n—in ms «i « • poHtorfeia «dok)»^ m« (fi^ ¿«fallet, k Izven lagoabvQ« _ üwoäüna «enoti}« ■ Ocapodarja* r H» I*foü« tnale 5. dopo.šflja d« o, i IwoinlM s* pia Ii» » »Mspnu!. «LI«. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO SEflUKftfeOMP» «üv.-iiÄ 7 deoembPtt "» rtwfcif ryyvüifn -rtttf^aam^ teak-^M PilipoT J.: Obsojeni in tepenl! V Ljubljani so se vršile 3. decembra volitve za obč. rvet, ki ga je vlada na prizadevanje dr. Žerjava in Hribarja razpustila, ker ni bil liberalen. Za izid volitev je fladalo silno zanimanje; celo Pašič in Protič, seveda čudi Pribičevič in Davidovič so obračali svoje oči proti Ljubljani in izpraševali kaj bo in kako bo. Ker so se vršile volitve tudi pod geslom za in proti: avtonomiji Slovenije, so bili seveda pazni tudi Zagrebčani. Borba in izid. Za zmago so se borile štiri skupine in sicer: 1. okrog aaše stranke zbrani delavci in obrtniki, torej organizirani pristaši Slov. ljudske stranke, del soc. demokratov pod vodstvom dr. Perica in pripadniki bivše komunistične stranke. 2. Dr. žerjavovi liberalci (JDS). 3. Jugoslovanska zajednica, obstoječa iz narodnih socijali-stov in bogatih liberalnih trgovcev in advokatov ter konečno 4. Kristan-Bernotovi socijalni demokratje. Borba je bila zelo huda, napor liberalcev naravnost neverjeten. Izdajali so poleg «Jutra«, še poseben dnevnik in razmetavali med volilce denar na debelo. Ravno-fcako so delali zajedničarji. Kljub vsemu temu pa je bil izid sledeči: Pod vodstvom naše stranke skupina delovnega ljudstva 3952 glasov, zajednica 2819 glasov, Žerjavova JDS 1822 glasov in Kristanovi socijalni demokratje 295 glasov. Na podlagi volilnega reda, ki ga je dr. Žerjav nalašč iztuhtal in izintrigiral za Ljubljano, da bi liberalci gospodarili še naprej, dobi prva skupina, to jje naša stranka in njeni zavezniki 35 mandatov; med njimi je 20 naših, vse druge stranke dobe 14 mandatov. Kaj pomenijo te volitve? S temi volitvami smo postali tudi v Ljubljani najmočnejša in najvplivnejša stranka. Brez nas se tudi v Ljubljani več gospodarilo ne bo. Izid ljubljanskih volitev pomeni sijajno zinagb politične poštenosti in avtonomije ter popolen poraz in polom liberalcev. Ljubljanski volilci so zavrgli in obsodili delo in program liberalcev. Nad 40 let so gospodarili v Ljubljani liberalci, sedaj je padla tudi ta zadnja njihova trdnjava in Slov. ljudska stranka s svojim programom, s svojim čistimi rokami in poštenimi voditelji zmaguje! Uresničil® se je, kar je napovedal osebno pošteni bivši župan dr. Tavčar e Žerjavu in njegovem delu rekoč: Žerjav nam je pripravil že gospodarski agromer-kurski polom, tudi politični «agromerkur« še nam bo. Pobitost pri Žerjavovcih in Pucljevcih. Z liberalnim dr. Žerjavom in Kukovcem je pa te-j»en in obsojen tudi Pucelj in njegova laži Samostojna stranka. Še tik pred volitvami je Pucelj v Beogradu smeje oznanil, da gre on in njegovi z žerjavom. Sedaj lahko vidi, kako ju je zapustila in obsodila celo bivša liberalna Ljubljana. Za nas, za Slov. ljudsko stranko, so te volitve ve-lepomembne, kajti kažejo nam, da ne verujemo in upamo zastonj, da se ljudstvo strezni in spozna, kje je poštenost in resnica in kje hinavščina in laž. Če je bivša liberalna Ljubljana tako obsodila vse, ki so pod krinko jugoslovanstva in državotvornosti napasli svoj tre- buh in izvrševali protiljudski, protiver.ski program, kaj še le bo na deželi! V Ljubljani je zmagala misel slovenske avtonomije, zmagala je poštenost, ali naj bo drugače med poštenim, krščanskim slovenskim kmetskim ljudstvom? Ne sme biti in tudi ne bo: slovensko ljudstvo bo iztrebilo in zapodilo vse, ki so nas napravili za hlapce beograjskega centralizma ter nas ogoljufali za svobodno in ujedinjeno Slovenijo. Ljubljanske volitve so zanesljiv znak, da bomo samostojneže in demokrate pri prihodnjih volitvah — pokopali. Čim bolj temeljito opravimo ta posel, tem prej bomo res jednakopravni državljani, tem prej zavladata red in poštenost. i v DEKLIŠKI TEČAJ ZA MARIBORSKO OKROŽJE se vrši dne 27. decembra na Šentjanževo v Mariboru v dvorani v Lekarniški ulici. Na sporedu dekliškega tečaja je pet referatov: 1. Naloge ženstva v javnem življenju. 2. Socijalna dobrodelnost. 3. Pomen treznostnega gibanja za današnjo družbo. 4. Ustroj ženskih organizacij in 5. Za krščansko družino. Popold. ob pol 2. uri bo akademija na čast udeleženkam. Predavale bodo voditeljice ženskega gibanja in dobri govorniki. DEKLETA! Na šentjanževo pridite v Maribor! Vsaka Dekliška zveza naj pošlje vsaj po dve zastopnici. Dekliški tečaj bo za to posebno važen, ker se ho na njem obravnavalo o dekanijski in okrožni dekliški organizaciji. Po duhu in zaslugi refim j Pred dobrim tednom se je zaključila v Somboru zanimiva sodnijska razprava proti petorici oblastnikov ' in stebrov današnje vlade v Vojvodini. Glavni obtože- I nec je bil dr. Stojkov, namestnik velikega župana v Vojvodini, z njim so pa st^vli na obtožni klopi bivši veliki župan Nxk&ia Arsenovic, ravnatelj veliko-župa-nijskih uradov Žundanovič, srezki načelnik Krsteka-nič, neki velepodjetnik in neki bankir. Obtožnica navaja dolgo vrsto zločinov, katere so ti ljudje izvrševali pod varstvom današnje vlade, njenih prvakov in vladnega strankarstva, gotovo pa imajo ti ljudje še mnogo na vesti, kar ni prišlo v obtožnico. Z zločinskim početjem na veliko in posebno predrzno je začel dr. Stojkov ; tedaj, ko so morale naše oblasti prav na hitro izpraz- ; niti bajski trikot pred Madžari. Gospod veliki župan. , oziroma njegov namestnik, je dobil iz Beograda nalog, : naj zbere državno blago ter odpelje s seboj, dr. Stojkov je pa to naročilo po svoje razumel ter tudi izvedel. Državni denar je tako pospravil, da je sebi pridr-žal nad pol milijona kron, narodu je rekviriral živino kot «državno blago« ter jo potem prodajal in delil svojim prijateljem in pomočnikom, skratka rečeno: sušil je kase in zaloge, nad narodom pa postopal kot pravi razbojnik. Nadalje našteva obtožnica celo vrsto goljufij in poneverb. Ponarejal je pobotnice na velike svote, katerih pa ni izplačal, iz uradne blagajne je vzel nad 100 tisoč kron ter jih poslal svojemu sinu, ki je moral kot sin srbskega oblastnika in prvaka seveda študirati v Švici, rekvirirano živino je prodajal kar pod roko, brez vsake licitacije svojim prijateljem in še le to, da je skušal podkupiti nekega drugega višjega uradnika, naj bi zopet odvzel invalidom in dobrovoljcem dodeljeno zemljo ter jo njemu pripisal, ga je razkrinkalo in po-gubilo, ker je bil dotični uradnik slučajno pošten in ker je Stojkov že tako predrzno in brezskrbno uganjal svoje zločine, da je moralo priti vse v javnost. Dokler je gulil in goljufal, zatiral in preganjal samo kmete, je bilo njegovo početje popolnoma varno. Na vsako pritožbo je še z večjo krutostjo odgovoril in ob vsaki priliki je pokazal, da ima Pašiča in Pribiče-viča za seboj. Vozil se je v Beograd, ali je pa pisal in vedno je prinesel kako posebno «naredjenje«, ki mu je dajalo nad ubogim narodom proste roke. še le ko se je spravil nad svoje sovrstnike m nad gospodo, mu je stopila nasproti pravica ter ga s pa jdaši vred posadila pred sodišče. Na razpravi je bil miren, na ustih mu je igral prezirljiv nasmeh in kakor se je ponašal, da je doktor prava in pravoslavnega bogoslovja, tako je tudi z nekim ponosom zabrusil sodnikom: «Razbojnik sem, pa saj so tudi drugi!« — S tem je hotel tudi povedati, da drugi razbojniki samo radi tega ne pridejo pred sodišče, ker so večji od njega, ali pa, ker stojijo še višje kot je stal on, — in pa to, da je pač takšen, kakoršnega so ga drugi vzgojili, podpirali in v upravi namestili. Režim je dobro razumel Stojkov nastop in zato se je tudi ves čas preiskave in razprave trudilo, da razn< podrobnosti njegovega početja v Vojvodini ne pridejo v javnost. Ko se je obtoženec glede izpraznitve bajskega trikota, kjer si je toliko denarja in blaga nagrabil, začel sklicevati na posebno povelje ministra Prihičeviča. ki je imel tedaj notranje zadeve, so hitro prešli na prihodnjo točko obtožnice ter opustili vsako razmotriva-nje o tem, da-li so morda tudi ministrske posebne, na-redbe in v koliko podpirale njegovo postopanje. Gotovo je, da je nad dr. Stojkom precej oblastnikov, katerim bi bilo ljubše, če bi ta razbojnik še vnaprej ostal ne-razkrinkan in neobsojen, Njim je prišel dr. Stojkov samo po posebni smoli ali nesreči pred sodišče in tako po nesreči tudi prah v javnosti in pa obsodba ni mogla izostati. Stojkov je dobil pet let, veliki župan Arsenovic dva in pol, drugi manjše kazni, bankirja so pa o-prostili. «Razbojnik sem, pa saj so tudi drugi!« — S tem izgovorom bo obsojenec sedaj podvzemal vse korake, da svojo kazen omili in gotovo bo našel ljudi, ki si bodo mislili: zakaj bi sedel ta razbojnik tako dolgo, ko je toliko drugih in še hujših na prostem! Napravili se bodo rekurzi in mogoče pride celo kako pomilošče-nje, ker gospodi okrog ministra Markoviča, ki deli pravico, vest ni čista in ker ima ta gospoda za navadne in nevarne zločince razne milosti, ki se pa političnim pre-ganjencem niti v toliko ne naklonijo, v kolikor to zakon sam zahteva. Stcjkov in njegovi istočasno obsojeni pajdaši so bili oblastniki v Vojvodini, upravljali so narodno in državno premoženje, izvajali razne zakone ter predstavljali pred narodom državno oblast, ki zajitfeva od državljana izpolnjevanje državljanskih dolžnosti, njim ob strani so pa stali drugi oblastniki, ki naj bi predstavljali ono državno oblast, ki daje državljanu varstvo pred krivico. Sedaj pa da vidimo, kakšni ljudje so se našli med tem;! — Eden je bil predsednik okrožnega sodišča v Subotici — Milan Magaroševič, ki se je brez pravice podpisoval kot «doktor« in ki je sedaj v preiskavi radi V libijski DliÜ&äVL Roman. Angleški spisal A. Conan Doyle. V Egipt, v deželo bajnega Nila in nepregledne pu-ičave, v deželo piramid in tempeljnov in razvalin, v deželo kjer se srečavata križ in polumesec, evropska in orientalska kultura — tja nas vodi naša povest. Nekdaj, pred mnogimi, mnogimi tisočleti je tam živel narod egipčanski, mogočni faraoni so mu vladali in njihova oblast je segala daleč preko mej Nila in Egipta. Orjaške piramide, razsežne groblje mest in palač, mračne razvaline tempeljnov še danes pripovedujejo o njihovem bogastvu, o njihovi veri, o mišljenju in življenju njihovega naroda. Pa faraoni so legli v grob in Egipčani so izginili v valu zgodovine, dolino Nila pa je preplavilo divje, bojevito ljudstvo Arabcev, mohamedanov in použilo vase zadnje ostanke nekdanjega mogočnega egipčanskega rodu. In več nego tisoč let je nemoteno vladal mohame-danski polumesec nad Nilom in odtod razširil vero Mohamedovo in oblast kalifov preko afriške puščave tja do obal atlantiškega morja ter ob Nilu navzgor globoko v osrčje Sudana, v deželo črncev, zamorcev. Dokler ni zemljo si osvajajoči Anglež prišel v Egipt in ga zasedel, sredi pretečenega stoletja. Po hudih bojih šele, seve. V krvi so udušile angleške čete upo- re mohamedanskih beduinov, borečih se za neodvisnost svoje zemlje, in komaj je bila zadušena vstaja v enem kotu dežele, že je izbruhnil požar na drugem koncu in ni še mnogo desetletij temu, da so Angleži po hudih bojih zatrli zadnjo večjo vstajo dervišev, fanatične mo-hamedanske sekte, ob gornjem Nilu. Pravi gospodarji Egipta so Angleži le ob spodnjem Nilu. Ob brezkončnih peščenih puščavah desno in levo ob gornjem Nilu pa so prej ko slej beduini neoporečeni vladarji. Potovati po Nilu navzgor pod varstvom številnih obrežnih postojank in posadk Angležev to je sicer več ali manj varno, kdor pa hoče prodreti od Nila vstran v puščavo, ta mora še dandanes skoraj z gotovostjo računati, da se bo srečal s sovražnimi beduini, pred nekaj leti pa je bilo tako potovanje v notranjščino puščave sploh skrajno nevarno. In Egipt je dežela, kamor se potuje. In je tudi vredna denarja in truda! Davna preteklost, piramide, sfinge, orjaški tempeljni, grobovi, mumije, skrivnostni napisi na skalah in spomenikih, — vse to vleče vede in zabave in razvedrila željne «turiste« iz vseh delov sveta v deželo nekdanjih Faraonov. Pa tudi pestra, neprestano se menjajoča pokrajina je nad vse vredna obiska. Starodavni Nil, ki se tiho in sanjavo vije po vedno zeleni dolini in za vsakim ovinkom nudi vedno nove, zanimive prizore, in trdno ob njegove bregove segajoča gola, rajava, ožgana puščava, peščeno morje, — koga bi ne zanimalo, da si vse to ogleda, da se navžije, potujoč na udobnem turistovskein parniku po Nilu navzgor, te bajne orientalske pokrajine! In če prištejemo k vsemu temu še pisano sliko jutrovskega življenja, ki se razgrinja potniku po ulicah, po bregovih Nila, po par-nikih in barkah, kamor pogleda, — melanholične Fel-lahe, kmete, potomce nekdanjih Egipčanov, zarjavele ponosne beduine v belih volnenih haljah, na krasnih konjih ali pa brzonogih kamelah, pristne sinove puščave, črnce z daljnega juga, vse to raznobarvno mešanico, živahno, nemirno, — bomo razumeli, zakaj se vsako leto, ko mraz in led zagrneta meglene severne kraje, denarni tujci napotijo v solnčni, topli Egipt, da tam, pod vedno vedrim nebom Nila in puščave, pre-zimijo, da si pomirijo svoje zdelane živce in si razvedrijo utrujenega duha. In angleška uprava v Egiptu je vsestranski preskrbela, da takim izletnikom ne manjka nobene udobnosti. Ne* mislimo pri tem na potovanje v spodnjem Egiptu, ki je s svojimi velikimi mesti, obilnimi železnicami in razkošnimi hoteli popolnoma podoben ostalemu kulturnemu svetu. Turisti, ki hočejo videti in doživeti kaj več, potujejo ob Nilu navzgor, več sto kilometrov na jug od Kaire, tja, kjer grmijo v ozki Nilovi soteski mogočni «pragovi« in vali Nil, kadeč in peneč se, svoje rjave valove preko silnih skal, tja, kjer sega v neposredno bližino reke brezkončna, divja puščava. Udobni, z vsem preskrbljeni parniki vozijo izletnike do «pragov«, tam jih izkrcajo in gostobesedni «dragoman«, tolmač, vodi družbo na obrežje, ji razkazuje spomenike in razvaline, jih pelje tudi na robi t Airan 1. SLOVENSKï GOSPODA R najumazanejših kupčij z nekim madžarskim verižni-liom in potepuhom. Ta «sodnik« ima tudi najhujše zlorabe svoje oblasti na vesti. V preiskovalnem zaporu je imel nekega kmeta iz Vrbasa in ker je hotel kupiti po ceni hišo za svojo trgovino, stopi kratkomalo k jetniku v zapor ter mu pravi, naj hišo proda, če hoče, da bo njegova stvar pri razpravi dobro in milo izpadla. Tudi sekvestre je ta «sodnik« nastavljal in odpravljal, če se mu je dobro plačalo. Njemu podoben je državni pravdnik iz Pančeve Bogdan Milašinovič. Obdolžen je: 1. da je uporabljal kaznjence za dela v svoji hiši, 2. da je uporabljal kaznjence za nakupovanje pšenice, s katero je delal kupčije, 3. je od časa do časa izpuščal na več let obsojene kaznjence na svobodo, da so po domačih vaseh zanj kupovali pšenico, za kar jim je plačeval tudi provizijo, 4. je dal od kaznjencev zase in svoje prijatelje izdelovati pohištvo, vsega za 20 sob. — Takih prikazni bi se dalo našteti še več, pa bodi dovolj. Kako so prišli taki ljudje na tako visoka in odgovorna mesta? — Po potrebi vladne politike kot prigan-jači vladnih strank. Tega je rabil radikalski, onega demokratski prvak in spravil ga je v službo, da dela za njegovo stranko in če je tudi zvedel, da ima to ali ono na vesti in če se je njegov varovanec razkrinkal kot še tak lopov, mirno se je šlo preko tega na dnevni red nadaljnje strankarske korupcije, češ: Kaj hočete! Razbojnik, pa saj jih je dosti! Za naše časopisje. Ne zastonj se je že neštetokrat povdarjalo in dan za dnevom se vsakdo lahko prepriča, da je časopisje, ne sedma, marveč prša velesila na svetu. Boj proti časopisju, namreč proti slabemu časopisju, je mogoče uspešno bojevati zopet samo s časopisjem. Nastaja pa vprašanje: ali je tudi potreben ta boj? In še kako potreben! Kdor misli, da more živeti, napredovati in se razvijati v človeški družbi brez časopisja, tega bodo kmalu izkušnje izučile, da je taka trditev za katerikoli stan napačna. Komur ni svetovati, mu tudi ni pomagati. V časopisju dandanes človek najde ne samo, da napase svojo radovednost na novicah iz svojega kraja, iz ožje in širše njegove domovine ter iz življenja po širokem svetu, marveč mu tudi daje in spopol-ajuje izobrazbo, bistri um in razvija duševno obzorje, čim širši pa ima človek razgled, tem dalje vidi in tem dalje si želi. S tem čitatelj dobiva vedno nove podbu-ie, ki ga priganjajo k vedno večji vztrajnosti in s tem k uspehom. Tako postaja čitanje potreba, kakor vsakdanji kruh. Brez kruha pa nikdo ne more živeti, tako tudi človek, ki čitanje zanemarja, sčasoma popolnoma otopi. Že pri pisavi lahko vsakdo opaža, ako nima vsak dan peres v aroki, da mu postane roka nekako lesena in s časoma le s težavo slika črko za črko, da napiše besedo. Kdor pa dnevno piše, temu teče pero po papirju, kakor namazano. To je pač vaja in navada. In kar je glavno, pri stalnem čitanju človek dobi ludi sposobnost razločevati ne samo lepoto izražanja, ampak tudi vrednost vsebine tega, kar čita. Vzemite na primer v roke «Kmetijski list«. Kdor je navajen na čitanje, ta bo že takoj pri prvih stavkih vrgel to samostojno, lažnjivo cunjo v peč in je ne pogleda nikdar več. Vsak čitatelj torej pridobi tudi zmožnost ločiti pleve od zrnja, ako pridno zasleduje časopis in — ako morebiti tudi vanj piše. V časopisju dandanes človek ;iajde vse, karkoli potrebuje. Od pouka, kako se preganjajo podgane pa vse do najbolj učenih razprav o umetnosti, o modroslovju, zdravstvu, politiki, itd. itd. Danes se vjame v glavo eno zrno, jutri morda že dvoje srn in tako naprej. Pregovor pa pravi: zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Kar pa človek um-stveno pridobi, tega nikdar več ne izgubi. Poglejte, kakšni reveži so srbski kmetje, ki po veliki večini ne znajo citati. Ali je potem čudno, da nad njimi vlada par ljudi, ki niti Srbi niso. Nekateri, ki si" listijo prvo besedo v Beogradu, so celo židovskega ali ciganskega rodu. Ti ljudje bi nas že zdavnaj vtopili v žlici vode, ko bi ne znali citati. Srbskega kmeta imajo čisto na kratkem. Vsak se nad njim lahko zadere in ga ipehari. Že iz tega se vidi, da je časopisje tudi velika o-brambna moč, ki varuje posameznika in celo družbo pred izkoriščanjem in pred krivicami. Če pa časopisje brani, pa tudi napada in uveljavlja zahteve in pravice svojih čitateljev. Kdor torej hoče imeti uspeh, mora imeti list, ki ga zastopa in brani v javnosti. Zato imajo tudi največji malopridneži svoj list. V Parizu, na Fran coskem, so imeli tudi tatovi (apaši) svoj list in morda ga imajo še sedaj. V njem so pisali vse tako, da so policijo za nos vodili ter obenem obveščali svojo tatinsko družbo, kako mora postopati, da policija ne ujame tega ali onega. Zlasti pa so se vrgli na časopisje Judje in frama-zoni ter sploh brezverci. Vsi ti imajo po celem svetu na široko razpredeno mrežo časopisja. Ker imajo ti ljudje glavni svetovni kapital v svojih rokah, zato jim je ludi lahko kupovati in z denarjem podpirati razne liste, ki potem pišejo tako, kakor to želijo kapitalisti, torej Judje in brezverci. Tudi pri nas je tako. Saj je «Jutro« nedavno samo priznalo, da je prejelo en milijon dveslo-tisoč in več kron za vzdrževanje lista. Odkod sicer ni povedalo, kar pa tudi ni treba "vedeti; to se itak ve že iz pisave tega izdajalskega, cetralističnega in pro-tikatoliškega lista. «Jutro« je dobilo denar zalo, da piše tako, kakor piše . . . Zato pa moramo razločevati dobro časopisje od slabega. In katero je slabo časopisje? Vsekakor tisto, ki piše proti ljudstvu in sicer proti krščanskemu ljudstvu. Krščanskega časnikarja veže vest, da ničesar ne piše, kar bi škodovalo veri in na duši ali na telesu ljudstvu, katero braniti mu je sveta dolžnost. Krščansko časopisje je torej že po svojem stališču, utemeljenem v Ivristovih načelih in v naukih sv. kat. Cerkve, dobro časopisje. Ker pa protikatoliško časopisje, ki je protiversko ludi takrat, kadar tega ne pove naravnost, seje strup v človeško dušo in sicer kapljo za kapl jo, da človek tega niti ne čuti, zato se je treba temu ubraniti. Da se pa temu strupu ubranimo, moramo vsi katoličani (in to je naša sveta dolžnost) svariti naše sosede, znance in prijatelje, naj ne čitajo in ne naročajo nobenega proti-krščanskega lista. Odkod izvira vsa dandanašnja verska mlačnost in vse to zlo na svetu, če ne iz slabega časopisja! Za obstoj slabega časopisja ne skrbe samo tisti, ki ga vzdržujejo s podporami in podkupnino, ampak tudi tisti slabi kristjani, ki take liste čitajo in naročajo. Ako prihaja dnevno recimo med stotisoč slovenskih volilcev petdeset tisoč iztisov slabega časopisja, tudi najboljši verniki izgubijo odporno moč proti razširjajoči se slabi časnikarski kugi. Čim ta slab list z lažjo in z zavijanjem prave resnice vse je v naše duše najmanjši dvom, je s tem že veliko pridobil. Tak dvom potem grize in razjeda sam naprej in dvrši, kar je to slabo časopisje načelo. Sedaj se približuje zopet čas, ko je treba obnoviti naročnino in podpreti katoliško časopisje v težkem boju, ki ga bije dan na dan. Judje, brezverci, framazoni in tem enaka kapitalistična družba nas gotovo ne podpira, vlada pa tudi ne. Kako naj torej vzdržujemo svoje liste proti navalu nasprotniških listov v današnji draginji, ko stane skoraj papir več, kakor pa naročnina? Treba je, da takoj razvijemo najživahnejšo agitacijo od hiše do hiše in da pridobimo katoliškemu časopisju čimveč naročnikov in podpornikov. Geslo naše bodi: Ven z brezverskim časopisjem iz krščanskih družin in v vsako hišo katoliško časopisje! Denar ljudstva proti Ifudstou. Za zaščito samostojnih poslancev na shodih, kamor vlada pošilja glavarje, politične komisarje in orožnike, je izdala vlada velike svoie. Mnogo je šlo tudi za to, da so poslali tudi na vse naše shode zadnje mesece vladne zastopnike in često tudi orožnike,, ker so politični uradniki menda v svoji bojazljivosti trepetali pred na šim ljudstvom. Kako rizvemo iz zanesljiveg vira, je gos pod pokrajinski namestnik Hribar potrošil za vse v to določene denarje in se je nujno obrnil v Beograd po več denarja. Pisal je tudi svojemu bratcu Pucelju, naj hitro preskrbi nove svote, ker sicer samo-stojnežem ne bo mogel v zaščito več dati komisarjev in orožnikov. Davkoplačevalci! Ali vidite, kako se razmetavajo tisoči in tisoči, da se zaščiti one, ki so vas politično ogoljufali in opeharili ter zasužnjili centralizmu! Iz poglavja o narodnem gospodarstvu. Nekj o mesnih cenah v Zagreba. Trgovci z živim blagom iz naše države in inozemstva, ki prihajajo po svojih opravkih v Zagreb, se zelo ter upravičeno čudijo našim pretiranim in daleč previsokim mesnim cenam. Kot merilo za neupravičnost naših mestnih ten na trgu bi morale služiti one cene, ki se plačujejo v inozemstvu za meso govede, ki je bila iz Hrvatske. V klavnici v Trstu so prodajali te dni prvovrstno govedino od volov, ki so prišli iz Hrvatske po 6 lir 1 kg. Te dni je bila italijanska lira po 12 K, kar bi zneslo 72 K 1 kg. Treba pa pri tem pribiti, da lah-j ko odbijemo pri vsakem kilogramu 2 liri kot strošek za odpremo govede iz Zagreba v Trst in stane torej 1 kg govejega mesa samo 48 K. V Zagrebu in tudi v Sloveniji pa stane 1 kg prvovrstnega volovskega mesa 68-K, kar znaci, da je pri nas meso za 18 K ali za 30 odstotkov dražje, nego v Trstu od naše govede. v. Zii Trst kuPujejo živo blago, živinski prekupci večinoma na pokrajinskih sejmih, kjer je živina dražja nego v Zagrebu, pa kupujejo tudi na zagrebškem trgu, in meso je v Trstu cenejše, nego v Zagrebu. Iz ravnokar povedanega je razvidno, kako brezvestni mesarji izrabljajo uboge konsumente, pa- tudi kmete-živinorejce, od katerih kupujejo živino dokaj po ceni. Kakor smo. ze zadnjič priporočali v našem listu, da naj kmetje sami koljejo svojo živino in razprodajajo potem meso. aa drobno, tako ponavljamo ta poziv tudi danes. Ako bodo kmetje sami klali in prodajali meso, bode imel kmet-producent dobiček, ubogi konsument pa bo pri sedanji draginji lahko jedel cenejše, pa dcfero meso. Iz žitnega trga. Vsled nazadovanja naše valute je bilo opaziti zadnje dni večjo živahnost na zagrebškem žitnem trgu. Zelo veliko se je prodalo umetno posušene koruze, živahna je bila tudi trgovina z moko. Glavne železniške postaje ki pridejo v poštev za. žitno trgovino, so: Zagreh,. Sisek ter Brod na Savi in te. so vse zaprte za tovorni promet m ravno to dejstvo dviga žitne cene. Konsu-menti še vedno pričakujejo, da se bodo žitne cene zniža le, a je malo izgleda za padec,, posebno ne, ker namerava zopet železnica zvišati prevozne tarife. Uvoz moke i» žita v Dalmacijo in Slovenijo je nekako prestal vsled porasta deviz in ker so se tudi žitne cene v inozemstvu dvignile. Osobito Slovenija bo vsled prevoznih potež-koč kmalu prisiljena, da bo. morala kupovati žito doma. Ponudbe žita in moke so velike, ker so poljedelci končali svoja poljska dela, tudj pota in ceste so se posušile m kmetovalec lahko vozi svoje žito ne trg. Konečno pa moramo omeniti, da se zaloge moke v "naših velikih mlinih vedno bolj zmanjšujejo, nekaj večjih, in veliko malih mlinov je ustavilo, svoj obrat, Zadnji teden so bile žitne cene na zagrebškem trgu sledeče: pšenica s« je prodajala po 1600 do 1630 K od postaje Bačka. Rž je ih>ez promea in trgovine in se giblje samo po imenu, v cenah med 1300 do 1500 kron. Ječmen kupujejo samo za krmljenje in so ga plačevali po kakovcsti pe- 1.200 do 1400 K. Veliko je povpraševanje po ovsu,, ki se giblje v cenah med 1000 d« H050' K. Koruza je za dobavni rok februar, marec tei jpril po 800 do 840 K.. Stara ter umeino posušena koruza je brez prometa. Moka nuiarica je v Zagrebu pt 25 do 25.50 K 1 kg. Cene moki, so, zeio različne pri na-tovorni in iztovomi postaji in to *adi visokih železniških tariiov. Kakor učijo zadnje izkušnje, rabi ei vagon moke, pcedno dospe do svojega cilja, po štiri tec ne. Zadnje dni so zelo povpraševali po koruznih otrobih, a jih ni, ker so jih mleii do sedaj samo 2—3, mlin in tem so zaloge popolnoma ph i kupujejo, marveč povprašujejo rajše po mršavih injah, kakršne pase v velikih množinah srbski, sla-mski, sremski in vojvodinski kmet po hrastovih goz->vih. Te svi.ije, ki se v vrednosti z našimi ne morejo eriti, kupujejo klavnice po sramotni ceni, ker nima het ž njimi mnogo dela, kakor n. pr. pri nas. Ravno-ko nabavljajo klavnice tudi koruzo, zlasti sprijeno, nizkih cenah. S to koruzo potem pitajo te svinje na seben način, ki sicer razvije količino masti do naj-Čje možnosti, zmanjšuje pa njeno notranjo vrednost. Slovenci sploh nimamo svinj za klavnico. Naše polhranjene svinje po svinjakih so za klavnice pre-nge, pilane svinje pa se porabijo doma ali k večjemu domači trg. Zato pride pri nas v poštev edinole izvoz svinj v živem stanju. Ta izvoz gre v korist slovenskim svinjskim trgovcem in posredovalcem (ne kmetu), ako tc. zniža ali odpravi carina na svinje, ki tehtajo več ko -0 kg ali manj kot 120 kg. Če se odpravi carina na vse .svinje v živem stanju, kakor to zahteva Pucelj, slovenski trgovci ne bodo prišli na svoj račun, ker prviaduje število mršavih svinj izpod 70 kg tued srbijanskimi in vojvodinskimi in slavonskimi kmeti, ki lahko konkurirajo s svojim blagom v ceni napram slovenskemu blagu. Kmetje v južnih krajih Jugoslavije pa so še bolj odvisni od svinjskih prekupčevalcev, kakor naši. Zato gre Pucljeva zahteva za svoboden izvoz svinj edinole v korist svinjskim baronom in kapitalistom in proti pravi min resničnim interesom kmetijstva in svinje-reje. Po Pucljevi zahtevi ne bo imel niti trgovec nobenega interesa rediti pitane svinje, za katere se zanima zlasti Italija. Italijani bodo kupovali rajše hrvaške in ..rbske mršave svinje in jih potem sami gojili za klanje. S tem ne bo samo kmet prizadet, ampak tudi kon-zument, ker ne bo dovolj masti na trgu in bo ta postala mnogo dražja. Torej vsa ta Pucljeva politika stremi za tem, da podraži življenje delavstvu in ifradništvu, na drugi strani pa oškoduje kmeta za njegov zaslužek, ki bo šel edinole v žep domačim mesarjem in samostoj-neškim mešetarjem. Tako bomo imeli pri nas na izumet niščen način izzvano nesorazmernost v cenah: svinje bodo poceni, mast pa draga. Iz tega bi sledilo, da bi se pri nas izplačalo gojenje debelih svinj. To pa vzpričo konkurence na jugu, kjer je v izobilju želoda in koruze, ne pride v poštev. Ves ta boj pa je interesanten tudi z drugega vidika. Takozvani Pucelj-Žerjavov dvoboj ima čisto žeparsko ozadje in nima s koristmi kmeta in konzumenta prav ničesar opraviti. Med policaj demokratsko subotiško klavnico in beograjsko klavnico se je boj zaostril tako, da gre za obstoj ene ali druge klavnice. Subotiška klavnica dela veliko konkurenco beograjski klavnici. Pašičev sin, ki je že v raznih nizkih aferah znan kot dober spletkar, je Puclja popolnoma pridobil za svoje namene. Za denar se danes vse dobi; pa bi se ministra ne dobilo!?! Z odpravo carine na žive svinje bo vojvodinskim in slavonskim svinjskim veletrgovcem omogočen izvoz svinj za boljšo ceno, kakor jo more plačevati subotiška klavnica, dočim bo beograjska klavnica krila svoje potrebe v Srbiji, odkoder bo znala preprečiti večji izvoz. Zato ni čudno, če «Trgovinski glasnik« v Beogradu hvali ministra Puclja, dočim mu nasprotuje minister za socialno politiko dr. Žerjav. Dr, Žerjav brani dr. Kramarja in dr. Marinkoviča ter njihove prijatelje, ki so udeleženi pri podjetju subotiške klavnice. Še lepša pa je ta. V Trstu obstoja klavnica, ki se bo v večji meri pečala z gojenjem debelih svinj, katere bo v Jugoslaviji kupovala kot mršave. Pri tej klavnici je baje tudi udeležen — minister Pucelj. Kakor se vidi, je vse to le nesramna in hinavska žeparska politika, ki je le slabo prikrita z gospodarskimi interesi, vendar pa marisikoga lahko premoti. Naše stališče v tem oziru je za naše kmete to-le: Naj se zniža ali odpravi carina za srednje svinje, dočim je v interesu proizvajalca in konzumenta, da se izvoz zaklanih svinj in svinjskih izdelkov sploh prepove. Če bodo svinjski trgovci, prekupčevalci, mesarji in klavnice imeli pri tem zgubo, na to se ljudska politika ne more ozirati. To stališče zastopate tudi interpelaciji naših kmet-skih in delavskih poslancev, proti katerim se v dema-goških puhlicah zaganja Pucljev «Kmet. list.« Zato smo s tem člankom stvar pojasnili in dokazali, da gre našim poslancem res za korist ljudstva, dočim zasleduje Pucelj povsem druge cilje. Odškodnina za odvzete stvari ob mobilizaciji. — Vojni minister je na vprašanje poslanca Roškarja v zadevi odškodnine za lastnikom od vojne uprave ob priliki mobilizacije brezplačno odvzete stvari odgovoril, da hoče iste plačati po cenilni vrednosti takoj po od-obrenju proračuna za leto 1923-24. Vladinovcem vedno primanjkuje denarja, predvsem za podeželne prebivalce v Sloveniji. — Prizadetim svetujemo, da tozadevne prošnje za odškodnino pošljejo znova na komando vojnega okruga, kateremu so oddali nevrnjene predmete. Pečatenje žganjarskih kotlov. V Sloveniji, posebno v obmejnih občinah, imajo finančni organi nalog, vse žganjarske kotle zapečatiti ter s tem zabraniti uporabo teh kotlov v druge gospodarske svrhe. Z ozirom na nepotrebnost in škodljivost te naredbe je poslanec Roškar vložil na finančno ministrstvo utemeljen upit, ozir. zahtevo, da se ta omejitev proste uporabe kotlov ukine, ker se zloraba teh, s pečatenjem kape zadostno onemogoči. Na ta upit je finančno ministrstvo odgovorilo slede*: Po točki 115 člen 116 trošarinskega pravilnika, kot občno načelo, je predpisano pečatenje kotlov za kuhanje žaganja. Ali iz razloga, da se ti kotli zamo-rejo uporabljati tudi v druge svrhe, je določeno po točki 123 istega člena, da v takih izjemnih slučajih smejo pristojne financijske direkcije dajati tozadevna dovoljenja. Treba je torej da vsak lastnik kotla za žganje, ako hoče istega uporabljati za kuhanje perila, krmil in v druge svrhe, vloži pismeno prošnjo pri fin. direkciji svojega okoliša; te prošnje so proste koleka ali taks. Pripomni se pa, da se tako dovoljenje daje le izjemoma, ali nikakor ne kot občni princip. Sedanji i protiljudski režim še nam prečanom morda da zapečatiti tudi ročke za vodo. V Srbiji pa se bo še nadalje kuhalo žganje vseh vrst brez plačanja trošarine in brez kontrole. Taka je naša enakopravnost pod sedanjo de-mokratsko-samostojno vlado! Gospodinjski tečaji po deželi. Oddelek za kmetijstvo je priredil v letu 1920-21 in 1921-22 skupaj 29 gospodinjskih tečajev po deželi s skupnim številom ude- leženk 525. Leta 1920-21 se je vršilo 15 tečajev s 274 u-deleženkami in ieta 1921-22 pa 14 tečajev s 251 :idele-ženkami. Od teh odpade na štajersko 22 tečajev s 397 gojenkami in na Kranjsko 7 tečajev s 128 dekleti. Kakor se vidi, se Štajerci bolj potegujejo za te tečaje, kakor Kranjci. Letošnjo jesen se je otvorilo šest takih tečajev in sicer v Radovljici in v Leskovcu pri Krškem, v Gotovljah pri Žalcu, v Konjicah, v Št. Janžu na Dr. p. in v Beltincih v Prekmurju. Prihodnji tečaji se pri-čno z mesecem januarjem. Ti tečaji trajajo po 10 tednov. Poprečno število deklet, ki obiskujejo te tečaje, znaša za en tečaj 18. Za konjerejcc. Na podstavi zakonitih predpisov o li-cencovanju žrebcev se razglaša, da morajo lastniki žreb-cev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do 15. decembra 1922 pri onem okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri, mestnem magistratu) v čigar okolišu je žrebec postavljen. Pri zglasitvi žrebca, ki se izvrši pismeno ali ustmeno, se mora obenem naznaniti: a) ime, priimek in bivališče žrebčevega lastnika, b) pasmo in rod, starost in barvo, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarja se, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustila za spuščanje. Svoječasno se bo razglasilo, kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco). Mariborsko sejmsko poročilo od 29. novembra 1922. Prignalo se je 4 konje, 5 bikov, 57 volov 196 krav in štiri teleta. Skupaj 266 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 27 do 29 K, pol debeli voli 23 do 26 K, plemenski voli 18 do 22 K, biki za klanje 20 do 23 K, klavne krave debele 18 do 24 K, plemenske krave 18 do 24 K, plemenske krave 13 do 18 K, krave za klobasarje 9 do 12 K, molzne krave 13 do 19 K, breje kilave 13 do 19 K, mlada živina 16 do 26 K, teleta 35—42 K. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 56 K, II. vrste 48 K, meso bikov, krav telic 40 K, Telečje meso I. vrste 60 K, II. vrste 48 K. Svinjsko meso sveže 80 do 90 kron. Znižani železniški tarifi za prevoz krme. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani, naznanja, da veljajo uverjenja za prevoz živinske krme po znižani tarifni ceni iz Hrvatske, Vojvodine, Srema, Vzhodne Slavonije, Podunavja in Bosne za vse proge državne in južne železnice od dne 1. decembra t. 1. dalje. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 280—288 naših kron, francoski frank 19.90—20.10 naših kron, za 100 avstrijskih kron je plačati 45 vinarjev, za 100 čehoslovaških kron 890, za 100 nemških mark 3.60— 4.40 in za 100 laških lir 1410—1426 naših kron. V Cu-rihu znaša vrednost naše krone 1.80 centimov (1 cen-tim je 1 vinart. Od zadnjega poročila je vrednost naše krone poskoč* za 1 točko. Sv. Jakob v Slov. gor. Nedavno so slavoloki na Vo-grinovem posestvu naznanjali, da se v tej hiši vrši velika rodbinska slovesnost. Poročila se je hčerka Kristina z g. Jožefom Pezdiček. Nevesto, ki je bila dolga leta vrla cerkvena pevka, so spremljale tri družice k poroki. Svatovanje je bilo, kakor je stara šega pri imo-vitih kmetih v Slov. goricah, zelo bogato. Novoporočen-cema, ki sta vrla katoliško narodna Slovenca, želimo v novem stanu obilne neskaljene sreče in božjega blagoslova. Sv. Ana na Krembergu. Tukajšnji nadučitelj Lesnika si menda domišlja, da je on edini in neomejeni gospodar- pri Sv. Ani. Vestna ureditev, tičoča se tukajšnjega šolstva pa mu je gotovo zelo malo pri srcu, ker sicer bi se tukajšnje šolske razmere predrugačile. To naj bo danes javno povedano, na kompetentnem mestu pa — na uho to novico — nekdo je še mlad pa bo sviral resnico. Ptuj. Na zastrtem nebu tuzemskega, viharnega življenja Marijinih otrok se prikaže tu in tam zgodnja danica ljubega miru, naposled pa še ga obseva solnč-ni žar poštenega veselja. To uvidevamo tudi me hčerke Marijine pri minoritih, ki smo se po krizi svetovne vojne, kakor usahla cvetka po nevihti dvignile in vnovič zbrale pod vihrajočo zastavo Marijino. Dejstvo, da nam je res mar za blagodejno razvedrilo in pošteno zabavo pa hočemo pokazati s tem, da uprizorimo v nedeljo dne 10. decembra po večernicah v dvorani Narodnega doma krasno igro «Zmaga najsv. zakramenta«, drama z živo silko v 6. dejanjih. Nastopi tudi ptujski pevski zbor, zatorej iskreno vabimo vsa, ki si iščete utehe in prijetne zabave, da se sigurno udeležite v mnogobrojnem številu jiredstave dekliške kongregacije Marijine družbe minoritskega samostana. Pišece. Dne 26. novembra je bil dan veselja za naša društva, ker je ta dan stopila pred poročni oltar njih vrla sotrudnica Rožman Marija z ravno tako vzglednim mladeničem Jožefom Kostevc. Marijina družba, Izobraževalno društvo z Dekliško zvezo, za katero je bila posebno vneta in KZ jo štejejo med svoje častne člane. Ob svoji poroki je darovala 100 K Marijini družbi in 100 K Izobraževalnemu društvu. V zahvalo prosimo novoporočencema obilnega blagoslova in sreče od Boga. Brežice ob Savi. Tukajšnje katoliško slov. izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 17. decembra ob pol 3. uri popoldne v župnišču svoj 15. redni občni zbor. Obenem se vrši zanimivo predavanje s skioptič-nimi slikami o orlovskem taboru v Brnu. Vse člane in članice, pa tudi druge prijatelje našega društva vabimo, da se v prav obilnem številu udeleže občnega zbora in predavanja. Vstop vsakomur prost. - • (Nadaljevanje dopisov na 7. strani). Beinine jaslice, krasne in terpeine, se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru po 8.50, 11,13 ali 22 din. komad. Nabt>d? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum zanego kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši, kakor francosko žganje! S pakova-njem in poštnino 3 dvojna te ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; ,'36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5 odst. doplatka razpošilja: lekarnar Eugen v. Feller. Stubica Donja, Elzatrg št. 341. Hrv. Opozarjamo na oglas «Prve hrvatske štedionice t Zagrebu r, ki je dne 19. junija t. 1. otvorila svojo podraj riico v Mariboru, Gosposka ulica 24. Ta denarni zavoc je bil ustanovljen leta 1846, šteje okrog 40 podružniv i» »naša stanje vlog tega denarnega zavoda 2 in pol milijardi kron, in je v celi Srednji Evropi eden največjih denarnih zavodov. Doluro uro imeti, je želja vsakega človeka, ker vsak ve, kake Je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. Znana Strdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA, št. 992, Sloven-r-i|a, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka nje-:.t» ura ima natančen in trajni stroj. Kdor kupi pri Suttner-Ja uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani a iem jezo in popravilo. Krasen cenik tvrdke Suttner ^sobnje še veliko izbiro tudi razne druge zlatnine in sre-brnise ter drugih sličnih potrebščin. Prava sredstva lepote, «ara» u ■■stu»s» ■ -—.-B"' lialera drie, kar obebidl «t......-*.- --v.. *r ¡.-^vMPH+uHUB ie 23 let v vseh deželah preiskušena, h 'aljena in priljubljena s«_prava Elia-lepoto pospešujoča sredstva iekaraarjj^F^Uer. Elsa-obrazna pomada finim pegam, »olrfini opeklini, šsaiB, krapavi koži, odstrani zajedavce, o«rce, ntbvre in vsako-kovrstae nečistosti kože. 2 velika poicelanasta lončka 35 din. Eisa-lilijno mje&io roHoffi^e/VlJS mili Popolnoma neškodljivo,"se jako dobro peni in je milega finega duta. 4 velike kose s pakovan.em ia postih nino 31 dinarjev I.' U- „TO JE ONO PRAVO I" Posojilnica Razglas. V pondeljek, dne 18. decembra 1922, ob 10 uri dopoldne se viii na lion masta v Maribora, Mlinska Uiea št. 15 prostovoljna javna dražba. Proda se hiša z vrtom. V hiši se vrši stara go-stilničf rska obrt, poprej znana Soštaričeva gostilna. Najniija por udba znaša 2 miljcna jugoslovanskih krcn. Ponudniki morajo pred začetkom dražbe položiti 10 odsto kov varščine. Hiša se proda tudi pred dražbo, ako to kupec želi. Nat' nčnejše podatke glede draibenih pogojev, ¿bse'iiosti objekta i. t. d. dajeta sodni komisar dr. Franjo Firbas, notar v Mariboru ter zastopnik last' aika dr. Franjp Rozina, odveaiik v Mariboru. Dobro obuvalo je SUTTNEilJEVO OBUVALO 1 Ne nadkriljivi v trajnosti in Iz močnega finega usnja! EI In dekleta! Dobri in komot čevlji Elsa-pcmada id rast las krepi kožo na glavi, zabranjuje i :pa-danje, lomljenje in cepljenje las, prhut ____in prerano osivelost i. t. d. 2 velika porcelanasta lončka s pakiyaniena in poštnino ;5 dinarjev. En ooikus zadostuje, da tudi vi rečete : _____________I iščite t vseh pc slovnicah samo prave Elsa preparate od lekarnarja Feller. Različno: Lilijno mleko 6 dinarjev; brkomaz 5 dinarjev; najfinejši Hega-puder dr. Klugerja v velikih original-lih škatljah 15 dinarjev; najfinejši zobni prašek «Hega« v (jatent-dozah 10 dinarjev; puder za dame v vrečicah 2 din.; «obni prašek v škatljah 3 din.; v vrečicah po 2 din.; saehel dišava) za perilo 3 din.; šampon za lase 2 din.; rumenilo na obraz 12 pismov 12 din.; najfinejše parfeme od 15 din. dalje; cvet za lase 20 din.; Elza-katranovo milo 5 din. Za -adičae predmete se pakovanje in poštnina posebej računa. Na te cene se računa sedaj še 5 odstotkov doplatka Aore-sirati natančno: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, ________Etea trg št 341. Bratsko, Uallilfft nacbčnizbor posojilnice pn S/. Štefanu, VdUHU dne 17. decembra 1922, ob 9. uri dop. pri g. Puflgeršek. Premen ba pravil. 1046 Vshllft k izrecnemu občnemu zboru »Gospodar-IfClUlIU ske zadruge za ormoški okraj, r. z. z o. i. v Ormotu«, se bo vršil dne 19. decembra 1922, ob 9 uri predpo dan v prostorih kletarskega društva. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. Ako bi ta izredni občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ura pozneje na istem mestu in po istem dnevnem reiu drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. tf*k na i retai občni zbor LJUDSKE POSO-VCD III JILNICE V CELJU, reg. zadruge z neom. zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 17. grudna 1922, ob 9. uri dopoldne v posojilnični posvetovalnici. — Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drug občni zbor, ki sklepa brez ozira na navzoče število zadružnikov. Načelstvo. v Selnici ob Dravi vabi vse ude na I. iz7anredni občni zbor, dne 17. decembra 1922, dopoldne cb 8. uri v iupniščn. Dnevni red: Sprememba pravil. 1056 1-2 1040 Bogata i srajc, poramnic(ho-sentrager) športnih kap nudi vam itu-strovani Suttnerjev cenik, v Kterem bo-dete našli različno namizno orodje, škarje, žepne nože, doze za svalčice in tobak, brivski aparati, nažigači, verižice, krstne obeske in vse, kar želite za sebe ali za darila. Tudi pravi Elsa-preparab' lekarnarja Eugen V. Feller v Stubici, kakor Elsa-fluid, Elsa-lihjno-mlečno milo se morajo priložiti radi udobnosti odjemalcev. Zahtevajte krasni katalog, za katerega je trtba poslati samo 2 Din. za poštnino: S»et6vni odpošiljalni tvrdki SUTTNER, Ljubljana št. 992, Slovenija. Ifiniraria s 3 deUvci, svo-V i'l'lui11 jimi ali nijetirni, išče župnijska cerkev Šestine, p. Zagreb, za vsa vinogradska dela ud sekanja kolia, branja, gaojenfa i t. d Stanovanje: 2 sobi in 2 kuhinji, hlev, svinjak, nekaj zemlje in livade, vrt, skupno 1 oral ia eno tretjino, ter 36000 K etne plače. K>avo mora imeti svojo. Lahko itv ja tudi kakšno obrt ali drug posel. Ko je več dela, si lat ko tudi s tež ki na s?oj pčun 1031 7acf fini se dlj° pojasnila,ie &>u5' Wil| se priloži dopisnica za odgovor, vsem, ki žele z malimi stroški olnoviti svoje uni-čenene vioogr&de z najbolj priporočljivo izb ljšano šinamico, katere ni treba šor VdDIlO »Ljudske hranilnice in posojilnice« pri Sv Lovrencu na Drav. polju, ki se vrši dns 17. deccmtra I922, po ranem sv opravilu v čitalnici. Dnevni red: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti. Načrlstvo. lo5 j Po or mlinarji! Dober mlinski kamen (goijuk) za Črno mlenje, lo eol debeli, 36 eol širok, je na prodij Pavel Piačer, Ptuj, za postajjo. I047 J II ll — l .......... I I...... UMI Dva zelo dobro ohranjena motorja na bencin z 4—5 HP, s? radi nabave električnih motorjev ceno prodata. Pojasnila daje L. Otič, Mariji 1-grad, pošta Mozirje, t—3 I043 Šmarnica Noah D 22 je v svoiih dobrih svojst i h najboljša. Zahtevajte prospekt zastonj od Trseice »Vrbanjak«. Malo posestvo '„"I hiša, hlev njiva, s&donosaik, dobre ure od postaje ia t.-¿a Konjice, se proda. Po nedeljah osebno v No»i ^asi št. 19 pri Konjicah, pismeno pa: Alojzij Pere Sp. Rečica p. Lašk >. roji .'■e je cgubil od mlina H itil do gostilne Baum -n. Olds se proti nagradi v upravniStvu Slov. Gospodari». 1—2 1( 5 [ NOVE KNJIGE. V zalogi Cirilove tiskarne v Mariboru so ravnokai Izšle sledeče knjige: 1. Moj stric i moj župnik. Povest. Prevedena ii francoščine. Povest je zelo mična. Knjiga bo posamez< nikom xn društvom dobro došla. Res pozdraviti je idejo Cirilove tiskarne, da izdaja v prevodu dobre pove* sti iz tujih slovstev, ker so v zadnjem času leposlovni knjige na Slovenskem že zelo redke. Cena broširan knjigi je 4 dinarje, kar je za sedajne razmere zelo ma loJ»o pošti poslano stane 4.25 dinarjev. 2. Srečne hiše je naslov 2. zvezka Knjižnice presi Srca. Knjižica govori o sreči tistih družin, ki se posve tijo božjemu Srcu Jezusovemu. Nadalje opisuje delo vanje o. Mateja iz družbe Srca Jezusovega za posveti tev družin. Končno obsega krasne nagovore ob posve titvi družin. Knjižica je lična, lepa, prikupljiva in bodi častilci božjega Srca gotovo radi segali po nji. Stan pa s poštnino vred 1.50 dinarjev. Naroči se v Ciriloi tiskarni v Mariboru. Prvovrstni kuvač Posestva podkovsii in *oz< vs prvi pri obstoječe iz hiše, obok*neg o^nju išie službo kot delovodja hlev«, brez inveetarja 27 or« sli prvi pri ognju. Gošnik Ivan, lov, od tega. 17 oralov polja i Ob bregu št 4, Maribor. 1052 travnikov, na prodaj. Nasl v pi —j—;— Jirku, Slovenj gradeč. I04 vrt >m, obdanim z vinsko trto, studenec doma, ob lepi cesti, četrt ure od šole in cerkve, pripravna za. obrtnike Vprašati: S'.nnšefc, Orehova vas 46, Slivnica pri Mariboru. 10^0 Proda se hiša Dañar Maierjg ali viličarji z veSimi dilavskimi rcočuii 9 sprejme pod jako ugodit ni D vedo m svinje, dve njivi, lep »adono sukna. platna, parhenta in hlačevine prejela iz inozemskih tovaren ter prodaja po čudovito nizkih cenah veletrgovina B-Stermecti, Celje 300. Ceniki 1000 slikami uutonj' Industrijcl pozor f Ugodna prilika! 1 lokomobila nova 24j30|40 HP 1 tovorni avto 35 HP, 5 ton 1 osebni avto, 30 HP 1 novo motorno kolo (nova nemška špe- cijaliteta) »|# HP 1 obrabljeno motorno kolo 6j7 HP 1 stabilni bencin-motor 4—5 HP 1 vozeči > » 12 HP 1 nov skobelni stroj (Dicktenhobel) 600"% 1 nova tračna žaga (Bandsäge) 750mjm ter drugi vsakovrstni stroji ta obdelavo lesa kakor poljedelski stroji po najnižji ceni na prodaj pri tvrdki Stanitz & ttmqouih trgovina z vsakovrstn mi stroji Maribor, Slomškom trg štev. 14 SpodnjeStajerska ljudska posojilnica v Mariboru, Steina ulica štev. 6, r. z, z n z, obrestuje od 1. novembra 1922 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti Vloge ha trimesečno odpoved po 5 V»*/*- veeje in stalnejše vloge po dogovoru od 6% do 6 V»%- 2-8 939 PRODAJAMO •vemmmmm vse vrste se ipodarskih si ojev v dobrem stanju,4 kakor: železne pluge, velike, brane, vejačein dr Vlastelinstvo Zelendior, p. Petriianec vi? Varpždin m Fotograf H. KIESER Maribor, Gregorčičeva t lita štev, 20 ob gornji Gosposki ulici se jpriporoča pri porokah, primicijah, družinah in društvenih prireditvah. Stroškov se ne zaračuna, cene kakor v mestu. Največji in najstarejši atelje v mestu. ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA Podružnica v Mariboru, Začasno: Koroška cesta 1/1. Telefon 311. Brzoiavl: Gospotianka. Centrala: Ljubljana. Podružnice: Diakovo, Sarajevo, Sooibor, Split, Sibenik. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost s Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. KBpilal fn skupno z 8fHMsn!iUiK8C,OOO.OCO-,viog6naci K 350,000 000. Izvršuje vse bančne posle naj kulantneje. — Najvišje obrestovanje vlotr na knjižice in v tekočem računu. PooNPifM pr*cfp|»»*c drievn« r»xP9dn* lo1»"'?», 3 a mmmmmmmmmtmmmmmmmm tenoi siim§ drva, premog, žito, krompir, sadje in drug« deieJne pridelke kupuj« in prodaja OSET ANDREJ, MARIBOR •VlfilrsandTOva cest* 57, tel.88 Zimsko perilo klobuke 6-10 898 dežne plašče čevlje, dokolenice (gsmaše), copate, nogavice, rokavice, kravate, odeje, različno modno in galanterijsko blago najboljše vrste, najcertje nudi Jakob Lah, Mar bor,Glavni trg 2 LIVARNA ZVONOV,'MARIBOR. INŽ. J. & H. BÜHL H Prva hrvatska štedionica Zagreb nMmmMMaMM ■■■■■■■■■■■■■aMaHHMMB^HnBaaaHraa podružnica Maribor, Gosposka ulica 24. Telefon ravnatelja 317. Telefon menjalnice 318. Uslsnsvtieno i. 1846. Delniška glavnica K 200,000.000. Rezervni zaklad X 130,000.000. Vloge K 2.500,000.000'-. • Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Crikvenica, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Gjurgjevac, Ilok, Karlovac, Križevci, Maribor, Mitrovica, Nova Gradiška, Ogulin, Osijek gor. grad, Pakrac, Požega, Rijeka, Senj, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaž-din, Velika Gorica, Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun. Ekspoziture: Osijek dol. grad, Vinica kod Varaždina. Menjalnice: Zagreb Dica 5. Prevzema vloge na vložne knjižice in na tekoče račune. Eskomptira menice in devize. Prevzema v inkaso tu- in inozemske menice. — Izdaja 4'/«*/o *al( žnice, koje imajo pupilarno varno6t in jamčevno sposobnost. Izdaja u ver en j a čekov in kreditna pisna ter izvršuje izplačila na pidlagi akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Izvršuje boizne naloge vestno in kulantno. Vzdržuje zvezo z vsemi prvorazrednimi bankami v Parizu, Londonu, Ztlrichu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti, Bukarešti, Pragi i. t. d. ter v Ameriki, sv, ,V Brzcjfivnl »»»lov: Ppaitedlona. m* MM m. «K** ■ m»ii***