vključeni v državo tako imenovanega realso-cializma, imajo občutek, da je postal vprašljiv sam njihov obstoj kot ozaveščenega naroda in dedičev evropskega izročila. Hočeš nočeš so postavljeni pred dejstvo, da morajo živeti v državi, ki je po svoji temeljni filozofiji, bolje, ideologiji v pppol-nem nasprotju z njihovim hotenjem, da bi še naprej živeli kot neodvisni posamezniki, ki jim je njihova narodnost bistveni sestavni del osebne integritete. '
Leninistična država, v ‘kateri vlada komunistična partija kot samo-lastno proglašena vodilna avantgardna sila, ki ima pravico do prevlade zato, ker pozna zakonitosti družbenega razvoja in ker je dejansko sposobna ustvariti novo socialistično družbo pravičnosti in enakosti, svojim državljanom ne more dovoliti, da bi živeli kot neodvisni in svo-
bodni posamezniki. Ne zaradi zlobe ali zlovoljnosti, ampak zaradi svoje namere, da ustvari družbo na umetni podlagi vnaprej zamišljenih družbenih odnosov, ne da bi pri tem u-poštevala dejstva, predvsem gospodarska, stvarnega življenja. Taka zamisel terja kot izhodišče pogled na družbo kot model zaprtega sistema, v katerem igra sleherni posameznik vlogo variable, ki jo obvladuje in upravlja partija. Brez takega statusa posameiznika si nove družbe sploh ne moremo zamisliti: tako socialistično oz. komunistično družbo, kot umeten socialni konstrukt, je mogoče zgraditi samo, če se sleherni posameznik obnaša tako, kot je določeno s partijskim programom. Zato so človekove svoboščine v nasprotju z zamislijo take socialistične družbe. Zato tudi ožigosane kot protirevolucionarne. 'Tipična eontradictio in adiecto! Sam obstoj leninistične države je zato odprava in ne samo stalno kršenje temeljnih človekovih pravic: človeka skrči na položaj o-rodj.a, gradbene sestavine za tako družbo, če bi komunistična partija pristala na nasprotno, če bi torej svojim državljanom dovolila človečanske pravice, bi izgubila svojo le-gitimiteto. Bilo bi, kot če bi se odpovedala svojemu zgodovinskemu poslanstvu zgraditi komunistično družbo. Leninistična partija namreč izvaja svojo legitimnost iz svoje zaveze, da bo zgradila družbo popolne enakosti, brez slehernega izkoriščanja, družbo svobodnih ljudi, če pa hoče ustvariti tako eshatološko svobodno družbo, mora svoboščine zatreti sedaj. To je temeljno notranje protislovje tako v njeni ideologiji kot praksi.
V	tem pogledu je leninistična, država v zelo nerodnem položaju: ne more dovoliti človekovih pravic, hkrati pa izvaja svojo legitimnost prav iz domnevnega prizadevanja za te pravice. To je njena šibka točka. Sleherni dokaz o kršenju teh pravic je dokaz zoper njeno legitimnost, izpostavlja njeno naravo kot nasilje brez zakonitega opravičila. V tem je njena inferiornost v primerjavi z resnično demokracijo. Mora se predstavljati kot demokracija in biti v isti sapi globoko protidemokratična.
Vsa zadeva je zato zelo jasna: Bojevati se proti leninističnemu nasilju ne pomeni, da se je treba zatekati k fizični sili, podpihovati u-por v obliki odkritega spopada, še zlasti pa ne terorizem itd. Narobe. Take metode bi jo samo utrdile v njenem položaju. Bojevati se proti njej pomeni uporabljati vsa , možna civilna sredstva, s katerimi bi jo prisilili, da v stvarnosti izpolni to, za ker se zavzema in kar zagovarja v teoriji: biti resnično demokratična.
V	zadnjem času se je dogdilo nekaj, kar obeta, da bi se te možnosti bolj približale stvarnosti. Izjemna neuspešnost na gospodarskem področju in vedno večje zaostajanje pri znanstvenih in tehnoloških dosežkih postavlja vse te države ne samo za razviti svobodni svet, temveč jih zanika kot obet za bodočnost, za ves vstajajoči tretji svet. Zato so prisiljene, da vnovič raizmislijo o nekaterih svojih temeljnih dogmah. Ena glavnih je, da lahko leninistična država nadomesti tržno gospodarstvo z administrativno usmerjanim, planskim in centraliziranim gospodarstvom. Počasi morajo priznati, da lahko samo s tem, da sprejmejo ekonomske zakonitosti ponudbe in povpraševanja za regulator svojega e-konomskega obnašanja, pridejo iz sedanje zagate. To pa ne pomeni samo več ekonomske, marveč tudi več politične svobode, uvedbo več demokracije, več avtonomnosti, več decentralizacije — kar pa bi, če vso stvar pripeljemo do njenih končnih
(Nadaljevanje na 2. str.)
Odprto
Spoštovani gospod Jože Smole!
Moram reči, da me je vaša navzočnost' na proslavi štiridesetletnice Slovenske skupnosti, ki je naslednica Slovenske demokratske zveze v Gorici, zares prijetno presenetila. Že sama vaša prisotnost je bila zgovorna gesta o smeri sedanjih političnih dogajanj v matični Sloveniji.
Navsezadnje je tudi Slo za zares pomembno obletnico, s"j smo proslavljali 40. obletnico Slovenske demokratske zveze, ki je vendarle bila prva slovenska demokratična stranka med Slovenci na Primorskem v Italiji.
Kakor rečeno, gospod Smole, je bila to izredno simpatična gesta, ki jo je socialistična republika Slovenija izkazala z vašim obiskom. Morda bi ob tej potezi dobre volje, z vaše strani, predvsem dobronamerno' dodal še tole željo: Ko je uradna Slovenija s tem razveseljivim korakom priznala obstoj Slovenske demokratske zveze, prek njene naslednice Slovenske skupnosti, bi bilo za moralno verodostojnost sedanje slovenske politike zelo pomembno, ko bi rehabilitirala tudi nekdanjega uredniki „Demokracije“, glasila ¡Slovenske demokratske zveze, Slavka Uršiča, ki ga je OZNA ugrabila in umorila nekje pri Mariboru. Ta pripomba, gospod Smele, ni malenkostna, marveč bi rehabilitacija, e kateri vam pripovedujem, pomenila piko na i vaši udeležbi na proslavi. Toliko o tem.
Pogoji za rešitev iz gospodarskih težav
Ker pa sem sam gospodarstvenik, bi vam želel napisati nekaj pripomb k vašemu optimizmu glede izboljšanja gospodarskih razmer v Sloveniji cziroma v Jugoslaviji. (...) V razmerah, kakršne so v Sloveniji danes, se gospodarstvo ne more izboljšati, marveč lahko samo še nazaduje. In kaj je potrebno najprej ukreniti, da bi se vaš optimizem, gospod Smole, uresničil?
1.	V Jugoslaviji je potreben prehod iz federacije v kenfederativno ureditev!
2.	SZDL mora postati samostojna stranka s svojim lastnim programom in popolnoma enakopravna Zvezi komunistov. Zato je seveda nujno, da bi vodstvo Socialistične zveze ne bilo istočasno včlanjeno v Zvezo komunistov. (...) To bi bil tudi prvi korak na peti v parlamentarni sistem, ki postaja realna želja večine Slovencev. To utemeljujem tudi z resno zahtevo mnogih društev in posameznikov, ki želijo ustanoviti socialdemokratsko stranka Slovenije.
Gospod predsednik, zagotavljam vam, da bi tak kor3k ves Zahod pozdravil in bi bil zaradi tega pripravljen na pravo gospodarsko sodelovanje s Slovenijo, oziroma Jugoslavijo. Da je vključitev v Evropsko gospodarsko skupnost, ob takem raz-
Odgovor na
Na spomenico, ki joi ja pisal dr. Marko Kremžar kot načelnik Slovenske ljudske stranke dr. Alcisu Mocku, predsedniku Avstrijske ljudske stranke, glede novega šolskega sistema na Koroškem, je predsednik stranke odgovoril z naslednjim pismom:
Spoštovani gospod doktor!
Lepo se Vam zahvaljujem za Vaše pismlo glede načrtovane spremembe dvojezičnega šolstva.
Predvsem lahko trdim, da je bila in je zame vedno vodilna smer soglasje strank, zastopanih v Koroškem deželnem parlamentu.
Razlog za to ni le v mojem osnovnem prepričanju, da so krajevni prizadeti faktorji navadno v boljšem položaju, da izvajajo odločbe in so zanje odgovorni — ampak tudi v zavesti, da ne bo mogoče uresničiti nobenega modela brez pristanka za Koroško odgovornih politikov.
Smem pa ugotoviti, da sem imel v preteklosti mnogo pogovorov z zastopniki slovenske manjšine in sem seveda tudi pripravljen te nadaljevati.
Končno si upam poudariti, da ce-
pismo
voju dogodkov, samo še vprašanje časa, je samo ob sebi razumljivo.
3.	Odpraviti „samoupravni“ sistem, ki je teoretično sicer sijajna zamisel, v praksi pa velika samoutvara! Naj večja nedorečenost samoupravljanja je v tem, da dejansko ni nihče nikomur odgovoren. (...)
4.	Pospešiti bi bilo treba toliko o* pevano „drobno gospodarstvo“ in ga zares tudi materialno podpreti. Potem pa mu lahko rečete preprosto: zasebno gospodarstvo. Torej bi bilo treba vso obrt, vsa majša podjetja izročiti v roke zasebnikov.
Večja podjetja je nujno potrebno preurediti v delniške družbe! Delavci naj dejansko postanejo lastniki podjetja; prek delnic! (...)
Spoštovani gospod Smole, če boste to uresničili, je bil vaš optimizem glede gospodarskega stanja v matični domovini upravičen. Šele potem bodo meje pesimistične napovedi postrie brezpredmetne. In veselilo bi me, da bi postale!
Politična enotnost nam je potrebna
Naj se, spoštovani gc3pcd predsednik, dotaknem še vašega poziva k •enotnosti in enotnim nastopom, ki ste ga izrekli v Gorici. Vaš poziv se bo uresničil, če boste slovenski politiki razveljavili odlok iz leta 1957, s katerim je KPS razpustila „Neodvisno demokratično fronto“ na Tržaškem in Goriškem in istočasno naročila slovenskim rojakom, pripadnikom te neodvisne fronte, naj se vključijo v italijanske napredne stranke (!), beri: v Komunistično partijo Italije in Socialistično stranko Italije, ki je bila takrat tesna zaveznica KPI. Na seji, ki je bila, kot rečene- leta 1957 v Ljubljani, pod vodstvom Edvarda Kardelja in na kateri so sprejeli zgoraj omenjeni odlok, je bil navzoč tudi' zaveden slovenski rojak iz Gorice, ki je ob tem vzkliknil: „To je smrt za Slovence v Italiji!“ in demonstrativno zapustil sejo.
Spoštovani gospod Smole, če bo slovenska politika zbrala pogum in preklicala gornji odlok iz tedanjih, za vse neprijetnih časov, ob tem pa povabila slovenske rojake v Italiji, da zapustijo „napredne“ stranke in se vključijo v Slovensko skupnost ali pa ustanovijo novo Slovensko demokratsko stranko v Italiji, potem je bil vaš poziv k enotnosti na realnih dejstvih. Vse drugo bi bilo le leporečje. (...)
Ob tem se seveda, gospod predsednik, dobro zavedam, da vi niste edini slovenski politik in da marsikaj ni v vaši moči. Svoj vpliv in besedo pa lahko zastavite tudi pri drugih organih slovenske politike, ssj ljudstvo vendar imate za seboj.
To so moja voščila in želje v letu 1988.
Vinko Levstik Okrajšano iz Katoliškega glasu, Gorica, 18. februarja 1988
spomenico
lo oster kritik sporazuma strank, kot je Ernst Waldstein, navaja v „Fur-che“ z dne 27. 11. 1987 dolgo listo doseženih izboljšav.
Gre za:
—	izboljšanje izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev na dvojezičnih šolah;
—	metodično izboljšanje skupnega pouka;
—	občekoristne prekorazredne u-krepe
—	zboljšanje učnega programa, npr. medkulturni pouk;
—	znižanje možnega maksimalnega števila učencev v razredu; •obveščanje prebivalstvo o omenjenih spremembah v šolstvu za manjšine, oziroma o vrednosti dvojezičnosti v dvojezični šoli;
—	pospešen pouk slovenščine za otroke brez zadostnega znanja tega jezika, eventualno tudi za otroke nemških staršev.
Prosim Vas, da upoštevate te razloge pri Vaših razpravljanjih.
S prijaznimi pozdravi
Dr. Alois Mock
zvezni predsednik stranke
Veliki teden je za nami. S strahom pričakovan, s tesnobo preživljen, je zatonil v času in zgodovina se ga verjetno ne bo spominjala. Napetost je imela zvezo le z obletnico. Potekalo je eno leto, kar so se pričeli najprej v Cordobi, nato pa v Campo de Mayo in drugod po državi vojaški upori. Tedaj je bila rešitev nejasna, akoravno jo je praznovalo na sam večer velike nedelje zbrano ljudstvo na Majskem trgu. Letošnjega januarja se je pokazalo, da rešitev ni bila salomonska in je povzročila nov upor, kateremu je znova načeloval polkovnik Rico, ki ga je vojaško vodstvo hitroi zadušilo. Odtlej trdijo priznani opazovalci, je „skupina Rico“, krog vojaških in civilnih simpatizerjev, tesno povezanih z argentinsko skrajno desnico, sprožil kampanjo, s katero skuša prikazati o-menjenega aretiranega oficirja kot novega rešitelja domovine.
POVRATEK TERORIZMA
V	takem položaju ni čudno, d3 je večina ljudstva s sumničenjem, gledala to .skupino, ko so se v bližini velikega tedna pričeli bombni atentati. Najprej so eksplozije pretresle kraje in poslopja v zvezi s katoliško ustanovo Opus Dei. Nato je prišla na vrsto kaka cerkev. Končno poslopja brez r3zlike in brez povezave z verskimi ali političnimi ustanovami.
V	samem začetku velikega tedna so eksplozije pretresle kinodvorane ter avtobusne in železniške postaje. Nekaj ranjenih, nekoliko škode in pa skrivnost glede storilcev. Vlada sama je končno dala vedeti, da br,je „skupina Rico“ nima s tem nič o-praviti. Še večja uganka je, kdo je preplašil domala vso prestolnico z lažnimi obvestili glede postavljenih bomb. Ne policija ne tajni varnostni organi doslej nimajo jasnosti glede storilcev niti sledi, ki bi jih vodila do njih. Omenimo še, da so se vladni krogi bali, da bi v velikem tednu postale prav cerkve glavni cilj bombnih atentatov. Do tega ni prišlo; to pot so se verska poslopja rešila.
Bolj kot žrtve in škoda, je cilj te kampanje ustrahovanje naroda. Neznani storilci hočejo splošnemu nezadovoljstvu in tihi upornosti ter splošnemu nezadovoljstvu priliti še paniko, ki bi ljudem zatrla zaupanje v demokratični sistem. In iskati je treba storilcev prav med skupinami, ki bi se; s tem položajem o-koristile. S tega vidika je krožila razlaga, po kateri naj bi ta preplah
SLOVENEC V EVROPSKEM PARLAMENTU
(Nad. s 1. str.)
posledic, spodneslo samo prevlado partije. Začetek tega procesa je perestrojka v ZSSR — primer najgloblje slepe ulice je morda Jugoslavija. Storiti karkoli, kar bi sililo te dežele na pet bolj svobodnega tržnega gospodarstva, pomeni pomagati ljudstvom v teh državah in njihovi svobodi, ustvarjanju Evrope svobodnih narodov.
Logika je zelo jasna: Sleherna neposredna pomoč, posebno finančna, vladam teh držah razširja možnosti, da se izognejo neizogibnemu: revidiranju svojega sedanjega kurza; o-mogoča jim, da lahko nadaljujejo svojo sedanjo prakso protidemokratičnega upravljanja svojih ljudstev. To je ključna točka v razmerju do sedanjega procesa 'V teh deželah.
Jugoslavija je v tem pogledu poseben primer. V konfliktu med blokoma supersil velja za pomemben dejavnik v ravnotežju med blokoma. Zahod prihaja do sklepa, da sleherna pomoč, da bi Jugoslavija vzdržala kot neodvisna država, podpira ohranjanje tega ravnotežja miru. Stvarnost je daleč od takega pojmovanja. Pretekla zgodovinska izkušnja kot tudi analiza sedanjega položaja dokazujeta, da je Jugoslavija možna samo kot skupnost svobodnih, demokratičnih narodov, ki sodelujejo na temelju skupnih interesov, kot jih ugotavljajo sami. Totalitarna,
širili sami vladni krogi, bolj določno radikalna skupina Coordinadora, s čemer naj bi vlada dobila izgovor za politiko trde roke in mogla pritisniti tudi na sindikate, češ demokratični sistem je v nevarnosti; narediti moramo mir za vsako ceno-. Te govorice so razumljivo 'krožile v vladi nasprotnih krogih.
Z GLAVO V LUKNJI
Učiteljska stavka je medtem stopila že v četrti teden. Ni bilo drugega izhoda. Na zadnjem sestanku med vlado in predstavniki učiteljskega sindikata je undna stran ponudila bazično plače 500 avstralov. To je en avstral manj kot pred tremi tedni. Jasno je bilo vidno, da dejansko vlada ni iskala pomiritve, marveč prav nasprotno. Taktika vlade je, da se sedaj borba za plače odvija v posameznih provincah posebej. Zato so že mnoge prcvincijske vlade ponudile zanimive povišice učiteljstvu. V prestolnici sami je oblast e-nostavno določila minimalno plačo v višini 700 avstralov, skoraj toliko kot učitelji zahtevajo.
Vlada upa s tem razbiti stavko. V bogatejših provincah naj bi učitelji sprejeli ponudbe, v revnejših pa bi se morali zadovoljiti z manjšimi plačami, ker sami nimajo dovolj moči, da bi vzdržali dalj časa. Na vladni strani je cilj stavko razbiti, na učiteljski je stvar kako daleč seže solidarnost tistih, ki so na boljšem položaju. Zahteva sindikata je, da se po vsej državi minimalna plača določi po nivoju naivišje province; v tem primeru prestolnice s 700 avstrali.
Zakaj toliko prostora posvečamo tej učiteljski zadevi? E"er ie po svo-T reprezentativna. Kaže kako se ta vlada fin kako po s° dos'ei dom3la vse are-entinske v'adel zadržale spri-čo problemov. Deiansko ne iščejo rešitve problema, ampak zakritje. Ni važno organizirati vzgojo tako, da br> v redu delovala. iščp se le pokriti nezadovolistvo z razbitjem stQvke. Da, se bodo potem problemi nadaljevali in morda še večali jih ne zanima. Kot noj, ki spričo nevarnosti vtika g’avo v luknjo.
Nekai podobnega ie tudi v gospodarskem in socialnem oziru. Da niso rešeni niti najosnovnejši gospodarski problemi izgleda. d3 ni važno. Naiholi važno, na i draži i čili le u-staviti inflacijo. Noče.io- videti, da je Inflacija sama le znak. ne pa vzrok, zavoženega gospodarstva. Kot vročina pri bolniku. Namesto da bi .zdravili bolezen, skušam znižati vro-
protidemokratična Jugoslavija, na videz trdnjava miru in stabilnosti n3 tem področju, je samo slepilo. V resnici je najšibkejši člen v .verigi. Sedanja politična, gospodarska in moralna kriza ni samo naključna posledica slabega upravljanja ali kakih n°pačnih političnih odločitev. Je nujna posledica prevlade partije, ki v nobenem primeru ne pristaja na politični pluralizem, ki je zato brez povratnih informacij; ki se pri vodenju naslanja na paradigmo tako imenovanega demokr3tičnega centralizma, ta pa je po svoji naravi v navzkrižju s federalizmom; partije, ki vsiljuje svojo voljo vsem jugoslovanskim narodom ne glede na njihove želje in težnje. Torej politika, ki je v vseh pogledih v neposrednem nasprotju z vsem, kar bi se zdelo potrebno, da bi ta različnost narodov, kultur, pokrajin, zgodovinskih izkušenj itd. držala skupaj. Jugoslavija je možna — da ne bom preveč romantičen — samo kot enotnost v različnosti. Komunistična vladavina zanika sleherno različnost. Prizadevanje, da bi ustvarili področje varnosti in trdnosti na zemljepisnem območju, ki ga sedaj imenujemo Jugoslavija, pomeni, da moramo podpreti vsa prizadevanja jugoslovanskih narodov za njihovo resnično neodvisnost, za sodelovanje med njimi v obliki, ki jo bodo sami izbrali za u-strezno svojim koristim, za demokracijo kot prvi pogoj. Ne razbijati Jugoslavije kot države, pač pa si pomagati v demokracijo in do samostojnega odločanja njenih narodov.
cino. Bolnik potem seveda umre, a hvala Bogu — brez vročine.
Podobno je na vojaškem področju, v zunanji politiki, v pravosodju. Pokriti. Kar je dejansko isto kot vtikati glavo v luknjo. Graditi Potemkinove vasi — tudi iz volilnih razlogov. Posledice so potem vidne.
TEŽKI MESECI
Ni jasno, kako bo z učiteljsko stavko. Ali bo prodrla vladna taktika, ali bo učiteljstvu uspelo iztrgati problem iz provincijskih področij in ga znova „podariti“ centralni vladi. Ta teden bo v tem' oziru odločilen. Tudi ni jasno, kako se bo sukala zadeva splošne stavke, že e-najste, ki jo CGT namerava sprožiti proti radikalni vladi. Dejstvo je, da se je Saúl Ubaldini zavezal z učiteljstvom, da podpre njih zadeve s splošno stavko enkrat meseca aprila. V krogih sindikalistov ni volje. Dejansko čakajo, kaj se bo zgodilo s sindikalnim zakonom. Do
14.	aprila ima predsednik čas, da vetira katerega od posameznih in spornih členov tega zakona. Dotlej ni izgledov za kakšen splošen štrajk.
Pa tudi potem je stvar bolj kočljiva. Množijo se sicer sindikalni nemiri, zlasti v krogih državnih uslužbencev, a to je druga zadeva. Edini navdušeni za novo stavko so sindikalisti iz notranjosti države, kjer je socialni položaj vedno- bolj težik. Zlasti cordobski sindikati so nemirni in pritiskajo na Buenos Aires z idejo novih protestov.
V vladnih krogih pa medtem ni odmeva. Dejansko predsednik Alfon-sin vse upe polaga na obljubo gospodarskega ministra Sourouilla, ki bo spravil v tek program strogega varčevanja državnih stroškov. Sad tega programa naj bi bil padec inflacije v razdobju kakih petih mesecev, nato pa bi se tudi socialni po-lojaj postopoma zboljševal. Ideja ni slaba, če jim uspe, bo ključno razdobje prihodnje volilne kampanje (predsedniške volitve naj bi bile med majem in julijem prihodnjega leta) sovpadalo- z obdobjem vsaj delnega olajšanja v socialnem stanju. Program, poleg stroge omejitve državnih stroškov, predvideva tudi privatizacijo čim večjega števila državnih podjetij (privatizacije bi bile totalne, ali le delne, kot se je že dogodilo v Aerolíneas in se sedaj izvaja v telefonski družbi) in še izvedbo novega petrolejskega programa, ki bi usmeril v državo lep tek tujih deviz.
Ob vsem tem vlada med ljudmi pretežen pesimizem. Le prevečkrat so razne vlade že napovedovale spremembe, varčevanje in privatizacije, pa seveda blesteče petrolejske programe. Doslej je vse ostalo pri obljubah.
Razprava, ki je sledila, je bila v nasprotju s pričakovanji manj izraz želje po dodatnih informacijah, veliko bolj p1!, kot se je izkazalo, mani-festativnega značaja. Anglež sir Tom Normanton je z vznesenimi besedami poudarjal, da je navzočnost Slovenca, ki prihaja z druge strani sedanjih meja Evropske skupnosti, „za vse nas velika inspiracija“, pravi psihološki prodor in mogočna moralna o-pora, kajti združena Evropa ne more biti sedanja zahodnoevropska skupnost, pač pa vsa tista Evropa, ki jo povezuje vso kulturno izročilo, torej tudi vzhodna Evropa, vsekakor pa v prvi vrsti srednja Evropa. „V katero spadajo vsekakor Slovenci,“ je dodal Otto von Habsburg. Naj Slovenci vedo, da so vsekakor bistveni del srednjeevropskega izročila, da so vedno bili in so Evropejci, da jih vedno imamo za take in da nanje nikakor nismo pozabili. (Op.: Gre za prost povzetek razprave, ne za dobesedno navajanje.)
V zahvalnem pismu, ki je seveda v prvi vrsti kurtoaznega značaja, je podpredsednik parlamenta Sieg-bert Alber poudaril, da je „za nas v evropskem parlamentu vedno pomembno dobiti informacije od tistih Evropejcev, ki sicer ne živijo v Evropski skupnosti, pa so enako Evropejci kakor mi sami. Vaš obisk ima ne nazadnje poseben pomen tudi zato, ker so ravno v tem tednu na dnevnem redu odnosi med EGS in Jugoslavijo in 'ker nam je veliko do tega, da bi zboljšali odnose z vašo državo.“
Ljubljana, 25. januarja 1988
Ä SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
končala študije Pavlinka Tanja Korošec in diplomirala za profesorico literature. Čestitamo! ,
LJUBLJANA — Viba film ima na letošnjem programu naslednje celovečerne filme: Vesoljček (za otroke), Kito goslač (lutke), Veter v reži (tematika iz prve svetovne vojne), Kavarna A-storia (izpred druge svetovne vojne), Hlad in Koncert za rog in orkester (filma s sodobno tematiko). Viba snema filme s podporo Kulturne skupnosti Slovenije. Lets so se pa pojavili nekateri projekti drugih, ki so prej snemali le kratke filme in zdaj v resnici konkurirajo Vibi za podpore, kar pa (do sedaj) glavni slovenski filmski hiši ni prav nič po godu.
KRŠKO — Jedrska elektrarna Krško je v petih letih dala v omrežje 22,5 k'W ur električne energije, s katero so prihranili marsikateri dinar. Pravijo, da imajo tudi višji izkoristek kot v drugih enakih JE na tujem. Skrbi pa jih skladiščenje radioaktivnih odpadkov: nizko in srednjeradiaktivnih se ie nabralo že 6.000 sodov, prostora imajo pa le še za kaki dve, tri leta.
LJUBLJANA — Denar za gradnjo elektrarn lani ni bil porabljen, pravijo pri komiteju za energetiko. Zaradi prepočasne priprave naložbenih dokumentov je ostalo neizrabljenih 25 milijard din. Torej pomanjkanje denarja ni glavni vzrok za odlaganje gradnje novih elektrarn. ,
PRIŠTINA, Kosovo — Prvi slovenski direktor v Kosovem je postal Henrik Marko. Stopil je na to odgovorno mesto v tovarni Fapol (izdelujejo plastične stebre) v Podujevu. Zgradila so jo slovenska podjetja, a se je znašla v problemih, ker ni imela zadosti strokovnjakov. Zdaj ima Marko nalogo normalizirati proizvodnjo do konca leta; v pomoč mu bo tudi skupina strokovnja-kov-Sloveneev.
LJUBLJANA — Gasilci so lani nastopili 1347-krat. Vendar je požarov bilo le 362, vse ostalo je odpiranje zaprtih vrat, reševanje iz avtomobilskih trkov in drugih nalog, ki večkrat ne spadajo specifično v njihovo področje. Celotna posadka šteje sto dva gasilca; v stalni pripravljenosti jih je osem.
MUENOHEN, ZRN — Marjana Lipovšek, slovenska mezzosopranistka, je dobila „rožo leta“ od kulturnega ured,-ništva münchenskega časopisa Tageszeitung kot najboljša pevka lanskega leta. Že prej je med letom dobila dvakrat „rožo tedna“, zdaj pa še to nagrado in sicer za njene nastope v operah R. Štrausa Dafne in Wagnerjevih Rensko zlato in Walküri na odru Bavarske državne opere.
LJUBLJANA, Maribor — Usmerjeno izobraževanje v srednjih šolah prejema še vedno dosti kritik. Rektor maribor-
ske univerze dr. Alojz Križman je izjavil, da je tako izobraževanje krivo, da je univerza postala podaljšek srednje šole. Kot kritika je možno razumeti sprejem .predloga pri strokovnem svetu SRS za povezavo treh usmeritev (naravoslovne, pedagoške in družboslovne) v eno, saj se njihovi programi razlikujejo med 15 in 20%. Istočasno bi u-vedli ponovni pouk latinščine, a ure naj bi ne dobili na račun tehničnega, pač pa družboslovnega področja.
BRNIK — Air France se zanima za možnost, da ’bi njihova letala pristajala na brniškem letališču. Po tržni raziskavi so spoznali, da 45% vizumov, ki jih izda francoska ambasada v Zagrebu, dobijo potniki iz Slovenije. Zanimajo se tudi za prevoz blaga na progi Ljublja-na-Pariz. Odobritev pa mora priti od Zveznega komiteja za promet in zveze.
JESENICE — Gradnja karavanškega predora bo počasnejša zaradi pomanjkanja razpoložljivega denarja. V istem položaju je avtocesta „bratstva in enotnosti“. Zato je Slovenski izvršni svet pismeno zahteval od Zveznega iz-vrnega sveta, naj določi najmnj eno tretjino od prodajne cene nafte v ta namen. Zaenkrat gre za gradnje ceste le 6,8%.
(LJUBLJANA — Steklina, v zadnjih časih najbolj ogroža devet slovenskih občin: Logatec, Vrhnika, Škofja Loka, Idrija, šiška, Kamnik, Domžale, Radlje ob Dravi in Murska Sobota. Najpogostejša žival, ki je okužena, je lisica: lani so v devetih mesecih pregledali 456 lisic in od teh je bilo kar 180 bolnih. Zato so oblasti naredile kampanjo za boljše poznanje bolezni, živali, ki jo prenašajo in različnih načinov preventivnega zdravljenja.
LJUBLJANA — Priznanje Ples 87 je
štiričlanska žirija slovenskih plesno-ha-letnih kritikov podelila petim umetnikom, ki so v lanskem letu nastopili na slovenskih odrih. Med njimi so tudi Vojko Vidmar, plesalec SNG, Tone Stojko (za knjigo s fotografijami š plesalko Jasno Knezovo) in skupina Lada Jakša, Ksenije Hribar in Eke Vogelnik za predstavo Nostalgija.
’LJUBLJANA — Zaradi černobilske nesreče še vedno pregledujejo vsebnost radioaktivnih snovi v živilih. Zadnje meritve kažejo stalno nižanje radioaktivnosti, vendar so odločili, da bodo tudi letos pregledovali tako domača kot u-vožena živila.
UMRLI SO OD 6. do 15. februarja 1988:
LJUBLJANA — Frančiška Jurjevčič roj. Obaha; Franc Dolničar; Pavla Poznič, 84; Stanko Holy, 83; Marija Mestek; Vili Benet; Hilda Bertoncelj roj. Kremžar; Franc Knafelc; Ana Jerneje
Umrli so: Dne 30. marca sta umrla na svojem domu v Castelarju Jože Tominc st,, v prov. Eintre Ríos žrtev prometne nesreče Stane Urbanija.
Naj počivata v miru!
Nova slovenska diplomantka: Na državni univerzi v Buenos Airesu je. do-
SLOVENIJA V SVETU
ZDA: V Clevelandu je umrla v 92. letu Ivanka Velikonja roj. Jeglič, vdova po slovenskem pisatelju Nar-teju Velikonji, ki so ga komunisti po vojni ubili. Vsem domačim naše sožalje. Pokojna pa naj počiva v miru pri Bogu!
V Zahodni Nemčiji je 16. marca v 89. letu umrl ameriški Slovenec Andrej Kobal, časnikar in pisatelj.
Naj počiva v miru!
roj. sure; inž. Vinko Kuljiš; Hedvika Žagar roj. Cankar; Tomislav Pavlin; Ljudmila Rifelj; inž. Pavel Domicelj; Albina Černič roj. Kržin, 80; inž. Rado Dvoršak, 84; Marija Beznik roj.' Mali, 83; Anton Štucin; Marija Jeraša roj. Hartman; Marko Jambrek; Herta Stupica roj. Bydlo; Anjton Plestenjak; Marinka Keber; Andrej Ogrizek; Alojzija Horvatuš roj. Poljšak; Maks Ge-nec; Grozdana K.atalan; jnž. Janez Weiss; Tončka Skale; Nataša Malut-ka-Neubauer, Golia; Miro Petrič; arh. Jana Brezovnik; Marija Pregelj; Tamara Vais; Terezija Lukman roj. Simonič, 75.
RAZNI KRAJI — Franc Peterka, Sp. Log pri Litiji; Alojzija Oražem roj. Pavlič, 82, Homec; Maks Bizjak, Podkraj; Štefanija Plahuta, Nevlje pri Kamniku; Jože Končina, Brestanica; Marija Razpet roj. Planinc, Cerkno; Jože Flere st., Rečica ob Savinji; Nada Likar roj. Škoberne, Brestanica; Jernej Jereb, Vrhnika; Ljubica Žnidar roj. Pikon, Blejska Dobrava; Stanko Bitenc, Domžale; Marija Grom roj. Hu-rperca, 89, Rakek; Ivo Rebolj, 92, Komenda; Slavka Žagar roj. Babnik, Vaše; Bogomil Allegro, Šmihel; Štefka Mally, Tržič; Anton Mihelčič, 82, Novo mesto; Angela Koželj, Komenda; Franjo Karloci, Borovnica; Marija Pirc (Zverinova), Sodražica; Edi Gril, Šmarje; Jolanda Ščuka roj. Wolfarth, Kristina Tiinger, Avguština Peciga, Jožef Špilak, 90; Jože Medved in Rudolf Bla-sche, Celje; Terezija Burger roj. Marinko in Janez Burger, Vnanje Gorice; Marija Škrjanc, Križe; Marjan Pirnat, Breze; Nevenka Kosale, Alojz Šribar in Rudi Cerjak, Krško; Regina Kuhar roj. Ranzinger in Justina Kalšek, Zagorje; Marjeta Hočevar in Anton Zupan, Trbovlje; dr. Bogdan Vovk, Bled; Pavel L'inkovec, Kranj; Ivan Uštar, Križev-ska vas; Anton Biasizzo in dr. Rado Gospodaric, Postojna; Jože Žura, Predoslje; Andrej Rigler, Vel. Lašče; Leopold Nanut, Senovo; Franc Rotar (Krištofov ata), 81, Dobrova; Franc Kokalj, Litija; Edvard Gril st., Šmartno pri Litiji; Ivan Andrejc (Breznikov Vanč), Slovenj Gradec; Alojz Rožič, Mozirje; Ludvik Pogačnik, 84 in Ludvik Mohorič, Lipica pri Škofji Loki.

SAN JUSTO
SKLEP POČITNIŠKIH DNI IN SESTANEK STARŠEV BALANTIČEVE ŠOLE
Sanhuški otroci so nas presenetili v nedeljo, 20. marca, po slovenski sv. maši z zelo zanimivo in raznolično razstavo v Našem domu. S tem so dokazali, kaj zmorejo s trudom in dobro voljo.
Med počitnicami so se otroci in tudi mlajša dekleta zbirali ob sredah v Domu in ob ponedeljskih na Naši domačiji, kjer so dopoldne delali ročna dela, popoldne pa se kopali v bazenu.
Čas je hitro minil, za zaključek počitniških dni so imeli sv. mašo na kinti, katero je daroval Tone Bidovec. Vsako sredo jih je tudi spremljal in vedno povedal kratko duhovno misel.
Ob sredah so bili otroci razdeljeni v skupine za izdelovanje različnih ročnih del.
Fantje so pod vodstvom Vinka Samsa in pomočnika Franceta Grilja 'izdelovali razne predmete iz lesa (kar jim je bilo v veliko veselje): kamiončke, vlakce, letala, hišice za ptičke, pručke, itd.
'Mlajši so risali in barvali ter sestavljali pajace. Pomagale so jim Lučka Bergant, Tatjana Modic, Andreja Selan, Cilka Bregar in Magda Zupanc.
Dekleta in deklice pa so šivala krila, obleke, nahrbtnike, punčke iz cunj, male živalice; vezle prtičke, slike, predpasnike; barvale škatlice ter krožnike. Vsem pa so bile pri srcu žgane slike.
Glavno skrb pri vodstvu tečaja je imela Danica Malovrh, pomagale pa so ji Jelka Malovrhova, Rozka Likozar jeva, Marija Selanova, Ivanka Puhkova in Anica Zakrajškova.
Sodelovali pa s0' tudi skriti pomagači s pripravo lesa in drugega materiala.
Po sklepu počitniških dni smo se starši in učitelji zbrali v šolskih prostorih k skupnemu razgovoru ob temi „Naš biti ali ne biti“, ki jo je vodil prelat dr. Alojzij Starc.
Vsako delovanje tako v Domovih, šoli, pri mašah ali predstavah se mora ohranjati, razvijati in rasti v slovenskem in krščanskem duhu.
Sledil je pomenek o napotkih za novo šolsko leto 1988. Lepa prilika, da upoštevamo predavateljeve besede, ki so poudarjale, da se moramo vedno znova odločati za vse, kar je
•a■■■■■■■«	Il ■■"•Ma	M *■■■■■ BBS ««■■H

SParovali so
v tiskovni sklad Svobodne Slovenije
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije
so darovali: Albert Malovrh, San Justo, A 10; Škulj Drago, Bariloče, A 15; Janez Drajzšbner, Bariloče, A 15 in Peter Čebokli, Olivos, 30 dolarjev.
Darovalcem iskrena hvala.
Uprava Svobodne Slovenije
slovenskega, in s tem starši, otroci in učitelji pokažemo ali hočemo „biti (Slovenci) ali ne biti“.
SKUPNO KOSILO
Društvo Slovencev v Mendozi je skupno z mladinskimi organizacijami za nedeljo, 13. marca, povabilo vse rojake na skupno kosilo, čigar čisti dobiček je bil namenjen kot prispevek za vožnjo tistim, ki se bodo udeležili Slovenskega dne v Buenos Airesu.
Po skupni maši je mladina najprej pripravila in izvedla tekmovanje v namiznem tenisu. Istočasno je bilo tudi vpisovanje otrok v naš sobotni slovenski šolski tečaj.
Po nadvse okusnem kosilu, ki so ga nam zopet pripravile naše tako požrtvovalne žene, je bila na dražbi velika torta, ki so jo napravila naša dekleta, in so* žrebali moško kolo. Žreb ga je naklonil arh. Castru.
Živahne zabave ni manjkalo.
ZAČETEK SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA TEČAJA SV. CIRILA IN METODA
V nedeljo, 13. marca, je bilo v našem Domu po maši vpisovanje v naš sobotni šolski tečaj. Naslednjo soboto, 19. marca, so pričeli s poukom. V nedeljo' je bila skupna sv. maša s prošnjo Bogu za uspeh šolskega leta. Bogoslužni govor je g. Jože Horn posvetil našemu šolanju in njegovemu pomenu za življenje in življenjske poklice. Posebej je poudaril veliko pomembnost, da je naš šolski tečaj samo „nadaljevanje“ tega, kar mora otroku nuditi — družina, ki je temelj vse vzgoje in tudi našega slovenstva, če otrok nič ne prinese od doma, tudi šola nima kje •— „nadaljevati“.
Po maši so se v avli zbrali vsi navzoči. Voditeljica tečaja Lenčka Bož-nar je povedala nekaj uvodnih besed in predvsem poudarila še posebno pomembno tega dne: otvoritev šolske knjižnice. Zahvalila se je vsem, ki so kakor koli pri tej ustanovi sodelovali z darovanimi ali posojenimi knjigami. Za sklep so- vsi zapeli v čast in priprošnjo patronoma našega tečaja pesem Sv. Ciril in Metod. Nato je bil še pripravljen zajtrk.
Bb.
MIRKO VASLE
Slovenci
15.	ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE — CALGARY
Calgary je glavno trgovsko središče kanadske province Alberta, ki leži na zahodu blizu meje z ZDA. V mestu, ki ima 450.000 prebivalcev, živi kar 30 narodnosti. Največ je Britancev, Nemcev, Francozov, priseljencev iz Skandinavije, Kitajske in Nizozemske, Ukrajincev je 18.000, Rusov pa 2.000; končno je tam tudi nekaj Slovencev. Ko so bile tam 15. zimske olimpijske igre, je bila Calgary svetovna športna prestolnica. Tudi raznih kulturnih prireditev je bilo med olimpiado kar 600.
Otvoritev je bila mogočna, a zelo „mrzla“, kajti močno je snežilo. Poglejmo' si malo rezultate teh iger:
Dobro so se izkazali slovenski skakalci. Na srednji (70 m) skakalnici so izgubili izjemno priložnost za večji uspeh. Pri prvi seriji skokov je bil prvi Finec Nykaanen, 3. Tepeš, 4. Ulaga, 5. Lotrič, 11. Zupan. Odlično! A v drugi seriji se je vse podrlo. Končna lestvica je pokazala, da je zmagal Finec. Najboljši Slovenec je bil 4. Tepeš, 16. Zupan.
Na veliki skakalnici (90 m) so- se fantje oddolžili. Med posamezniki je Matjaž Debelak osvojil 3. mesto in s tem bronasto kolajno. Sicer je spet
(16)
in šport
zmagal Nykaanen, 9. je bil Zupan,
10.	Tepeš. Tu je jugoslovanska, to je slovenska — ekipa dobila srebrno kolajno- za zasluženo drugo mesto med skupinami.
Pri smučanju se je takoj v začetku poškodoval najboljši slovenski smučar vseh časov Bojan Križaj in tako odp-’del. Škoda, da se mu je to pripetilo med njegovo zadnjo tekmovalno sezono.
Rezultati so. bili za slovenske smučarje sorazmerno dobri. V smuku je dobil Švicar Firmin Ziirbriggen. (ni se uvrstil noben Slovenec) V superveleslalomu je zmagal Francoz Piccard, na 9. mesto se je uvrstil Tomaž čižman, 16. pa je bil Klemen Bergant.
V veleslalomu je dokazal svojo spretnost Italijan Alberto Tomba, ki je z lahkoto zmagal. Tokrat je bil najboljši Slovenec Rok Petrovič, ki je prismučal na 9. mestu. Klemen Bergant je bil 15.
Svojo zmago je ponovil v slalomu spet Alberto Tomba, 9. pa je bil Grega Benedik, 11. pa Rok Petrovič. V kombinaciji je zmagal Avstrijec Hubert Strolz; Slovenec ni bil noben uvrščen.
Tudi Slovenke niso razočarale. Pri smuku je zmagala Zah. Nemka Ma-
rina Kiehl; v superveleslalomu pa Avstrijka Sigrid Wolf, 20. je bila Mateja Svet, 27. Ve? mika Šarec.
V	veleslalomu je prva prispela na cilj' Švicarka Vreni Scheneider, 4. je bila Mateja Svet, ki je izgubila bronasto medaljo za 8 stotink sekunde, 15. K. Zajc in 18. Mojca Dežman.
V	slalomu se je Slovencem spet nasmehnila sreča. Zmagala je sicer Vreni Schneider, a druga je bila Mateja Svet in tako dosegla bronasto medaljo, 9. je bila Mojca Dežman. V kombinaciji je zmagala Avstrijka A-nita Wächter. Uvrstila se ni nobena Slovenka.
Brez dvoma ima Slovenija v skokih in alpskem smučanju tekmovalce na naj-všji svetovni ravni.
Slovenci so tekmovali tudi na smučarskih tekih. V klasični tehniki na 15 km je bil najboljši Slovenec Jani Kršinar, ki je bil le 39.; pa 34. v teku na 30 km ter 30. v teku na 50 km, malo za njim pa tudi Saša Grajf.
V	biathlonu je tekmoval Jure Ve-lepevee. Na 10 km je dospel na cilj
53.,	na 20 km pa 35.
V	C"lgaryju je bil eden najbolj priljubljenih športov bokej na ledu. Tu Jugoslavija ni nastopila. Zlato kolajno je odnesla Sovjetska zveza, Finci srebrno in Švedi, prejšnji svetovni prvaki, so se morali zadovoljiti z bronasto.
Zelo priljubljen šport je umetno drsanje, kjer se združujejo tehnika, agilnost ter psihološka priprava. Pri moških je zmagal Američan Boitano,
pri ženskah pa Katarina Witt iz Vzhodne Nemčije. Pri športnih parih sta zmagala svetovna prvakinja Gordejeva ter Grinkov, pri plesnih pa tudi Bestemjanova ter Bukin, vsi iz SZ.
V hitrostnem drsanju se je odlikoval Šved Gustafson (zmagal je na
5.000	ter 10.000 m), pri ženskah pa Nizozemka Yvonne van Gennip, ki je odnesla kar tri zlate kolajne — na 1.500, 3.000 ter 5.000 m.
Po mnenju slovenskih specializiranih časnikarjev so vsi slovenski športniki dosegli pričakovane uspehe. Nekateri celo več, kot skakalec Debelak; drugi so bili za las ob kolajno, kot npr. Tepeš ali Svetova v veleslalomu. Zanimiv je primer smučarja Roka Petroviča, ki je predlanskim imel odlično- sezono — zmagal je slalomski svetovni pokal — a je sedaj popustil in se nekako ne more vrniti v vrh. Skakalec Zupanc, ki je lani prodiral na prva mesta, je letos potrdil svoje podvige. O Križaju smo že pisali. Med ženskami je spet blestela „zvezda“ Mateja Svet, ki je v veleslalomu in slalomu gotovo v najboljši svetovni desetorici. To se pravi, da je kandidatinja za zmago na vsakem tekmovanju.
Če pogledamo na lestvico kolajn, je Jugoslavija doslej na vseh olim-piadah dobila samo 1 srebrno kolajno; smučar Jure Franko v Sarajevu leta 1984. Letos so pa želi kar dve srebrni in eno bronasto.
Smučarska tekača Kršinar in Grajf ter biatlonec Velepevec so tek-
movali po svojih zmožnostih in izpolnili pričakovanja.
Iz vsega tega je možno- sklepati, da so Slovenci na pravi poti posebno v smučanju ter skokih. Upajmo, da bodo še naprej vztrajali!
Jugoslovanska ekipa je bila sestavljena večinoma iz Slovencev, iz drugih republik so bili le predstavniki umetnega in hitrostnega drsanja ter dvosedežnega boba, ki so dosegli le skromne rezultate.
Zapiski iz Calgary j a
Verniki katoliške vere so imeli v olimpijski vasi možnost, da gredo vsak dan k maši. Te so bile trikrat na dan. Tudi pripadnikom drugih ver so bili na razpolago njih verski voditelji. Nekatera zastopstva so i-rnela s seboj celo- svoje dušne pastirje.
W.	Nussbaumer, zastopnik Kast-lerja, izdelovalca smuči, s katerimi je Ziirbriggen osvojil zlato kolajno v smuku, je izjavil, da je njegovo podjetje pred Jetom dni tri tedne preizkušalo svoje smuči, na olimpijskem terenu, kar naj bi odlično prispevalo k zm&gi.
Kanadski cariniki ne poznajo par-dona, kadar gre za živila. Fincem so odvzeli priljubljeno meso severnega jelena, Norvežanom losose, Švedom posebno vrsto kruha, kajti uvoz živil v Kanado ni dovoljen.
Tako so se končale 15. zimske o-limpijske igre. Naslednje bodo v Franciji leta 1992.
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos (Aires, 7. 4. ,1988 - |No. 12
MALI OGLASI
ZDRAVNIKI
Bogomila Rebozov, psihologinja — tesnoba, nespečnost, potrtost, splošni živčni in duševni problemi. — Moreno 458, I. 7, La Lucila, T. E. 790-8823 (po 19. uri).
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Martin Kovačič — T. E. 765-1682.
PREGEILJ in sinovi: izdelava kuhinjskega pohištva; Montevideo 85 - Tablada - T. E. 652-8H67.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolívar 224, Ramos Mejía, T. E. 654-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martínez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656.
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19., Don Bo-600 168 — San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tu enim hn 1455, 9. nadatr. E - Tel. 46-0380 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe llogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. jn H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E, 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramo« Mejia - T. E. 658-6674, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEHA. V pritličju poslopja Sloge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 16.—19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande Češarek).
Dunajski
Malo je evropskih prestolnic, s katerimi bi bili Slovenci tako tesno povezani kot prav z Dunajem. Kot cesarsko mesto je bil Dunaj stičišče vseh narodov habsburške monarhije. Toda s krepitvijo centralizma in absolutizma so narodi vse bolj izgubljali lastno identiteto ter ekonomsko, narodno in politično avtonomijo. Slovenci smo bili kot neposredni sosedje nemški dežel še prav posebej deležni stalne germanizacije. Prisiljeni smo bili iskati nove načine in oblike narodnega preživetja. Ker nismo imeli politične moči, smo se zatekli h kulturni.
Leta 1365 je vojvoda Rudolf IV. ustanovil dunajsko univerzo „Rudol-fino“. Tudi mnogi ukaže jni Slovenci so v njej kmalu iskali akademsko znanje in možnost lastne ustvarjalnosti. Mnogi Slovenci so bili tedaj rektorji te univerze. Ljubljančan Jurij Slatkonja, duhovnik in skladatelj, je postal dvorni kapelnik in cesarjev svetovalec. Od leta 1513 do svoje smrti leta 1522, pa je bil škof nove dunajske škofije.
Na Dunaju je v letu 1528 študiral tudi Trubar. Tu je spoznal Petra Bonoma, ki je bil cesarjev tajnik. Pozneje je postal tržaški škof
ŽIVETI hočemo
v Slomškovem donan
Nedelja, 10. aprila 1988
33. SLOVENSKI DAN
40 - LETNICA ZEDINJENE SLOVENIJE
Program: Ob 11.30: Dviganje zastav in koncelebrirana sveta maša Ob 13.00: Skupno kosilo
Ob 17.00: v dvorani: Lojze Rezelj, predsednik Zedinjene Slovenije, „Besede ob 40-letnici“ Joža Vombergar: „Martin Krpan“, delna izvedba v režiji Maksa Borštnika
Od 13. ure naprej bodo vsi Domovi, tudi iz Mendoze in Bariloč, odprli stojnice, obložene z jedačo in pijačo ter spominki na ta Slovenski dan. Ves ta čas se bodo na vrtu izmenjavale zabavne in folklorne točke; med drugimi bo igral tudi „Slovenski ansambel“.
Na predvečer, 9. aprila, od 16 naprej, se bodo v Našem domu v San Justu mladi iz Mendoze in iz Buenos Airesa pomerili v odbojki.
ESLOVENiA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit. dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Vabi ZEDINJENA SLOVENIJA
UDELEŽBA ČASTNA DOLŽNOST
Prijave za skupno kosilo (cena A 16) v krajevnih Domovih in na telefon št. 658-2866 in 659-5805 najkasneje do
srede, 6. aprila. Priložnost za poravnavo članarine.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9,30	do 11,30 (gdč. Julka Moder).
Cena največ štirih vrstic A 5.- za enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke >— A 15.-.
PRODA M
Chevy 77 sedan
radio in ohlajevalnik; v zelo dobrem stanju.
T. E. 628-7752'

PORAVNAJTE NAROČNINO SVOBODNE SLOVENIJE!
NE ČAKAJTE OPOMINOV, KI POVZROČAJO STROSKE VAM, UPRAVI PA NEPOTREBNO DELO.
KRIŽANKA
Vodoravno:	1) Grški
bog ljubezni. 5) Del glave. 9) Komaj gori, ibrli. 12) Rastlina, iz katere delajo grenko pijačo. 14) Sramotilen spis. 16) Neke vrste klobase. 18) Prebirati. 20) Dih. 21) (Franc —) Nemški pisatelj češkega rodu (1883-1924). 22) Obstajata. 24) Prostor za igranje. 26) Priprava za oranje, ki zemlje ne obrača. 28) O-sebni zaimek. 29) Letopis. 31) Medmet, ki izraža nevoljo. 32) Nižje razvita vodna rastlina. 34) Pravkar narejena. 35) Napenjajo. 36) Žensko i-me. 38) Malik. 40) Juhi podobna jed. 41) Seznam. 43) Napičim. 45) Pesnik. 47) Žensko ime. 48) Zastarelo:	vendarle. 419)
Majhna deklica.
Navpično: 1) Vrsta pesnitve. 2) Prislov, ki izraža, da je kaj v skladu z resničnostio. 3) Zlasa. 4) Moč. 6) Spijo. 7) Ka-
OBČNI ZBOR
Slomškovega doma
v nedeljo, 17. aprila po sv. masi
OBVCSTILO
SOBOTA, 9. aprila:
Sestanek staršev Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 17. uri. Profesorska seja pa ob 15. uri.
Začetek Visokošolskega tečaja ob
15.30	v Slovenski hiši.
NEDELJA, 10. aprila:
33.	SLOVENSKI DAN V SLOMŠKOVEM DOMU ob 40-letnici Zedinjene Slovenije. Celodnevni (program.
SOBOTA, K. aprila:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 17. aprila:
V	Carapachayskem domu vsakoletna. tombola.
V	Slomškovem domu občni zbor po
sv. maši (ob 10. uri).
Na Pristavi po sv. maši razgovor z somišljeniki SLS.
SOBOTA, 23. aprila:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 1. maja:
Obletnica doma v Carapachayu.
SOBOTA, 7. maja:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 8. maja:
Romanje v Lujan.
0 ge S> 3	FRANQUEO PAGADO
	Concesión N9 5775
§ a-s ^ o	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za I. 1988: Za Argentino A 100; pri pošiljanju po pošti A 120; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
TALLERES GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES T. E. 362-7215
S. L. S.
vabi somišljenike na razgovor, ki bo v nedeljo, 17. aprila po
sv. maši na Pristavi. S tem se prične letošnji ciklus sestankov po slovenskih Domovih. Za vse člane Zbora zaupnikov SLS naj bo udeležba na teh srečanjih častna dolžnost.
•	Pravna posvetovalnica — vodi dr. Jože Dobovšek ml.: posluje vsak petek od 18.—19. ure.
•	Posredovalnica dela:
SLUŽBO IŠČE: Več uradniških moči in mehanik;
SLUŽBO DOBI: Slovenka 20 ur ted. pri družini;
O Prodaja slovenskih knjig, starih velikonočnih pesmi in kasete izbranih narodnih.
•	Vse informacije v poslovni pisarni SLOGE (pritličje) od 15.—19. ure. Ulica Moreno 129, Ramos Mejia -
žalni zaimek. 8) Najmanjši dobitek pri tomboli. 9) Tlačansko delo. 10) Smrtonosen. 11) Hoditi. 13) Trud. 15) Površen, lahkomiselni človek. 17) Podoba Device Marije. 19) Pogovorno, zadnji letnik gimnazije. 21) Upogibam. 23) Nerodnež. 25) Štev-nik. 27) Nadut. 29) Pre-
stolnica Egipta. 30) Za gotovo nalogo izvežbana skupina ljudi. 33) Jarek.. 36) Naraščanje morske gladine. 37) Turški sodnik. 39) Tistim, njim. 40) Osebni zaimek. 41) Poseduje. 42) Klica. 44) Pripovedna pesnitev. 46) Staroegipčansko .sončno božanstvo.
ZEDDTJMA SLOVENIJA
1.	— Naproša vse svoje člane, da čim preje poravnajo članarino!, predvsem zaostalo za prejšnja leta.
2.	— Opozarja, da se bo zaostala članarina po 1. maju 1988 po sklepu zadnjega občnega zbora računala v višini letošnje. Do 30. aprila se pa še obračunava kakor do sedaj, to je v višini lanskoletne.
3.	— Sporoča, da se bo po 1. juliju verjetno članarina dvignila v soglasju s tedanjo inflacijo.
Članarino lahko poravnate tudi v Mutualu Sloga in vseh podružnicah; v nekaterih krajih tudi po poverjenikih.
aaaaBaaaaBBaaaBBaBBBaaa ■■■■■■««■■■■■■■■■■■ ■■■■■umi« á■■■«* *■■■■*■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•«■■■■■»■•■•*•■■■••■■■•■•
Slovenci
in je zelo rad podpiral Trubarjevo delo.
Gorenjski duhovnik Luka Knafelj je že pred več kot dvesto leti podpiral slovenske študente. V oporoki je svoje veliko premoženje namenil za štipendiranje revnih študentov s Kranjskega. Ta ustanova, ki se po njem imenuje „Knafljeva ustanova“ deluje še danes.
Po njegovi zaslugi se je na Dunaj stekalo vse več slovenske inteligence. V 18. stoletju sta delovala v mestu kot profesorja Žiga Popovič in Marko Pohlin, ki sta si prizadevala za uveljavitev slovenskega jezika v šolah.
Svetovni sloves si je pridobil Jurij Vega iz Zagorice pri Ljubljani. Kot profesor na dunajski artilerijski šoli in odličen matematik je veliko prispeval k razvoju matematične znanosti. Danes so nam znani predvsem njegovi in po njem imenovani „Vegovi logaritmi“.
Častno mesto med univerzitetnimi profesorji dunajske univerze ima matematik in fizik ter univerzitetni rektor, koroški Slovenec Jožef Štefan.
V prvi polovici prejšnjega stoletja je vršil Jernej Kopitar dolžnost cenzorja za slovanske jezike. Kljub
nehvaležnemu delu in stalnim nasprotjem z mladimi romantiki si je pridobil neprecenljive zasluge za razvoj slavistične znanosti. Sestavil je prvo opisno slovnico slovenskega jezika.
Strogo cenzuro svojega rojaka je najtežje občutil prav France Prešeren, ki je odklanjal vsak avtoritarni pragmatizem.
Kopitarjev naslednik Fran Miklošič, prvi profesor dunajske slavistične fakultete, je bil evropska avtoriteta takrat še mlade slavistične znanosti. Njegovo znanstveno delo je še danes nepogrešljivo, čeprav sta si bila s Prešernom v laseh, pa je rad podpiral slovenske študente na Dunaju, med njimi tudi Frana Levstika. Le-temu pa je ostalo cesarsko mesto precej grenko v spominu, saj ga je dunajska policija izgnala kot nadležnega tujca. Na izviren način se je mestu oddolžil z odličnim „Martinom Krpanom“.
Tudi Levstikov rojak Josip Stritar se je odpravil na Dunaj, kjer je študiral jezikoslovje. Ostal je kot profesor in literat in se trudil za širjenje slovenskega obzorja v duhu evropske kulture.
Kmalu za njim je prišel na Dunaj tudi mladi Ivan Cankar, ki je v slovenski literaturi pomenil nekaj povsem novega. Z daljave je gledal domovino v ostrejši luči, kakor se kaže od blizu. Zato so njegova dela polna boja proti zastarelosti, polo-
vičarstvu, hinavščini in klečepla-stvu. Končno je študij opustil in se vsa leta, ki jih je preživel na Dunaju, posvetil literaturi.
Tik pred razpadom Avstro-Ogrske je študiral v cesarski prestolnici tudi naš največji arhitekt Jože Plečnik. Plečnik je kmalu začel izvajati lastne projekte in odprl svoj atelje. Čeprav ga je profesorski zbor na akademiji predlagal za naslednika profesorja Wagnerja, ga pristojno ministrstvo iz političnih razlogov ni potrdilo. Preveč je bil zaveden Slovenec.
Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije Slovenci niso bili več avstrijski državljani in so postali tujci na Dunaju. Tudi stara prestolnica je izgubila svoj nekdanji politični ugled. Iz Slovenije so prihajali redki, ki jih je pritegnila dunajska umetnost. Tu je dosegel višek svoje pevske kariere pevec Anton Dermota, eden najboljših tenoristov državne opere.
Po vojni je v Avstriji primanjkovalo delovne sile, zato so začeli vabiti delavce iz sosednjih dežel. Iz Jugoslavije jih je prišlo na tisoče, med njimi mnogo Slovencev. Poleg teh se je doselilo tudi lepo število strokovnjakov. Večji pritok Slovencev je iz Koroške, ki po podpisu državne pogodbe pripada Avstriji.
Slovenci se na Dunaju združujejo v več narodnih centrov, ki pomagajo ohranjati in razvijati narodno in kulturno dediščino.
Katoliška Cerkev vse bolj spoznava, da je vera del narodove kulture in se mora razvijati v povezavi s celotno kulturo. V ta namen je dunajska nadškofija ustanovila „Slovenski pastoralni center“, ki nudi našim rojakom pastoralno, kulturno in tudi socialno pomoč.
Dolga leta deluje na Dunaju „Slovensko kulturno društvo Ivan Cankar“, ki pospešuje predvsem kulturne in družabne prireditve.
„Dunajski krožek“ je krog akademskih Slovencev in ima že več kot šestdesetletno tradicijo.
Važno vlogo igra na Dunaju tudi visokošolski dom in hotel „Korotan“, ki je pravo žarišče mlade slovenske inteligence.
Samo bežen pogled v telefonski imenik za mesto Dunaj nas prepriča, da je v mestu ogromno slovanskih in tudi slovenskih imen, ki pa so se v teku desetletij in celo stoletij ponemčila. Iz Globočnika je nastal Globotschnigg, iz Dolinarja Do-lliner. Ekonomski in politični interesi so premagali narodne, ki na videz ne nudijo nobenega materialnega ugodja in nekaterim celo otežujejo spomin. Šele potem, ko neha biti toplo slovenske srce, ko človek začuti neko tuje življenje, ki se pretaka v žilah, potem spozna, da je izgubil sebe, da je zavrgel svojo zgodovino. Toda takrat je že prepozno. Tujec je zmagal.
Anton Levstek, Dunaj