n—in ms «i
« • poHtorfeia
«dok)»^
m« (fi^ ¿«fallet, k Izven lagoabvQ« _ üwoäüna «enoti}«
■ Ocapodarja* r H» I*foü« tnale 5.
dopo.šflja d« o, i IwoinlM s* pia Ii» » »Mspnu!.
«LI«.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO

SEflUKftfeOMP» «üv.-iiÄ 7 deoembPtt

"» rtwfcif	ryyvüifn -rtttf^aam^ teak-^M
PilipoT J.:
Obsojeni in tepenl!
V Ljubljani so se vršile 3. decembra volitve za obč. rvet, ki ga je vlada na prizadevanje dr. Žerjava in Hribarja razpustila, ker ni bil liberalen. Za izid volitev je fladalo silno zanimanje; celo Pašič in Protič, seveda čudi Pribičevič in Davidovič so obračali svoje oči proti Ljubljani in izpraševali kaj bo in kako bo. Ker so se vršile volitve tudi pod geslom za in proti: avtonomiji Slovenije, so bili seveda pazni tudi Zagrebčani.
Borba in izid.
Za zmago so se borile štiri skupine in sicer: 1. okrog aaše stranke zbrani delavci in obrtniki, torej organizirani pristaši Slov. ljudske stranke, del soc. demokratov pod vodstvom dr. Perica in pripadniki bivše komunistične stranke. 2. Dr. žerjavovi liberalci (JDS). 3. Jugoslovanska zajednica, obstoječa iz narodnih socijali-stov in bogatih liberalnih trgovcev in advokatov ter konečno 4. Kristan-Bernotovi socijalni demokratje.
Borba je bila zelo huda, napor liberalcev naravnost neverjeten. Izdajali so poleg «Jutra«, še poseben dnevnik in razmetavali med volilce denar na debelo. Ravno-fcako so delali zajedničarji. Kljub vsemu temu pa je bil izid sledeči:
Pod vodstvom naše stranke skupina delovnega ljudstva 3952 glasov, zajednica 2819 glasov, Žerjavova JDS 1822 glasov in Kristanovi socijalni demokratje 295 glasov. Na podlagi volilnega reda, ki ga je dr. Žerjav nalašč iztuhtal in izintrigiral za Ljubljano, da bi liberalci gospodarili še naprej, dobi prva skupina, to jje naša stranka in njeni zavezniki 35 mandatov; med njimi je 20 naših, vse druge stranke dobe 14 mandatov.
Kaj pomenijo te volitve?
S temi volitvami smo postali tudi v Ljubljani najmočnejša in najvplivnejša stranka. Brez nas se tudi v Ljubljani več gospodarilo ne bo. Izid ljubljanskih volitev pomeni sijajno zinagb politične poštenosti in avtonomije ter popolen poraz in polom liberalcev. Ljubljanski volilci so zavrgli in obsodili delo in program liberalcev. Nad 40 let so gospodarili v Ljubljani liberalci, sedaj je padla tudi ta zadnja njihova trdnjava in Slov. ljudska stranka s svojim programom, s svojim čistimi rokami in poštenimi voditelji zmaguje!
Uresničil® se je, kar je napovedal osebno pošteni bivši župan dr. Tavčar e Žerjavu in njegovem delu rekoč: Žerjav nam je pripravil že gospodarski agromer-kurski polom, tudi politični «agromerkur« še nam bo.
Pobitost pri Žerjavovcih in Pucljevcih.
Z liberalnim dr. Žerjavom in Kukovcem je pa te-j»en in obsojen tudi Pucelj in njegova laži Samostojna stranka. Še tik pred volitvami je Pucelj v Beogradu smeje oznanil, da gre on in njegovi z žerjavom. Sedaj lahko vidi, kako ju je zapustila in obsodila celo bivša liberalna Ljubljana.
Za nas, za Slov. ljudsko stranko, so te volitve ve-lepomembne, kajti kažejo nam, da ne verujemo in upamo zastonj, da se ljudstvo strezni in spozna, kje je poštenost in resnica in kje hinavščina in laž. Če je bivša liberalna Ljubljana tako obsodila vse, ki so pod krinko jugoslovanstva in državotvornosti napasli svoj tre-
buh in izvrševali protiljudski, protiver.ski program, kaj še le bo na deželi!
V Ljubljani je zmagala misel slovenske avtonomije, zmagala je poštenost, ali naj bo drugače med poštenim, krščanskim slovenskim kmetskim ljudstvom? Ne sme biti in tudi ne bo: slovensko ljudstvo bo iztrebilo in zapodilo vse, ki so nas napravili za hlapce beograjskega centralizma ter nas ogoljufali za svobodno in ujedinjeno Slovenijo. Ljubljanske volitve so zanesljiv znak, da bomo samostojneže in demokrate pri prihodnjih volitvah — pokopali. Čim bolj temeljito opravimo ta posel, tem prej bomo res jednakopravni državljani, tem prej zavladata red in poštenost.
i v
DEKLIŠKI TEČAJ ZA MARIBORSKO OKROŽJE se vrši dne 27. decembra na Šentjanževo v Mariboru v
dvorani v Lekarniški ulici. Na sporedu dekliškega tečaja je pet referatov: 1. Naloge ženstva v javnem življenju. 2. Socijalna dobrodelnost. 3. Pomen treznostnega gibanja za današnjo družbo. 4. Ustroj ženskih organizacij in 5. Za krščansko družino. Popold. ob pol 2. uri bo akademija na čast udeleženkam. Predavale bodo voditeljice ženskega gibanja in dobri govorniki.
DEKLETA! Na šentjanževo pridite v Maribor! Vsaka
Dekliška zveza naj pošlje vsaj po dve zastopnici. Dekliški tečaj bo za to posebno važen, ker se ho na njem obravnavalo o dekanijski in okrožni dekliški organizaciji.
Po duhu in zaslugi refim j
Pred dobrim tednom se je zaključila v Somboru zanimiva sodnijska razprava proti petorici oblastnikov ' in stebrov današnje vlade v Vojvodini. Glavni obtože- I nec je bil dr. Stojkov, namestnik velikega župana v Vojvodini, z njim so pa st^vli na obtožni klopi bivši veliki župan Nxk&ia Arsenovic, ravnatelj veliko-župa-nijskih uradov Žundanovič, srezki načelnik Krsteka-nič, neki velepodjetnik in neki bankir. Obtožnica navaja dolgo vrsto zločinov, katere so ti ljudje izvrševali pod varstvom današnje vlade, njenih prvakov in vladnega strankarstva, gotovo pa imajo ti ljudje še mnogo na vesti, kar ni prišlo v obtožnico. Z zločinskim početjem na veliko in posebno predrzno je začel dr. Stojkov ; tedaj, ko so morale naše oblasti prav na hitro izpraz- ; niti bajski trikot pred Madžari. Gospod veliki župan. , oziroma njegov namestnik, je dobil iz Beograda nalog, : naj zbere državno blago ter odpelje s seboj, dr. Stojkov je pa to naročilo po svoje razumel ter tudi izvedel.
Državni denar je tako pospravil, da je sebi pridr-žal nad pol milijona kron, narodu je rekviriral živino kot «državno blago« ter jo potem prodajal in delil svojim prijateljem in pomočnikom, skratka rečeno: sušil je kase in zaloge, nad narodom pa postopal kot pravi razbojnik.
Nadalje našteva obtožnica celo vrsto goljufij in poneverb. Ponarejal je pobotnice na velike svote, katerih pa ni izplačal, iz uradne blagajne je vzel nad 100 tisoč kron ter jih poslal svojemu sinu, ki je moral kot sin srbskega oblastnika in prvaka seveda študirati v Švici, rekvirirano živino je prodajal kar pod roko, brez vsake licitacije svojim prijateljem in še le to, da je skušal podkupiti nekega drugega višjega uradnika, naj
bi zopet odvzel invalidom in dobrovoljcem dodeljeno zemljo ter jo njemu pripisal, ga je razkrinkalo in po-gubilo, ker je bil dotični uradnik slučajno pošten in ker je Stojkov že tako predrzno in brezskrbno uganjal svoje zločine, da je moralo priti vse v javnost.
Dokler je gulil in goljufal, zatiral in preganjal samo kmete, je bilo njegovo početje popolnoma varno. Na vsako pritožbo je še z večjo krutostjo odgovoril in ob vsaki priliki je pokazal, da ima Pašiča in Pribiče-viča za seboj. Vozil se je v Beograd, ali je pa pisal in vedno je prinesel kako posebno «naredjenje«, ki mu je dajalo nad ubogim narodom proste roke. še le ko se je spravil nad svoje sovrstnike m nad gospodo, mu je stopila nasproti pravica ter ga s pa jdaši vred posadila pred sodišče.
Na razpravi je bil miren, na ustih mu je igral prezirljiv nasmeh in kakor se je ponašal, da je doktor prava in pravoslavnega bogoslovja, tako je tudi z nekim ponosom zabrusil sodnikom: «Razbojnik sem, pa saj so tudi drugi!« — S tem je hotel tudi povedati, da drugi razbojniki samo radi tega ne pridejo pred sodišče, ker so večji od njega, ali pa, ker stojijo še višje kot je stal on, — in pa to, da je pač takšen, kakoršnega so ga drugi vzgojili, podpirali in v upravi namestili.
Režim je dobro razumel Stojkov nastop in zato se je tudi ves čas preiskave in razprave trudilo, da razn< podrobnosti njegovega početja v Vojvodini ne pridejo v javnost. Ko se je obtoženec glede izpraznitve bajskega trikota, kjer si je toliko denarja in blaga nagrabil, začel sklicevati na posebno povelje ministra Prihičeviča. ki je imel tedaj notranje zadeve, so hitro prešli na prihodnjo točko obtožnice ter opustili vsako razmotriva-nje o tem, da-li so morda tudi ministrske posebne, na-redbe in v koliko podpirale njegovo postopanje. Gotovo je, da je nad dr. Stojkom precej oblastnikov, katerim bi bilo ljubše, če bi ta razbojnik še vnaprej ostal ne-razkrinkan in neobsojen, Njim je prišel dr. Stojkov samo po posebni smoli ali nesreči pred sodišče in tako po nesreči tudi prah v javnosti in pa obsodba ni mogla izostati. Stojkov je dobil pet let, veliki župan Arsenovic dva in pol, drugi manjše kazni, bankirja so pa o-prostili.
«Razbojnik sem, pa saj so tudi drugi!« — S tem izgovorom bo obsojenec sedaj podvzemal vse korake, da svojo kazen omili in gotovo bo našel ljudi, ki si bodo mislili: zakaj bi sedel ta razbojnik tako dolgo, ko je toliko drugih in še hujših na prostem! Napravili se bodo rekurzi in mogoče pride celo kako pomilošče-nje, ker gospodi okrog ministra Markoviča, ki deli pravico, vest ni čista in ker ima ta gospoda za navadne in nevarne zločince razne milosti, ki se pa političnim pre-ganjencem niti v toliko ne naklonijo, v kolikor to zakon sam zahteva.
Stcjkov in njegovi istočasno obsojeni pajdaši so bili oblastniki v Vojvodini, upravljali so narodno in državno premoženje, izvajali razne zakone ter predstavljali pred narodom državno oblast, ki zajitfeva od državljana izpolnjevanje državljanskih dolžnosti, njim ob strani so pa stali drugi oblastniki, ki naj bi predstavljali ono državno oblast, ki daje državljanu varstvo pred krivico.
Sedaj pa da vidimo, kakšni ljudje so se našli med tem;! — Eden je bil predsednik okrožnega sodišča v Subotici — Milan Magaroševič, ki se je brez pravice podpisoval kot «doktor« in ki je sedaj v preiskavi radi
V libijski DliÜ&äVL
Roman.
Angleški spisal A. Conan Doyle.
V Egipt, v deželo bajnega Nila in nepregledne pu-ičave, v deželo piramid in tempeljnov in razvalin, v deželo kjer se srečavata križ in polumesec, evropska in orientalska kultura — tja nas vodi naša povest.
Nekdaj, pred mnogimi, mnogimi tisočleti je tam živel narod egipčanski, mogočni faraoni so mu vladali in njihova oblast je segala daleč preko mej Nila in Egipta. Orjaške piramide, razsežne groblje mest in palač, mračne razvaline tempeljnov še danes pripovedujejo o njihovem bogastvu, o njihovi veri, o mišljenju in življenju njihovega naroda.
Pa faraoni so legli v grob in Egipčani so izginili v valu zgodovine, dolino Nila pa je preplavilo divje, bojevito ljudstvo Arabcev, mohamedanov in použilo vase zadnje ostanke nekdanjega mogočnega egipčanskega rodu.
In več nego tisoč let je nemoteno vladal mohame-danski polumesec nad Nilom in odtod razširil vero Mohamedovo in oblast kalifov preko afriške puščave tja do obal atlantiškega morja ter ob Nilu navzgor globoko v osrčje Sudana, v deželo črncev, zamorcev.
Dokler ni zemljo si osvajajoči Anglež prišel v Egipt in ga zasedel, sredi pretečenega stoletja. Po hudih bojih šele, seve. V krvi so udušile angleške čete upo-
re mohamedanskih beduinov, borečih se za neodvisnost svoje zemlje, in komaj je bila zadušena vstaja v enem kotu dežele, že je izbruhnil požar na drugem koncu in ni še mnogo desetletij temu, da so Angleži po hudih bojih zatrli zadnjo večjo vstajo dervišev, fanatične mo-hamedanske sekte, ob gornjem Nilu. Pravi gospodarji Egipta so Angleži le ob spodnjem Nilu. Ob brezkončnih peščenih puščavah desno in levo ob gornjem Nilu pa so prej ko slej beduini neoporečeni vladarji. Potovati po Nilu navzgor pod varstvom številnih obrežnih postojank in posadk Angležev to je sicer več ali manj varno, kdor pa hoče prodreti od Nila vstran v puščavo, ta mora še dandanes skoraj z gotovostjo računati, da se bo srečal s sovražnimi beduini, pred nekaj leti pa je bilo tako potovanje v notranjščino puščave sploh skrajno nevarno.
In Egipt je dežela, kamor se potuje. In je tudi vredna denarja in truda! Davna preteklost, piramide, sfinge, orjaški tempeljni, grobovi, mumije, skrivnostni napisi na skalah in spomenikih, — vse to vleče vede in zabave in razvedrila željne «turiste« iz vseh delov sveta v deželo nekdanjih Faraonov. Pa tudi pestra, neprestano se menjajoča pokrajina je nad vse vredna obiska. Starodavni Nil, ki se tiho in sanjavo vije po vedno zeleni dolini in za vsakim ovinkom nudi vedno nove, zanimive prizore, in trdno ob njegove bregove segajoča gola, rajava, ožgana puščava, peščeno morje, — koga bi ne zanimalo, da si vse to ogleda, da se navžije, potujoč na udobnem turistovskein parniku po Nilu navzgor, te
bajne orientalske pokrajine! In če prištejemo k vsemu temu še pisano sliko jutrovskega življenja, ki se razgrinja potniku po ulicah, po bregovih Nila, po par-nikih in barkah, kamor pogleda, — melanholične Fel-lahe, kmete, potomce nekdanjih Egipčanov, zarjavele ponosne beduine v belih volnenih haljah, na krasnih konjih ali pa brzonogih kamelah, pristne sinove puščave, črnce z daljnega juga, vse to raznobarvno mešanico, živahno, nemirno, — bomo razumeli, zakaj se vsako leto, ko mraz in led zagrneta meglene severne kraje, denarni tujci napotijo v solnčni, topli Egipt, da tam, pod vedno vedrim nebom Nila in puščave, pre-zimijo, da si pomirijo svoje zdelane živce in si razvedrijo utrujenega duha.
In angleška uprava v Egiptu je vsestranski preskrbela, da takim izletnikom ne manjka nobene udobnosti. Ne* mislimo pri tem na potovanje v spodnjem Egiptu, ki je s svojimi velikimi mesti, obilnimi železnicami in razkošnimi hoteli popolnoma podoben ostalemu kulturnemu svetu. Turisti, ki hočejo videti in doživeti kaj več, potujejo ob Nilu navzgor, več sto kilometrov na jug od Kaire, tja, kjer grmijo v ozki Nilovi soteski mogočni «pragovi« in vali Nil, kadeč in peneč se, svoje rjave valove preko silnih skal, tja, kjer sega v neposredno bližino reke brezkončna, divja puščava. Udobni, z vsem preskrbljeni parniki vozijo izletnike do «pragov«, tam jih izkrcajo in gostobesedni «dragoman«, tolmač, vodi družbo na obrežje, ji razkazuje spomenike in razvaline, jih pelje tudi na robi
t
Airan 1.
SLOVENSKï GOSPODA R
najumazanejših kupčij z nekim madžarskim verižni-liom in potepuhom. Ta «sodnik« ima tudi najhujše zlorabe svoje oblasti na vesti. V preiskovalnem zaporu je imel nekega kmeta iz Vrbasa in ker je hotel kupiti po ceni hišo za svojo trgovino, stopi kratkomalo k jetniku v zapor ter mu pravi, naj hišo proda, če hoče, da bo njegova stvar pri razpravi dobro in milo izpadla. Tudi sekvestre je ta «sodnik« nastavljal in odpravljal, če se mu je dobro plačalo.
Njemu podoben je državni pravdnik iz Pančeve Bogdan Milašinovič. Obdolžen je: 1. da je uporabljal kaznjence za dela v svoji hiši, 2. da je uporabljal kaznjence za nakupovanje pšenice, s katero je delal kupčije, 3. je od časa do časa izpuščal na več let obsojene kaznjence na svobodo, da so po domačih vaseh zanj kupovali pšenico, za kar jim je plačeval tudi provizijo, 4. je dal od kaznjencev zase in svoje prijatelje izdelovati pohištvo, vsega za 20 sob. — Takih prikazni bi se dalo našteti še več, pa bodi dovolj.
Kako so prišli taki ljudje na tako visoka in odgovorna mesta? — Po potrebi vladne politike kot prigan-jači vladnih strank. Tega je rabil radikalski, onega demokratski prvak in spravil ga je v službo, da dela za njegovo stranko in če je tudi zvedel, da ima to ali ono na vesti in če se je njegov varovanec razkrinkal kot še tak lopov, mirno se je šlo preko tega na dnevni red nadaljnje strankarske korupcije, češ: Kaj hočete! Razbojnik, pa saj jih je dosti!
Za naše časopisje.
Ne zastonj se je že neštetokrat povdarjalo in dan za dnevom se vsakdo lahko prepriča, da je časopisje, ne sedma, marveč prša velesila na svetu. Boj proti časopisju, namreč proti slabemu časopisju, je mogoče uspešno bojevati zopet samo s časopisjem.
Nastaja pa vprašanje: ali je tudi potreben ta boj? In še kako potreben! Kdor misli, da more živeti, napredovati in se razvijati v človeški družbi brez časopisja, tega bodo kmalu izkušnje izučile, da je taka trditev za katerikoli stan napačna. Komur ni svetovati, mu tudi ni pomagati. V časopisju dandanes človek najde ne samo, da napase svojo radovednost na novicah iz svojega kraja, iz ožje in širše njegove domovine ter iz življenja po širokem svetu, marveč mu tudi daje in spopol-ajuje izobrazbo, bistri um in razvija duševno obzorje, čim širši pa ima človek razgled, tem dalje vidi in tem dalje si želi. S tem čitatelj dobiva vedno nove podbu-ie, ki ga priganjajo k vedno večji vztrajnosti in s tem k uspehom. Tako postaja čitanje potreba, kakor vsakdanji kruh. Brez kruha pa nikdo ne more živeti, tako tudi človek, ki čitanje zanemarja, sčasoma popolnoma otopi. Že pri pisavi lahko vsakdo opaža, ako nima vsak dan peres v aroki, da mu postane roka nekako lesena in s časoma le s težavo slika črko za črko, da napiše besedo. Kdor pa dnevno piše, temu teče pero po papirju, kakor namazano. To je pač vaja in navada.
In kar je glavno, pri stalnem čitanju človek dobi ludi sposobnost razločevati ne samo lepoto izražanja, ampak tudi vrednost vsebine tega, kar čita. Vzemite na primer v roke «Kmetijski list«. Kdor je navajen na čitanje, ta bo že takoj pri prvih stavkih vrgel to samostojno, lažnjivo cunjo v peč in je ne pogleda nikdar več.
Vsak čitatelj torej pridobi tudi zmožnost ločiti pleve od zrnja, ako pridno zasleduje časopis in — ako morebiti tudi vanj piše. V časopisju dandanes človek ;iajde vse, karkoli potrebuje. Od pouka, kako se preganjajo podgane pa vse do najbolj učenih razprav o umetnosti, o modroslovju, zdravstvu, politiki, itd. itd. Danes se vjame v glavo eno zrno, jutri morda že dvoje srn in tako naprej. Pregovor pa pravi: zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Kar pa človek um-stveno pridobi, tega nikdar več ne izgubi.
Poglejte, kakšni reveži so srbski kmetje, ki po veliki večini ne znajo citati. Ali je potem čudno, da nad njimi vlada par ljudi, ki niti Srbi niso. Nekateri, ki si" listijo prvo besedo v Beogradu, so celo židovskega ali ciganskega rodu. Ti ljudje bi nas že zdavnaj vtopili v žlici vode, ko bi ne znali citati. Srbskega kmeta imajo čisto na kratkem. Vsak se nad njim lahko zadere in ga ipehari.
Že iz tega se vidi, da je časopisje tudi velika o-brambna moč, ki varuje posameznika in celo družbo
pred izkoriščanjem in pred krivicami. Če pa časopisje brani, pa tudi napada in uveljavlja zahteve in pravice svojih čitateljev. Kdor torej hoče imeti uspeh, mora imeti list, ki ga zastopa in brani v javnosti. Zato imajo tudi največji malopridneži svoj list. V Parizu, na Fran coskem, so imeli tudi tatovi (apaši) svoj list in morda ga imajo še sedaj. V njem so pisali vse tako, da so policijo za nos vodili ter obenem obveščali svojo tatinsko družbo, kako mora postopati, da policija ne ujame tega ali onega.
Zlasti pa so se vrgli na časopisje Judje in frama-zoni ter sploh brezverci. Vsi ti imajo po celem svetu na široko razpredeno mrežo časopisja. Ker imajo ti ljudje glavni svetovni kapital v svojih rokah, zato jim je ludi lahko kupovati in z denarjem podpirati razne liste, ki potem pišejo tako, kakor to želijo kapitalisti, torej Judje in brezverci. Tudi pri nas je tako. Saj je «Jutro« nedavno samo priznalo, da je prejelo en milijon dveslo-tisoč in več kron za vzdrževanje lista. Odkod sicer ni povedalo, kar pa tudi ni treba "vedeti; to se itak ve že iz pisave tega izdajalskega, cetralističnega in pro-tikatoliškega lista. «Jutro« je dobilo denar zalo, da piše tako, kakor piše . . .
Zato pa moramo razločevati dobro časopisje od slabega. In katero je slabo časopisje? Vsekakor tisto, ki piše proti ljudstvu in sicer proti krščanskemu ljudstvu. Krščanskega časnikarja veže vest, da ničesar ne piše, kar bi škodovalo veri in na duši ali na telesu ljudstvu, katero braniti mu je sveta dolžnost. Krščansko časopisje je torej že po svojem stališču, utemeljenem v Ivristovih načelih in v naukih sv. kat. Cerkve, dobro časopisje.
Ker pa protikatoliško časopisje, ki je protiversko ludi takrat, kadar tega ne pove naravnost, seje strup v človeško dušo in sicer kapljo za kapl jo, da človek tega niti ne čuti, zato se je treba temu ubraniti. Da se pa temu strupu ubranimo, moramo vsi katoličani (in to je naša sveta dolžnost) svariti naše sosede, znance in prijatelje, naj ne čitajo in ne naročajo nobenega proti-krščanskega lista. Odkod izvira vsa dandanašnja verska mlačnost in vse to zlo na svetu, če ne iz slabega časopisja!
Za obstoj slabega časopisja ne skrbe samo tisti, ki ga vzdržujejo s podporami in podkupnino, ampak tudi tisti slabi kristjani, ki take liste čitajo in naročajo. Ako prihaja dnevno recimo med stotisoč slovenskih volilcev petdeset tisoč iztisov slabega časopisja, tudi najboljši verniki izgubijo odporno moč proti razširjajoči se slabi časnikarski kugi. Čim ta slab list z lažjo in z zavijanjem prave resnice vse je v naše duše najmanjši dvom, je s tem že veliko pridobil. Tak dvom potem grize in razjeda sam naprej in dvrši, kar je to slabo časopisje načelo.
Sedaj se približuje zopet čas, ko je treba obnoviti naročnino in podpreti katoliško časopisje v težkem boju, ki ga bije dan na dan. Judje, brezverci, framazoni in tem enaka kapitalistična družba nas gotovo ne podpira, vlada pa tudi ne. Kako naj torej vzdržujemo svoje liste proti navalu nasprotniških listov v današnji draginji, ko stane skoraj papir več, kakor pa naročnina? Treba je, da takoj razvijemo najživahnejšo agitacijo od hiše do hiše in da pridobimo katoliškemu časopisju čimveč naročnikov in podpornikov. Geslo naše bodi: Ven z brezverskim časopisjem iz krščanskih družin in v vsako hišo katoliško časopisje!
Denar ljudstva proti Ifudstou.
Za zaščito samostojnih poslancev na shodih, kamor vlada pošilja glavarje, politične komisarje in orožnike, je izdala vlada velike svoie. Mnogo je šlo tudi za to, da so poslali tudi na vse naše shode zadnje mesece vladne zastopnike in često tudi orožnike,, ker so politični uradniki menda v svoji bojazljivosti trepetali pred na šim ljudstvom. Kako rizvemo iz zanesljiveg vira, je gos pod pokrajinski namestnik Hribar potrošil za vse v to določene denarje in se je nujno obrnil v Beograd po več denarja. Pisal je tudi svojemu bratcu Pucelju, naj hitro preskrbi nove svote, ker sicer samo-stojnežem ne bo mogel v zaščito več dati komisarjev in orožnikov.
Davkoplačevalci! Ali vidite, kako se razmetavajo tisoči in tisoči, da se zaščiti one, ki so vas politično ogoljufali in opeharili ter zasužnjili centralizmu!
Iz poglavja o narodnem gospodarstvu.
Nekj o mesnih cenah v Zagreba.
Trgovci z živim blagom iz naše države in inozemstva, ki prihajajo po svojih opravkih v Zagreb, se zelo ter upravičeno čudijo našim pretiranim in daleč previsokim mesnim cenam. Kot merilo za neupravičnost naših mestnih ten na trgu bi morale služiti one cene, ki se plačujejo v inozemstvu za meso govede, ki je bila iz Hrvatske. V klavnici v Trstu so prodajali te dni prvovrstno govedino od volov, ki so prišli iz Hrvatske po 6 lir 1 kg. Te dni je bila italijanska lira po 12 K, kar bi zneslo 72 K 1 kg. Treba pa pri tem pribiti, da lah-j ko odbijemo pri vsakem kilogramu 2 liri kot strošek za odpremo govede iz Zagreba v Trst in stane torej 1 kg govejega mesa samo 48 K. V Zagrebu in tudi v Sloveniji pa stane 1 kg prvovrstnega volovskega mesa 68-K, kar znaci, da je pri nas meso za 18 K ali za 30 odstotkov dražje, nego v Trstu od naše govede. v. Zii Trst kuPujejo živo blago, živinski prekupci večinoma na pokrajinskih sejmih, kjer je živina dražja nego v Zagrebu, pa kupujejo tudi na zagrebškem trgu, in meso je v Trstu cenejše, nego v Zagrebu. Iz ravnokar povedanega je razvidno, kako brezvestni mesarji izrabljajo uboge konsumente, pa- tudi kmete-živinorejce, od katerih kupujejo živino dokaj po ceni. Kakor smo. ze zadnjič priporočali v našem listu, da naj kmetje sami koljejo svojo živino in razprodajajo potem meso. aa drobno, tako ponavljamo ta poziv tudi danes. Ako bodo kmetje sami klali in prodajali meso, bode imel kmet-producent dobiček, ubogi konsument pa bo pri sedanji draginji lahko jedel cenejše, pa dcfero meso.
Iz žitnega trga.
Vsled nazadovanja naše valute je bilo opaziti zadnje dni večjo živahnost na zagrebškem žitnem trgu. Zelo veliko se je prodalo umetno posušene koruze, živahna je bila tudi trgovina z moko. Glavne železniške postaje ki pridejo v poštev za. žitno trgovino, so: Zagreh,. Sisek ter Brod na Savi in te. so vse zaprte za tovorni promet m ravno to dejstvo dviga žitne cene. Konsu-menti še vedno pričakujejo, da se bodo žitne cene zniža le, a je malo izgleda za padec,, posebno ne, ker namerava zopet železnica zvišati prevozne tarife. Uvoz moke i» žita v Dalmacijo in Slovenijo je nekako prestal vsled porasta deviz in ker so se tudi žitne cene v inozemstvu dvignile. Osobito Slovenija bo vsled prevoznih potež-koč kmalu prisiljena, da bo. morala kupovati žito doma. Ponudbe žita in moke so velike, ker so poljedelci končali svoja poljska dela, tudj pota in ceste so se posušile m kmetovalec lahko vozi svoje žito ne trg. Konečno pa moramo omeniti, da se zaloge moke v "naših velikih mlinih vedno bolj zmanjšujejo, nekaj večjih, in veliko malih mlinov je ustavilo, svoj obrat,
Zadnji teden so bile žitne cene na zagrebškem trgu sledeče: pšenica s« je prodajala po 1600 do 1630 K od postaje Bačka. Rž je ih>ez promea in trgovine in se giblje samo po imenu, v cenah med 1300 do 1500 kron. Ječmen kupujejo samo za krmljenje in so ga plačevali po kakovcsti pe- 1.200 do 1400 K. Veliko je povpraševanje po ovsu,, ki se giblje v cenah med 1000 d« H050' K. Koruza je za dobavni rok februar, marec tei jpril po 800 do 840 K.. Stara ter umeino posušena koruza je brez prometa. Moka nuiarica je v Zagrebu pt 25 do 25.50 K 1 kg. Cene moki, so, zeio različne pri na-tovorni in iztovomi postaji in to *adi visokih železniških tariiov. Kakor učijo zadnje izkušnje, rabi ei vagon moke, pcedno dospe do svojega cilja, po štiri tec ne. Zadnje dni so zelo povpraševali po koruznih otrobih, a jih ni, ker so jih mleii do sedaj samo 2—3, mlin in tem so zaloge popolnoma p<išle. Cena otrobom ji 680—750 K od postaje. Fižol, oni, pikasti ali šekasti, s< plačevali po 14 do 17 K in še višje.
Za celo leto 1923 bo znašala naročnina sa naš. list za celo leto dinarjev 25.—, za pol leta dinarjev 12.50, za četrt lita dinarjev 6.50.
puščave in če so dovolj drzni in pogumni, tudi še globlje v puščavo —.
Veseli, zabavni so taki izleti in veselo, zgovorno se vrača družba nazaj na parnik —.
Pa ni vsakikrat, da se taki izleti končajo veselo in kratkočasno. Puščava, kraljestvo neuklonljivega, drznega beduina, ima svoj čar, — ima pa tudi svojo moč. In ta utegne biti preveč drznemu vsiljivcu usodna —.
Toda začnimo našo povest!
I.
Dne trinajstega februarja 1. 1895 je odplul turistov-ski parnik «Kleopatra« iz Šelala ob gornjem Nilu. Njegov cilj je bil Wadi Halfa, dvesto milj * ob Nilu navzgor, takrat zadnja postojanka Angležev v gornjem Egiptu.
Zanimiva je pokrajina, skozi katero je nosila «Kleopatra« svoje maloštevilne popotnike. Nilova dolina je tod ozka. ponajveč eden kilometer, ponekod komaj par sto metrov, — ozek trak zelenja in plodovitosti sredi rjave, neplodne puščave. Trdo ob reki se dvigajo strmi
• 320 kilometrov.
bregovi, skalnate razrite stene in onstran njih se širi divja, mrtva, peščena ravnina, — libijska puščava.
Kamor pogledaš po bregovih, povsod srečavajo tvo-	• jo oko sledovi izumrlih rodov, sledovi pokopane kulture. Grobovi, izdolbeni v skalne stene, ki srepo opa-	' zujejo iz svojih temnih vhodov, piramide, majhne in	i velike, se dvigajo vrhu skal in gričev proti modremu	1 nebu. In tu pa tam zagledaš zapuščeno mesto, hiše,	• zidovje, stebrovje, in solnce sije skozi udrta okna. Ba-	■ decker, «vodnik« po Egiptu in njegovih zanimivostih,	j neizogibna knjiga-spremljevalka za vsakogar, ki po-: tuje, ti pove, da so to nekdanje egipčanske naselbine,	! i — ali pa rimljanske ali kakega drugega naroda, včasi	j ' pa vobče ne ve ničesar povedati. .	j Začuden se poprašuješ, čemu so se naseljevali ljudje v tej zapuščeni dvijini, kjer ničesar ne raste, kjer ni od česa živeti, in neverjetno se ti zdi, da so to le trdnja-	i ve, ki so jih davni rodovi pozidali in oborožili, da so	: branile bogate pokrajine spodnjega Nila pred vpadi	j ropaželjnih, bojevitih narodov divjega juga. Pa naj si so bile trdnjave ali pa bogata mesta, — prazne, raz-	i drte in zapuščene stoje sedaj tu gori razvaline in gle-	j j dajo nemo in osorno na vsiljive tujce-popotnike, ki	1 pol sede pol leže leno in mamarno počivajo v udobnih	j
stolih na krovu «Kleopatre«„ pijejo kavo, kadijo, s smejijo in pogovarjajo —.
Veselo, kratkočasno družbo je zbral slučaj n «Kleopatri«. Poznali so se — vsaj večina izmed njih -že iz Kaire in Assana, odkoder so skupno potovali p Nilu navzgor. Godrnjavca ni bilo med njimi. Na malei prostoru, kakršen je bil krov «Kleopatre«, pokvari ta sitnež in nadležnež dobro voljo vsej družbi. Na sreč «Kleopatra« ni vozila te vrste tovora seboj.
Potek dogodkov nas bo poučil, kako zelo izpremei usoda v par urah tudi najtrše značaje, ki pridejo po njene udarce, in nauči strahu Božjega in pobožnos tudi hladnega posvetnjaka in posmehljivca. Zato je e mestu, da si nekoliko bliže ogledamo družbo izletniko ki je potovala na «Kleopatri« v Wadi Halfo.
Polkovnik Cochrane je bil umirovljen anglešl častnik, pa se je še čutil žilavega in krepkega dovol da je uporabljal svoj čas in denar za potovanja j Maroku, po Tunisu in Egiptu. Vitke, krepke postave bil, zarjavel obraz in orlovsko zapognjen nos je imel i bistre, presunljive oči. Njegovo obnašanje je bilo vljut no, pa nekoliko rezko in odločno. Snažno, čedno je hi dil oblečen, brezhibno, — pravi gentleman od pete c temen.	(Dalje prihodnjič.]
Vsi somišljeniki, na plani
NA AGITACIJO ZA NAŠE LISTE!
Volitve za beograjsko skupščino so pred durmi. Najbrž jih imamo okrog Velike noči.. Pri teh volitvah hočemo popolnoma poraziti demokrate, samostojneže. pa tudi socijalne demokrate s komunisti vred. Zmaga- ! ti mora na celi črti Slovenska ljudska stranka. Naj- i boljše («-ožje pri volitvah pa je mogočno razširjeno, dobro časopisje. Zato pa Vas kličemo vse, ki ste naši pristaši in somišljeniki, na neumorno agitacijo za na- j Se časopise. Obračamo se do vrlih katoliških mož in ¿en, do navdušenih mladeničev in zgovornih deklet, do ; Orlov in Orlic, do članic Marijinih družb in Dekliških j zvez, da stopite po celi štajerski skupaj in napravite igitacijske odbore za katoliško časopisje. V vsaki župniji naj se ustanovi agitacijski odbor. Armada naših somišljenikov je ogromna in če ta armada cela poseže *t agitacijo, je zagotovoljen sijajen uspeh.
Agitaciji za naše liste hočemo posebno posvetit ias od prihodnje nedelje to je od 10. decembra do Bo-&fča. V tem času mora biti cela Štajerska prepredena z gibčnimi agitatoricami in agitatorji, ki bodo šli od tuše do hiše, od osebe do osebe.
Kako se naj vrši agitacija?
Da bo agitacija uspešna, prosimo svoje prijatelje in zaupnike:
1.	Skličite najagilnejše naše pristaše, in sicer iz srsake vasi ali občine k posvetovanju, kjer se dogovorite o načinu agitacije. Osnujte si agitacijski odbor.
2.	Pošljemo Vam lepake in letake za agitacijo. Lepake nabijte pri cerkvi in na drugih prometnih mestih, letake pa naj kaka oseba razdeli pred cerkvijo po službi božji med ljudi. To osebo lahko nagradite na '»aš račun .
3.	Agitacijo morate razviti od hiše do hiše, od ose-fce do osebe. Pri vsaki priliki povzdignite svoj glas za »razširjanje listov.
4.	Za agitacijo porabite posebno našo vrlo mladino. Orle, Orlice, Marijine družbenice, Dekliške zveze, pa tudi druge agilne može in žene pritegnite k agitaciji.
5.	Na agitacijo naj gredo vedno po dve in dve osebi, ki znata dobro govoriti in ki ste splošno znani in spoštovani.
6.	Dan, oziroma čas za agitacijo si določite sami po Vaših krajevnih razmerah. Razvijte pa agitacijo &e pred novim letom, da novi naročniki liste že v ja-auarju dobijo.
5. Vsi nabiralci, oziroma nabiralke naročnine naj opišejo vse stare in nove naročnike, ki jim plačajo list, v nabiralno polo, in sicer naj zapišejo natančno ime, stan, kraj, pošto in znesek, ter naj pri vsakem pristavijo ali je star ali nov naročnik. Vsak, ki takrat, ko plača naročnino, lista več ne dobiva, je nov naročnik. Ako se to povsod dostavi, da je naročnik star ali nov, se nam s tem delo silno olajša in naročniki bodo list redno dobivali.
8.	Nabiralci in nabiralke naročnine naj seznam vpisanih naročnikov in denar vsaj tedensko oddajo vodji agitacijskega odbora, da ga odpošlje upravništvu v Mariboru. Seznam naročnikov in denar naj se odpošlje obenem, ker se nam s tem delo olajša.
9.	Vse stroške, ki jih imate z odpošiljanjem, si takoj zaračunite in odračunajte od nabrane vsote.
10.	Nabiralnih pol Vam letos ne bomo doposlali, ker se jih lansko leto nabiralci niso mnogo posluževali, ampak so vzeli rajši navadni papir, drugi pa so nam imena javili potom dopisnic. Prosimo Vas, da kupite tam na naše stroške navadno polo papirja, na katero potem vpišete naročnike, in sicer ločeno na poseben list naročnike «Slovenskega Gospodarja«, «Straže« in «Glasnika«.
11.	Vsak novi polutetni ali celoletni naročnik dobi list do novega leta zastonj, to se pravi, naročnina se mu vpiše od novega leta naprej, list pa začne takoj dobivati, ko nam ga javite.
12.	Mnogi bi si list radi naročili, pa ne vedo, kako naj to storijo. Zato bi bilo dobro, ako date na naše stroške ob nedeljah pred cerkvijo oznaniti, da se bode sprejemala naročnina v kakem prostoru blizu cerkve, na primer v bralni sobi, ali da se bodo tam izpolnjevale položnice, katere naj prinesejo s seboj. Na dotičnem prostoru naj potem čaka kdo, da tistim, ki se oglasijo, pomaga.
Zdaj ob novem letu naj se razlega povsod le ta apostolski klic: «Proč z brezverskim časopisjem iz slovenskih hiš«! V vsako hišo pa vsaj en katoliški list!
Crlavni agitacijski odbor za katoliško časopisje v Mariboru. Cirilova tiskarna.
Za katere liste urejamo mi agitacijo? Brezverski časopisi pokvarijo ljudstvo. Vsi listi demokratske, samostojne, socijalistične in komunistične stranke so j proti veri in cerkvi, smešijo verske resnice, in se norčujejo iz krščanskega ljudstva. Zato proč z njimi iz krščanskih hiš! — Vsaka katoliška hiša mora imeti vsaj en katoliški list, ki brani sv. vero in cerkev, ki se .poteguje za katoliške šole in zagovarja katoliško ljudstvo. Priporočamo Vam te-le časopise kot dobre in katoliške: «Slovenski Gospodar« izhaja enkrat na teden in slane celoletno 25 dinarjev, pol letno 12.50 dinarjev, četrtletno 6.50 dinarjev. Naročnina se pošlje na uprav-ništvo «Slov, Gospodarja« v Mariboru. — «Straža« iz- | faaja trikrat na teden in stane: Celoletno 60 dinarjev, j polletno 30 dinarjev, četrtletno 16 dinarjev in mesečno j S dinarjev. Naročnina se pošlje na: Upravništvo j «Straže« v Mariboru. — «Glasnik Najsvetejših Src« je najlepši nabožni lisi. Izhaja enkrat v mescu in stane j
celoletno 5 dinarjev. Naročnina se pošlje na: Upravništvo «Glasnika Najsv. Src« v Mariboru. — Imenovani časopisi so glasila Kat. Slov. Ljudske stranke, oziroma Kmetske zveze. Tj listi so pravi katoliški pa tudi pravi kmetski in ljudski listi. 1. Ti listi odločno branijo katoliško vero in sv. Cerkev proti verskim sovražnikom, samostojneži, liberalci in socijalni demokratje pa jo napadajo in smešijo. 2. Ti listi se potegujejo za kršč. šolo in vzgojo otrok proti nakanam framasonov, Pri-bičeviča, demokratov in samostojnežev, ki hočejo brez-versko šolo. Zato se ti listi borijo zoper sokolstvo in so-kolske, brezverske učitelje. 3. Ti listi pišejo za samostojnost in avtonomijo Slovencev in zahtevajo, da morajo v svojih zadevah odločevati Slovenci sami, ne pa srbske stranke, samostojneži pa so glasovali z& centralizem ter so s tem Slovence izročili pod nadvlado srbskih strank. 4. Ti listi ostro nastopajo proti zvišanju davkov, samostojneži in demokrati pa so glasovali za vse nove davke. 5. Ti listi zahtevajo pomoč ljudstvu, ki je trpelo vsled suše, povodnji in toče. 6. Ti listi se potegujejo za vse trpeče stanove: za kmete in delavce, za uradnike, železničarje, cestarje, žandarje in vojake, so torej njihovi pravi prijatelji. 7. Ti listi so proti vsaki vojski ter zahtevajo mir. Zato so tudi proti vsem izdatkom za novo orožje. Samostojneži pa so glasovali za to, da dobi vojni minister 800 milijonov dinarjev za puške in kanone. 8. Ti listi zahtevajo, da naj naši fantje odslužijo vojake doma na Slovenskem, da se naj število vojaštva zmanjša za polovico in da se službena doba skrajša na 6 mesecev. Samostojneži in demokrati so pa proti temu. 9. Ti listi so hudo bičali slabo ravnanje z našimi vojaki ter so zahtevali za nje pošteno hrano in obleko, samostojneži pa so izjavili, da se našim fantom v Srbiji dobro godi in jim ničesar ne manjka. 10. Ti listi so se odločno potegnili za naše rekrute, katere so lani v najhujši zimi peljali v Srbijo, tako, da jih je okrog 600 umrlo. Samostojneži za rekrute niso nič storili. 11. Ti listi so pisali neustrašeno zoper vojnega ministra Žečeviča, ki je bil kriv smrti nedolžnih re-krutov ter so ga spravili na zatožno klop. Samostojneži in demokrati pa so glasovali zoper kaznovanje vojnega ministra. — Ti listi so res pravi in edini prijatelji katoliškega ljudstva, zato pa, Slovenci, naročite si jih in agitirajte za nje od hiše do hiše! — Glavni agitacijski odbor za katoliško časopisje v Mariboru, Cirilova tiskarna.
Našim agitatorjem! Agitatorji, ki s svojim pridnim in požrtvovalnim delom pridobijo več novih naročnikov, dobijo za vsakih pet novih naročnikov, ki so naročnino plačali vsaj za pol leta, po lastni izbiri po en izvod sledečih knjig: Dragoceni biseri; Slovensko dekle; V deželi faraonov; Slovenska ženska v dobi preobrata; Jugos • \anski Piemont; Moj stric in moj župnik. Imena takih agitatorjev in pa naslov knjig, katere želijo, nam naj javijo naši zaupniki, ki vodijo agitacijo.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Pašič je napravil zadnji poskus, da obdrži svoj režim. Najprej se je posvetoval s svojimi ministri ra-dikalci, potem je pa odšel na dvor, da dobi od kralja pooblastilo za odgoditev skupščine do 15. januarja, češ, da itak ni pravega dela. Kralj takega pooblastila ni hotel dati in Pašič je podal radi tega ostavko vlade, ki je sprejeta, Pašiču pa izdano pooblastilo, da s svojim kabinetom vodi tekoče posle ter tudi novo vlado sestavi. Pašič bo sedaj ministrske stolčke nekoliko prestavil, demokrate, ki se mu zdijo bolj na Davidovičevo plat, bo izrinil ter nadomestil s svojimi ljudmi in tako bo ostal stari režim z nekoliko izpremenjeno vlado.
Hrvatski blok pravi, da pride v Beograd, kakor hitro bodo Davidovičevi demokrati, ki so se izjavili za sporazum, to tudi pokazali z odločnim in jasnim nastopom v svojem klubu in v parlamentu. Za to bi bila sedaj dobra prilika. Pribičevič bi lahko šql s svojimi k Pašiču, Davidovič pa naj izstopi kot prava opozicija. Da se to ne zgodi, leži vzrok samo v tem, da je v sredini gruča demokratov, ki se nočejo okreniti ne na desno in ne na levo, so pa pripravljeni, držati se vseh, ki imajo moč in oblast, da delijo darove raz bogato obložene vladne mize. Hrvati tudi mislijo, da je potrebno še tako dolgo počakati, da se režim med srbskim narodom še bolj razkrinka in to se itak dogaja v vedno večji meri, od dneva do dneva. Pred dobrim letom je bil Pašič še pravi malik ali vsaj prerok za srbsko večino, danes ga pa že najširši srbski krogi poznajo kot samopašnega izkoriščevalca in grabežljivca, o Pribiče-vjčevih «zaslugah« za državo pa sploh ni več niti glasu in celo lastni tovariši na vladi mu pripisujejo največjo krivdo na današnjih razmerah.
Laži, katere trosijo Pribičevičevi pajdaši o Hrvatskem bloku, ne najdejo pravega odmeva. Ljudem se vse to že studi in tako nerodno je vse zlagano, pa naj se govori o hrvatskih zvezah z Italijani in Madžari ali pa o Radičevem soglašanju z ustavo, da se že od daleč vidi laž in pa namen, liujskati srbsko javnost proti Hrvatom, voditelje Hrvatskega bloka pa očrniti pred hrvatskim narodom.
Nezaupnic do režima je vedno več in ena takih in še posebno hudih so bile tudi ljubljanske občinske volitve. Po vesteh in poročilih svojih pristašev je skupina Sv. Pribičeviča bila trdno uverjena, da bo Žerja-vova skupina v Ljubljani porazila Zajednico in Zvezo delovnega ljudstva. Poraz je za to vplival tem silneje. Tudi voditelji ostalih političnih strank so presenečeni nad izidom. Zdelo se jim je naravnost nemogoče, da
bi tak blok, kakršen je nastal v Ljubljani, mogel uspe-» ti. že to, da se je tak blok sploh pojavil, je bilo za beograjske politike nekaj nezaslišanega. Odločilni beograjski krogi so do zadnjega upali, da se blok šc pred volit 'vami razbije. Storili so vse mogoče, da beograjske voditelje razrednega proletarijata pripravijo do tega, da «e blok v Ljubljani razbije. Tudi radikalni prvaki so si bili na jasnem, kaj pomeni blok. V soboto in nedeljo so neprestano iskali stikov s poslanci Jugoslovanskega kluba. Sedaj stoji cela beograjska javnost pod vtisom vesti iz Ljubljane. Tudi na delavstvo jc ta zum-, ga silno vplivala.
Vsled demisije vlade se je Pašiču le posrečilo od-» ; goditi skupščino in še povedalo se ni, za kako dolgo, ; predsednik je samo dejal, da bo poslance pismeno po-i zval.
FRANCIJA PROTI NEMČIJI.
Francija in Belgija sta se glede svojih vojnood-j škodninskih zahtev napram Nemčiji zedinili, da na, \ londonski predkonferenci, zastopate sledeče načelno ; stališče: Reparacijsko vprašanje naj se reši potom inozemskega posojila Nemčiji, od katerega naj se Fran-; ciji in Belgiji odplača njun delež na vojni odškodnini. Ako bi se reparacijsko vprašanje na ta način nt rešilo, si bo Francija pridržala svobodo, da potom za-stavnin sebe odškoduje, v prvi vrsti s tem, da zasede ruhrsko ozemlje. Tako bi tudi za Belgijo nastalo vprašanje, ali naj se te okupacije udeleži. Italija na vabilo | na predkonferenco še ni odgovorila, smatra se pa sko-; raj za gotovo, da Mussolini sam odpotuje v London.
S francosko ostro grabežljivo politiko proti Nemčiji se bo na vse zadnje strinjala tudi Anglija-za gotove francoske protiusluge v orijentskem vprašanju.
Grška.
Grška je po usmrtitvi ministrov v vedno težjem mednarodnem položaju. Anglija se sramuje svojega ■ varovanca in orodja, ki širi sedaj na okoli toliko smra-; du nereda in korupcije. V soboto se je pričela pred vojnim sodiščem, ki je bilo obsodilo tudi bivše ministre, razprava proti princu Andreju, ki je obdolžen sokrivde maloazijskega poraza, ker se baje ni hotel kot poveljnik neke skupine pokoravati odredbam višjih komandantov. Kakor proti ministrom, se je vodila tudi proti princu Andreju razprava kar pavšalno, brez stvarnega dokazovanja in ob izklučitvi javnosti. Doletela ga je tudi jednaka usoda: revolucijonarno sodišče ga je spoznal krivim veleizdaje in ga je obsodilo na degradacijo in na izgon iz Grške.
Rusija.
Ruska sovjetska vlada je poslala orientski konferenci spomenico, v kateri izjavlja, da so zavezniki postavili Rusijo pred dovršeno dejstvo pri razpravljanju vprašanja, katero pomeni za Rusijo težko življenjsko vprašanje, že leta 1840 do 1841 so evropske velesile priznavale, ,da se ima vprašanje o morskih ožinah razpravljali skupno z vprašanjem o bližnjem Orientu, ker je oboje neločljiv problem. Zato Rusija protestira proti takemu postopanju ter izjavlja, da s svojimi zavezniki i (Ukrajina in Georgija) na sklepe konference ni vezana, ker so se storili v njeni odsotnosti. Da pa ne bo o-teževala že itak težkega položaja konference, se bo poslej Rusija po svojem delegatu udeleževala razprav o-rijentske konference. — V Moskvi se vrši razoroževalna konferenca za Rusijo in sosedne države in predsednik te konference Litvinov je prebral izjavo Rusije, da je le-ta pripravljena v teku 1 in pol do 2 let svojo armado zmanjšati na eno četrtino svojega stanja, to je na 200.000 mož, pod pogojem, da sosedne države svoje armade reducirajo v isti odstotni meri. Nato je Litvinot predlagal, da se radikalno znižajo vojne potrebščine in razpustijo vsi izredni bojni oddelki in da se odpokličejo obmejne vojaške posadke.
Na Španskem
je v zadnjem času v provincah izbruhnil velik upor poljedelcev. Na mnogih krajih je došlo do ostrih spopadov z orožništvom, posebno oster spopad se je razvil ti Cillarey, kjer se je zbralo nad 2000 seljakov, oboroženih s puškami in kosami, ki so pričakovali orožniško ekspedicijo. Razvila se je ostra bitka in še le po dolgem času se je posrečilo orožnikom prisiliti upornike k predaji. Število mrtvih in ranjenih je baje zelo veliko.
Orientska konferenca.
Turške zahteve, ki jih je podprl tudi ruski zastopnik čičerin, so v glavnem sledeče: 1. Svoboda morskih ožin za trgovske ladje. 2. Prepoved plovbe vojnih ladij skozi ožine. 3. Priznanje pravice Turčiji, da sme morske ožine utrditi.
OKRAJNI SHODI ZAUPNIKOV IN AGITATORJEV
SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE se vršijo po tem-le redu: v Ptuju 8. januarja, v Slov. Bistrici 9. januarja, v Sv. Lenartu 10. januarja, v Mariboru za levi breg 11. januarja, za desni breg 12. jan., v Vuhredu za Marenberg 23. decembra, v Murski Soboti 9. januarja, v Križevcih (Prekmurje) 10. januarja in v Beltincih 11. januarja. Za Ormož, Ljutomer, Zg. j Radgono in Mežiško dolino se še čas zborovanja do-; loči. Na teh shodih poročajo naši poslanci. PODUCNI TEČAJI ZA NAŠE ORGANIZATORJE IN
ZAUPNIKE SLOV. LJUDSKE STRANKE se vršijo v mariborskem okrožju: dne 27. decembra pri Sv. Marku niže Ptuja, dne 28. decembra pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., dne 30. decembra na Hajdinu, dne 29. decembra pri Sv. Bolfenku na Kogu (predavata ; prof. Vesenjak in posl. Žebot), dne 2. januarja pri Sv« ' Marjeti ob Pesnici, dne 3. januarja v Hočah, dne 4. ja-j nuarja v Framu, dne 5. januarja v Radvanju.	t
Tedenske novice.
šest desetletnica. V vsej Sloveniji znani in vobče priljubljen» pridigar, narodni govornik in rodoljub — prof. dr. Anton Medved je obhajal dne 6. t. m. v krogu svojih najožjih prijateljev v Mariboru COletnieo. Našemu doktorju naše čestitke in na mnoga leta!
Umrla je pri Sv. Urbanu pri Ptuju vrla posestnica na Janževem vrhu Terezija Rodošak v 53. letu svoje starosti. Bi',' je vneta pristašinja KZ in dolgoletna naročnica «Gospodarja.« Bog jej daj večni pokoj, od strani sorodnikov pa jej bodi trajen spomin!
Utis ljubljanskih volitev v Beogradu. Beograd, 4. decembra. Izid ljubljanskih volitev se je doznal v parlamentu že ob 7. uri zvečer. Celi zbor beograjskih časnikarjev je z napeto pozornostjo čakal poročila. Ko je lelefon javil številke, bilo je opaziti velikansko presenečenje. Demokrati in del radikalov so preplašeni begali sem in tje. Treznomisleči politiki pa so čestitali našim k sijajni zmagi. Naš telefon je takoj obvestil o izidu vse večje politike vseh strank. Celo tako nasajeni so bili naši posianci-novinarji, da so Svetozarju Pri-hičeviču po žici javili zanj tako tužno vest. Na Pribi-eeviča je Žerjavov poraz v beli Ljubljani uplival kot strela z jasnega neba. Tudi Pašič je bil presenečen. — Na Terazijah (glavno beograjsko poulično šetališče) je zvečer vse govorilo samo o «klerikalni pobjedi« (zmagi Zveze delovnega ljudstva) v Ljubljani, čim so se pojavili na ulici poslanci Jugoslovanskega kluba, so jim mnogi politiki čestitali. Žerjavu pa vse privošči zasluženi poraz. V parlamentu danes vse razpravlja o ljubljanskem izidu. Žerjav, ko je odpotoval iz Beograda, je izjavil v demokratskem klubu: «Prinesem zmago demo kratov, ali pa se ne povrnem več.« Radovedni smo, ali bo Žerjav zdaj, ko vidi, da je celo Ljubljana demokratom zapela tužni «Miserere«, opustil svojo protislovensko in protiljudsko politiko. Demokrati, narodni so-cijalisti in samostojni kmetijci so v Beogradu govorili: «Klerikalci so na tleh! Poraženi so!« A sedaj tako presenečenje! Žerjav si je s svojim volilnim redom sam skopal političen grob. Videti je, da se celo pošteni Srbi veselijo naše zmage v Ljubljani ter strahovitega poraza demokratov!
Invalidi proti ministru za socijalno politiko (prav: smrti) dr. žerjavu. Dne 5. t. m. je prečital predsednik narodne skupščine, policajdemokrat dr. Lukinič, Pa-šičevo pismo, v katerem naznanja predsednik vlade od-goditev parlamenta do sestave nove vlade. Pri tej priliki je kričal na galerijah v zbornici odbor 100 invalidov: « Doli z vlado!« Invalidi so stopili preko ograje in hoteli dejansko napasti ministra dr. Žerjava. Žerjavu so morali priskočiti na pomoč orožniki, ki so s silo iz-tirjali iz zbornice invalide. Organizacija invalidov je pustila v Beogradu odbor 100 invalidov, ki vedno drega vlado, naj že vendar enkrat udejstvi invalidni zakon, na katerem sedi s praznimi obljubami minister dr. G. Žerjav. Žerjavu bo še slaba predla, ker mu že dejansko j pretijo živi mrliči — invalidi.
Za ureditev poštnih zvez v okraju Gornjigrad. Ker nima poštna direkcija v Ljubljani razumevanja za zbolj i šanje poštnih zvez v okraju Gornjigrad, je poslanec V. ! Pušenjak vložil upit na ministra pošte in telegrafa, v j katerem zahteva, da minister prouči neznosne poštne ' razmere v okraju, da ukrene čimprej vse potrebno, da se zadosti v interesu ugleda države ob meji in v interesu gospodarskih krogov zahtevam ljudstva, da izpostu- ■ je v to svrho potrebni izredni kredit, v proračun za i. i 1923-24 pa naj postavi zadostne svote za vzdrževanje | poštnega prometa.
Mariborčanom in okoličanom! Na praznik Brez- ! ¡nadežnega spočetja dne 8. decembra priredi maribor- j sko katoliško dijaštvo popoldne ob pol petih v Narodnem domu v Mariboru lepo prireditev, takozvano akademijo. Dijaki nastopijo pri telovadnih in pevskih točkah, posebno zanimivi pa obetajo biti rajalni nastopi dijakinj. Pri rajalnem nastopu bo nastopilo tudi do 50 prav majhnih deklic, ki bodo rajale kot angeljčki. Ves dan so si dijaki prav lepo razdelili: Zjutraj ob pol (i. uri imajo skupno sv. mašo v Alojzijevi cerkvi, ob pol 11. uri slavnostno zborovanje v šolskem poslopju Dolžnost naša je, da pridemo v prav velikem številu šolskih sester, popoldan pa slavnostno akademijo. — na prireditev!
Strašna eksplozija smodnika v Mariboru. Dne 5. t. m. zjutraj je prestrašil Mariborčane silen pok. Puš-kar čutič je imel v svoji delavnici večjo množino smodnika, ki se je nenadoma užgal iz doslej nepojasnjenega vzroka. Eksplozija smodnika je imela za pomilovanja vrednega puškarja in za bližnjo okolico usodepolne posledice. Puškarju je eksplozija zmečkala nogo in ga opasno poškodovala po celem telesu. V neposredni bližini čutičeve delavnice je bila v svojem stanovanju hišnica z otrokom, silen zračni pritisk, ki je nastal vsled užiga smodnika, je ubil hišnico z otrokom vred, porušil hišnikovo stanovanje, povzročil znatne poškodbe v celi hiši, kjer je delavpica in tudi pri čutiče-vih sosedih so popokale šipe radi silnega zračnega pritiska. Žalosten slučaj nesrečne eksplozije v Mariboru bodi svarilen vzgled vsem onim, ki shranjujejo smodnik v svojih hišah. Smodnik ni — igrača!
Zločinski slučaji, ki se bodo obravnavali pred de-cembersko poroto v Mariboru. Dne 11. t. m. pride pred poroto Maks Kocbek radi posilstva, dne 12. t. m.; Li-poš Farkaš, požig, in Kari Ribič, umor, dne 13. t. m.; Josip Linca. posilstvo, in Ivan Kramer, posilstvo, dne 14. decembra; I\an Žalik, uboj, dne 15. decembra; Ivan Štuhec. poneverba, dne 16. decembra; Simon Britvin, Liza Tomažč in Marija Tomažič, umor.
Slivniške novice. V soboto, dne 2. decembra, je pre-
minul g. Petre Lešnik, posestnik v Radizelu, v visoki starosti 83 let, ki je nekdaj bil steber nam nasprotne stranke. Bil je nekaj let župan, načelnik kiajnega šolskega sveta itd. ter se je pod njegovim vodstvom sezidala lepa nova šola. Čeprav naš politični nasprotnik, je bil vsekakor radi svojega odkritega značaja v obče spoštovan. Sploh pa se je v zadnjem času popolnoma odtegnil političnemu življenju. N. v m. p.! — Politična oblastva bi si usojali opozoriti, da v zadnjc.a času nekateri avtomobili naravnost divjajo po tuKa i .ji. i i vni cesti ter se ne drže več nikakšnih predpisov. Ako se ogne kmetic z vozom čisto na levo stran, zdrči ti avtomobil kar sredi ceste tako tesno inimo voza, da smo v vedni nevarnosti radi teh «culukafrov.« Prosimo okrajno glavarstvo, da ukrene tu vse potrebno ter izda najstrožja navodila lastnikom samodrčev, da se preprečijo v bodoče take vožnje, ki jim pravimo že, da so «izpustili vraga iz pekla.« Slučaj g. Št. Falež iz Orehove vasi (nesreča pri Bohovi) in tragični slučaj gospe baronice Rosmanit (nezgoda dne 25. 11. pri Slivnici) naj bo v svarilen vzgled vsem avtomobilistom, okrajnemu glavarstvu pa, da se ozira na glas iz ljudstva! — Naše bralno društvo je priredilo dne 3. decembra Miklavžev večer združeno z burko «Vse naše.« Vsa prireditev je zelo lepo uspela ter želimo, da bralno društvo vsako leto napravi toliko veselja našim malčkom. — V petek, na praznik Device Marije pa bo videti pri nas «Mlinar in njegova hči.« Povabljeni vsi, od blizu in od daleč!
Društveno gibanje in novice od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Da ne boste mislili, da smo Šentlov-renčani zaspali, Vam pošljemo par novic, da vidite, kako pri nas dela vse, kar leze in gre. Čeravno imamo ' slabostojnega župana in bivšega štajerčijanca Jakeca j za podžupana, ki mu je pa danes sladka beseda «Sokol« muzika po ušesih, tudi mi pošteni ne spimo. Naš Orel krepko razvija svoje peruti: najprej smo poslali na ljubljanske tečaje, tehničnega in organizatoričnega, naše brate, da bomo imeli izvežbane vodnike za dušno in telesno izobrazbo. Naši fantje pridno obiskujejo telovadne in fantovske večere, pa tudi svojim rojakom preskrbimo večkrat kakšno pošteno zabavo z raznimi igrami. Svojemu pridnemu bratu Pulku, ki se je ponesrečil, smo preskrbeli lep nagrobni venec in krasen pogreb. Pa naša župnija ima tudi druge ptiče, ki si i bistrijo glave v gostilni pri Brenclnu in svoje telesne j sile pa pridno urijo z gorjačami in telečjeki doma, pa ! tudi v sosedne župnije hodijo širit to kulturo. Dne 8. : oktobra so imeli Sokoli v Brenclovi gostilni svojo vin- i sko trgatev. To veselico so veselo zaključili ob 11. uri ' ponoči s pretepom. Dne 27. XI. so hodili na Sestrže na i prežo, če bi jim kdo kaj dal, pa res so dobili toliko, da so morali iti z vozom po nekega svojega zbitega člana. Pa še to bi bil skoraj pozabil povedati, kdo je pri nas Sokola zvalil! Ali verjamete, g. urednik, da so dandanes ljudje v naši lepi domovini, ki radi slišijo na ime izobraženec, pa na željo takih, ki so že za klin višje zlezli, grejo zbirat in organizirat pijance in pretepače. Kakor danes v tem hlapčevstvu tekmuje napredno učiteljstvo, tako si je tudi v Št. Lovrencu ta pušlc nabral in vtaknil za klobuk učitelj Mravlje. Toda ta pušelc je bil tako smrdljiv in celi župniji nadležen, da ga je pustil in pobegnil. Bila je nevarnost, da ta novorojeni Sokolič umrje, pa je pritekel v zapuščeno gnezdo g. Kosi in jih učil žvižgati in muzicirati. Tudi g. poštar jih je vspodbujal, toda vsi pošteni Št. Lovrenčani so vedno bolj odločno odklanjali to pijano, pretepaško in brezversko kulturo. Skoraj je bilo prepozno, pa je prihitel na pomoč stari študent Hiti, ki pa pri svojih knjigah in izpitih nič ne hiti, in ta se- i daj organizira prosvetno kulturno oddeljenje sokolske- j ga društva v Brenclovi gostilni in za Mojzerjevimi 1 plankami. V sedmi šoli sedi g. Hiti, pa mu je slovenska slovnica še tako nepoznana, da še ni našel velike slovniške napake; ki jo ima šentlovrenčki Sokol v svoji štampilji. G. Hiti,le hiti organizirati, da ne bodo j pozabili šentlovrenčki Sokoli piti in se pretepati. To je dandanes najlepša naloga za naprednega študenta.
Petrolejka se je razpočila in povzročila požar v Moškanjcih pri Ptuju. V nedeljo zvečer je upepelil po- I žar v Moškanjcih pri Ptuju dvema posestnikoma vse poslopje, enemu pa skedenj. Požar je nastal radi razpoka petrolejke. Škoda je ogromna, pogorelci so bili le deloma zavarovani.
Kako je na Polenšaku? Pri nas se še žal nahaja nekaj takoimenovanih samostojnežev, kateri si v svoji slabostojni pameli mnogo domišljajo in kot taki delajo nečast ftaši župniji. V njih lastnem interesu jih poživljamo, da se spametujejo in dajo slovo stranki, katera jih je osmešila v javnosti in katere gnili : ustroj in nezmožnost njenih kolovodij je že vsak trezno misleč človek spoznal in to stranko zapustil. Opozarjamo jih tudi, da naj blagovolijo drugo cerkveng zapoved bolje izpolnjevati, ako sploh vedo, kaj zapoveduje. Saj prostora je v naši prostrani cerkvi dovolj za vse naše farane, tudi za tiste, ki niso, oziroma, ki v svoji zaslepljenosti nočejo biti «klerikalci.« Če pa že sploh nočejo poslušati besede božje, pa naj vsaj za seboj, ko gredo iz cerkve, glavna vrata zaprejo, da ne bodo s svojim krohotom pred cerkvijo motili v cerkvi zbranega vernega ljudstva in pridigarja. Vi pa, katoliški možje, ne dajte se jim premotiti, bodite odločni in ostanite zvesti katoliškim načelom! — Pred kratkim pridem v tukajšnjo trgovino g. Dolenšalc. Zahtevam od trgovke, ki je bila v trgovini, en četrt litra petroleja, s katerim mi tudi gospa radevolje postreže. Vprašam, koliko da stane. Na moje veliko začudenje mi odgovo- ' ri, da 7 K, ko sem pa vendar videl na steni visečem \ ceniku, da stane petrolej 1 liter 22 K. Bi torej moj četrt litra moral stati samo 5.50 K. Gospa Dolenšek men-
da meni, da je Polenšak kje v Macedoniji in da smo sami analfabeli. da ne znamo ne brati in ne računati. Bodi ji povedano, da se bomo njene trgovine skrbno ogibali. In ako se še kaj enakega večkrat prigodi, ji bomo že poskrbeli, da prejme za svoje grdo navijanje cen zasluženo plačilo! Radovedni smo, ali imajo trgovci cenike samo zato, da jim na steni visijo, ali bi se pa tudi po istih cenah, ki jih imajo nabite, morali ravnati. Odjemalec te napredne trgovine pa svarimo, da naj pazijo na cene, ki so nabite. Torej pozor!
Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. G. urednik, sedaj sva s svojimi obširnimi članki čisto razvadila naše drage Bolfenčane; zdaj govorijo samo o «Slov. Gospodarju« in vsak dedek in vsaka mamica hoče vedeti, kaj piše in poroča iz Sv. Bolfenka. Kaj ne, to veselje jim rada pustiva? Samo eno želiva: da ga z novim letom tudi vsi naročijo, in kdor ga je* imel do sedaj, naj mu ostane zvest; kdor ga pa še ni imel, naj postane nje-j gov naročnik — berejo ga pa itak radi vsi. Posebno zadnje'mesece je tako dobro in zanimivo, podučno in vendar poljudno pisan, da je pač tisočkrat škoda, ako kdo ta list raztrga in ne shrani. Nekateri ga lepo zlagajo, številko za številko, da imajo celotni letnik, ki ga potem hranijo pri hiši kot dragoceno knjigo. Da, to tudi zasluži naš ljubi «Slovenski Gospodar«; že 56 let obiskuje naše hiše kot dober učenik in voditelj, kot zanimiv pripovedovalec, pa tudi kot neustrašen branitelj naših pravic. V teku dolgih 56 let si je pridobil srca vseh in vsi mu želimo za novo leto, da ga naj veliki Bog živi in mu naj nakloni nebroj novih naročnikov! — Samo to nekaterim dela skrbi, da je naročnina zvišana na 100 K. Kaj pa je danes 100 K? Toliko kakor pred vojsko 2 K, če računamo nizko, in 2 K je stal «Slov. Gospodar« že davno pred vojsko, ko ni bil tako velik, kakor je zdaj, tako da bi moral danes stati najmanj 200 K; stane pa samo 100 K. In kaj je 100 K? 6 kil pšenice, 7 kg rži, 6 kg fižola, pol drugo kilo svinjskega mesa, tri četrt kg špeha, 12 jajc, 2 kg govedine, 15 kil jabolk, dragi, ali je to veliko? Toliko zmore pač vsak viničar, vsaka delavka. Le nesite pšenico na Ptuj, pa ne k Židu, ampak k zadrugi, ki vam plača pri vsaki kili še 1 K več, kakor Žid, in naročnina za «Slovens. Gospodarja« bo pripravljena. In če je ne spraviš skupaj za celo leto, plačaj za pol leta, za drugo polovico pa daruj poletu zaslužek enega dneva in «Slov. Gospodar« bo tvoj za leto dni. — Kaj pa je novega od zadnjega tedna? V nedeljo smo dobili knjige Družbe sv. Mohorja. Oh, kako so nas razveselile, zlasii ko smo slišali, da jih prejme vsak štiri. S kakim ponosom smo šli po nje, med tem, ko so se drugi bridko kesali, da niso spomladi žrtvovali borih 25 K za udnino. Škoda jih bo menda spametovala, da bodo vsaj v novem letu gotovo pristopili. — Boli nas, da ne dobimo tako dolgo nobene nove učiteljice; že tri tedne čakamo na njo in ni je od nikoder. Prejšnja gospodična je odšla točno na novo mesto, za naslednico pa gospoda v Ptuju in Ljubljani ne skrbi. Kadar je treba iztirjati davek ali kazen, je gospoda takoj pripravljena; kadar pa je treba ljudstvu pomagati, je počasna kakor polž. In vendar so nam 1. 1918 obljubljali nebesa na zemlji, pa od njih jih ne bo. — Pokopali smo zadnji teden dve materi, Marijo Čeh iz Sovjaka in Marijo Breznik iz Črmle. Bog daj o-bema svoj nebeški mir. — Nekaj še imam na srcu, pa bi bila klobasa predolga, zato končam.
Pijančevanje in njega posledice. Iz Selišč pri Sv. Jurju ob Ščavnici nam poročajo: Pri nas sta se poročila pretekli teden Anton Krauthaker in Alojzija Gomzi. Zbrani gostje so se imeli prav dobro. Vsled čezmerne pijače in vinjenosti dveh razbijačev Jakoba Karba in Jožefa in Janeza Žmavc je prišlo do silnega pretepa s cepmi in koli, pri katerem so bili vsi nevarno ranjeni. Morala je priti zdravniška pomoč. Vročekrvne junake ima orožništvo v rokah. Mladina, spametuj se, odrasli ne dajajte slabega vzgleda! Glejmo na to, da ne bomo na glasu kot narod pijancev in surovežev.
Zanimivosti iz Mozirja. Izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 10. t. m., popoldne po večernicah, v stari šoli občni zbor. Na sporedu sta med drugim dva govora o Slomšeku in dr. Kreku, deklamacija in tam-buranje. Pridite! Odbor. — Kmetska zveza bo imela svoj občni zbor v nedeljo, dne 17. decembra po prvem sv. opravilu v gostilni Strmšek. Povabljen je govornik od drugod. Vsi pristaši so dolžni, udeležiti se občnega zbora, da se pomenimo o nadaljnjem delu. Na svidenje!
Za vse dobro vneti farani od Sv. Jošta na Ivozjaku
nam poročajo: Za vse dobro vneti farani so lani in letos ne po svoji krivdi zanemarjena cerkvena poslopja konkurenčnim potom deloma popravili. Dne 22. avg. je bila konkurenčna obravnava, ki je ugotovila in potrdila že izvršena dela v znesku 18.198K, h kateremu znesku je vlada kot patron svojo tretjino že prispela. Tudi velik večina faranov je že prispevala. Izvršila so se najpotrebnejša in nujno neodložljiva dela, druga pridejo na vrsto prihodnje leto, ko bomo imeli birmo in dobili zvonove. Čast in hvala faranom, ki vkljub draginji in slabi letini se toliko trudijo za svojo cerkev. Posebno priznanje zasluži konkurenčni odbor in njega načelnik Budolf Jurko, p. d. Strgar, ki je vsa dela vodil in nadziral. V odoboru so sledeči možje: Ciril Ja-blanšek p. d. Kline, Štefan Cirkovnik p. d. Florenač, Martin Sešel p. d. Maršnik in Peter Hrustelj p. d. Ilru-stelj.Tmena teh mož jamčijo, da se bodo še ostala dela srečno dovršila. Vse, kar so šentjoščani že za svojo cerkev storili, kaže, da so vredni, stalno imeti dušnega pastirja, posebno ker je sooskrbovanje 1'are iz Dobrne vsled daljnega in strmega prihoda zelo otežkočeno.
Novice iz Laškega. Ako zasleduješ ljubljanske časnike, zapaziš, da so tam tatvine na dnevnem redu. Ta nalezljiva bolezen pa se je zanesla tudi v Laško. Pred
nieseci je bila okradena Ivrdka Rudolf Dergan, a v tiooi od 17. na 18. novenJu je bilo vlomljeno v trgo-ino g. Franc Časi, kjer je bilo odneseno manufaktur-:iega blaga v vrednosti do 70.000 K. Kot glavnega raz-pašalca te ljubljanske kuge dolži ljudstvo «Kmetijski ist«, ker dozdaj še niti ni izšel niti ede* -izvod tega modrijana, da ne bi ščuval zoper duhovnike, vero in ijene organizacije. Ponočnjaki se skrbno zasledujejo ,i se je že dognalo, da so ti predrzni vlomilci neke o-,ebe, po poklicu tatovi. Ime, priimek in če imajo obrtni ist, tega se še ne ve, a upa se, da se bo še to zvedelo. )obili smo tudi enega novega trgovca, kakor se vidi, io pošten, že dobro konkurira drugim. Ta trgovec je io postavi slaba oseba, a naša dolžnflst je, da skrbimo a to, da bo vsaj malo podoben ostalim, oziroma po-irejšnjim, ki so tako lepo okroglega, zarudelega obra-a, kakor nekateri angleški lordi.
Prošnja do radodarnih src za nabavo novih zvokov. Iz Studenic pri Poljčanah nam poročajo: V sre-
10,	dne 13. decembra in tudi v nedeljo, dne 17. t. m, e pri podružnici Sv. Lucije romarski shod ob 10. uri: v. opravilo in tudi sv. obhajilo, kdor ga želi. Vsako eto pride obilo romarjev prosit pomoči v očesnih bo-eznih in jih je bilo že mnogo uslišanih. Tokrat imamo irisrčno prošnjo do romarjev: da bi blagohotno nekaj irispevali za nove tri zvonove, na katerih je še 9000 K olga. Vnaprej: Bog plačaj! — Cerkveno predstoj-(ištvo.
Oče ubijalec. Dninar Korponaič iz Subotice je dne t. m. priznal na oblasti, da je zastrupil svojega štiri oesce starega otroka iz ljubosumnosti na ženo. Med olzami je izpovedal, da sta se z ženo goreče ljubila, okler ni prišel otrok na svet. Kakor hitro pa je imela ena otroka, je prenesla vso ljubezen na edinca in po-tala napram možu povsem ravnodušna. Ta ženina avnodušnost je vzbudila v njem toliko ljubosumnost apram otroku, da ga je sklenil zastrupiti, samo da si ribori nazaj poprejšnjo ljubezen žene. Dete je zastru-
11,	a kar je pričakoval od otrokove smrti — ramreč »vrat ljubezni žene, tega ni dobil. Od usmrtitve last-ega otroka mu ni ostalo drugega, kakor da se javi am sodišču.
Sneg v Dubrovniku v Dalmaciji. Te dni je zapadel o brdih krog Dubrovnika sneg. Pri padanju snežink e je polastilo Dubrovčanov veliko začudenje, ker je še led njimi mnogo takih, ki snega nikdar niso videli, ladi snega je postalo v mestu precej mrzlo, niti ena iiša v Dubrovniku nima peči za gretje sob, gostje so ili iznenadeni radi mraza, proti kateremu se niso moli zavarovati.
Ne pušite v postelji! Čevljar Štelcer v Osijeku se je rošlo nedeljo precej vinjen vrnil iz gostilne na svoj om. Vlegel se je v posteljo z gorečo cigareto v ustih, 'ostelja se je vnela od cigarete. Štelcerja so našli mrt-ega s strašnimi opeklinami po celem telesu.
Ob priliki blagoslavljanja kipa pri g. Toplaku v ilostjeh se je nabrala v prid ubogim šolarjem svota 80 K. Vsem blagodušnim darovalcem se v imenu dece ajprisrčneje zahvaljuje: Šolsko vodstvo pri Sv. Lov-
encu v Slov. gor.
Gospodarstvo.
SVINJE.
Svinjsko vprašanje Pucljevih kmetijacev je še ved-
0	v ospredju. Finančno-gospodarski odbor ministrov
1	časopisje se še vedno bavi s tem vprašanjem, dasi je ašičeva vi^da in ž njo tudi minister Pucelj že odsto-ila. Za nas Slovence je to vprašanje važno samo v »liko, v kolikor gre v korist našega kmeta, ki pa se v ičemur ne križa s koristmi konzumentov.
Boj za svinje se vodi v glavnem za pitane in ne-tane svinje, namenjene za'izvoz z večjo ali manjšo irino ali br^z nje. Pri tem pa tisti, ki imajo (bolje: ki
0	imeli) usodo tega vprašanja v rokah, niti ne jemljejo ssno v poštev koristi proizvajalcev-kmetov in kupcev-»nzumentov. Tisti, ki posredujejo promet s svinjami ed kmetom in konzumentom, so si osvojili glavno bedo tudi v tem vprašanju. To so veleposestniki, kapi-listi, verižniki, trgovci s svinjami in sploh mešetarji.
1	sloji tudi največ in — lahko rečemo — edini dobro islužijo pri svinjah. Zato tudi napenjajo vse svoje oči in ves svoj vpliv, ki ni majhen, v to, da preslepijo meta in konzumenta in da trgovini (ne proizvodnji) gotove take pogoje, ki bodo nosili njim največje do-čke. če se dovoli znižanje ali oprostitev carine na za-ane svinje, bodo trgovci z živim blagom imeli bore ajhen dobiček. Zalo pa bodo klavnice diktirale cene 'in j kmetom in konzumentom.
Že za časa Kramarjevega izvozničarskega korupt-!ga ministrovanja se je vršil hud boj med delničarji ibotiške in beograjske klavnice. Pri subotiški klavni-so udeleženi Pribičevič-Žerjavovi prijatelji, dočim pri beograjski klavnici zainteresirana «porodica« Pa-ievega sina. Klavnice pitanih svinj praviloma sp^>h i kupujejo, marveč povprašujejo rajše po mršavih injah, kakršne pase v velikih množinah srbski, sla-mski, sremski in vojvodinski kmet po hrastovih goz->vih. Te svi.ije, ki se v vrednosti z našimi ne morejo eriti, kupujejo klavnice po sramotni ceni, ker nima het ž njimi mnogo dela, kakor n. pr. pri nas. Ravno-ko nabavljajo klavnice tudi koruzo, zlasti sprijeno, nizkih cenah. S to koruzo potem pitajo te svinje na seben način, ki sicer razvije količino masti do naj-Čje možnosti, zmanjšuje pa njeno notranjo vrednost.
Slovenci sploh nimamo svinj za klavnico. Naše polhranjene svinje po svinjakih so za klavnice pre-nge, pilane svinje pa se porabijo doma ali k večjemu domači trg. Zato pride pri nas v poštev edinole izvoz
svinj v živem stanju. Ta izvoz gre v korist slovenskim svinjskim trgovcem in posredovalcem (ne kmetu), ako tc. zniža ali odpravi carina na svinje, ki tehtajo več ko -0 kg ali manj kot 120 kg. Če se odpravi carina na vse .svinje v živem stanju, kakor to zahteva Pucelj, slovenski trgovci ne bodo prišli na svoj račun, ker prviaduje število mršavih svinj izpod 70 kg tued srbijanskimi in vojvodinskimi in slavonskimi kmeti, ki lahko konkurirajo s svojim blagom v ceni napram slovenskemu blagu. Kmetje v južnih krajih Jugoslavije pa so še bolj odvisni od svinjskih prekupčevalcev, kakor naši. Zato gre Pucljeva zahteva za svoboden izvoz svinj edinole v korist svinjskim baronom in kapitalistom in proti pravi min resničnim interesom kmetijstva in svinje-reje. Po Pucljevi zahtevi ne bo imel niti trgovec nobenega interesa rediti pitane svinje, za katere se zanima zlasti Italija. Italijani bodo kupovali rajše hrvaške in ..rbske mršave svinje in jih potem sami gojili za klanje.
S tem ne bo samo kmet prizadet, ampak tudi kon-zument, ker ne bo dovolj masti na trgu in bo ta postala mnogo dražja. Torej vsa ta Pucljeva politika stremi za tem, da podraži življenje delavstvu in ifradništvu, na drugi strani pa oškoduje kmeta za njegov zaslužek, ki bo šel edinole v žep domačim mesarjem in samostoj-neškim mešetarjem. Tako bomo imeli pri nas na izumet niščen način izzvano nesorazmernost v cenah: svinje bodo poceni, mast pa draga.
Iz tega bi sledilo, da bi se pri nas izplačalo gojenje debelih svinj. To pa vzpričo konkurence na jugu, kjer je v izobilju želoda in koruze, ne pride v poštev.
Ves ta boj pa je interesanten tudi z drugega vidika. Takozvani Pucelj-Žerjavov dvoboj ima čisto žeparsko ozadje in nima s koristmi kmeta in konzumenta prav ničesar opraviti. Med policaj demokratsko subotiško klavnico in beograjsko klavnico se je boj zaostril tako, da gre za obstoj ene ali druge klavnice. Subotiška klavnica dela veliko konkurenco beograjski klavnici. Pašičev sin, ki je že v raznih nizkih aferah znan kot dober spletkar, je Puclja popolnoma pridobil za svoje namene. Za denar se danes vse dobi; pa bi se ministra ne dobilo!?! Z odpravo carine na žive svinje bo vojvodinskim in slavonskim svinjskim veletrgovcem omogočen izvoz svinj za boljšo ceno, kakor jo more plačevati subotiška klavnica, dočim bo beograjska klavnica krila svoje potrebe v Srbiji, odkoder bo znala preprečiti večji izvoz. Zato ni čudno, če «Trgovinski glasnik« v Beogradu hvali ministra Puclja, dočim mu nasprotuje minister za socialno politiko dr. Žerjav. Dr, Žerjav brani dr. Kramarja in dr. Marinkoviča ter njihove prijatelje, ki so udeleženi pri podjetju subotiške klavnice.
Še lepša pa je ta. V Trstu obstoja klavnica, ki se bo v večji meri pečala z gojenjem debelih svinj, katere bo v Jugoslaviji kupovala kot mršave. Pri tej klavnici je baje tudi udeležen — minister Pucelj.
Kakor se vidi, je vse to le nesramna in hinavska žeparska politika, ki je le slabo prikrita z gospodarskimi interesi, vendar pa marisikoga lahko premoti.
Naše stališče v tem oziru je za naše kmete to-le:
Naj se zniža ali odpravi carina za srednje svinje, dočim je v interesu proizvajalca in konzumenta, da se izvoz zaklanih svinj in svinjskih izdelkov sploh prepove. Če bodo svinjski trgovci, prekupčevalci, mesarji in klavnice imeli pri tem zgubo, na to se ljudska politika ne more ozirati.
To stališče zastopate tudi interpelaciji naših kmet-skih in delavskih poslancev, proti katerim se v dema-goških puhlicah zaganja Pucljev «Kmet. list.«
Zato smo s tem člankom stvar pojasnili in dokazali, da gre našim poslancem res za korist ljudstva, dočim zasleduje Pucelj povsem druge cilje.
Odškodnina za odvzete stvari ob mobilizaciji. — Vojni minister je na vprašanje poslanca Roškarja v zadevi odškodnine za lastnikom od vojne uprave ob priliki mobilizacije brezplačno odvzete stvari odgovoril, da hoče iste plačati po cenilni vrednosti takoj po od-obrenju proračuna za leto 1923-24. Vladinovcem vedno primanjkuje denarja, predvsem za podeželne prebivalce v Sloveniji. — Prizadetim svetujemo, da tozadevne prošnje za odškodnino pošljejo znova na komando vojnega okruga, kateremu so oddali nevrnjene predmete.
Pečatenje žganjarskih kotlov. V Sloveniji, posebno v obmejnih občinah, imajo finančni organi nalog, vse žganjarske kotle zapečatiti ter s tem zabraniti uporabo teh kotlov v druge gospodarske svrhe. Z ozirom na nepotrebnost in škodljivost te naredbe je poslanec Roškar vložil na finančno ministrstvo utemeljen upit, ozir. zahtevo, da se ta omejitev proste uporabe kotlov ukine, ker se zloraba teh, s pečatenjem kape zadostno onemogoči. Na ta upit je finančno ministrstvo odgovorilo slede*: Po točki 115 člen 116 trošarinskega pravilnika, kot občno načelo, je predpisano pečatenje kotlov za kuhanje žaganja. Ali iz razloga, da se ti kotli zamo-rejo uporabljati tudi v druge svrhe, je določeno po točki 123 istega člena, da v takih izjemnih slučajih smejo pristojne financijske direkcije dajati tozadevna dovoljenja. Treba je torej da vsak lastnik kotla za žganje, ako hoče istega uporabljati za kuhanje perila, krmil in v druge svrhe, vloži pismeno prošnjo pri fin. direkciji svojega okoliša; te prošnje so proste koleka ali taks. Pripomni se pa, da se tako dovoljenje daje le izjemoma, ali nikakor ne kot občni princip. Sedanji i protiljudski režim še nam prečanom morda da zapečatiti tudi ročke za vodo. V Srbiji pa se bo še nadalje kuhalo žganje vseh vrst brez plačanja trošarine in brez kontrole. Taka je naša enakopravnost pod sedanjo de-mokratsko-samostojno vlado!
Gospodinjski tečaji po deželi. Oddelek za kmetijstvo je priredil v letu 1920-21 in 1921-22 skupaj 29 gospodinjskih tečajev po deželi s skupnim številom ude-
leženk 525. Leta 1920-21 se je vršilo 15 tečajev s 274 u-deleženkami in ieta 1921-22 pa 14 tečajev s 251 :idele-ženkami. Od teh odpade na štajersko 22 tečajev s 397 gojenkami in na Kranjsko 7 tečajev s 128 dekleti. Kakor se vidi, se Štajerci bolj potegujejo za te tečaje, kakor Kranjci. Letošnjo jesen se je otvorilo šest takih tečajev in sicer v Radovljici in v Leskovcu pri Krškem, v Gotovljah pri Žalcu, v Konjicah, v Št. Janžu na Dr. p. in v Beltincih v Prekmurju. Prihodnji tečaji se pri-čno z mesecem januarjem. Ti tečaji trajajo po 10 tednov. Poprečno število deklet, ki obiskujejo te tečaje, znaša za en tečaj 18.
Za konjerejcc. Na podstavi zakonitih predpisov o li-cencovanju žrebcev se razglaša, da morajo lastniki žreb-cev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do 15. decembra 1922 pri onem okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri, mestnem magistratu) v čigar okolišu je žrebec postavljen. Pri zglasitvi žrebca, ki se izvrši pismeno ali ustmeno, se mora obenem naznaniti: a) ime, priimek in bivališče žrebčevega lastnika, b) pasmo in rod, starost in barvo, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarja se, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustila za spuščanje. Svoječasno se bo razglasilo, kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco).
Mariborsko sejmsko poročilo od 29. novembra 1922. Prignalo se je 4 konje, 5 bikov, 57 volov 196 krav in štiri teleta. Skupaj 266 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 27 do 29 K, pol debeli voli 23 do 26 K, plemenski voli 18 do 22 K, biki za klanje 20 do 23 K, klavne krave debele 18 do 24 K, plemenske krave 18 do 24 K, plemenske krave 13 do 18 K, krave za klobasarje 9 do 12 K, molzne krave 13 do 19 K, breje kilave 13 do 19 K, mlada živina 16 do 26 K, teleta 35—42 K.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 56 K, II. vrste 48 K, meso bikov, krav telic 40 K, Telečje meso I. vrste 60 K, II. vrste 48 K. Svinjsko meso sveže 80 do 90 kron.
Znižani železniški tarifi za prevoz krme. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani, naznanja, da veljajo uverjenja za prevoz živinske krme po znižani tarifni ceni iz Hrvatske, Vojvodine, Srema, Vzhodne Slavonije, Podunavja in Bosne za vse proge državne in južne železnice od dne 1. decembra t. 1. dalje.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 280—288 naših kron, francoski frank 19.90—20.10 naših kron, za 100 avstrijskih kron je plačati 45 vinarjev, za 100 čehoslovaških kron 890, za 100 nemških mark 3.60— 4.40 in za 100 laških lir 1410—1426 naših kron. V Cu-rihu znaša vrednost naše krone 1.80 centimov (1 cen-tim je 1 vinart. Od zadnjega poročila je vrednost naše krone poskoč* za 1 točko.
Sv. Jakob v Slov. gor. Nedavno so slavoloki na Vo-grinovem posestvu naznanjali, da se v tej hiši vrši velika rodbinska slovesnost. Poročila se je hčerka Kristina z g. Jožefom Pezdiček. Nevesto, ki je bila dolga leta vrla cerkvena pevka, so spremljale tri družice k poroki. Svatovanje je bilo, kakor je stara šega pri imo-vitih kmetih v Slov. goricah, zelo bogato. Novoporočen-cema, ki sta vrla katoliško narodna Slovenca, želimo v novem stanu obilne neskaljene sreče in božjega blagoslova.
Sv. Ana na Krembergu. Tukajšnji nadučitelj Lesnika si menda domišlja, da je on edini in neomejeni gospodar- pri Sv. Ani. Vestna ureditev, tičoča se tukajšnjega šolstva pa mu je gotovo zelo malo pri srcu, ker sicer bi se tukajšnje šolske razmere predrugačile. To naj bo danes javno povedano, na kompetentnem mestu pa — na uho to novico — nekdo je še mlad pa bo sviral resnico.
Ptuj. Na zastrtem nebu tuzemskega, viharnega življenja Marijinih otrok se prikaže tu in tam zgodnja danica ljubega miru, naposled pa še ga obseva solnč-ni žar poštenega veselja. To uvidevamo tudi me hčerke Marijine pri minoritih, ki smo se po krizi svetovne vojne, kakor usahla cvetka po nevihti dvignile in vnovič zbrale pod vihrajočo zastavo Marijino. Dejstvo, da nam je res mar za blagodejno razvedrilo in pošteno zabavo pa hočemo pokazati s tem, da uprizorimo v nedeljo dne 10. decembra po večernicah v dvorani Narodnega doma krasno igro «Zmaga najsv. zakramenta«, drama z živo silko v 6. dejanjih. Nastopi tudi ptujski pevski zbor, zatorej iskreno vabimo vsa, ki si iščete utehe in prijetne zabave, da se sigurno udeležite v mnogobrojnem številu jiredstave dekliške kongregacije Marijine družbe minoritskega samostana.
Pišece. Dne 26. novembra je bil dan veselja za naša društva, ker je ta dan stopila pred poročni oltar njih vrla sotrudnica Rožman Marija z ravno tako vzglednim mladeničem Jožefom Kostevc. Marijina družba, Izobraževalno društvo z Dekliško zvezo, za katero je bila posebno vneta in KZ jo štejejo med svoje častne člane. Ob svoji poroki je darovala 100 K Marijini družbi in 100 K Izobraževalnemu društvu. V zahvalo prosimo novoporočencema obilnega blagoslova in sreče od Boga.
Brežice ob Savi. Tukajšnje katoliško slov. izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 17. decembra ob pol 3. uri popoldne v župnišču svoj 15. redni občni zbor. Obenem se vrši zanimivo predavanje s skioptič-nimi slikami o orlovskem taboru v Brnu. Vse člane in članice, pa tudi druge prijatelje našega društva vabimo, da se v prav obilnem številu udeleže občnega zbora in predavanja. Vstop vsakomur prost.
- •
(Nadaljevanje dopisov na 7. strani).
Beinine jaslice, krasne in terpeine, se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru po 8.50, 11,13 ali 22 din. komad.
Nabt>d? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum zanego kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši, kakor francosko žganje! S pakova-njem in poštnino 3 dvojna te ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; ,'36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5 odst. doplatka razpošilja: lekarnar Eugen v. Feller. Stubica Donja, Elzatrg št. 341. Hrv.
Opozarjamo na oglas «Prve hrvatske štedionice t Zagrebu r, ki je dne 19. junija t. 1. otvorila svojo podraj riico v Mariboru, Gosposka ulica 24. Ta denarni zavoc je bil ustanovljen leta 1846, šteje okrog 40 podružniv i» »naša stanje vlog tega denarnega zavoda 2 in pol milijardi kron, in je v celi Srednji Evropi eden največjih denarnih zavodov.
Doluro uro imeti, je želja vsakega človeka, ker vsak ve, kake Je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. Znana Strdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA, št. 992, Sloven-r-i|a, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka nje-:.t» ura ima natančen in trajni stroj. Kdor kupi pri Suttner-Ja uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani a iem jezo in popravilo. Krasen cenik tvrdke Suttner ^sobnje še veliko izbiro tudi razne druge zlatnine in sre-brnise ter drugih sličnih potrebščin.
Prava sredstva lepote,
«ara» u	■■stu»s»	■ -—.-B"'
lialera drie, kar obebidl
«t......-*.- --v.. *r ¡.-^vMPH+uHUB
ie 23 let v vseh deželah preiskušena, h 'aljena in priljubljena s«_prava Elia-lepoto pospešujoča sredstva iekaraarjj^F^Uer.
Elsa-obrazna pomada finim pegam, »olrfini opeklini,
šsaiB, krapavi koži, odstrani zajedavce, o«rce, ntbvre in vsako-kovrstae nečistosti kože. 2 velika poicelanasta lončka 35 din.
Eisa-lilijno mje&io roHoffi^e/VlJS
mili Popolnoma neškodljivo,"se jako dobro peni in je milega finega duta. 4 velike kose s pakovan.em ia postih nino 31 dinarjev
I.' U-
„TO JE ONO PRAVO I"
Posojilnica
Razglas.
V pondeljek, dne 18. decembra 1922, ob 10 uri dopoldne se viii na lion masta v Maribora, Mlinska Uiea št. 15
prostovoljna javna dražba.
Proda se hiša z vrtom. V hiši se vrši stara go-stilničf rska obrt, poprej znana Soštaričeva gostilna.
Najniija por udba znaša 2 miljcna jugoslovanskih krcn. Ponudniki morajo pred začetkom dražbe položiti 10 odsto kov varščine. Hiša se proda tudi pred dražbo, ako to kupec želi.
Nat' nčnejše podatke glede draibenih pogojev, ¿bse'iiosti objekta i. t. d. dajeta sodni komisar dr. Franjo Firbas, notar v Mariboru ter zastopnik last' aika dr. Franjp Rozina, odveaiik v Mariboru.
Dobro obuvalo je SUTTNEilJEVO OBUVALO 1
Ne nadkriljivi v trajnosti in Iz močnega finega usnja! EI In dekleta! Dobri in komot
čevlji
Elsa-pcmada id rast las
krepi kožo na glavi, zabranjuje i :pa-danje, lomljenje in cepljenje las, prhut
____in prerano osivelost i. t. d. 2 velika
porcelanasta lončka s pakiyaniena in poštnino ;5 dinarjev. En ooikus zadostuje, da tudi vi rečete :
_____________I
iščite t vseh pc slovnicah samo prave Elsa preparate od lekarnarja Feller.
Različno: Lilijno mleko 6 dinarjev; brkomaz 5 dinarjev; najfinejši Hega-puder dr. Klugerja v velikih original-lih škatljah 15 dinarjev; najfinejši zobni prašek «Hega« v (jatent-dozah 10 dinarjev; puder za dame v vrečicah 2 din.; «obni prašek v škatljah 3 din.; v vrečicah po 2 din.; saehel dišava) za perilo 3 din.; šampon za lase 2 din.; rumenilo na obraz 12 pismov 12 din.; najfinejše parfeme od 15 din. dalje; cvet za lase 20 din.; Elza-katranovo milo 5 din. Za -adičae predmete se pakovanje in poštnina posebej računa. Na te cene se računa sedaj še 5 odstotkov doplatka Aore-sirati natančno:
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, ________Etea trg št 341. Bratsko,
Uallilfft nacbčnizbor posojilnice pn S/. Štefanu, VdUHU dne 17. decembra 1922, ob 9. uri dop. pri g. Puflgeršek. Premen ba pravil.	1046
Vshllft k izrecnemu občnemu zboru »Gospodar-IfClUlIU ske zadruge za ormoški okraj, r. z. z o. i. v Ormotu«, se bo vršil dne 19. decembra 1922, ob 9 uri predpo dan v prostorih kletarskega društva. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. Ako bi ta izredni občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ura pozneje na istem mestu in po istem dnevnem reiu drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
tf*k na i retai občni zbor LJUDSKE POSO-VCD III JILNICE V CELJU, reg. zadruge z neom. zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 17. grudna 1922, ob 9. uri dopoldne v posojilnični posvetovalnici. — Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drug občni zbor, ki sklepa brez ozira na navzoče število zadružnikov. Načelstvo.
v Selnici ob Dravi vabi vse ude na I. iz7anredni občni zbor, dne 17. decembra 1922, dopoldne cb 8. uri v iupniščn. Dnevni red: Sprememba pravil.	1056
1-2 1040
Bogata i
srajc, poramnic(ho-sentrager) športnih kap nudi vam itu-strovani Suttnerjev cenik, v Kterem bo-dete našli različno
namizno orodje, škarje, žepne nože, doze za svalčice in tobak, brivski aparati, nažigači, verižice, krstne obeske in vse, kar želite za sebe ali za darila. Tudi pravi Elsa-preparab' lekarnarja Eugen V. Feller v Stubici, kakor Elsa-fluid, Elsa-lihjno-mlečno milo se morajo priložiti radi udobnosti odjemalcev. Zahtevajte krasni katalog, za katerega je trtba poslati samo 2 Din. za poštnino:
S»et6vni odpošiljalni tvrdki
SUTTNER, Ljubljana št. 992, Slovenija.
Ifiniraria s 3 deUvci, svo-V i'l'lui11 jimi ali nijetirni, išče župnijska cerkev Šestine, p. Zagreb, za vsa vinogradska dela ud sekanja kolia, branja, gaojenfa i t. d Stanovanje: 2 sobi in 2 kuhinji, hlev, svinjak, nekaj zemlje in livade, vrt, skupno 1 oral ia eno tretjino, ter 36000 K etne plače. K>avo mora imeti svojo. Lahko itv ja tudi kakšno obrt ali drug posel. Ko je več dela, si lat ko tudi s tež ki na s?oj pčun 1031
7acf fini se dlj° pojasnila,ie &>u5' Wil| se priloži dopisnica za odgovor, vsem, ki žele z malimi stroški olnoviti svoje uni-čenene vioogr&de z najbolj priporočljivo izb ljšano šinamico, katere ni treba š<ropiii proti oidiumu, uspeta isvrsmo tudi v slabših nižjih ne vinorodnih legah ia daje eajamčeno dobro močno vino brez vsakega posebnega oiust, rodi kmalu in zelo bo gato. Tozadevno se je obračati Trtnica »Št.Jjnž«, p. Ve-
Preselite«.
Mariborski glavni zastop banke — „SLAVIJA" =
se nahaja sedaj
na Ruški cesti štev. 3 — na dvorišču,
Vsa pojasnila za požarno zavarovanje, za zavarova nje proti razbitju stekla ter vlomski tatvini, kakoi tudi za vse kombipacije življenjskih zavarovanj, zopet neegode zavaruje in zakonitega zavarovanja jamstva daje dnevno od 8. do 12, ure glavni zastopnik
IVAN VERAS
Urarilnira iQ pos j'ln';a v Ribn»ci na Pohorju
nralllillEld r. z. z neom. za v. vabi na izredni občni «bor, ki se bo višil v nedeljo, dne 17. decem bra 1922 ob 9. un v posojilniški pisarni Dnevn red: 1. Prememba pravil, 2. S.učajnosti. Načelstvo
plača solidno podjetje za posojilo od Din. 100.000 na eno leto. Garancija prvovrstna. Ponudbe pod „Prvovrstna" na upravništvo.iolo _________jJ-3___
Sprejmejo se s 1. marcem 1923 oženjeni
3 konjarji in 3 vodarji
Poleg plače po dogovt ru ima prosto stanovanje kurjav«, luč ter nekaj polja. Potni stroški se povrnejo. Prednost imajo tisti, ki imajo poleg sebe najmanj dve delavni moči. - Ponudbe na »Oskrbaišt^o Wmdischgraetz-ovega« veleposestva Konjice.
2—2	I0I3
S IJ2L, išče tuharicai fi zaa UZD0 tuli šivati. Ciril v«e-todjva ulica 24 i.	1059
na: irtnica »st.jmz«, p
Sodarske pomočniki _
sprejme i trajno dele z d j aro plačo (hran«, staaovpnje in perilo prosto v hiši). Fran Repič, podar v Ljubljani, Trnovo.lo6o
Čivljarski cilinder se proda za 4500 K pri I. Kores, Meljska cesta 1.	*o57
Umetni mlin rteir'vio-
razuma. Poslopje js popolnoma novo in obsega 5 sob, 2 kuhinji, 2 h'.e¡-a n svinjake ter en oral zemlje.	1 -2 1058
U - Ki In na izredQi občni z >or VdDIlO »Ljudske hranilnice in posojilnice« pri Sv Lovrencu na Drav. polju, ki se vrši dns 17. deccmtra I922, po ranem sv opravilu v čitalnici. Dnevni red: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti. Načrlstvo. lo5 j
Po or mlinarji!
Dober mlinski kamen (goijuk) za Črno mlenje, lo eol debeli, 36 eol širok, je na prodij Pavel Piačer, Ptuj, za postajjo. I047
J II ll — l .......... I I...... UMI
Dva zelo dobro ohranjena
motorja na bencin
z 4—5 HP, s? radi nabave električnih motorjev ceno prodata. Pojasnila daje L. Otič, Mariji 1-grad, pošta Mozirje, t—3 I043
Šmarnica Noah D 22
je v svoiih dobrih svojst i h najboljša. Zahtevajte prospekt zastonj od Trseice »Vrbanjak«.
Malo posestvo '„"I
hiša, hlev njiva, s&donosaik, dobre ure od postaje ia t.-¿a Konjice, se proda. Po nedeljah osebno v No»i ^asi št. 19 pri Konjicah, pismeno pa: Alojzij Pere Sp. Rečica p. Lašk >. roji
.'■e je cgubil od mlina H itil do gostilne Baum -n. Olds se proti nagradi v upravniStvu Slov. Gospodari». 1—2	1( 5 [
NOVE KNJIGE.
V zalogi Cirilove tiskarne v Mariboru so ravnokai Izšle sledeče knjige:
1.	Moj stric i moj župnik. Povest. Prevedena ii francoščine. Povest je zelo mična. Knjiga bo posamez< nikom xn društvom dobro došla. Res pozdraviti je idejo Cirilove tiskarne, da izdaja v prevodu dobre pove* sti iz tujih slovstev, ker so v zadnjem času leposlovni knjige na Slovenskem že zelo redke. Cena broširan knjigi je 4 dinarje, kar je za sedajne razmere zelo ma loJ»o pošti poslano stane 4.25 dinarjev.
2.	Srečne hiše je naslov 2. zvezka Knjižnice presi Srca. Knjižica govori o sreči tistih družin, ki se posve tijo božjemu Srcu Jezusovemu. Nadalje opisuje delo vanje o. Mateja iz družbe Srca Jezusovega za posveti tev družin. Končno obsega krasne nagovore ob posve titvi družin. Knjižica je lična, lepa, prikupljiva in bodi častilci božjega Srca gotovo radi segali po nji. Stan pa s poštnino vred 1.50 dinarjev. Naroči se v Ciriloi tiskarni v Mariboru.
Prvovrstni kuvač Posestva
podkovsii in *oz< vs prvi pri obstoječe iz hiše, obok*neg o^nju išie službo kot delovodja hlev«, brez inveetarja 27 or«
sli prvi pri ognju. Gošnik Ivan,	lov, od tega. 17 oralov polja i
Ob bregu št 4, Maribor. 1052	travnikov, na prodaj. Nasl v pi
—j—;—	Jirku, Slovenj gradeč. I04
vrt >m,
obdanim z vinsko trto, studenec doma, ob lepi cesti, četrt ure od šole in cerkve, pripravna za. obrtnike Vprašati: S'.nnšefc, Orehova vas 46, Slivnica pri Mariboru.	10^0
Proda se hiša
Dañar
Maierjg ali viličarji
z veSimi dilavskimi rcočuii 9 sprejme pod jako ugodit ni D<j goji. Natančnejši podatki <edofc| pri Slavku Brglez v Celju, ho tel »Evropa«.	1—2 loj
VarenTgespodinia Učenec"¡i"'¿¿f
oziroma kuharici, zanesljivi; in	pr*. g. Aiton ^larčiču, usttjarj
delavna, želi primerne službe,	v Slov. Bistrici Učna doba j
če mogoče v man'št m žuonišču.	3 leta. Za obleko in hrano s
Naslov v upravništvu.l —2 I036	bode skrbelo.	1 — 2 1o4
Tu tli VI se b^ste prepričali»
da ie v Vašo korist, ako si ogiedata naiorvo;velikansko maniifakturno zalogo tvrdke
V
Alojz Drofenik A
r,.. % •• ,	nSsmh K	
V " - }',': . V'		1
Št llj-Velenje.
1-3 IO41
CeljeMpriSolncu glavni trg 9 JL
N O
predno kuolte zimsko oblatilo. Stalno velika zaloga vsakovrstnega inozemskega oblačilnega blaga
Za obilen obisk s* pripo oča
3 6 996	ACoiae DraffenilL
Malo posestvo \SSS
gora 11 Selnica ob Oran.
1—2	I035
Večja gospodarsko
fihiiaii s ^ delavoimi močmi UDU«') svojimi ali najetimi, ki bi opravljala ve. posel domi in v zunanjem gospodarstvu: 65 orala vinograla, 7 oralov livf.de in sad tnosnika, 8 oralov vinograda, 8 oralov oranice in vrta, sekanje kolja, drv in stelje v gozdu se »prej me Za službeni posel i oseb dobijo h tao 30 tisoč kron, za gospodarsko delo 3 osebe in potrebni težaki 90C00 kron, stanovinje in drva, prase 8 loo ke, en oral ze ulje io 730 1 vina, dnevno 6 kg živil (pšenice, je imena in korur.e) ia 3 1 mleka. Mesto se odda na več let. Jiatija Milešič, Šestine, p. Zagreb	1033
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila
na Slomškovem trgu, v Oečkotovi hiši, v Ceiju
p ped farno cerkvijo'
izdelovalnico in trgovino z
dežniki
Bogata izbira vseh vrst, od najnavadnejših do najfinejših vedno v zalogi. Sprejemam in izvršujem vsa popravila točno in po najnižjih ?enah.
JOS. VRANJE*, CEP JE.
Sv. Križ pri Mariboru. Na «muziki« pri Verdoniku
si je due 26. novembra vsled neprevidnosti prerezal z azbitim litrom žilo na roki Andrej Remšak. Ko je zahteval še en liter je udaril s praznim ob mizo in se na glaževini občutno ranil. Nekateri pravijo, to je bil pač nesrečen slučaj — drugi so pa mnenja, da bi imel .zdravo roko, če bi bil doma ostal. Ako župnik svari ljudstvo, naj ne zapravlja denarja po nepotrebnem v kremi, se seveda jezi krčmar. Če se pa zgodi kaka nesreča, je krčmar pri tem popolnoma nedolžen, kriv je pa najbrž tisti, ki svari mladino pred lahkomiselnostjo. Vse mora biti pod krčmarsko komando, tudi cerkev in •šola, pa tudi kmetje! Zato morajo priti na «muziko«, •če ne, je pa «ferdrus«. Kdor se pa ne upogne pred krč-marjem, tega se dene v «cajtenge — in potem je že ikrčmarjeva skrb, da pomoli vsakemu tiste «cajtenge« pod nos — češ, zdaj smo ga pa! Pa nikar si ne mislile, da bi naš Verdonik bil eden izmed tistih, saj je pristopil 5. III. h Kmetski zvezi ter plačal 10 kron pristopnine. Verdonik je povsod nedolžen kakor belo jag-uje. Tudi se mu ne vzbuja pregrešna želja, da bi odkrival farovške piskre, ker itak ve, da se v njih kuha samo fižol in laška repa. On tudi ne pokaže nobenega časopisa ljudem, ker ima tako slabe oči, da skoro nič cie vidi. Vse to delajo drugi ljudje, ki imajo take «cajtenge«.
Domova pri Ptuju. V nedeljo, dne 26. novembra je <od kapi zadet naglo umrl g. Anton Zagoršek, trgovec in gostilničar v Dornavi. Rajni je bil zvest ud Bralnega iruštva in tudi podporni ud gasilnega društva v Dor-riovi. Bil je mirnega značaja in je preminul v najlepši .moški dobi, star 42 let. Zapušča žalujočo ženo in tri «nepreskrbljene otroke. Blag mu spomin.
Sv. Jurij ob juž. žel. Drofenikovo zborovanje v Št. Jurju ob juž. žel. Pomislite, predrzen je pa še le, da si je upal preteklo nedeljo pri cerkvi svoj samostojni shod razglasiti, čeravno on dobro ve, da niti vseh prstov na ^oki ne potrebuje, da sešteje svoje pristaše in kako grozno smo ga obsodili mi Šentjurčani. Ustudno se nam vidi, da bi o njem še kaj pisali, tako zoprno nam je '-njegovo hinavsko izdajalsko ime. Vendar še nekoliko
0	shodu. Lokal, v katerem se je vršil shod, je bil nabito poln. Pri natančnem štetju smo izmed teh našteli kakih 15 večji del od drugod povabljenih samostojnežev, vsi drugi pa so bili pristaši KZ. Pa še od onih 15 ne trdimo, da so bili vsi samostojneži. Govoriti je začel o Čehih in Bolgarih. Ko se je to razlaganje o drugih državah našim poslušalcem predolgočasno zdelo, zahtevali
* so od njega, naj nam raje pove kaj o naši državi, oz. vladi. Začel je bil, ali grozno se je bil pregrešil, ko je koj pri prvih besedah zadel ob naše poslance. Oh, ti' nesrečno seme, nam še hočeš pa naše častivredne poslance obrekovati. Kaj misliš, da ne vemo, kaj so naši poslanci proti sedanjim vladinovcem v Beogradu? Ven ž njim! Dol s to vlado, volitve zahtevamo, so kričali nad njim poslušalci! In le malo, malo je manjkalo, da ¿ni Drofenik postal ptič. Sicer gotovo bi mu bilo ljubše, •če bi bil sfrčal, ko pa da je moral skoro cele pol ure pri vratih ves miren poslušati storjene grehe za časa poslančevanja od razburjenih poslušalcev. Niti enega jni imel, ki bi ga bil zagovarjal. Še tista dva najeta gospoda (doktorja ali kaj, so pravili), se nista nič zmenila za njega. Ko so poslušalci čutili, da so mu povedali, kar jim je najbolj ležalo na srcu, zapustili so lokal in samostojni shod je bil zaključen. Tako Drofenik, kedaj jih še boš hotel kaj slišati, pa še pridi.
Sv. Jurij ob juž. žel. Prejšnjo deško šolo, sedaj hišo -s trgovino gospe Angele Štern, sta kupila gdč. Milčka vGraseIi, trgovka pri Sv. Jakobu in njen brat Josip, v Skateri nameravata takoj po novem letu odpreti trgovino oziroma podružnico. Kakor se sliši, se te novice tukajšnji trgovci niso razveselili, a razveselili smo se je mi kmetje, železničarji in delavci, ker nam ne bo več tre-iba tako daleč k Sv. Jakobu hoditi v gori omenjeno trgovino. Pomislite, kako brezvestno bi nas bili izmozgavali v teh težkL. časih ti šentjurski večjidel liberalni in so-<olski trgovci, če bi nas ne bila rešila omenjena trgovka s svojo, trgovino. Kako se v tej trgovini kupi, vam ne bomo razlagali, kajti predobro jo pozna še več far na okoli. Torej, na skorajšnjo svidenje. — Šentjurčan.
Št. Janž na Vinski gori. KZ v Št. Janžu na Vinski gori je sklenila sledečo resolucijo: 1. Jugoslovanskemu klubu se naroča, naj kar najodločneje nastopi proti «temu, da se na vežbo kliče konje in drugo priprego ob «asu poljskega dela. 2. Naj dela na to, da se posestnikom, ki imajo vpisano oddajo živine in priprege, pa jo posedujejo samo za eno vprego, vpokliče samo v najskrajnejšem slučaju mobilizicije. 3. Da se pod točko 2. imenovanim posestnikom ne kliče njihove živine na vežbo, ampak samo tistim, ki imajo večje število vprež-}ie ževine. 4. Protestiramo najodločneje proti pobiranju kakšnega posebnega vojaškega davka v obliki vojno-vežbene doklade. 4. Protestiramo proti temu, da bi se
1	ud i voli morali dati na vežbo. 5. Zahtevamo, da si vojna uprava sama nabavi potrebne konje za vozove za vežbo mesto prešernih avtomobilov, kočij itd., poleni bo sama imela take potrebščine in kmetu, ki je že ¿tak najbolj prizadet na denarnem in krvnem davku, ne bo treba jemati najpotrebnejše vprege. 7. V slučaju potrebe pa naj poišče najprej pri veleposestnikih, ki ¡imajo veliko šievilo konj in vozov, Ione ta pa, ki je že stak preobložen s težkimi bremeni, naj ščiti.
Orehova vas pri Mariboru. K dopisu «Nekaj o cestnem blatu v Slivnici pri Mariboru« v «Slov. Gospodarju« sporočam kot vaš star naročnik, da smo že pred 17 leti čitali v vašem cenjenem listu (št. 32 — 1905) naslednji kratki dopis iz Slivnice pri Mariboru: «Tu imamo tako slabe ceste, da mi je kobila na sredi ceste do trebuha v blato padla in smo jo komaj s pomočjo desetih mož izvlekli. Pri tem se je poškodovala in imam
veliko škodo. Ali res ni nobene oblasti več, ki bi za ceste zanikerni občini zaukazala in jo prisilila, da že enkrat cesto po Radizelu popravi«. To je bilo torej že pred 17 leti. Ali se je v tej dobi pri nas kaj storilo za ceste? Prav nič, pač pa se je vozilo naprej, — kakor in kjer se je dalo, dokler nas ni letošnje dvomesečno deževje predramilo, da bo treba vendar enkrat nekaj ukre niti za popravo teh skrajno zanemarjenih cest. Čisto prav ste imeli torej Radizelčani, da ste javno ožigosali malomarnost od strani vašega obč. odbora oziroma g. župana, ki se ze vse drugo briga, kakor pa za take, obče koristne naprave. Posebno mi Orehovaščani, ki nismo navajeni takih «blatogazov«, se škandaliziramo nad občinskimi cestami v slivniški občini, ker smo prisiljeni voziti po njih iz naših gozdov. Enaka cesta, kot po «gmajni« postala je že skoraj tudi po Vilenah. Obcestni jarki so se sčasoma zasuli, voda pa je tekla in še teče sedaj po sredi ceste ter tako polagoma odnaša na-voženi gramoz in se delajo vedno večji jarki sredi ceste, tako, da bo kmalu promet onemogočen. Ali res mora slivniška občina dobiti vedno «ukaz od zgoraj«, predno se odloči k tako nujnemu opravilu? Ali vaš župan res nikdar ne napravi kakega izprehoda po svoji občini, da vsega tega nič ne opazi? Po moji stari pameti ni to nič čudnega: kjer koli bil je še gostilničar obenem župan, tam vladajo povsod slične razmere. O vsem drugem pa pustim premišljati slivniškim občanom samim. — Kmet iz Orehove vasi.
Nosile zafadl njihovih ve likih prednosi i 2p
IZPLAČEVANJE ŽIVLJENSKIH ZAvAROVALNIH POLIC DUNAJSKIH ZAVAROVALNIH DRUŽB.
Usoda pri dunajskih zavarovalnicah zavarovanih glavnic prizadjala je po prevratu zavarovancem v naši državi radi nizkega tečaja avstrijske valute mnogo skrbi. — Tisoči zavarovancev so bili mnenja, da so njihovi dolgoletni prihranki ogroženi.
Največji del zavarovanih glavnic, katere so od leta 1919 zapadle v izplačilo, ostal je danes neizplačan, kei se v tem pogledu na večkratnih mednarodnih razpravah ni moglo v zaščito zavarovancev doseči nobenih pozitivnih uspehov.
V tem položaju nastala je sedaj razveseljiva sprememba, katera bode gotovo obradovala mnogoštevilne zavarovance.
Kakor nam zavarovalna družba na življenje «Fe-niks« poroča, deponirala je ista celotne premijske rezerve za svoje zavarovance v kraljevini SHS brez vsaKe državne pripomoči v zakonito predpisanih vrednostnih papirjih jugoslovanske veljave.
Enako naložila je zavarovalna družba na življenje «Feniks« premijske rezerve za vse one zavarovance v naši državi, kateri posedujejo police naslednje navede nih zavarovalnih družb:
ALLIANZ, ATLAS, ALLGEMEINER BEAMTENVEREIN, GISELAVEREIN, JANUS, UNIVERSALE, WIENER STÄDTISCHE VERSICHERE waANSTALT — vse na Dunaju in ERS'lE .uILlTAR-DIENST-VER-SICHERUNGSANSTALT v Budimpešti.
Skupne premijske rezerve znašajo približno 20 milijonov jugoslovanskih kron.
Vsled tega je v naši državi dvignjen sekvester nad imetjem zavarovalne družbe na življenje «Feniks«, ter se je njenim podružnicam v naši državi podelilo dovoljenje sklepanja novih življenskm zavarovanj.
Vsi zavarovanci zgoraj nadenih zavrovalnih družb, katerih police so vsled smrtnih slučajev ali dospelosti med tem v izplačilo zapadle, pozivajo se tem potom, d* se zglasijo pri ravnateljstvu zavarovalne družbe na življenje «Feniks« v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 1, oziroma pri njeni začasni poslovalnici v Zagrebu, Fran-kopanslca ulica 2, kjer se jim bodo na temelju predloženih potrebnih dokumentov zapadle glavnice v celoti izplačale v jugoslovanskih kronah.
Vsi drugi zavarovanci zgoraj nivedenih družb, ka terih police še niso dospele naj se istotako javijo pri omenjenih poslovalnicah da se jim bodo zavarovane glavnice v celoti izplačale v naši državi v jugoslovan-rkih kronah.	558
Ivan A. Grosek,
njem na Dolenjskem, snrejme učenca za trgovino z mešanim blagom. Pogoji: starost največ 15 let, neoporečna preteklost, primerna Šolska izobrazba in irdno zdravje. 1031 3—3
Cepljene trte, "¿K?
podlagi »rip. Portalis« in tudi vkoreninjene bele Smamice prodaja Frtnc Zelenko, posestnik in trtnar, Rucmanci, S». Tomaž pri Ormožu. Cena po dogovoru. Za odgo/or priložite znamke. •	7-9X5 _
t|:r_ v MARIBORU se proda, MlSi 5 sob, 4 kuhinje, gospodarsko poslopje, veli « o dvorišče, velik »rt, voda, električna napeljava v hiši, na oglu dveh ulic, | primerna za obrt ali p djetje.
Cena 550.000 K. Več pove A<l-i drej Bra viličar, Stritarjeva ulica št. 3.	i—l 1011
i Posestvo na prodaj
okoli 3 orale v Oseku št. 13 V I Novozidana hiša sposobna za vsako obrt, prej dobroidoča gostilna in trg jvina z mešanim blagom. Imi \ sobe. kuhinjo, shrambo in spodnjo klet Dalje tile ve za g > vedo m svinje, dve njivi, lep »adono<nik in vrt Potrebno pohištvo za gostilno: mize, klopi, nm*ra za umivanje in shrambo stenlenic Ena krava in telica. Hiša leži ob veliki cest; pol ure oddaljena od trga i Sv. Trojica. Več se izve pri Leopoldu Kreft, Ivanjski vrh l i p Ivanjci.	3-3 1003
Poljedelci i
Fižol
• {reinievtc •
(W»chtlbohnsa Com)
kupi vsako množino in plača najvišje cene
tvrdka Hmerak indrug
Maribor, Slomškov trg G
8-839
Cepljene trte
od vseh najbolj priporočljivih vrst na jamčeno čistih le ame-rikanskio podlagah ter dobro vkoreničene in zarašene je za dobiti pri I. štaj. trtorejski zadrugi p. Juršinci pri Ptuju. Ne zamudite jih pravočasno naročiti, ker spomladi bodo gotovo zmanjkale, kakor je bilo to že več let. Konkurenca pri blagu je nemogoča.	4—978
PRODAJALNA CIRILO VE TISKARNE V MARIBORU
priporoča	«
Papir, vsakovrstni za pisarne in pisma, ovijalni papir, pisarniške potrebščine, kakor: peresa, črnila, rdečila, svinčnike, radirke, kuverte, trgovske knjige, molitveni-ke, rožne vence, svetinjice, podobe, križe itd. — Posebno opozarja na svileni papir in na prešani papir v vseh barvah. — Ima tudi vse tiskovine za župne, šolske, občinske in posojilniške urade, vse knjige in zvezke za ljudske in srednje šole. — Cene so priznano nizke in postrežba ločna.---— — — Cirilova tiskarna.
UDSKA POSOJILNICA V CELJU
pi»i ,,Belem voiu".
i
Sprejema hranilne vidge in jih obrestuje po
4
Vlo oziroma do 5*1,

od dneva vloge do dneva dviga. - Posojil» daje ar vknjižbi/, poroitvo in zastavo. ~ Otvarja trgov««© kredite pod eek
ugodnimi pogoji.
Jadranska banka-Beograd
DELNIŠKA GLAVNICA : 60,000.000 DINARJEV REZERVA : 30,000.000 DINARJEV
Podružnice: Bled, Jesenice, Prevalje, Cavtat, Kordula, Sarajevo, Celje, Kotor, Split' Dubrovnik, Kranj, Sibenik, Hercegnovi Ljubljana, Tržič, Jelša, Maribor, Zagreb, Metkovii
AMERIKANSKI ODDELEK Naslov za brzojave: JADRANSKA A f iliir ani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Streoi 82, New-Jork City
BANCO JUGOSLAVIO DE CHILE, Valparaiso, 'Antofa-gasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Provenir
r
X»'
i aEuaBKMJMHi^^	saum
Kupim po pajvišjigceni vas ko množino
jamskega lesa
m
tranko vigen vseh postaj Štajerske. Obvezne ponudbe
presim na naslov:
KOROŠEC DRAGOTIN, lesna trgovina.
Gorenje št. 7, Rečica ob Paki- 3—6 lcc6
200 «a
Ivhko vsak zasluži dom« v svojem kraju. Kdor hoče ta saalužek, naj pošlje v pismu svoj natančni naslov ter znamko s« odgovor. JOSIP BATIC, Litija 31. 10—9	869
ZAKAJ?
Zato, ker je velikansko množin > sukna. platna, parhenta in hlačevine prejela iz inozemskih tovaren ter prodaja po čudovito nizkih cenah veletrgovina
B-Stermecti, Celje 300.
Ceniki 1000 slikami uutonj'
Industrijcl pozor f Ugodna prilika!
1 lokomobila nova 24j30|40 HP 1 tovorni avto 35 HP, 5 ton 1 osebni avto, 30 HP 1 novo motorno kolo (nova nemška špe-
cijaliteta) »|# HP 1 obrabljeno motorno kolo 6j7 HP 1 stabilni bencin-motor 4—5 HP 1 vozeči > » 12 HP 1 nov skobelni stroj (Dicktenhobel) 600"% 1 nova tračna žaga (Bandsäge) 750mjm ter drugi vsakovrstni stroji ta obdelavo lesa kakor poljedelski stroji po najnižji ceni na prodaj pri tvrdki
Stanitz & ttmqouih
trgovina z vsakovrstn mi stroji
Maribor, Slomškom trg štev. 14
SpodnjeStajerska ljudska posojilnica
v Mariboru, Steina ulica štev. 6, r. z, z n z,
obrestuje od 1. novembra 1922 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti
Vloge ha trimesečno odpoved po 5 V»*/*- veeje in stalnejše vloge po dogovoru od 6% do 6 V»%-
2-8
939
PRODAJAMO
•vemmmmm
vse vrste
se ipodarskih si ojev
v dobrem stanju,4 kakor:
železne pluge, velike, brane, vejačein dr Vlastelinstvo Zelendior, p. Petriianec
vi? Varpždin

m
Fotograf H. KIESER
Maribor, Gregorčičeva t lita štev, 20
ob gornji Gosposki ulici
se jpriporoča pri porokah, primicijah, družinah in društvenih prireditvah.
Stroškov se ne zaračuna, cene kakor v mestu. Največji in najstarejši atelje v mestu.
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA
Podružnica v Mariboru,
Začasno: Koroška cesta 1/1. Telefon 311. Brzoiavl: Gospotianka.
Centrala: Ljubljana. Podružnice: Diakovo, Sarajevo, Sooibor, Split,
Sibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost s Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
KBpilal fn skupno z 8fHMsn!iUiK8C,OOO.OCO-,viog6naci K 350,000 000.
Izvršuje vse bančne posle naj kulantneje. — Najvišje obrestovanje vlotr na
knjižice in v tekočem računu.
PooNPifM pr*cfp|»»*c	drievn« r»xP9dn* lo1»"'?»,
3
a
mmmmmmmmmtmmmmmmmm
tenoi siim§
drva, premog,
žito, krompir, sadje in drug« deieJne pridelke kupuj« in prodaja
OSET ANDREJ, MARIBOR
•VlfilrsandTOva cest* 57, tel.88
Zimsko perilo klobuke
6-10 898 dežne plašče
čevlje, dokolenice (gsmaše), copate, nogavice, rokavice, kravate, odeje, različno modno in galanterijsko blago najboljše vrste, najcertje nudi
Jakob Lah, Mar bor,Glavni trg 2

LIVARNA ZVONOV,'MARIBOR. INŽ. J. & H. BÜHL
H
Prva hrvatska štedionica Zagreb
nMmmMMaMM ■■■■■■■■■■■■■aMaHHMMB^HnBaaaHraa
podružnica Maribor, Gosposka ulica 24.
Telefon ravnatelja 317.
Telefon menjalnice 318.
Uslsnsvtieno i. 1846.
Delniška glavnica K 200,000.000. Rezervni zaklad X 130,000.000. Vloge K 2.500,000.000'-. •
Podružnice:
Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Crikvenica, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Gjurgjevac, Ilok, Karlovac, Križevci, Maribor, Mitrovica, Nova Gradiška, Ogulin, Osijek gor. grad, Pakrac, Požega, Rijeka, Senj, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaž-din, Velika Gorica, Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun.
Ekspoziture:
Osijek dol. grad, Vinica kod Varaždina.
Menjalnice:
Zagreb Dica 5.
Prevzema vloge na vložne knjižice in na tekoče račune. Eskomptira menice in devize. Prevzema v inkaso tu- in inozemske menice. — Izdaja 4'/«*/o *al( žnice, koje imajo pupilarno varno6t in jamčevno sposobnost. Izdaja u ver en j a čekov in kreditna pisna ter izvršuje izplačila na pidlagi akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta.
Izvršuje boizne naloge vestno in kulantno. Vzdržuje zvezo z vsemi prvorazrednimi bankami v Parizu, Londonu, Ztlrichu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti, Bukarešti, Pragi i. t. d. ter v
Ameriki, sv,	,V
Brzcjfivnl »»»lov: Ppaitedlona.
m* MM m. «K** ■ m»ii***