LUKA KOPER Glasilo Luke Koper št. VI, september 1995 LASTNINJENJE LUKE KOPER Lastninsko preoblikovanje podjetja, ki intenzivno poteka že več kot dve leti, s prvimi pripravami pa že tri, se počasi vendarle bliža svojemu koncu. Potem, ko smo konec lanskega decembra končali z interno razdelitvijo certifikatov zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojencem, v začetku letošnjega januarja, notranji odkup ter sredi istega meseca še zbiranje certifikatov družinskih članov, se je 11. avgusta iztekla tudi javna prodaja delnic Luke Koper. Obdelava dokumentacije je bila po številnih kontrolah zaključena konec avgusta, uradni podatki pa so naslednji: V javni prodaji smo pridobili 6.179 novih delničarjev. Ti so s certifikati in gotovino vplačali skoraj 1,6 milijarde tolarjev, kar je za 67,68 % več od razpisanega kapitala. Zaradi tega se je izhodiščna cena za delnice povečala za 30 % in sicer: za certifikate od 1.060 SIT na 1.378 SIT, za gotovino pa od 1.590 SIT na 2.067 SIT Poleg tega, da so se delnice zaradi velikega povpraševanja podražile pa je bil vsem državljanom, ki so sodelovali v javni prodaji del vrednosti (okrog 22 %) vrnjen nazaj na certi-fikatski račun ali na hranilno knjižico. Investitorjev, ki so delnice kupili z gotovino je bilo 31, vplačali pa so skupaj preko 4,1 milijonov tolarjev. Vpisni mesti sta bili le dve, na sedežu podjetja in v prostorih Splošne banke Koper. Za tiste, ki so nam certifikat že prej zaupali v hrambo smo poskrbeli, da jim ni bilo potreba še enkrat hoditi v Luko, temveč so lahko vse brez dodatnih stroškov opravili po pošti. Večino tega dela, tako tistega na šalterjih, v celoti pa tudi tistega v "zaledju", so opravile marljive delavke računovodske in finančne službe podjetja. Tako ima Luka Koper danes, če ne štejemo dveh velikih - države in občine, skupaj 10.350 delničarjev. Od tega 926 zaposlenih, 530 bivših zaposlenih, 404 upokojence, 2.311 družnskih članov ter kot že rečeno 6.179 drugih državljanov, če k temu prištejemo še pokojninski in odškodninski sklad, ki imata po 4,1 % delnic potem samo še okrog 9 % vsega kapitala družbe nima še lastnika. Gre za delnice, ki pripadajo Skladu za razvoj in ki jih bo le ta na eni izmed prihodnjih avkcij ponudil pooblaščenim investicijskim družbam. Na tej dolgi poti lastninjenja, smo imeli veliko težav in zapletov; še celo pri javni prodaji delnic ni šlo vse gladko. Novih težav pa vsaj do registracije delniške družbe ne pričakujemo več. Računamo, da bomo do konca leta izpeljali še vse ostale postopke tako, da bi lahko opravili vpis v sodni register ter na to sklicali prvo skupščino delniške družbe najkasneje v začetku leta 1996. Lastninsko preoblikovanje se bo tako v letu 1995 izteklo, pričela pa se bo nova zgodba gotovo daljša in prav nič manj zapletena. M. P. i» ....................m. i-amm «tili «!.....is... «s»; Sestanki ZASEDAL JE DELA VSKI SVET PODJETJA V ponedeljek, 4.09.1995 je zasedal delavski svet Podjetja Luke Koper p.o. Koper in sprejel sledeče sklepe: 1. LUKA KOPER p.o. Koper ustanovi kot edini ustanovitelj družbo z omejeno odgovornostjo. Firma družbe je: LUKA KOPER INPO - invalidsko podjetje, d.o.o., gradbeništvo, proizvodne in druge storitve, invalidska dejavnost. Skrajšana firma: LUKA KOPER INPO d.o.o.. Sedež družbe je: Koper, Vojkovo nabrežje 38. Dejavnost družbe je: stavbno mizarstvo, proizvodnja lesene embalaže, proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, proizvodnja izdelkov iz plute, slame in protja, proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas, proizvodnja igralnih pripomočkov in igrač, reciklaža nekovinskih ostankov in odpadkov, oskrba s paro in toplo vodo, zbiranje čiščenje in distribucija vode, rušenje objektov in zemeljska dela, splošna gradbena dela, postavljanje ostrešij in krovska dela, gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov, hidrogradnja in urejanje voda, električne inštalacije, izolacijska dela, vodovodne, plinske in sanitarne inštalacije, fasa-derska in štukaterska dela, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva, soboslikarska in steklarska dela, druga zaključna gradbena dela, trgovina na debelo z odpadki, druge pomožne dejavnosti v vodnem prometu, dejavnosti drugih prometnih agencij, kurirske storitve, razen javnih poštnih storitev, čiščenje stavb, fotokopiranje in drugo razmnoževanje, dejavnost invalidskih organizacij, zbiranje in Pavle Krumenaker - predsednik, Zdenka Novak - član, Metka Sušeč Praček - član. 2. Delavski svet sklene Pogodbo o prevzemu delavcen na delo v družbo VOLKAT d.o.o., podjetje za vzdrževanje mehanizacije in strojne opreme. Za podpis pogodbe delavski svet pooblasti namestnika predsednika delavskega sveta Alojza Fabja-na. 3. Delavski svet odobri vpis in vplačilo 11.600 navadnih delnic razreda A Blagovne borze d.d. Ljubljana po nominalni vrednosti 1.000 SIT in emisijski vrednosti 1.300 SIT za kos, ki jih je le-ta izdala v skladu s sklepom svoje skupščine z dne 10.7.1995. 4. Delavski svet sprejme informacijo v zvezi s problematiko izplačevanja plač in predlog povišanja vrednosti točke iz dose-danijh 245 na 270 SIT bruto od 1.8.1995 dalje. E.K. od-voz odpadkov, dejavnost deponij, sežiganje in drugi načini odstranjevanja trdnih odpadkov, ravnanje s posebnimi odpadki, kanalizacija in delovanje čistilnih naprav, druge storitve javne higiene, dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic. LUKA KOPER p.o. Koper vloži v osnovni kapital družbe 57.724.000,00 SIT od tega 37.724.000,00 SIT kot stvarni vložek in 20.000.000,00 SIT kot denarni vložek. Predmeti, ki se vlagajo kot stvarni vložek, predstavljajo osnovna sredstva, ki so specificirana v ce-nitvenem poročilu. Ustanovitelj bo prijavo za vpis v sodni register vsa navedena sredstva pred izročil v last LUKI KOPER INPO. Za direktorja LUKA KOPER INPO se imenuje Janez Arzen-šek, ki se ga pooblasti za pripravo: poslovnega načrta podjetja in akta o ustanovitvi podjetja. Za predsednika in člane skupščine LUKA KOPER INPO se imenujejo: Pogovor z g. Korelič Brunom intervju novinarja Primorskih novic Japelj Venčeslava z g. Korelič Brunom, glavnim direktorjem Luke Koper ČLANARINA JE VISOKA, KORIST PA JE MAJHNA Pred nedavnim so za novega predsednika upravnega odbora koprske območne gospodarske zbornice izvolili diplomiranega ekonomista Bruna Koreliča. Tako sta se v eni osebi združili dve med najpomembnejšimi funkcijami v obalno-kraškem regijskem gospodarstvu, kajti Luka Koper, katere direktor je Korelič, dobiva vse večji pomen v razvojnih načrtih slovenskega gospodarstva. - Sodeč po izjavah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Jožka Čuka naj bi območne zbornice dobile več pristojnosti. Kako si predstavljate delovanje koprske območne zbornice? "Novi statut GZS ne prinaša revolucionarnih sprememb in območnim zbornicam ne daje posebnih pristojnosti, kot bi jih bilo pričakovati glede na pripombe članov zbornice. GZS po mojem mnenju še ni našla svojega pravega mesta v gospodarskem sistemu Slovenije. Morala bi dobiti nekatere originalne pristojnosti, nekaj podobnega, kot imajo zbornice na zahodu." - Država bi torej morala del svojoh pristojnosti prepustiti zbornici. "Gotovo, če želi, da bo GZS subjekt s svojo vlogo v gospodarskem sistemu. Če gre za obvezno članstvo, kot velja danes, mora imeti tudi nekaj avtonomnih funkcij, recimo odobravanje licenc za ustanavljanje podjetij, kot so špediterska, prevozniška, pomorskih agentov. Pri tem bi bila cilja družbena racionalnost in strokovna usposobljenost. V Luki smo bili doslej zelo nezadovoljni s poslovanjem GZS, kajti plačujemo visoko članarino okoli 700.000 tolarjev mesečno, od tega pa doslej nismo imeli kakšnih večjih koristi. Z eno izjemo, ob naši zadnji promocijski akciji na Kitajskem je zbornica sodelovala pri pokrivanju stroškov. Dolgo sem razmišljal, ali naj sprejmem mesto v upravnem odboru, in šele po pritisku nekaterih kolegov iz pomembnejših gospodarskih organizacij sem se odločil, da ga. Vendar ne zato, ker bi bil prepričan, da se da narediti veliko več kot v preteklosti, temveč predvsem zato, ker velja poskusiti izpeljati nekatere projekte, ki so specifični za našo regijo, jih pripeljati bolj v slovensko okrilje in jih vključiti v slovenski interes." - Kakšne so gospodarske razmere v regiji? Zadnje čase je slišati precej nezadovoljstva s tečajno politiko, negativne so tudi posledice padanja dolarja in lire. "Težko bi govoril na splošno, ker nimam konkretnih podatkov. Na podlagi podatkov za naše podjetje - podobno pa je tudi v drugih podjetjih, ki so pretežni izvozniki - je mogoče reči, da smo vsi bolj ali manj vpeti v probleme, povezane s tečajem. Večina nas je vezanih na področje dolarja ali lire, manj pa na področje marke. Vemo, kako se je gibal tečaj in temu primerni so poslovni rezultati. Kljub temu, da so letošnji fizični rezultati bolj ali manj ugodni, je dobiček minimalen. To je toliko pomembnejše, ker je vlada z odlokom nekoliko spremenila zakon, ki naj bi čistim izvoznikom olajšal položaj tako, da je omejila nadomestila za pokrivanje prispevkov samo na nekatere dejavnosti industrije in hotelirstva. Naša panoga promet, je v celoti izpadla kljub temu, da je pomemben čisti izvoznik." - Povedali ste, da nimate podatkov o položaju regijskega gospodarstva. Tudi novinarji jih že nekaj časa pogrešamo. Se bo dalo v območni zbornici narediti kaj za boljšo obveščenost? "V kratkem bomo pripravili delovni program regijske zbornice. V njem bo osnovna naloga vzpostavitev informacijske baze, brez katere bi bilo težko delovati. Poleg tega bomo skušali dobiti enotno podporo regije za nekatere projekte. To je v prvi vrsti infrastrukturna povezava z zaledjem (železnica in cesta), podpreti bi morali projekt off-shora v Kopru in bodoči razvoj regije kot celote, s poudarkom na malem gospodarstvu, turizmu in pomorskih dejavnostih. Takšna je moja vizija delovnega programa. Statut nam ne daje večjih možnosti, poskušali pa bomo vzpostaviti stike z našimi poslanci, tako glede informiranja kot sodelovanja pri nekaterih zakonskih rešitvah, ki neposredno zadevajo našo regijo." - V tej zbornici se podjetja kolikor toliko dobro počutijo, medtem ko je vprašanje, kako jo sprejemajo nova podjetja. Kako gledate na to vprašanje? "Ne bi rekel, da se podjetja (najbrž imate v mislih bivša družbena podjetja) dobro počutijo, najbrž bolj ali manj velja za vse, podobno kot za Luko: obvezni prispevek in neustrezna konkretna korist od zbornice. V zbornici bi morala mala podjetja imeti organiziran servis, ki ni racionalen, če ga ima vsak posebej, in sicer za promocijo, informiranja, pravne in druge zadeve. - Boste to skušali narediti v Kopru? "V Kopru tega ne moremo nare- diti v celoti, ker je to povezano s stroški, mi pa nimamo lastnih prihodkov, financiramo se iz centralnega vira. Tak projekt bi morali uveljaviti v GZS kot državni zbornici, potem pa po regionalnih zbornicah ustvariti pogoje, da bodo imeli od njih koristi mali podjetniki. To bo naš predlog, ko se bomo pogovarjali o programu GZS." - Novi predsednik GZS je bil ob volitvah deležen krepke podpore ravno na Primorskem, tudi zato, ker je Primorec. Menite, da bo podprl te zamisli? "To bi težko ocenjeval. Dolgo je bil v podjetjih, prepričan sem, da bo imel razumevanje za te probleme in potrebe." - Kakšno bo gospodarstvo regije čez štiri leta, ko se vam izteče mandat predsednika upravnega odbora? "Nimam vtisa, da bi moje mesto v tem organu utegnilo bistveno vplivati na preoblikovanje tega gospodarskega prostora. Seveda pa se bomo trudili, da k mozaiku primaknemo tudi kak naš kamenček." - Glede na projekte, ki že tečejo ali pa se pripravljajo je pričakovati, da smo na začetku pospešenega razvoja. "Možnosti so velike, veliko pa je odvisno od tega, kako se bomo znali poenotiti. To je za zbornico zahtevna naloga, če bomo znali te predloge složno zagovarjati v organih vlade in v parlamentu, ima ta regija velike razvojne možnosti tako na področju mednarodnega transporta kot zunanje trgovine, ideja o off-shoru pa je lahko izreden pospeševalec razvoja mednarodnega trgovskega in finančnega centra, ki bi tu lahko nastal." Primorske novice, avgust 1995 SLOVENSKO - MADŽARSKA ŽELEZNIŠKA POVEZAVA Leta 1907 je bila zgrajena proga med Mursko Soboto, Šalovci, Hodošem, Zalalovjejem in Kormen-dom, leta 1913 so zgradili še progo med Zalolovjejem in Zalaegersze-gom. Stara kraljevina Jugoslavija je leta 1924 povezala Mursko Soboto še z Ljutomerom in s tem z novo državo. Ta povezava Slovenije z Madžarsko je obstajala do sredine šestdesetih let, tedaj pa so na žalost ukinili progo med Mursko Soboto, Hodošem in Zalalovjem; s tem je Slovenija izgubila kakovostno direktno povezavo z Madžarsko. Že od osemdesetih let se v Sloveniji in na Slovenskih Železnicah ponovno razmišlja o vzpostavitvi stare železniške povezave. Pogovori z madžarskimi kolegi so lani pripeljali do dogovora, da se izdela študija upravičenosti zgraditve proge. S pismom o nameri, ki je bilo podpisano v tem času med prometnima ministroma obeh držav, je bil hkrati tudi dosežen načelen dogovor, da bo - če bo študija pokazala smotrnost take investicije - gradnjo podprla tudi Madžarska. Poglavitni cilj gradnje proge je vzpostavitev neposredne povezave Slovenije z Madžarsko in z državami Višegrajske skupine. Ta železniška povezava bi hkrati pomenila najkrajšo pot med severnojadranskimi lukama Koper in trst ter med severno Italijo in državami Višegrajske skupine, bila pa bi tudi bolj kakovostna povezava Pomurja s Slovenijo. Po lanskem dogovoru med ministroma je bila naročena izdelava upravičenosti nove železniške povezave. Študijo izdeluje mednarodno priznano angleško konsultantsko podjetje Sir Alexander Gibb & Partners in je že v sklepni fazi. Oddan je osnutek končnega poročila in izbrana je večina pripomb na končno poročilo (zamuja madžarska stran). V študiji upravičenosti so primerjalne dolžine posameznih koridorjev, ugotovljena je vrednost investicije in upoštevani so obstoječi in predvideni prometni tokovi. Ugotovljeno je, da je gradnja upravičena. Ob različnih predpostavkah obsega razvoja prometa in ob varianti maksimalne načrtovane hitrosti proge 120 kilometrov na uro sega interna stopnja donosa med skrajni vrednosti 12 in 39 odstotkov. Poudariti je treba, da so v sklopu študije namenili precejšnjo pozornost varovanju okolja. Študija je pokazala, da ima tu železnica veliko prednost pred cesto. Poleg tega je razvidno, da na območju nove proge ni pričakovati večjih ekoloških težav. OSNOVNI PODATKI O NOVI PROGI Dolžina manjkajočega dela povezave je samo 44 kilometrov in poteka med krajema Puconci (Slovenija) in Zalalove (Madžarska). Prvotna proga je imela precej ostrih krivin z radijem samo 250 metrov, katere je večinoma lahko odpraviti, tako da bi proga omogočila tehnično hitrost 120 oziroma 160 kilometrov na uro. VARIANTE PROGE a) TRASA ZA HITROST 120 KILOMETROV NA URO Na prvotni trasi so bile izdelane študije variant, ki naj bi dovoljevale hitrost vlakov do 120 kilometrov na uro. Možne so tehnično izvedljive in okoljavarstveno sprejemljive rešitve, ki bi potekale skoraj po polovici prvotne trase. V teh variantah je bilo predpostavljeno: - da se gradi nova proga v celotni dolžini 44 kilometrov, od tega bo v Sloveniji 25 kilometrov - proga bo enotirna neelektrificirana z izogibališčem v Mačkovcih - predlagana so štiri postajališča, vključno z eno mejno postajo - predlagana so nivojska križanja na skoraj vseh cestnih prehodih Ocenjeni stroški za gradnjo nove proge pod omenjenimi pogoji so 60 milijonov ECU, od tega v Sloveniji 33 milijonov ECU. b) TRASA ZA VIŠJE HITROSTI Obravnavana je bila trasa, ki bi dovoljevala hitrost vlakov do 160 kilometrov na uro. Trasa za višjo hitrost bi potekala po prvotni trasi na približno 16 odstotkih dolžine; dodatni stroški so upoštevani še zaradi dodatnih cestnih deviacij in dodatnih zavarovanj nivojskih križanj. Celotna predvidena cena za železniško povezavo za hitrost 160 kilometrov na uro je za 88 milijonov ECU oziroma za del v Sloveniji 48,% milijonov ECU. Za novo progo bo v celoti potrebnih 78 ha zemljišč. Za varianto 120 kilometrov na uro velja, da približno 45 odstotkov nove proge poteka po obstoječem nasipu, in za varianto 160 kilometrov na uro je ocenjeno, da približno 16 odstotkov proge poteka po obstoječem nasipu stare proge, ki je v lasti železnice. Shematski prikaz SLOVENIJA MADŽARSKA MS Puconci Meja Zalalove 5 km 25 km 19 km i i 1 1- pribl.4mioECU -1---1 1 33 mio ECU 27mioECU (48.5 mio ECU) (39.5 mio ECU) remont z zajelo v feasibility študiji K- —+--1 manjšimi rekonstrukcijami TRST, SAMO DOSTAVNA LUKA ("FEEDER") ALI LUKA ZA PREKOOCEANSKE TOVORE TRST - Ali čaka luko Trst usoda dostavne luke? Ali je potrebno, da se začne pripravljati na koordiniranje svojega prometa z najvažnejšimi sredozemskimi terminali za pretovor? Tema je zelo pomembna in zanimiva, ker zadeva blagovne tokove proti vsem lukam v državi, predvsem proti tistim na severu Jadrana in na severu Tirenskega morja. Najprej skušajmo jezikovno razložiti termine: luke za pretovor ("transhipment"), kot na primer Limassol, Darnietta, Malta; Gioia Tauro, Algeciras - so sredozemska pristanišča kjer pristajajo največje kontejnerske ladje (4-5 tisoč TEU) na pot med Vzhodom in Zahodom. V teh lukah se kontejnerji z velikih ladij ("mother-ma-tere) pretovarjajo na manjše ladje, ki - in to je dejavnost dostave ("feeder") - povezujejo druge luke (npr. od luke Gioia Tauro do Genove ali do La Spezie ali do Trsta). Skratka pretovor ("transhipment") je križišče kjer se organizira pretovor tovora s kontejnerskih velikank, ki ne prevažajo več tovora do cilja, na manjše ladje, ki pripeljejo kontejnerje - vedno govorimo o Italiji - na skrajni sever Jadranskega in Tirenskega morja. Prav talij anski terminal za pretovor je - ali bolje rečeno, bo Gioia Tauro, ki ga bo upravljal Con-tship. V zvezi z ustanovitvijo terminala je bilo, predvsem na tiren-skem področju veliko polemik. Obstaja namreč strah, da bo Kalabrijska luka prestregla blagovne tokove in tako omejila poslovanje Ligurskih in Toskanskih luk. Vprašanje je ali se ne bo zgodilo enako tudi v severnem Jadranu. Ravenna in Benetke predvidevata vedno večji razvoj "feederjev" in s tem odvisnost od velikih preto-vornih luk v osrednjem Sredozemlju. Poleg tega imata Ravenna in Benetke že znane probleme z dnom, kar bi v vsakem primeru otežilo dostop velikih kontejnerskih ladij. Najboljše pogoje ima v severnem Jadranu Trst. Problem "feederjev" je odmeval na zadnjem italijansko-av-strijskem simpoziju, ki je bil 23. junija . Giacomo Borruso, rektor na tržaški univerzi je poudaril, da mora Trst razmišljati o navezavi stikov s "feederji". Odgovoril mu je Angiolino Vignodelli, predsednik Lloyda Trst, ki je opozoril na priznanost luke Trst kot "preko-oceanske", predvsem v smeri preko Sueza. Michele Lacalamita, katerega smo o tem povprašali je poudaril poznavanje in tradicijo Trsta kot severnojadranske luke za preko-oceanski promet. Tržaška luka se ne sme omejiti samo na "fee-ding", ker bi tako postala samo navadna filiala z zelo negotov prihodnost]'. Trst ima vse pogojeza sprejem velikih ladij. Ob tej priložnosti je Lacalamita tudi izrazi začudenje, da se je Contship odločil za Gioia Tauro. Ne ve koliko je to učinkovito n kliko se splača. Tudi Federico Pacorini misli, da ima tržaška luka, ki je zelo ekspe-ditivna vse možnosti postati naravni terminal v izmenjavi z Daljnim Vzhdom. Vendar, nadaljuje Pacorini, bi bilo nesmiselno ne postati "feeder" za linije, ki niso tako dobro zastopane (Amerika, Afrika). II Piccolo, 30.06.1995 Obiski POMEMBNEJŠI POSLOVNI OBISKI V LUKI KOPER Dne 14.07.95 je novinar madžarske televizije imel intervju z glavnim direktorjem g. Koreličem na temo "tranzit" Dne 14.07.95 je Luko Koper obiskal veleposlanik Ruske federacije v Ljubljani Nikiforov Aleksej Le-onidovič z trgovinskim svetovalcem Timurjem Frunze. Razgovore je vodil glavni direktor. Skupščina Območne gospodarske zbornice Koper je na zasedanju dne 14.07.95 za predsednika upravnega odbora imenovala našega glavnega direktorja g. Koreliča. Dne 25.07.95 je zasedal Klub primorskih poslancev, ki je med drugim obravnaval tudi pobudo za ustanovitev proste cone (off-shore) v Kopru. Razgovora se je udeležil naš glavni direktor g. Korelič, ki je poslancem pojasnil, da je Luka Koper zelo zainteresirana za ta projekt. Off-shore centri sedaj delujejo že v 30 centrih po svetu. Bistvo off-shore centra pa je na kratko v tem, da država gostiteljica daje nerezidentnim podjetjem možnosti, da opravljajo posle (predvsem finančne) z drugimi državami pod ugodnejšemi pogoji kot sicer veljajo v državi. Dne 03.08.95 nas je obiskala delegacija združenja Trans Evropean Railwway, ki deluje v okviru ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo. Sprejel jih je g. Mavric Vito in ga. Vrabec Suzana. Dne 07.08.95 smo imeli na obisku predsednika Norsk Hydro a.s., ki si je ogledal kapacitete Luke Koper, posebej pa še terminal za glinico ter skladišče za gnojila. Sprejel jih je g. Mavric Vito in ga. Vrabec Suzana. Dne 21.08.95 so bili na obisku prestavniki knežževine Principality of Sealand s sedežem v Avstriji, ki se zanimajo za odprtje predstavništva v prosti coni Luke Koper. Razgovore je vodila ga. Vrabec Suzana. Dne 28.08.95 so bili razgovori v Luki Koper s Slovenskimi železnicami in sicer z generalnim direktorjem Marjanom Rekarjem. Razgovore je vodil glavni direktor g. Korelič Bruno in g. Mavric Vito. Sprejeti so bili naslednji zaključki: - projekt logistični center je skupen projekt, zato se skupaj pripravi konkreten predlog ter organizira prvi sestanek strokovnjakov do 15. septembra letos. Za izvedbo le-tega sta zadolžena g. Mavric Vito in g. Kokec Karel; - tehtnica na tiru 11 se financira v razmerju 50:50; - elektrifikacija RG se podaljša v smeri Luke. Le-to izvrši SZ; - čistilne tire financira SZ, vendar se preveri možnost sodelovanja Luke. Projekt mora biti končan do marca 1996; - 14. člen pogodbe mora jasno precizirati in definirati vse potrebne postopke iz katerih bodo jasne posle- dice za partnerje. SŽ se načelno strinja za stimulacijo Luke v pogledu večjega števila predelanih vagonov oziroma hitrejšega obrata le-teh. V zvezi z tem se pripravi konkreten predlog do konca oktobra; - skupna udeležba na kontejnerski konferenci in sejmu v Singapurju; - z direktorskim informacijskim sistemom so zelo zadovoljni. ŠPORTNO REKREATIVNA DEJAVNOST V LUKI KOPER Balinarska ekipa Luke Koper je vzorno organizirala tradicionalni mednarodni turnir na balinišču Feršpeda v Kopru dne 27. avgusta letos in tudi prepričljivo zmagala. Športno društvo sporoča, da bo imelo za rekreacijo svojih članov na razpolago dvorano v Škofijah in sicer vsak torek od 2000 ure dalje in dvostezno kegljišče v Gasilskem domu v Kopru vsak petek od 160(ldo 18™ . . Vabljeni! , ZAHVALA FONDACIJE dr. J. CHOLEWE Spoštovani, Najlepše se vam zahvaljujemo za vaš prispevek v Fondacijo dr. J: Cholewe. Zbrana sredstva bomo porabili za razširitev raziskovalne dejavnosti na področju iskanja vzrokov nastanka, zgodnjega odkrivanja in uspešnega zdravljenja raka. To je tudi prispevek slovenskih zdravnikov k vsesplošnemu naporu v svetu pri iskanju resnic in razumevanju teh bolezenskih stanj. Še enkrat iskrena hvala. Vaša naklonjenost bo, tudi v bodoče, prispevala k doseganju zastavljenega cilja - zdravja vseh ljudi, ob hkratnem spominu na docenta dr. J. Cholevvo, ki je vse svoje plodno življenje posvetil proučevanju bolezni in pojavov na področju okologije. S spoštovanjem, v imenu upravnega odbora Slavko Fatur POMEMBNO: Naše podjetje s finančnimi sredstvi tudi pomaga humanitar-nimin družbenim organizacijam. Tako smo finančno pomoč namenili Zvezi društev za celebralno paralizo Slovenije in Rdečemu križu Koper. Prav tako je finančno pomoč od Luke Koper prejela Gimnazija Koper za organizacijo praznovanja 50. obletnice Gimnazije, Osnovna šola Gračišče in OS Škofije ter center Vita za izvedbo mladinskega raziskovalnega ta-Vbora "Istra 95". OBISK ANGLEŠKE VOJAŠKE LADJE j • i V petek, dne 08.09.1995 je v koprsko pristanišče priplula protipod-morniška fregata angleške kraljevske mornarice HMS Boxer. V Koper je posadko fregate povabil slovenski minister za obrambo Jelko Kacin, ki jo je med njenim postankom v Luki Koper tudi obiskal. Na ladji mornarice, ki je trenutno v sestavi mirovnih sil na Balkanu je 261 članov posadke. Gre pa za ladjo, eno izmed šestih ladij v angleški mornarici tipa fregata 22 Beatch II., katero so izdelali leta 1981, leta 1983 pa je postala del enot vojne mornarice. Njen prvotni namen je protipodmorniško delovanje, usposobljena pa je tudi za protiletalski boj in boj proti drugim vojaškim ladjam. Med drugim je oborožena z več torpedi, dvema topovoma ter raketami exocet. Na krovu ima tudi vojaški helikopter Iynks, ki ima lastno oborožitev za boj proti podmornicam. Uporabljajo pa ga tudi za iskanje in reševanje. Ladja je dolga 146,1 meter, široka je 14,5 metra in ima ugrez 6,4 metra, ter lahko razvije hitrost do 30 vozlov. Ladja je sicer sodobno opremljena z radarji, sonarji in drugo potrebno opremo. Na krovu ima poleg knjižnice tudi športno opremo in založeno kantino. Luški glasnik je glasilo Luke Koper. Izdaja: Luka Koper. Tisk: Tiskarna VEK Koper. Naklada: 900 izvodov. Glasilo je brezplačno in je namenjeno internemu komuniciranju. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 4/3-12-2290/94-23/362, dne 14.12. 1994 je časopis (bilten) Luški glasnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.