Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 4. JULIJA 1963 Leto XV. — Štev. 26 Cena 20 din POMURSKI VESTNIK IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS« NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČA-SOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON 21-16.3 KONČANO JE PRVO ZASEDANJE NOVOIZVOLJENE ZVEZNE SKUPŠČINE SFR JUGOSLAVIJE TOVARIŠ TITO PONOVNO PREDSEDNIK REPUBLIKE Zvezna skupščina je izvolila za predsednika republike Josipa Broza Tita, za podpredsednika republike Aleksandra Rankoviča — Edvard Kardelj predsednik zvezne skupščine — Petar Stambulič predsednik zvez. izvršnega sveta Zvezna skupščina se je minulo soboto in nedeljo sestala na svoje prvo zasedanje. Najprej se je skupščina konstituirala. Izvolia je Edvarda Kardelja za svojega predsednika. Na ločenih sejah se je konstituiralo tudi vseh pet skupščinskih zborov. V nedeljo pa je zvezna skupščina izvolila predsednika in podpredsednika republike. Po skupni seji se je sestal zvezni zbor in izvolil predsednika, podpredsednike in člane zvez- nega izvršnega sveta, predsednika in sodnike ustavnega sodišča SFRJ, svet federacije in funkcionarje zvezne uprave. Ko je predsednik zvezne skupščine na nedeljski dopoldanski skupni seji objavil, da je vseh 665 prisotnih poslancev glasovalo za Josipa Broza Tita kot predsednika republike, je vstal v prepolni skupščinski dvorani vihar navdušenja, ki se dolgo ni hotel poleči. V tistem trenutku so zagrmele nad Beogradom topovske salve, množica Beograjčanov, ki se je zbrala pred skupščino, pa je prav tako navdušeno pozdravila ponovno izvolitev tovariša Tita za predsednika republike. Predsednik republike je nato prebral slovesno izjavo in se v krajšem nagovoru zahvalil zvezni, skupščini za visoko čast. Predsedniku Titu so nato čestitali k izvolitvi njegovi najbližji sodelavci, čestitke tovarišu Titu pa prihajajo še nadalje iz vseh krajev domovine »Veličine in pomena osebnosti in dela tovariša Tita za našo revolucijo, za naše življenje in za našo bodočnost ni mogoče dovolj poudariti z nikakršnim priložnostnim, za podobne dogodke navadnim naštevanjem biografskih podatkov. Titova biografija pomeni nekaj najbolj plodnih desetletij naše zgodovine, njegova misel in pogum sta vtisnila vsebinski pečat na vse pridobitve delavskega razreda in pobratenih narodov Jugoslavije, na pridobitve, ki so iz naše stvarnosti napravile ustvarjalno socialistično epoho. Vtkano v vse zmage našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, v vse delovne podvige naše socialistične izgradnje, v vse humane in plemenite zamisli našega korenitega družbenega preporoda, v vse človekoljubne iniciative prijateljstva in sodelovanja z vsemi narodi, ki se borijo za boljše in srečnejše življenje, v vse napore, ki jih naša država in narodi po svetu vlagajo za obrambo miru in odstranitev vojne kot sredstva v mednarodnih odnosih, je Titovo življenje postalo za nas sinteza naprednih teženj revolucionarnih rodov in simbol zavestnih borcev za velike ideje človečanstva in socializma«. (Iz predloga zveznega odbora SZDL Jugoslavije, da se ponovno izvoli za predsednika republike tovariša Tita.) Minulo soboto in nedeljo v skupščinski dvorani Zvezne skupščine v Beogradu med prvim zasedanjem nove skupščine Tovariš Tito — ponovno izvoljen za Predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije. K čestitkam se pridružujejo tudi delovni ljudje iz Pomurja Čestitke Titu ob ponovni izvolitvi za predsednika republike Že v nedeljo popoldne in naslednji dan je dobival predsednik republike Josip Broz Tito brzojavke delavnih kolektivov, družbenih organizacij in posameznikov, ki mu čestitajo k ponovni izvolitvi za predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije in mu sporočajo svoje najboljše želje. Tem čestitkam so se pr družili tudi številni delovni kolektivi iz Pomurja, vodstva SZDL in organizacije ZK. Delovni ljudje po vsej republiki, tako tudi pni nas, so z zadovoljstvom sprejeli vest o izvolitvi tovariša Tita za predsednika republike, prepričani, da bo ponovna izvolitev tovariša Tita za predsednika republike prispevala k še hitrejši graditvi socializma v naši deželi, V TOREK DOPOLDNE SO V POKRAJINSKEM MUZEJU V MURSKI SOBOTI ODPRLI stalno zbirko likovnih del prekmurskih slikarjev in kiparjev V torek dopoldne so v razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti svečano odprli stalno zbirko likovnih del prekmurskih slikarjev in kiparjev. Svečanosti se je udeležilo večje število povabljenih gostov, med njimi številni predstavniki političnih organizacij, oblasti in kulturni delavci. Tako se vendarle uresničuje- jo dolgoletna hotenja in načrtovanja. Z vzpostavitvijo prve stalne zbirke likovnih stvaritev se kulturna podoba pokrajine ob Muri dejansko izpopolnjuje in bogati. Likovna dela, ki so plod umetniških prizadevanj pomurskih slikarjev in kiparjev ali ki dihajo lepoto pomurskega sveta ter upodabljajo pomurskega človeka, so končno našla svoj zaklon. Po- krajinski muzej v Murski Soboti si res lahko šteje v čast da je ob svojih skromnih sredstvih in razumevanju oblastvenih in političnih forumov zagotovil za sedaj sicer še skromen razstavni prostor tako starejšim kakor tudi najmlajšim likovnim ustvarjalcem pomurskega območja. Prvi in vsekakor skromen začetek stalne likovne Zbirke v Murski Soboti kaže zategadelj sprejeti z razumevanjem, ki naj že bolj vpliva na pospešeno vsebinsko rast te najmlajše kulturne manifestacije naše pokrajine. LENDAVSKI BRIGADIRJI SO ODPOTOVALI Včeraj je iz Lendave odpotovala skupina tridesetih mladink in mladincev, ki so se v Mariboru priključili drugi srednješolski delovni brigadi ki je krenila, na pot proti Beogradu. Brigada bo ostala na trasi en mesec, nastanila pa se bo v enem izmed sedmih mladinskih naselij ob trasi zadnjega odseka ceste »Bratstva in enotnosti«. USPEŠNO UVELJAVLJENO USTAVNO NAČELO ROTACIJE TUDI V OBČINSKIH SKUPŠČINAH Občine upravljajo pretežno novi ljudje Z letošnjimi volitvami odbornikov za nove občinske skupščine smo tudi v Pomurju dokaj uspešno uveljavili ustavno načelo rotacije in pomlajevanja organov upravljanja v družbenem mehanizmu komun. O tem dokaj preprič- ljivo govori tudi sestav novih občinskih skupščin in njihovih svetov. V soboški občanski skupščini ki stelje v obeh zborih skupno 70 članov, je samo devet odbornikov, ki so opravljali odbornice funkcije že v man- datni dobi prejšnjega ljudskega odbora. V Zboru delovnih skupnosti so samo novi odborniki. Pomemben napredek je bil dosežen tudi s tem, da je v novi občinski skupščini že 17 žensk. Na drugi seji občinske skupščine so izvolili tudi trinajst svetov s 107 člani. Okrog 39 odstotkov vseh članov svetov je povsem novih, kar pomeni, da niso sodelovali v svetih prejšnjega ljudskega odbora. Med vsemi 107 člani svetov pa je samo 16 takih, ki so že v prejšnji mandatni dobi ljudskega odbora delovali v enakih svetih. -sk- IZVOLJEN OBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH SLUŽB V MURSKI SOBOTI V soboto je bil v Murski Soboti ustanovni občni zbor sindikata delavcev družbenih služb. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi Geza Čahuk, član Republiškega sindikalnega sveta in Ivan Kamnik, tajnik OSS Maribor. Prisotni so na občnem zboru razpravljali o delu in nalogah, ki jih bo treba reševati in sprejeli ustrezne zaključke. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen tudi občinski odbor sindikata delavcev družbenih služb. VREMENSKA NAPOVED za čas od 4 do 14. julija V splošnem nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvami, zlasti med 7. in 9. julijem. Suha razdobja ne bodo trajala več kakor dva dni zaporedno. Dr. V. M. TOČA NA GORIČKEM Temni oblaki, ki, so se v ponedeljek valili nad Prekmurjem, nam niso prinesli nič dobrega. Neurje, ki je divjalo po Goričkem, je tokrat prizadelo predele okrog Kuštanovec, Dankovec in vas Mačkovci. Škodo, ki jo je naredila toča so po prvih ocenitvah ocenili do 30 odst., v Prosečki vasi in Poznanovci pa kar 40 odst. Toča je najbolj uničila koruzo, kjer so stala le prazna stebla; potem je še precej poškodovana tudi pšenica in rž, ki sta bili popolnoma povaljana. -ac- V LENDAVSKEM OBRATU TOVARNE »ELMA« IZ ČRNUČ Prvi bakelitni izdelki Predzadnjo sredo je v Lendavi pet šestdesettonskih hidravličnih stiskalnic dalo prve bakelitne izdelke. Stiskalnice so trenutno nameščene v sindikalni dvorani bodočega lendavskega obrata tovarne »Elma« iz Črnuč. Izdelki so bele in črne barve, predvsem okviri za vtičnice, stikala ipd. Trenutno gradijo novo halo. dolgo 50 in široko 9 metrov. Rekonstruirajo tudi staro polnišče butana za skladišča, pisarne in podobne namene. Stiskalnice je izdelalo podjetje »Indus« iz Ljubljane. V končni fazi bo imel obrat 15 šestdesettonskih, 2 stotonski in 3 stopetdesettonske stiskalnice. Surovine dobivajo zaenkrat od tovarne »Chromos« iz Zagreba, brž ko pa bodo pričeli s proizvodnjo formalina, jih ne bo več potrebno več dobivati od drugod. Proizvodnja nafte v Lendavi bo predvidoma investirala v ta obrat 205 milijonov dinarjev. Obrat bo pomembna pridobitev za lendavsko občino saj bodo po dograditvi zaposlili v njem okrog 100 novih delavcev. Predvideno je, da bo tovarna začela proizvajati bakelit s polno zmogljivostjo že ob koncu letošnjega leta. Inž. 5. Klemenčič GB DNEVU BORCEV 4.Julij Za nas Jugoslovane je 4. julij izredno pomemben praznik z globoko, ljudsko in bogato vsebino, nekaj več, kot so kroničarji zapisali in pripovedniki vnesli v nauk o vojni, revoluciji, državi in družbi. Za nas je bila to prva afirmacija lastnega nacionalnega bitja. prvo popolno, zrelo in smelo spoznanje o sebi, spoznanje, ki je začelo izvirati iz neusahljivih izvorov ljudske volje, odpora in izkušenj. Samo popolna opredelitev za Pravico, Resnico in Svobodo, samo totalna prekinitev zlovešče preteklosti. nasilja in iluzij, nas je lahko privedla k temu, da smo na gorskem, trdnem tlu Balkana, kjer so invazije in agresije iz veka v vek prihajale in odhajale na kopitih osvajalcev. postali graditelji nove civilizacije in resnični svetovni državljani. Četrti julij je pomenil konec in začetek: konec večstoletne teme. tope resignacije in jalovega iskanja ter začetek velike poti s krepko in pravilno linijo stalnega in splošnega vzpona. Vzpona proti univerzalnemu napredku in neprestani humanizaciji družbe in družbenih odnosov, proti osebni sreči vsakega posameznika. Takrat, ko je v Jugoslaviji počila prva partizanska puška, četrtega julija 1941 in neštetokrat pozneje smo potrdili svoj globoki prav. Oplemenitena z izrednimi političnimi idejami Komunistične partije, je naša ljudska revolucija nosila v sebi pečat specifične jugoslovanske stvarnosti z vsemi originalnimi rešitvami in posebnostmi svojega nastanka, poti in razvoja, z velikim bogastvom svojih oblik, pogojev in vsebine. V velikem narodnoosvobodilnem boju in ljudski revoluciji smo neovrgljivo potrdili pravilo, da število ne pomeni vse. niti, da resnica mora biti obvezno na strani močnejšega. V luči vrlin borcev in revolucionarjev, kakršne sta izoblikovala Tito in Partija, v znamenju vseh dosežkov in pridobitev. na katere smo lahko danes resnično ponosni — bratstva in enotnosti od Soče do Strumice, delavske samouprave in načel nove Ustave, ki (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) omogoča še večji in popolnejši razcvet svobodne ljudske osebnosti in še popolnejšo harmonijo individualnega in kolektivnega prosperiranja — proslavljamo 4. julij 1941 s ponosom kot uvod v veliko in prelomno razdobje jugoslovanske zgodovine, v veličastna, dramatična in revolucionarna dogajanja, ki v najbolj progresivnem duhu spreminjajo tokove življenja narodov Socialistične federativne republike Jugoslavije. OD TEDNA DO TEDNA TANGANJIŠKA VLADNA DELEGACIJA V JUGOSLAVIJI V Jugoslaviji se mudi te dni državna delegacija Tanganjike. V Jugoslaviji bo ostala deset dni. Z jugoslovanskimi predstavniki se razgovarja o nadaljnji razširitvi sodelovanja na gospodarskem in drugih področjih med obema državama. Sodelovanje s sedanjimi voditelji te mlade afriške države se je pričelo že pred razglasitvijo njene neodvisnosti. Jugoslavija je zelo ustvarjalno podpirala predstavnike osvobodilnega gibanja Tanganjike v Organizaciji združenih narodov v njihovem boju za neodvisnost. V naši državi so se doslej mudili že številni politični voditelji Tanganjike. Najpomembnejši je bil vsekakor obisk predsednika republike Tanganjike Juliusa Njerejeja. Tudi tokratnemu obisku tanganjiške državne delegacije pripisujemo v Jugoslaviji velik pomen. VZHODNI »VRH SE JE ZBRAL V BERLINU V vzhodnem Berlinu so se mudili te dni sovjetski premier Nikita Hruščov in sekretarji centralnih komitejev komunističnih partij Poljske, Čehoslovaške, Madžarske in Bolgarije Wladislav Gomulka, Antonin Novotny, Janoš Kadar in Todor Živkov. Njim se je pridružil tudi član politbiroja KP Francije Etien Fajon. Vzhodni »vrh« se je zbral tokrat v Vzhodnem Berlinu na veliki proslavi 70-letnice prvega sekretarja Enotne socialistične partije Nemčije in predsednika državnega sveta DR Nemčije Walterja Ulbrichta. Kot poročajo, je Ulbricht prejel ob svojem visokem jubileju številna priznanja in pozdravne brzojavke s čestitkami. Pozdravno brzojavko mu je poslal tudi predsednik SFRJ Josip Broz — Tito. Walter Ulbricht je doma prejel tudi visoko odlikovanje »heroja dela«, katerega so mu ob tej priložnosti podelili že tretjič. Čeprav je srečanje vodilnih državnikov vzhodnega bloka predvsem v znamenju tega jubileja, pa politična javnost Vzhodne Nemčije posveča berlinskemu srečanju izredno pozornost. Ne izključujejo namreč možnosti, da bodo premier Hruščov in vodilni funkcionarji drugih držav izmenjali tudi mnenja o aktualnih svetovnih vprašanjih. Morda tudi ni zgolj naključje, da sta se v enem dobrem tednu mudila v Berlinu najvišja državnika dveh vodilnih svetovnih velesil — predsednik ZDA John Kennedy in premier sovjetske vlade Nikita Hruščov. Tako je bilo težišče pozornosti svetovne javnosti v teh dneh prav v glavnem mestu razdvojene Nemčije. SPORAZUM KENNEDY MACMILLAN V LONDONU Potem, ko je predsednik Združenih držav Amerike John Kennedy končal obisk v svoji »stari« domovini — Irski, je prispel na zasebni obisk v Veliko Britanijo, kjer se je s premierom britanske vlade Haroldom Macmillanom razgovarjal o pomembnih svetovnih vprašanjih. Osrednja tema razgovorov je bila, kot poročajo, perspektiva in možnosti za uspeh bližnjih moskovskih razgovorov o prepovedi atomskih poskusov. Razgovori se bodo po uradnih napovedih pričeli 15. julija. Oba predsednika sta se sporazumela o tem, da morata storiti »vse, kar je v njuni moči«, da bi bil dosežen sporazum s Sovjetsko zvezo. Gre za sporazum z ZSSR o prepovedi poskusov v atmosferi, zraku, pod vodo in zemljo — pa mnenju obeh državnikov ob striktnem mednarodnem nadzorstvu in inšpekciji na kraju samem. Posebej je bilo poudarjeno, da Velika Britanija in ZDA niso za sporazum brez ustrezne kontrole in inšpekcije, ker bi to po njunem mnenju pomenilo enostranski moratorij. Kot kaže, tokratni sporazum Kennedy - Macmillan ne vpliva posebnega optimizma v uspehu pogajanj v Moskvi. To je pred dneva potrdil tudi generalni sekretar OZN U Tant in pri tem dejal, da njegova ocena izhaja iz temeljitega poznavanja stališč vodilnih atomskih sil, ki se bodo vsedle v Moskvi za zeleno miljo, o tem pomembnem svetovnem vprašanju. Predsednik ZDA Kennedy je s privatnim obiskom v Italiji in Vatikanu zaključil svojo evropsko turnejo, katero so mu nekateri ugledni ameriški komentatorji odsvetovali. Imeli so vsaj delno prav, kajti mimo tega, da je demonstriral moč prve ameriške violine v zapadnem orkestru, njegova tokratna turneja ni posebno blesteča po doseženih rezultatih, že zato ne, ker se je v vseh državah, ki jih je obiskal — razen Irske — moral razgovarjati z vodilnimi državniki in vladami, ki se takorekoč že poslavljajo s politične pozornice v svojih državah. VEČNACIONALNE JEDRSKE SELE — SE VEDNO SAMO IDEJA Čeprav je ameriški predsednik Kennedy prinesel ob tokratni turneji po Evropi v svojem diplomatskem doseju tudi predlog o večnacionalnih jedrskih silah NATO pod okriljem ZDA, se mu ni kaj prida posrečilo prepričati zapadne zaveznike. Se najmanj pa Francijo, katero je ob tej turneji preprosto obšel, o sprejemljivosti in koristnosti tega predloga za okrepitev vojaške moči Zahoda. Oglasil se je celo poveljnik angleške armade na zapadni fronti v drugi svetovni vojni feldmaršal Montgomery, ki je ocenil atomske podmornice z mednarodno posadko članic NATO kot največji možen nesmisel. Francija s trmoglavim de Gaullom na čelu. ki se je že večkrat iz oči v oči zoperstavila hotenemu monopolu ZDA na področju atomske oborožitve v zapadnem svetu, je te dni sporočila, da bo iz sestave in poveljstva NATO sploh umaknila enote francoskega atlantskega ladjevja, kar je kljub že znani trmoglavosti Pariza vzbudilo dokajšnje presenečenje v Washingtonu. Tudi v Londonu so pohiteli z izjavo, da »za sedaj« Velika Britanija ne bo prevzela nobene obveznosti za pristop k večnacionalnim jedrskim silam NATO. Soboška razglednica — na vrtu »Zvezde«, pogled na strnjene štirinadstropnice ob Titovi cesti Na drugem zasedanju občinske skupščine v Murski Soboti — informacija o industrijski proizvodnji januar — maj BLIZU PLANSKIH PREDVIDEVANJ Industrijska podjetja v soboški občini zadovoljivo izpolnjujejo svoje planske obveznosti. V razdobju januar — maj se je povečala industrijska proizvodnja za 26,7 odst. v primerjavi z enakim časovnim obdobjem lanskega leta, kar pomeni, da se je zelo približala planiranemu povečanju v letu 1963 (30,2 odst.). Pni izvozu svojih izdelkov na inozemska tržišča pa je industrija soboške občine precej v zaostanku; kljub temu, da je povečan izvoz za 8,2 odst., je to komaj dobra polovica planiranega povečanja izvoza (16 odst.). Povprečno število zaposlenih se je v tem razdobju povečalo za 21,6 odst. V zadnjih mesecih proizvodnja hitreje narašča kot število zaposlenih, ne moremo pa še biti zadovoljni z naraščanjem produktivnosti. Ob planiranem povečanju produktivnosti za 12,4 odst. v letu 1963 smo v prvih petih mesecih dosegli samo 4,2-odst. povečanje. V soboški občini je samo pet gospdarskih organizacij, roso s svojimi proizvodnimi dosežki pod planiranim občinskim povprečjem naraščanja proizvodnje. Nekaj podjetij pa je svoje proizvodne obveznosti izdatno povečalo (Mešalnica in sušilnica KG Rakičan za 293,5 odst., Proizvodnja kremenčevega parka v Puconcih za 115,1 odst., obrat »Mli-nopek« soboškega KJK »Pomurka« za 60.9 odst., tovarna mesnih izdelkov istega kombinata za 53.4 odst.. Tovarna oblačil, perila in pletenin »Mura« za 31 odst., kovinska in- dustrija Panonija za 27.8 odstotkov itd.). V puconski Proizvodnji kremenčevega peska so v maju dosegli rekordno proizvodnjo, saj so presegli plan kar za 16,5 odst. Tudi v kmetijstvu so doseženi nekateri ugodni rezultati predvsem na področju uveljavljanja sodobne agrotehnike. Tako je v občinskem merilu presežen plan kooperacije pri glavnih spomladanskih kulturah za 13 odst. Oblike pridelovalnega in rejskega sodelovanja so kaj različne; ob pridobljenih izkušnjah jih bo potrebno še proučevati in dopolnjevati, predvsem v tem smislu da bo delitev dohodkov med obema partnerjema še v večji meri temeljila na vloženem delu in sredstvih, kakor tudi da bo s kooperacijo zajetih čimveč tržnih viškov v zasebnem kmetijskem sektorju. Potrošnja umetnih gnojil znaša povprečno 350 kg na ha kmetijskega zemljišča. Že pri Spomladanski setvi smo porabili enkrat več umetnih gnojil kot lansko leto. Sejali smo v glavnem koruzo priznanih hibridnih sort. Napredek je dosežen tudi s tem, da je bilo okrog 45 odst. vseh semen hibridne koruze priznano kakovostnih. Tudi krompir dobro kaže, ven, dar pa več ne daje zaželenih pridelkov, ker je že močno izrojen. V prihodnje bo potrebno intenzivnejše sajenje semenskega krompirja priznanih sort. Tako bi v soboški občini potrebovali letno okrog 250 vagonov semenskega krompirja. Predvidevajo, da bo letos za okrog 20 odst. zmanjšan pridelek pšenice zaradi posledic dolgotrajne in hude zime. V jeseni je bilo zasejanih že okrog 75 odst. v poštev prihajajočih zemljišč s pšenico zelo intenzivnih sort. Med temi se je v naših pridelovalnih razmerah najbolje obnesla francoska sorta »Etoile de Choisy«, kateri napovedujejo prihodnost, saj bo, kot kaže sčasoma verjetno izpodrinila pšenico intenzivnih italjanskih sort. Pšenica polintenzivne sorte Ul je posejana na ostalih zemljiščih, vendar pa je zelo slabo prestala minulo zimo in ne obeta dobrih pridelkov. Poleg informacije o izpopolnjevanju družbenega načrta v industriji za obdobje januar — maj in uspešnem zaključku spomladanske setve je bilo na dnevnem redu drugega zasedanja občinske skupščine v M Soboti sprejemanje več odlokov in odločb, imenovanj in upravnih zadev; občinska skupščina je tokrat dala tudi več poroštvenih izjav gospodarskim organizacijam, ki so zaprosile pri bankah kredite Nova modema melanžirnica v KIK »Pomurka« obrat Tovarne mlečnega prahu v Murski Soboti PROSVETNO DRUŠTVO V MAČKOVCIH OPRAVIČILO SVOJ OBSTOJ Minulo zimo je bilo v Mačkovcih ustanovljeno prosvetno društvo, ki je za sedaj edino tovrstno društvo v tem delu Goričkega. Društvo prireja razna predavanja; njegova glavna naloga je izobraževanje občanov. V okviru društva deluje tudi dobro založena knjižnica. V DOBROVNIKU PROSVETNO DRUŠTVO Televizijski klub v Dobrovniku so ustanovili že leta 1959 in je eden najstarejših v Pomurju. Vodi ga aktiv ZMS. Izkazalo se je, da vaščani gledajo najrajši program madžarske televizije, zelo pozitivno pa so ocenili tudi program jugoslovanske RTV, saj o posebno v zimskih mesecih pozno v noč spremljali zanimive oddaje. OBČINSKI KOMITEJI ZMS morajo biti usmerjevalci dela organizacije ZMS na vseh področjih družbene delavnosti v komuni Tretji plenum Okrajnega komiteja ZMS v Mariboru je obravnaval za uspešno delo organizacije ZM zelo pomembno vprašanje — vloga vodstev v ZMS. Na plenumu so bili sprejeti pomembni zaključki. Omenili bom samo nekatere izmed njih. Stremljenja in prizadevanja članov ZM terjajo od organizacije vse bolj široko dejavnost in prilagajanje vsebine dela ZMS družbenim potrebam in interesom mladih ljudi. Torišče dela organizacije ZM mora biti v komuni. Zato morajo občinski komiteji ZMS pospeševati razvoj takšnih oblik dela mladih, ki bodo tako v organizacijskem, kakor tudi v vsebinskem pogledu zagotovile ustvarjalno sodelovanje članov ZMS v celotnem družbenem razvoju komune. Občinski komiteji ZMS morajo zastaviti programe svoje dejavnosti na osnovi družbenega razvoja občine, posameznih gospodarskih organizacij in ustanov. Mladinska vodstva morajo postati resnični usmerjevalci delovanja organizacije ZMS na območju komune. Takšna vloga organizacije ZM v naši družbi pa zahteva, da bodo občinski komiteji ZMS delovali kot kolektivni organi, da bo v njiho- vih pomožnih organih in komisijah, v neposredno odločanje in uresničevanje sklepov, vključeno čimveč mladih, sposobnih in delavnih mladink in mladincev. V posameznih aktivih ZM mora biti več samoiniciative, napredno in bolje morajo vnašati v organizacijo naš razvoj in člani ZM sami. Sproščena iniciativa članov ZMS. odgovornost za uresničenje sprejetih nalog in delavnost vseh mladih, posebno pa članov vodstev v ZM so pogoji, da se bo mlada generacija, z njo pa tudi organizacija ZMS, vse bolj uveljavljala kot pomembna družbena sila. -ič V BELTINCIH ŽE NA PRAGU ŽETVE Na ravnini je žetev belih žit že na pragu. Kot povsod, je tudi na tej ravnini muhasta in dolgotrajna zima neugodno vplivala na razvoj posevkov. Posevki rži so 80-odst. uničeni, a posevki pšenice in ječmena nimajo zaželene gostote. Posledice ostre in dolgotrajne zime na posevkih smo omilili s pravočasnim dognojevanjem z dušičnimi gnojili. Pridelek pšenice bo zelo različen, pač odvisno od sorte, pravočasne in pravilne obdelave, osnovnega gnojenja in pravočasnega dognojevanja z dušičnimi gnojili. Med, visokorodnimi sortami vzbuja posebno pozornost francoska sorta »Etoile de Choisy«. Slama je močna, odpora proti polegi in nekoliko višja kot pri italijanskih sortah (»san pastore«, »leonardo«), pridelek pšenice te sorte bo zagotovo večji od ostalih sort. V povprečju pa je v zasebnem sektorju pričakovati 27 do 39 mtc pridelka pšenice, ječmena 20 do 22 in rži 10 mtc na hektar. ZAČELI BODO asfaltirati cesto V zaključni fazi so pripravljalna dela za asfaltiranje ceste Murska Sobota — Martjanci. Z asfaltiranjem bodo pričeli te dni. Pri delu bodo pomagali tudi prebivalci marijanskega okoliša. V Martjancih so se odločili za izdaten krajevni samoprispevek v ta namen. Tudi občinska skupščina je že izglasovala najetje 30 milijonov dinarjev namenskega posojila. Asfaltirana cesta bo dokajšnja pridobitev zlasti za prebivalce martjanskega okoliša, saj se je moralo doslej od tam s kolesi voziti nekaj sto ljudi. Z njo pa bo omogočen tudi ugodnejši cestni promet do že znanega kopališča v Moravcih. NA GORIČKEM SE OBETA DOBER PRIDELEK PŠENICE Po prvih predvidevanjih in napovedih kaže da bo letos na Goričkem ugodna letina pšenice. Posebno dobro kažejo italijanske in francoske sorte pšenice, manj domače. Kmetje upajo, da bodo lahko s presežkom pšenice pokrili škodo, ki jo je na rži povzročila letošnja huda zima. Pri stavnem stroju - v tiskarni ČZP »Pomurski tisk«« LEP USPEH absolventov soboške gimnazije Pred dnevi so absolventi soboške Gimnazije uspešno končali še zadnjo preizkušnjo preden nadaljujejo šolanje na naših višjih in visokih šolah. K zaključnemu izpitu se je prijavilo 57 kandidatov. 53 prijavljenih kandidatov je uspešno naredilo zaključni izpit. Le štirje dijaki diplomskega izpita niso naredili in bodo morali ponovno pred izpitno komisijo v jeseni. Tudi uspeh ostalih dijakov ni slab, saj je od 246 učenk in učencev brez nezadostnih ocen zaključilo šolsko leto kar 198 dijakov ali 80.47 odstotkov V septembru bo 40 dijakov Gimnazije opravljalo popravni izpit, osem dijakov pa je takš- nih, ki imajo več kot dve slabi ocen in bofo morali razred ponavljati. Najboljši uspeh na Gimnaziji je bil zabeležen v 4.a razredu, kjer so izdelali ob koncu šolskega leta vsi dijaki, malo slabši pa, je v 2.b razredu, kjer je uspešno končalo pouk 92.86 odst. dijakov. NA ŠOLI ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE V MURSKI SOBOTI SO ZADOVOLJNI Z UČNIM USPEHOM Šola za zdravstvene delavce v Murski Soboti ima 160 dijakov. Ob zaključku šolskega leta je uspešno končalo pouk 135 dijakov ali 84,7 odst. Najslabši uspeh med razredi je v drugem letniku, najboljši pa v 1.b razredu. Pred začetkom šolskega leta 1963-64 bo popravne izpite opravljalo 21 di- jakov ŠZD, štirje dijaki pa nimajo pravice do popravnih izpitov. Doseženi uspeh je zadovoljiv, saj, učni program šole in praktično delo zahtevata od dijakov na ŠZD izredno prizadevanje in mnogo dela. Ljutomerski obrat MTT je dobil novo in lepšo zunanjo podobo. Na zgrajenem industrijskem objektu so namreč uredili fasado, kolektiv pa je pred dnevi dobil tudi novo sindikalno dvorano. Dosedaj so imeli velike težave zaradi prostorov, saj so še morali sestajati v občinski dvorani. (Foto: Stane Feuš) NOV OBRAT V SOBOŠKEM AGROSERVISU Zavoljo povpraševanja po teh storitvah so se v soboškem podjetju »Agroservis« odločili, da bodo že te dni osnovali nov obrat za prevoz ljudi z motornimi vozili! V ta namen bodo nabavili tudi prve avtobuse. S podobno dejavnostjo se sedaj v Pomurju ukvarja tudi radgonsko podjetje »Avtoremont«. OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA NA ESŠ V M. SOBOTI V Minulem šolskem letu je bil na ESŠ v Murski Soboti dosežen doslej najboljši uspeh. Od 279 dijakov je uspešno končalo razred 239 dijakov ali 80,47 odst. Najboljši uspeh so dosegli dijaki 4.b razreda, saj je razred izdelalo 93,55 odst. učencev. Na celi šoli je 37 dijakov, ki bodo jeseni opravljali popravne izpite, 21 dijakov pa raz- reda ni izdelalo. Najslabši uspeh ob koncu šolskega leta je bil zabeležen v 3.c razredu, kjer je brez negativnih ocen le 45 odst. dijakov. Po končanih popravnih izpitih se bo odstotek povprečnega uspe-, ha na šoli še vsekakor dvignil Takšen učni uspeh na ESŠ je rezultat večjih prizadevanj dijakov in načrtnega dela predavateljev. Tudi z uspehi, ki so jih dosegli absolventi na zaključnih diplomskih izpitih, so zadovoljni. K zaključnemu izpitu se je prijavilo 60 kandidatov, med temi je bilo 7 izrednih slušateljev ESŠ, uspešno pa je opravilo izpit 56 dijakinj in dijakov. S kvaliteto znanja, ki so jo pokazali kandidati na izpitih, je vodstvo šole zadovoljno. POMURSKI VESTNIH. 4. julij 1963 2 NAMESTO PROIZVDNEGA SODELOVANJA BOJ ZA PRESTIŽ »V Lendavi so prvič v Jugoslaviji osvojili proizvodnjo paragonskih šib za dežnike in bodo lahko zalagali s svojimi proizvodi vse naše dežnikarne.« Take so bile nekako vesti, ki jih je bilo čestokrat slišati in so brez dvoma predstavljale lepo priznanje kolektivu Mehanike, ki mu je to uspelo po večletnem preizkušanju in osvajanju teh proizvodov. Toda človek se nemalo začudi. ko izve, da pa dežnikarna, ki je v istem mestu in predstavlja enega naših največjih proizvajalcev dežnikov, uporablja uvožene šibe. S tako ugotovitvijo se preprosto iz nobenih razlogov ne more sprijazniti, saj še nadalje ugotovi, da pa ostale dežnikarne uporabljajo šibe iz Mehanike. O be podjetji sta sicer na nasprotnih koncih dokaj razvlečenega mesta, toda kljub temu je pot le krajša kakor do Japonske, odkoder prihajajo šibe za dženikarno. Kako to, da oba kolektiva ne moreta najti nekega skupnega 'jezika in v proizvodnji sodelovati, kar je bilo pred leti tudi zamišljeno? Toda dežnikarna od Mehanike noče kupovati šibk. Zakaj? Kot razlog navajajo, da Mehanika hoče prodajati le celotna ogrodja in s tem preostane dežnikarni le pokrivanje teh ogrodij. Ta proces dela pa so že sami dokaj razvili. V Mehaniki pa spet pravijo, da bi potem ostali le na pol poti v svoji proizvodnji, če bi prodajali samo šibe in navajajo, da če so lahko ostale dežnikarne sprejele kompletna ogrodja, da potem tudi pri lendavski dežnikarni razlogov, da ne bil. Je pa še precej drugih razlogov, med drugim tudi zgodovina prejšnjih odnosov med obema kolektivoma precej vpliva na sedanjost. Toda ob spremljanju dokazov za en ali drugi prav se človeku nekako nehote prikrade misel, da poleg trmoglavnosti tej kalnosti botruje tudi neka težnja, da bi en drugega spravil v odvisen položaj in zato ni redko slišati takih ugotovitev pri obeh: »Sedaj jim še gre, toda videli bomo čez čas!« Kdo bo pa imel koristi od tega, če bo en ali drugi kolektiv prišel v težave, pa si lahko mislimo: to bo skupnost, torej nekdo tretji, ki pa sedaj le s težavo dobiva besede razsodnika. Temu problemu politične organizacije v Lendavi sedaj posvečajo precej pozornosti in ugotavljajo, da obstoji več ob- lik lepega sodelovanja, ki bi obema kolektivoma v gospodarskem pogledu močno koristilo. Lahko pa bi se tudi našle možnosti poslovnega sodelovanja med večjim številom proizvajalcev dežnikov, ne samo v Sloveniji temveč tudi drugod. Ugotavljajo namreč, da je med dežnikarnama oster konkurenčni boj, ob katerem pa se vsak kolektiv zapira čedalje bolj med svoje ograje. To pa ne daje zdravih osnov ne enemu in ne drugemu, ker se vsak želi popolnoma osamosvojiti, seveda na račun družbenih sredstev, kar pa ni mogoče dovoliti niti ne podpirati. Š. B. Kako dolgo še — se sprašuje hišica v ospredju, kajti za hrbtom se že dvigajo zidovi velikanov Lendavske gorice — polne lepote in obetov Soboški zdravstveni dom z ekonomskimi enotami Na pobudo Strokovnega Zdravstvenega središča v Murski Soboti so pred nedavnim potekale v organih družbenega upravljanja zdravstvenih ustanov živahne razprave o reorganizaciji zdravstvene službe v soboški občini. Razprava je naposled prinesla odločitev, da se bodo soboškemu zdravstvenemu domu priključili tudi Zdravstveni dom Gornji Petrovci ter zdravstveni! ambulanti Beltinci in Martjanci. Pridružene zdravstvene ustanove bodo pod okriljem matičnega zavoda obdržale status samostojnih strokovnih ekonomskih enot. Že s 1. julijem letos uveljavljena reorganizacija zdravstvene službe — z njo je soglašala tudi občinska skupščina — bo prinesla tudi nekatere prednosti. Tako bo tudi organizacija zdravstvene službe izenačena z drugimi občinami, prispevala bo k boljšemu izkoriščanju obstoječega strokovne- ga kadra in omogočila enotno kadrovsko on organizacijsko politiko, ob česar pričakujemo predvsem večjo operativno učinkovitost zdravstvene službe in tudi prihranek nad 4 milijone dinarjev letno. NA DELOVIŠČIH SOBOŠKEGA GRADBENEGA PODJETJA »POMURJE« Vrvež gradbene sezone Gradbena sezona se je letos zaradi zime, ki se je zavlekla skoraj do konca marca, začela šele v aprilu. Kljub temu pa so gradbišča v teh dneh povsod živahna. Gradbena podjetja hočejo letni čas kar najbolje izkoristiti, saj jih na to silijo tudi sklenjene po godbe o prevzetih delih. Tudi SGP »Pomurje« je sedaj v največji gradbeni sezoni. Imajo deseturni delavnik v mrtvi sezoni pa bo samo šesturni delavnik. Letošnji plan SGP »Pomurje« je precej velik, saj znaša kar 1 milijardo in 80 milijonov dinarjev. Njegova realizacija zavisi od količine del, ki jih bodo opravili v glavni sezoni. SGP »Pomurje« gradi sedaj zgradbo sodišča otroški oddelek bolnice v Rakičanu, zgradbo III. osemletke, kopališče v Moravcih, začelo je z gradnjo kartonaže ČZP Pomurski tisk hlevov in svinjakov za KIK Pomurka in za KZ M. Sobota Pripravljajo se tudi za prev- zem gradenj galerije in projektivnega biroja ter vodnega hrama v M. Soboti. Na Lendavski cesti so končali gradnjo 16-stanovanjskega bloka, 15-stanovanjskega pa bodo končali čez dva meseca. Na Titovi cesti gradijo 16-stanovanjski in 12-stanovanjski blok s trgovskimi lokali v pritličju, kmalu pa bodo končali z gradnjo 82 stanovanj (2 bloka), ki jih bodo prodali interesentom. Ta stanovanja bodo kmalu končana. Dvosobno stanovanje bo stalo 3.430.000 dinarjev, oba bloka bosta opremljena s skupno televizijsko anteno, kuhanje pa bodo opremljene s švedsko kuhinjo, e- lektričnim in dodatnim štedilnikom ter hladilnikom. Doslej je sklenjenih že 73 prodajnih pogodb za ta stanovanja. Tudi v prihodnje bodo gradili takšna stanovanja, sedaj že pripravljajo dokumentacijo za dva dvajsetstanovanjska bloka. Gradijo na polmontažni način kar skrajša čas gradnje in tudi poceni usluge. Prihodnje leto nameravajo zgraditi tudi 60-80 stanovanjski samski blok za svoje delavce, kar je vsekakor nujna potreba. Dela potekajo v redu. V SGP »Pomurje« se pritožujejo le nad veliko fluktuacijo delovne sile, letos se je izmenjalo že nad 100 nekvalificiranih delavcev. Obrtniki mnogokrat nekvalitetno opravijo svoja dela in s precejšnjo zamudo. Tudi investitorji, bi morali v prihodnje najprej pripraviti potrebno dokumentacijo in šele potem zahtevati začetek gradnje. Sedaj pa se za mnoge objekte dokumentacija pripravlja sproti., kar podražuje delo zaradi nepredviden ih potreb. PREIZKUŠAJO NOV USLUŽBENSKI SISTEM Na občinskem sodišču v M. Soboti so začeli preizkušati nov uslužbenski sistem. Svet delovnega kolektiva je ob soglasnosti predstojnika sodišča sprejel po temeljiti razpravi nov pravilnik o notranji organizaciji, delovnih razmerij in delitvi osebnih prejemkov na zaposlene. Notranje predpise, ki po svoji družbeni vsebini pomenijo dokajšen odmik od sedaj uveljavljenega uslužbenskega sistema v sodstvu, v tej ustanovi že uveljavljajo. Poskus bodo stalno spremljali in ob pridobljenih izkušnjah nov sistem tudi dopolnjevali. Odločitev delovnega kolektiva je bila pred nedavnim s pozornostjo sprejeta tudi v občinski skupščini. -k SGP »Pomurje« je v teh dneh začelo tudi z gradnjo novega obrata kartonaže ČZP »Pomurski tisk« Z DRUGEGA REDNEGA ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE V GORNJI RADGONI PROIZVODNJA IN STORILNOST DELA VZPOREDNO Z OSEBNIMI DOHODKI V soboto je bila v Gornji Radgoni druga seja novoizvoljene občinske skupščine, na kateri so člani skupščine razpravljali o izpolnitvi planov delovnih organizacij za prvih pet mesecev letošnjega leta. Poročilo je zajemalo le pregled o izpolnitvi fizičnega obsega proizvodnje in finančne izpolnitve planov po plačani realizaciji. O obširnejši analizi poslovanja delovnih organizacij, ki bo zajemala tudi materialne in režijske stroške, osebne dohodke, delovno silo in ostale elemente delitve bruto dohodka, bo občinska skupščina obravnavala na eni izmed prihodnjih sej, ko bodo znani vsi podatki iz periodičnih obračunov za I. polletje 1963. Kar zadeva izpolnitev planov v industriji, prednjači industrijsko podjetje Elrad, ki je do konca maja letos doseglo plačane realizacije že za 56 odst. napram letnemu planu. Fizični plan proizvodnje je najvišje izpolnjen pri TV antenah — 84 odst. in pri UKW antenah — 79 odst., najmanj pa pri sobnih antenah — 26 odst. in pri teleskopskih antenskih napravah — 30 odst. Gornjeradgonsko opekar- niško podjetje je zaradi izredne in dolgotrajne zame začelo s proizvodnjo surove opeke šele v drugi polovici meseca februarja. Zaradi take situacije bodo proizvodnjo opeke povečali v poletnih mesecih in ne bo bojazni, da finančnega in proizvodnega plana do konca leta ne bodo izpolnili. Glede prodaje opečnih izdelkov tudi ni bojazni, ker je povpraševanje po opeki tolikšno, da podjetje komaj krije 2/3 vseh naročil. Platane realizacije imajo do konca meseca maja 21 odst. Mlinsko podjetje Črnci se je letos priključilo k podjetju Mlin in testenine Maribor. To podjetje zdaj gradi v zadružnem domu v G. Radgoni novo pekarno s takšno kapaciteto, da bo nekaj let lahko krila vse potrebe po kruhu in pecivu radgonske občine. Plan bruto proizvodnje je realiziran s 25 odst. V kmetijstvu se realizacija plana nanaša predvsem na prodane pridelke vina iz leta 1962 goveje živine, prašičev in mleka. Na Kmetijskem kombinatu so planirano letno realizacijo izpolnili s 30 odst., na Vinogradniškem gospodarstvu Kapela pa s komaj 16 odst. Na nizek odstotek realizacije plana so vplivale neprodane količine vina letnika 1962, ki ga bo VG Kapela prodalo v naslednjih mesecih, s čimer bo plan v glavnem dosežen. KDZ Žepovci je plan bruto proizvodnje realiziralo s 24 odst., KZ Radgona pa plan odkupa s 33 odst. Gradbeno podjetje je planirano vrednost gradbenih del v prvih petih mesecih že realiziralo za 45 odst. letnega plana, Avtoremont 42 odst., trgovina 38 odst. in gostinstvo 35 odst. planiranega letnega prometa. Med obrtnimi podjetji je najvišje realiziralo plan podjetje Moda — 53 odst., najmanj pa Mizarstvo in žaga Črnci — komaj 12 odst. Zdravilišče Radenci je celotno bruto proizvodnjo vseh dejavnosti realiziralo s 35 odst. Na obseg proizvodnje in prodajo mineralne vode je vplivala dolgotrajna in ostra zima. Od planiranih investicij je v gradnji sanatorij, dokončana pa je tudi adaptacija zdraviliške restavracije, urejen rekreacijski del pri bazenu, adaptirani in opremljeni so novi prostori, nabavili pa so tudi razno opremo in stroje. Skupščina je gospodarski razvoj v občini ugodno ocenila, ker je dinamika gospodarskega razvoja po posameznih podjetjih zelo različna in v večini primerih odvisna od vremenskih prilik. Seveda to ni vse. Po posameznih podjetjih je še precej notranjih rezerv. Ponekod bo treba urediti organizacijo dela, misliti bo treba na daljši perspektivni razvoj podjetij in enkrat za vselej urediti vprašanje kadrov ter proizvodnjo in storilnost dela vskladiti z osebnimi dohodki. Vzporedno z ugotavljanjem kvalitetnih premikov v gospodarjenju, bi morale delovne organizacije ugotavljati tudi notranje premike - vsebino delavskega samoupravljanja. Odborniki skupščine so se tudi zavzemali za načrtno sodelovanje v kmetijstvu, ki bi se naj v začetku predvsem omejevalo na investicijsko politiko, tesno pa naj bi sodelovali tudi pri sestavi 7-Ietnega perspektivnega načrta. Po razpravi je občinska skupščina izvolila člane stalnih odborniških komisij in imenovala člane v 11 svetov, kolikor jih bo imela nova občinska skupščina. -rj- Upravni odbor KB M. Sobota je zasedal v Gornji Radgoni Upravni odbor Komunalne banke Murska Sobota se je v soboto sestal na svoji IV. redni seji v Gornji Radgoni z namenom, da se seznani z razvojem in problemi gospodarskih organizacij radgonske občine. Po obisku v podjetju Elrad in na Kmetijskem kombinatu v Gornji Radgoni, je UO KB razpravljal o svojih nalogah pri izvajanju kreditne politike v letu 1963 in obravnaval predlog Zveze KB Jugoslavije o znižanju tarif. UO je na tej seji odobril tudi nekaj investicijskih kreditov iz bančnih sredstev po natečaju, nekaj kreditov iz družbenih investicijskih skladov in kredite za obratna sredstva. -rj- IZ OBČINSKE SKUPŠČINE MURSKA SOBOTA IMENOVANI PREDSEDNIKI SVETOV Na drugi redni delovni seji je občinska skupščina v Murski Soboti imenovala trinajst svetov, ki štejejo od 7 do 11 članov. Za predsednika sveta za splošno upravo in notranje zadeve je bil imenovan Milan Petauer, za predsednika sveta za družbeni plan in finance Slavko Polanič, za predsednika sveta za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Marija Skledarjeva, za predsednika sveta za industrijo in obrt Štefan Šabjan. za predsednika sveta za blagovni promet in turizem Ludvik Berke, za predsednika sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve Ivan Horvat, za predsednika sveta za delo Štefan Toplak, za predsednika sveta za šolstvo Lud- vik Pleteršek, za predsednika sveta za kulturo in prosveto Jože Vild za predsednika sveta za zdravstvo Lojze Valenčič, za predsednika sveta za socialno varstvo Šarika Ficko. Za predsednika sveta za varstvo družine Štefka Berglez in za predsednika sveta za telesno vzgojo Vlado Cvetko. Občinska skupščina je imenovala tudi komisiji za občinski statut in narodno obrambo. Za predsednika obeh komisij je bil imenovan predsednik občinske skupščine Janez Lanščak. V DOMANJŠEVCIH KAR DVA NOVA OBJEKTA Gradnja vaškega doma v Domanjševcih je v zaključni fazi. Vsa gradbena dela so v glavnem končana, potrebna je le še notranja ureditev prostorov in dom bo izročen svojemu namenu. Občani v Domanjševcih so se dosedaj morali sestajati v hišah privatnikov, prav tako je bilo težko s prireditvami, kajti šola ni imela vedno na razpolago prostorov, zato so jih morali iskati pri zasebnikih. Ta problem bo kmalu rešen, saj je gradnja vaškega doma v zaključni fazi, in bo z dograditvijo omogočeno večje in vsestransko udejstvovanje vseh množičnih organizacij. 1960. leto je bilo, ko so se občani odločili za gradnjo vaškega doma. Se tega leta so začeli z delom; nažgali so opeko, pripravili les za ostrešje in tudi ostalo so prispevali sami, lansko leto pa je začel rasti nov pomemben objekt. Sedaj je pred njimi le še notranja ureditev prostorov. Tu bo urejena dvorana, prostor za bife in trgovino, gasilske garaže in drugo. Letos nameravajo vsa dela končati, kajti v domu urejajo tudi stanovanjske prostore za prosvetne delavce in je vzporedno z razpisom šest novih službenih mest potrebno do sezone to urediti. Pomoč jim je obljubilo Trgovsko podjetje »Goričanka«, ki želi čimprej odpreti v domu svoj trgovski lokal. V neposredni bližini vaškega doma bodo že meseca Julija začeli urejati otroški vrtec. Lokacijo za gradnjo so že določili. Za investiranje v ta objekt je predvidenih 6 milijonov dinarjev, imajo pa zbranih že okrog 60 kubičnih metrov lesa. kar bo koristno dopolnilo teh investicij. POTREBNI SO NAM KVALIFICIRANI KMETIJSKI STROJNIKI V Ljutomeru so pred nedavnim zborovali kmetijski strojniki. Z njihovega občnega zbora posredujemo nekaj zanimivih ugotovitev, ki zahtevajo ustrezno ukrepanje, zlasti pa to, da bi morali delo kmetijskega strojnika kot strokovnjaka povsem drugače vrednotiti. Dosedanji naziv traktorist zdaleč več ne ustreza zahtevam in pogojem za ta poklic. Izraža namreč mnogo preozko poklicno področje, kajti kmetijski strojnik mora poleg traktorja poznati še okrog 40 priključkov in njihovo funkcionalnost, osnove sodobne agrotehnike itd. Vprašanje je, če današnji traktorist to tudi dejansko obvlada. V vsej ljutomerski občini namreč nimajo niti enega kvalificiranega kmetijskega strojnika. Traktoristi so si pridobili določeno znanje na eno ali dvomesečnih tečajih, to pa je tudi že vse. Precej traktoristov nima dokončane osnovne šolske izobrazbe. Izkušnje v dru- gih poklicih pa kažejo, da se v dveh mesecih ni mogoče kaj prida naučiti. Te izkušnje bi kazalo uveljaviti trudi pri strokovnem usposabljanju kmetijskih strojnikov, saj ne bi bila niti 3-letna učna doba odveč. Razen tega je v ljutomerski občini občutna tudi fluktuacija traktoristov v šoferski poklic, predvsem zaradi neurejenih delovnih razmer, slabega odnosa do traktoristov, pomanjklivega nagrajevanja itd. Kar zadeva tekmovanja kmetijskih strojnikov, bi jih morah najprej prirejati znotraj kolektiva in šele potem v občinske merilu. Prirejanje seminarjev in predavanj, ter druge oblike izobraževalnega dela bi kazalo prenesti tudi v delovno sezono, saj bi tako najbolj učinkovito povezali prakso s teorijo. Važno je tudi izobraževanje na delovnem mestu. Ustrezno pomoč pri izobraževanju pričakujejo zlasti od ustanovljenega izobraževalnega središča za kmetijstvo. Ljudske univerze in še zlasti od društva kmetijskih inženirjev in tehnikov. Za tako usmeritev je več razlogov. V ljutomerski občini jih naštejejo več, prepričani pa smo, da je tako tudi drugod. Tako je na pr. dnevno tudi po pet traktorjev izven pridelovalnega procesa, največkrat po krivdi traktorista ali človeka, ki s strojem upravlja. Pri podjetju Tehnostroj so lani ustvarili s popravili kmetijskih strojev in nadomeščanjem novih delov okrog 70 milijonov dinarjev prometa. To je že kar čedna vsota. Strokovnjaki v mehanični delavnici, da je bilo okrog 60 odst. okvar na kmetijskih strojih zaradi neznanja traktoristov in či tega podjetja vedo poveda-20 odst. zaradi karambolov. Kmetijska mehanizacija predstavlja zlasti v naših razmerah veliko gmotno in družbeno vrednost, zato so prizadevanja za boljše oblikovanje profila kmetijskega strojnika prav gotovo upravičena. Ljutomerske pobude kaže torej resno upoštevati. -sf- ZDRUŽITEV KLAVNICE S KMETIJSKO ZADRUGO Klavnica v Lendavi, ki je doslej poslovala kot samostojno podjetje, se je pred kratkim priključila kmetijski zadrugi, ker ni imela potrebnega kadra, ki bi vodil finančne in ostale posle. Združitev pa ji bo omogočila tudi nadlaljnje povečanje proizvodnje. . 3 POMURSKI VESTNIK. 4. JULIJA MLADI TAMBURAŠI V VUČJI VASI Z ZADOVOLJSTVOM UGOTAVLJAJO: PRIZADEVNOST JE DALA USPEHE Že deset let srečujemo na različnih proslavah in prireditvah v Vučji vasi in v okoliških vaseh skupino mladih tamburašev. Z lepo izbranimi skladbami in prijetnim igranjem navdušujejo svoje mlade sovaščane, ki jih vedno pozdravijo s ploskanjem. Tamburaški orkester je le ena izmed sekcij KUD »Janez Čuk« iz Vučje vasi. Pred desetimi leti je sekcija štela le štiri člane, vodil pa jih je Kovačič Matija. Že naslednje leto je orkester tamburašev štel 15 članov. Vsi člani orkestra so iz Vučje vasi. To so mladinci, kmečki fantje, nekaj pa je tudi takšnih, ki se vozijo na delo drugam ali pa v šole, le, da se tedensko dvakrat vračajo na vaje. Člani orkestra se iz leta v leto menjavajo, vedno prihajajo novi in v Vučji vasi skoraj ni mladinca, ki že ne bi sodeloval pri tamburaškem orkestru. Vsa deta doslej in tudi sedaj vodi orkester Matija Kovačič, ki je v službi na Krajevnem uradu v Razkrižju. Črnolasemu Matiji je 26 let, igra tudi na kontrabas in bariton, končal je nižjo glasbeno šolo v Ljutomeru, tamburaškega poklica, pa se je naučil od očeta in stricev. Tamburaški orkester sedaj šteje devet članov. Vso pomoč mu daje KUD »Janez Čuk«. Tamburaške partiture dobivajo iz Zagreba, vodja orkestra pa jih zbira tudi sam. Ima zbranih nad 300 tamburaških partitur, nekatere pa tudi sam prireja. Tamburaši iz Vučje vasi pridno vadijo. Vsako leto obogatijo svoj spored z najmanj deset novimi skladbami. Razveseljivo je to, da njihov repertoar tvorijo kvalitetne in zahtevne skladbe. O tem, kako igrajo, težko sodim. Vendar lahko rečem da jih je prijetno poslušati. Prepričan sem, da tako mislijo tudi, ostali, ki so jih že slišali. Mladi tamburaši pa imajo tudi svoje načrte. Še naprej bodo redno in pridno vadili rada bi nastopili tudi v programu RTV Ljubljana in na drugih pomembnejših kulturnih prireditvah. Jeseni bodo svoje znanje začeli prenašati tudi na pionirje, saj nameravajo ustanoviti pionirski tamburaški orkester. Prepričan sem, da bodo s tako prizadevnim delom uspeli uresničiti svoje načrte. -ič »Mami, očala so prevelika, pa tudi sonček se preveč blešči! Kako pa sedaj...? Pomagaj/« Orkester tamburašev iz Vučje vasi (Foto: K. Sukič) Bralci bralcem v presojo POSNEMANJA VREDNA SKRB Nedavno tega sem bil prijetno presenečen, ko sem se napotil s sinom zaradi vpisa na Kmetijsko srednjo šolo v Rakičani. Bilo nas je več staršev s sinovi ali hčerkami, nekaj mladih kandidatov za vpis v to šolo pa je bilo brez vsakršnih spremljevalcev. Ob tem pa me je nekaj zelo vzradostilo. Učiteljica Anica Požegar iz Puconec se je namreč prišla tega dne pozanimat z enim svojih učencev glede vpisa na to šolo. Pozneje sem zvedel, da je bila z njim tudi na drugih soboških šolah. To je sicer že nekaj več kot običajna dolžnost prosvetnega delavca do učenca, ki je pravkar zapustil klopi v osnovni šoli, je pa spodbudna gesta, ki zasluži posnemanje tudi pri drugih prosvetnih delavcih. Saj je prva pot učenca, ki se usmerja v poklic ali v višjo šolo, tudi vredna take pozornosti! I. Šarkanj, Šalovci NA POMURSKIH SREDNJIH ŠOLAH SE JE LETOS VPISALO Čez štiristo novih srednješolcev Zaradi kratkih rokov za. vpis v srednje šole je v zadnjih dneh vpisa izgledalo, da kapacitete srednjih šol v prihodnjem šolskem letu ne bodo popolnoma zasedene. Vendar pa je po roku prišlo še toliko prošenj, da se je zgodilo obratno: preveč prijav na nekaterih šolah in zaradi tega so ponekod sprejeli tudi več dijakov, kot so pa predvidevali . Po približnih podatkih se je na šestih srednjih šolah vpisalo okrog 430 učencev. Največ jih bo sprejela soboška gim- nazija (okrog 130), potem ESŽ (79), učiteljišče (72), na KSŠ se je do konca tedna prijavilo 60 učencev, na TSŠ v Lendavi 35 in na novoustanovljeno gimnazijo v Ljutomeru okrog 40. Tudi na ostalih šolah se je prijavilo za nadaljevanje šolanja veliko število učencev, ki so končali osemletke. LEP USPEH „ KNJIŽNEGA TEDNA˝ Pretekli mesec so vse knjigarne v Sloveniji prodajale knjižna dela po znižanih cenah in pri tem dosegle velik uspeh. Tudi v Pomurju je ta akcija dobro uspela. Ne le, da so se knjigarne s poslovnega vidika znebile zaskrbljujočih zalog že starejših izdaj, temveč je pozitivno zlasti to, da je v roke bralcem prišlo mnogo večje število knjig kot po običajni poti. Samo v lendavski knjigarni ugotavljajo, da so prodali okrog 350 zvezkov, mnogo več so jih prodali v M. Soboti, pa tudi knjigarni v Radgoni in Ljutomeru sta svo- jim obiskovalcem posredovali precejšnje število zvezkov. Akcija je med drugim ponovno opozorila naše celotno javnost, da je za knjige veliko zanimanje in da bi si jih mnogi radi kupovali, če ne bi bile tako drage. Zato so vsa prizadevanja za tem, da bi se cene knjigam znižale, zelo pozitivna, ker bi le to omogočilo, da bi se literatura še bolj razširila med delovnimi ljudmi. ZAKAJ OSTAJAJO KMETIJE PRAZNE? Spet so se zaprla šolska vrata. Za nekatere samo za dva meseca, za one, ki so končali osemletko, pa mogoče za vselej. Spet se je vsula iz naših šol množica mladih ljudi, ki bodo morali najti nekje zaposlitev, da bi se lahko sami postavili na noge v življenju. Mnogi bodo šli naprej v gimnazijo ali v druge šole, mnogi neposredno in obrt, in nazadnje: nekateri bodo ostali doma na posestvih. Vendar bo tistih, ki bodo ostali doma, na žalost najmanj. Že vsa leta po vojni opažamo velik premik prebivalstva z deže- le v mesto. Velike potrebe po delovni sili v naši industriji in želje za boljšim zaslužkom predvsem pri tistih, ki so brez svoje zemlje, so opravili svoje. Vse to je lepo in prav, toda sedaj pa so se že začeli pojavljati problemi, ki so vse bolj resni. Najprej stari ljudje na kmetijah. V mesta so odšli pretežno mladi ljudje, ki so pustili doma starše, toda sedaj so postali starši stari in nesposobni za delo na kmetijah. Vendar se kljub naštetim problemom stanje še vedno nadaljuje in celo slabša. Tako se je na primer na šoli pri Vidmu od celotnega 8. razreda letos odločil samo eden, da bo ostal doma na posestvu. Ostali bodo šli v razne šole. To se dogaja v izrazito kmetijskem okolišu. Kje je vzrok temu? Nekaj je prav gotovo kriv tempo sodobnega življenja. Samo stro-zanimajo otroka in k temu ga tudi navajamo, pozabljamo pa, da tudi moderno kmetijstvo daje mlademu človeku obilo možnosti za njegov tehnični razvoj. Marsikateri mlad človek pravi: »Saj bi ostal doma, pa mi je tako dolgčas. Pa to garanje od jutra do večera! Grem raje v mesto, tam bom delal samo 8 ur. potem pa na zabavo, v kino . . .« To je sicer res, da delo na zemlji zahteva dosti fizičnega dela, vendar pa se to vse bolj zboljšuje, saj danes že prenekatera težka dela opravi stroj. Glede razvedrila pa se je tudi marsikaj zboljšajo. V vseh večjih vaseh že imajo kino, v manjših naseljih pa so vse pogostejši televizijski klubi. Domala v vsaki hiši je radio, so časopisi in druge pridobitve sodobnega življenja. V večjih vaseh nastajajo športna igrišča, bazeni in drugi podobni objekti, tako da se tudi na vasi mlad človek lahko razvedri. Naše mlade ljudi je potrebno pravilno usmeriti v poklic. Treba jim je pojasniti in prikazati perspektive v kmetijstvu. Povedati jim je treba, da si tudi na deželi lahko uredijo sodobno življenje. Saj pri nas na deželi ni več nobena redkost avtomobil, moped ali televizor. Približati jim je treba naše prirodne lepote. Saj so tudi naši kraji po svoje lepi. Tudi pri nas imamo razne znamenitosti, gradove, cerkve itd. Vendar o tem naši mladi ljudje premalo vedo. Mladino bi morali vključevati v prosvetna in druga društva. Tudi v društvena vodstva. Samo tako bomo prepričali mladega človeka, da se še izplača živeti doma na zemlji. Posebno važno vlogo pri tem imajo starši in šola, pozneje pa organizacija ZMS. Če bomo pri tem tudi uspeli, ne bo pri nas toliko praznih kmetij, še manj pa hiš, ki nimajo nobene perspektive za bodočnost. V mestih pa bomo omilili tudi stanovanjsko stisko, ki je tamkaj vse bolj aktualen problem. J. Č., Ženik 36 TUDI V ŠOLSKEM IZOBRAŽEVALNEM CENTRU ZA RAZNE STROKE V M. SOBOTI — OB KONCU ŠOLSKEGA LETA Uspešen zaključek V prvi izmeni je izdelalo 88,7 odstotkov učencev, v drugi izmeni 86,25 odstotkov, najboljši učni uspeh pa je bil dosežen v zadnji izmeni, saj je z uspehom zaključilo šolsko leto kar 91,99 odstotkov učencev. V treh izmenah je pouk obiskovalo 331 učencev. Od celotnega števila vpisanih učencev je v letošnjem šolskem le- tu izdelalo 293 učencev ali 88.79 odstotkov. V junijskem roku je v šolskem izobraževalnem centru za razne stroke opravljalo pomočniške izpite 106 vajencev iz različnih strok. Izpite je uspešno opravilo 92 učencev, 14 pa jih bo izpit ponavljalo v septemberskem izpitnem roku. Letos je opravilo izpite za kvalificirane delavce 7 priučenih delavcev. Center je za te predhodno organiziral 4-mesečni tečaj. K izpitom za visokokvalificirane delavce raznih strok se je prijavilo 47 kandidatov od katerih je 39 uspešno opravilo izpit, osem pa jih bo izpit ponavljalo v jeseni. Posrečen roditeljski sestanek glasbene šole v Radencih Radgonska glasbena šola je letos aprila odprla v Radencih svojo poskusno podružnico. Vanjo se je prijavilo lepo število učencev. Proti koncu je začetna vnema pri učencih in starših nekoliko popustila. Zato je glasbena šola po končanem pouku starše povabila na roditeljski sestanek. Na njem so razpravljali o doseženih uspehih, težavah in problemih pri dosedanjem delu, pogovorili so se tudi o tem, kako izboljšati obojestranske pogoje za delo v novem šolskem letu. Ob zaključku sestanka so učenci glasbene šole iz Radgone prikazali staršem s kratko glasbeno produkcijo tudi praktične pridobitve te šole. Z razstave učencev osemletke Ivana Cankarja v Ljutomeru AKCIJA ZA NABAVO ŠOTOROV Pred štirinajstimi dnevi so na Tišini začeli z nabiranjem denarja za šotore. V tem času so na šoli zbrali kar 35.000 dinarjev. Z akcijo bodo seveda nadaljevali, saj mislijo že v prihodnjem šolskem letu imeti šotore za trideset oseb. K temu bodo pripomogle tudi z ustreznim prispevkom vse organizacije. Glavni vir dohodkov pa jim daje drevesnica, v okviru katere so si tudi zaslužili ves denar za ekskurzije in izlete. TIŠINSKI UČENCI RAZSTAVLJAJO SVOJA DELA Učenci osemletke na Tišini so v nedeljo odprli razstavo likovnih del. Za razstavo so izbrana najboljša dela učencev vseh razredov, razstavljenih pa je tudi nekaj izdelkov najmlajših — cicibanov otroškega vrtca. Tudi pri njih je pohvalna tehnika barvanja v akvarerelu, gvašu in temperi. Poskušali so tudi z rezanjem v mavec, z barvanjem s tušem in oljnimi barvami, kar daje z vrsto drugih predmetov dekorativnega značaja pravo vsebino razstavi. Pripravila jo je učiteljica Zora Pihler. Razstava bo odprta teden dni, do sedaj jo je obiskalo že nad 300 ljudi. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE V PETROVCIH Čeprav je bila LU v Petrovcih ustanovljena šele pred nekaj meseci, je že izvedla deset dobro obiskanih predavanj s področja zdravstva, živinoreje in veterinarstva. Vaščani si takih predavanj še želijo. -ko- IZ DELOVANJA KRAJEVNE SKUPNOSTI VIDEM OB ŠČAVNICI Najprej - stanovanjski blok Krajevna skupnost Videm ob Ščavnici si vse bolj prizadeva reševati pereča gospodarska in druga vprašanja na svojem območju. Prizadevanja Krajevne skupnosti so doslej rodila že lepe uspehe, vendar je pred občani tega področja še vrsto nalog, ki jih bodo rešili v prihodnjem obdobju. Posebno vprašanje, ki že leta daje mnogo dela občanom na območju Vidma ob Ščavnici, so stanovanjski problemi. V kraju še vedno primanjkuje stanovanj tako, da mnogokrat prav ta problem odigra odločilno vlogo o tem, ali bodo do- bili kakšnega strokovnjaka, ki ga sicer nujno potrebujejo. Talko je bilo pred kratkim. Veterinar, ki naj bi delal na območju Krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici ni prišel ker ni bilo stanovanja. Zaradi tega so občani sklenili, da bodo v bližnji prihodnosti začeli graditi stanovanjski blok. Gradijo tudi kanalizacijo. Doslej je opravljenih že 50 odstotkov del, drugi del kanalizacije Vidma poteka naprej. Istočasno razmišljajo tudi o gradnji vodovoda v Vidmu ob Ščavnici in v Biserjanah, saj tod primanjkuje zdrave pitne vode. Krajevna skupnost pa bo v čim krajšem času poskušala rešiti tudi nekatera zdravstvena vprašanja. Sedaj nimajo zdravnika splošne prakse, želijo pa tudi, da bi organizirali bolje zobozdravniško službo. Ker je dom TVD »Partizan« v slabem stanju, so namenili letos za njegovo ureditev 1 milijon dinarjev. Posebno pozornost pa bodo v Vidmu ob Ščavnici posvetili tudi ureditvi trga. Občani na območju krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici imajo še vrsto načrtov vendar o njih sedaj še nočejo govoriti. Najprej bodo uredili vprašanja in naloge, ki smo jih omenili. Prepričani smo, da bodo le-ti zahtevali veliko volje in dela od vseh; če jih hočejo uspešno realizirati. -ič »ZA STANOVANJE GRE« NA ODRU V TIŠINI DPD »Svoboda« na Tišini je prejšnjo nedeljo uprizorilo doma veseloigro v teh dejanjih, »Za stanovanje gre«. V njej so nastopili v glavnem učitelji in pošolska mladina. Večina igralcev je bila tokrat prvič na odru, toda obiskovalci, ki jih je bila domala polna dvorana, menijo, da v vasi že precej časa ni bilo uprizorjenega tako dobro pripravljenega in režiranega odrskega dela. Zbor učiteljev je posvetil vso pozornost režiji igre od začetka študije do uprizoritve. Med najboljšimi igralci sta bila učitelj Huber z ženo, ki sta zaigrala vlogo zakoncev. Dobro sta bili podani tudi vloga študenta s ponazoritvijo Pertocija in Mete. ki jo je igrala Maričeva. Na splošno lahko rečemo, da so bile vloge v celoti zelo dobro podane. Tišinčani se pripravljajo tudi na gostovanje. Tako so v nedeljo že nastopili v Martjancih, bodo pa še v Moščancih in drugje. Denar od izkupička nameravajo uporabiti za izpopolnitev odra. -do- VSAK DAN NA TRGU V teh dneh, ko sonce neusmiljeno pripeka in vsakdo išče hladu v senci ali pa v kopalnem bazenu, imajo ljudje tudi druge skrbi. Mislim na skrbi gospodinj v Murski Soboti. Seveda so tudi njihove skrbi tiste »prave skrbi«, saj jim posvetijo ob slučajnih srečanjih s sosedo ali z znanko nekaj minut kramljanja. In ta srečanja so skoraj vsakodnevna pred trgovino z zelenjavo ali na soboškem živilskem trgu tako. kakor so tudi njihove skrbi za sedaj še vsakodnevne. Gospodinjske skrbi, o katerih govorim, so tako imenovane »zelenjavne skrbi«. Gre namreč za kakovost in količino blaga — paradižnika, krompirja, solate, jajčk, češenj, čebule itd. — ki ga prodajajo trgovine z zelenjavo v mestu, ali pa prodajalke na živilskem trgu. V petek prejšnji teden so »zelenjavne skrbi« soboških gospodinj bile takšne: v nobeni prodajalni zelenjave do 10. ure dopoldne ni bilo mogoče kupiti kumaric, ker jih ni bilo. Ista zgodba je tudi s paradižnikom. Kasneje so potrošniki kumarice lahko kupili v prodajalni posestva Rakičan po ceni 150 din za kilogram. Paradižnika pa ta dan, vsaj dopoldne, nisem našel nikjer. Češnje lahko kupiš kolikor te je volja na živilskem trgu po 150 dinarjev in pa v nekaterih prodajalnah po ceni 80 dinarjev za kilogram. V prodajalnah, kjer češenj ni, pa pravijo, da češnje niso več »aktualne«. Potrošnik je ta dan lahko zasledil že manjše količine višenj po 150 dinarjev. Krompir, letošnji ni noben problem. Povsod ga je dobiti po 70 dinarjev in v Samopostrežbi po 85 dinarjev kilogram. V prodajalni KG Rakičan pa je čebula ta dan kar za 20 dinarjev dražja kot drugod. V petek so bila na prodaj povsod tudi jajčka. Ta dan so prodajali na trgu smetano po 260, v prodajalni Tovarne mlečnega prahu pa po 360 din liter. Prodajalna KZ Murska Sobota je zbirala naročila za borovnice in vsakdo jih je pač dobil, če je naročil. Prodajalci dobivajo povrtnino in sadje iz Maribora ali pa iz Ljubljane, manjši del pa tudi od kmetijskih posestev in pravitnikov. Oskrbovanje je vsak drugi dan. zato se zgodi, da včasih marsikaj tudi pogrešamo. Gospodinje trdijo, da tudi v mesnicah ni vse tako kot bi želeli. V eni bi bilo bolje ustreči željam, pa manj uporabljati »mesarsko terminologijo« v stiku s potrošniki. Samo toliko o teh vsakodnev- nih skrbeh. Danes je morda skrbi že mnogo manj in tudi privatniki na živilskem trgu so si verjetno že omislili papirnate torbice za prodajo svojih pridelkov. ič. Ko bi bile vse prodajalne zelenjave v naših mestih tako urejene ...; pa niso! POMURSKI VRSTNIK, 4. JULIJA 4 TURISTIČNE INFORMACIJE 4. julija 1963 bo na Negovskem jezeru piknik ob otvoritvi kopalne sezone, povezan s partizanskim srečanjem. Za hrano (partizanski golaž) in pijačo bo poskrbljeno. Prevoz iz Gornje Radgone bo organiziral »Avtoremont« G. Radgona, iz Murske Sobote pa imajo izletniki ugodno zvezo z avtobusom ob 8. uri zjutraj, s povratkom ob 7. uri zvečer. Tega dne bo v Ljutomeru ob ribnikih otvoritev sodobno urejenega kopališča. Slovesnost se bo pričela ob 10. uri dopoldne. Ob slabem vremenu bo otvoritev 6. julija ob 16. uri popoldne. 7. julija 1963 bodo v M. Soboti republiške avtomoto dirke s pričetkom ob 14. uri. Zdravilišče Slatina Radenci bo priredilo 13. in 14. julija elitno zabavno prireditev »Radenska noč 63«. Modna revija na vodi. Balet na vodi, 80 modelov. Sodelovala bodo razna renomirana podjetja. Prireditev bo ob 20. uri zvečer. Predprodaje vstopnic v turističnih birojih v M. Soboti. Slatina Radencih in Gornji Radgoni od 5. julija naprej. Motorist je dobil hujše poškodbe Na poti med vasmi Markišavci in Puconci je 28. junija motorist Stanko Bratušek pripeljal na močno posuto cesto tako. da mu je spodrselo in je padel s sopotnikom Štefanom Ambružem vred. Bratušek se je huje poškodoval, Ambruž pa je dobil le lažje poškodbe. Vozil je brez vozniškega dovoljenja Dne 28. junija je na ovinku pred zgradbo »Indopola« v Ljutomeru zaradi prevelike hitrosti padel motorist Metod Trucelj s sovozačem Antonom Bizjakom. Voznik Metod Trucelj je vozil brez vozniškega dovoljenja. Motorist in sopotnik sta se laže poškodovala. ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT Kvalifikacijska tekma za vstop v SNL OLIMP : NAFTA 2:2 1:1 V nedeljo je bila v Celju povratna kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v SNL med Nafto iz Lendave in domačim Olimpom. Po nesrečnem porazu Nafte v Lendavi je tokrat malo kdo pričakoval v popoln uspeh Nafte, dasi je bila Nafta v prvem srečanju mnogo boljši nasprotnik. Toda za las je manjkalo, da moštvo Nafte v nedeljo v Celju zares ni uspelo. V prvem polčasu so sicer imeli domačini nekoliko več od igre. vendar so kljub temu prvi prišli v vodstvo gostje že v 13. minuti preko Gobca. Toda prejeti gol domačine ni zmedel, saj so začeli vedno bolj napadati na vrata Sekereša in v 25. minuti izenačili rezultata na 1:1. Ta gol pa bi lahko vratar Sekereš branil, saj je Coklič streljal zelo slabo. Nato je bilo še nekaj obojestranskih prilik, ki pa so ostale neizkoriščene. V drugem polčasu se je stanje na igrišču precej spremenilo. Domačini so zelo popustili, gostje pa so vedno bolj začeli napadati na domača vrata in v 67. minuti zopet preko Gobeca povedli na 2:1. Tudi po tem vodstvu je Nafta še naprej nevarno napadala, vendar nespretni napadalci niso več uspeli zatresti mreže. Ko je že vse kazalo, da bo ostalo pri zmagi Nafte in da se bo morala odigrati še ena tekma, so domačini nekaj minut pred koncem tekme zaradi nepazljivosti obrambe Nafte dosegli drugi gol in rezultat izenačili. S tem pa so si seveda zasigurali uvrstitev v drugi, zaključni del kvalifikacij za vstop v SNL, kjer se bodo srečali z Bratstvom iz Hrastnika. Moštvo Nafte pa je tako zamudilo zares idealno priložnost, da se uvrsti v družbo najboljših slovenskih nogometašev. Uspelo mednarodno nagradno streljanje na glinaste golobe Na travniku na Račkem vrhu, nedaleč od zdravilišča Radenska Slatina, je radenska lovska družina organizirala dvodnevno tekmovanje v nagradnem streljanju na glinaste golobe. Tekmovanja so se udeležili tudi člani z mariborskega in ptujskega okoliša ter gostje iz Italije in Avstrije. Pohvalili so dobro pripravljeno prireditev z željo, naj bi organizirali še več takih srečanj že zavoljo medsebojnega sodelovanja in zbližanja. Prvi dan je bilo družinsko tekmovanje; udeležili so se ga še člani lovske družine podjetja »Impol« iz Slov. Bistrice. Zmagal je domačin Ladislav Dravaš s 7 od 10 možnih zadetkov, 2. Karl Sramič s 6 in 3. Franc Mauko s petimi zadetki. Mednarodnega tekmovanja se je naslednji dan udeležilo 23 domačih lovskih družin, 26 Avstrijcev in 4 Italijani. Prvo mesto so dosegli Italijani, 2. Jugoslovani, 3. pa Avstrijci. Med posamezniki so bili najboljši: 1. Avgusto Spada (Cividale — Italija), ki je zdrobil od 10 možnih 9 golobov, 2. Janez Drvarič (lovska družina Brežice), 3. Hubert Semlitsch (Murek — Avstrija), 4. Paulo Gon (Udine — Italija) in 5. dr. Josef Tesch (Avstrija), vsi z 8 golobi. Zmagovalci so prejeli od domače lovske družine lepa spominska darila, od radenskega Turističnega biroja pa spominčke domače obrti iz Pomurja. Italijanski gostje niso zasedli prvega mesta slučajno, saj je znano, da so v tem športu, ki ga gojijo in vežbajo množično, najboljši mojstri. Prva tovrstna lovska prireditev, namenjena pospeševanju turizma, je privabila nad 400 strelcev in veliko število domačih gledalcev in gostov. -Ika BELTINCI ŽE PRVAK PNL V nedeljo je bilo na sporedu predzadnje kolo Pomurske nogometne lige, v katerem pa je bilo več zanimiv srečanj. Naj zanimivejše srečanje tega kola je bilo v Murski Soboti med vodečimi Beltincami in Soboto B, ki pa je bila okrepljena z nekaterimi igralci prvega moštva. Toda Beltinci so tudi tokrat dokazali, da zasluženo osvajajo letošnji naslov prvaka Pomurske nogometne lige. Rezultati predzadnjega kola: Sobota B : Beltinci 1:3 Rakičan : Bogojina 3:0 Gradbenik : Pušča 9:3 Brazda : Turnišče 1:5 Veržej : Bakovci 2:5 V VODSTVU SO PIONIRJI SOBOTE V nadaljevanju pionirske nogometne lige Murska Sobota so bili doseženi naslednji rezultati: VI. kolo: PušČa : Veržej 1:2 Bogojina : Sobota 0:2 Beltinci : Puconci 3:0 Bakovci : Grafičar 3:3 VII. kolo: Sobota : Pušča 6:1 Veržej : Bakovci 3:1 Puconci : Šalovci 3:0 ROKOMETAŠI ČRENSOVEC ZMAGALI Tekmovanje v medobčinski pionirski rokometni ligi Beltinci — Lendava je bilo končano. Tokrat prvič organizirano tekmovanje je v celoti dobro uspelo in doseglo svoj namen. Med najmlajšimi lju- bitelji te zvrsti športa je vzbudilo posebno zanimanje in računajo, da se bo sedanje število šolskih športnih društev, ki so resno posegla v tekmovanje, v prihodnji sezoni povečalo od 7 na 9 ali 10, saj sta se že sedaj prijavili šolski športni društvi iz osnovne šole v Bogojini in Turnišču. Največ uspeha v letošnjem tekmovanju so imeli rokometaši iz Črensovec, ki so tako pri pionirjih kot pionirkah zasedli prvo mesto. Pionirji: Crenšovci 12 11 1 0 230:55 23 Enotnost (Bel) 12 10 1 1 184:58 21 Lendava II 12 6 1 5 141:98 13 Bratstvo (Len) 12 4 1 7 111:101 9 Polana 12 3 1 8 72:141 7 Gradis (Bist) 12 3 1 8 58:185 7 Odranci 12 2 0 10 39.197 4 Pionirke: Črensovci 12 11 0 1 204:29 22 Enotnost 12 11 0 1 139:54 22 Odranci 12 5 1 6 53:98 11 Gradis 12 4 1 7 57:151 9 Polana 12 3 2 7 66:130 8 Bratstvo 12 3 1 8 72:91 7 Lendava II 12 2 1 9 29:67 5 LENDAVA Rezultati občinske nogometne lige: Hotiza : Dolga vas 3:3. Petišovci : »Zvezda« Dolina 1:2, Mehanika : Gaberje (prekinjeno v 63. minuti pri stanju 2:1), Opekarna : Graničar 0:2, Nafta II : Elektromontaža 5:2. TEKMOVANJE OB DNEVU V RUDARJEV Sindikalna podružnica lendavske Proizvodnje nafte je priredila športno tekmovanje v počastitev Dneva rudarjev. V kegljanju, šahu, namiznem tenisu, nogometu, odbojki in streljanju je sodelovalo 12 tekmovalnih skupin. V nogometu sta se srečali v finalu ekipi Strojnega obrata in Metanola. Prehodni pokal je prejela tokrat najboljša tekmovalna ekipa Strojnega obrata. Graje vredni pa so posamezni prijavljeni, a nedisciplinirani tekmovalci, ki so izostali in tako ovirali reden potek tekmovanja. PRIJATELJSKO SREČANJE V ČRENSOVCIH Telesnovzgojno društvo »Partizan« v Lendavi je preteklo nedeljo organiziralo celodnevni izlet v naravo za svoje člane. Tako so se dopoldne srečali s člani TVD »Partizan« Črensovci in člani ŠŠD Bistrica. Tekmovali so v Črensovcih. V rokometu so zmagali domači pionirji in pionirke, v namiznem tenisu pa prav tako domači pionirji in člani; gostujoči člani pa v rokometu, odbojki in šahu. Domači pionirji so prav tako zmagali v šahu z rezultatom 4:2. Po tekmovanju je bilo kosilo na Brodu pri Bistrici, potem pa so se udeleženci srečanja kopali v Muri. Pohvaliti je potrebno Kovačevo in Mlakarja, ki sta pripravila to prijetno srečanje. Po izjavah vodstev sodelujočih društev bodo take izlete prirejali odslej vsako leto; enkrat v Črensovcih, drugič pa na Bistrici ZMAGALI KROŽANČANI Na radenskem rokometnem igrišču je bil te dni rokometni turnir za prehodni pokal »Radenska Slatina«. Udeleženci so želeli, naj bi postalo tekmovanje tradicionalno vsako leto po končanih tekmah za prvenstvo Pomurja. Tekmovale so ekipe društev »Partizan« iz Radgone. Tišine. Črnec in Radenec ter ekipa ESŠ iz Murske Sobote. Tekmovanje je bilo na kvalitetnem nivoju. V finale so se uvrstile ekipe iz Kroga, Tišine in Radenec. Najzanimivejša je bila odločilna tekma med domačini in Krogom. V I. polčasu je vodila ekipa Kroga z 8:5, v drugem polčasu pa je uspelo domačemu moštvu izenačiti kar trikrat, toda v zadnjih sekundah je moštvo Kroga doseglo še eno točko in osvojilo prehodni pokal. -Ika RAZPORED TEKEM PNL za 7. julij 1963 Murska Sobota: ob 9. uri Pušča : Grafičar pion.; ob 10. uri Sobota II : Brazda, del. Svatina; Bogojina: ob 16.30 uri Bogojina : Veržej pion.; 17.30 Bogojina : Veržej. del. Vratarič; Šalovci: ob 14 uri Šalovci : Sobota pion.. ob 17.30 Šalovci : Turnišče, del. Flisar: Beltinci: ob 17.30 url Beltinci : Pušča (4. 7. 1963); Bakovci: ob 16.30 Bakovci : Beltinci pion.: ob 17.30 Bakovci : Gradbenik, del. Kemperle: Puconci: ob 17.30 Puconci : Rakičan, del. Gomboši. Cup tekme — polfinale: M. Sobota 11. 7. 1963: ob 17.30 Sobota II : Beltinci, del. Koblencar. NP — M. Sobota Zakonca Celec Jožef in Alojzija iz Murske Sobote sta v soboto praznovala 50-obletnico poroke. Celec Jožef, star 78 let in njegova žena Alojzija, stara 73 let sta imela v zakonu 10 otrok. Eden je umrl, ostali pa, ki že imajo svoje otroke, so se v soboto 29. junija zbrali v domači hiši v Cvetkovi ulici in skupaj s starši — zlatoporočenci ,proslavili redek jubilej. Mopedist podrl kolesarja Dne 26. junija je neznani mopedist pred vasjo Petišovci podrl kolesarja Ignaca Perasa. Pri tem se je mopedist huje poškodoval in je bil prepeljan v bolnišnico v Čakovec. Vozil je neregistrirani traktor V Skakovcih je 24. junija Franc Kos vozil traktor, ki ni bil registriran. Ko je s traktorjem zapeljal z njive na cesto, je zapeljal v obcestni jarek in se laže poškodoval. Požar povzročil 180 tisoč dinarjev škode V sredo, 26. junija letos, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Ivana Horvata v Nedelici. Požar je povzročil za 180 tisoč dinarjev škode. Vzrok požara še ni ugotovljen. Šolski odbor učiteljišča v Murski Soboti razpisuje delovno mesto tajnika Pogoj i : srednja strokovna izobrazba in delovna praksa za računovodstvo. Prošnje naj interesenti vložijo do 1. avg. t. 1. ravnateljstvu učiteljišča v Murski Soboti. Šolski odbor učiteljišča Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«, M. Sobota razpisuje prosto delovno mesto nadzornega organa za izvajanje gradbenih del Pogoji: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik s pooblastilom. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. — Pismene ponudbe z življenjepisom sprejema uprava podjetja v roku 15 dni od te objave. O-575 ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža, očeta, starega očeta in brata. KARLA ŠOŠTARECA se prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem darovalcem cvetja in vencev ter za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi za tople poslovilne besede. Prav posebno se zahvaljujemo zdravnikom internega oddelka bolnišnice v M. Soboti, ki so mu pomagali v zadnjih dneh življenja. Murska Sobota, 1. julija 1963 Žalujoči: žena Elizabeta, sin Karel, hči Vera ter ostalo 0-572 sorodstvo. ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega moža JURIJ ČURMAN iz Sotine se zahvaljujem vsem sorodnikom, darovalcem vencev, bolniškemu osebju in ostalim občanom, ki so me v težkih trenutkih tolažili ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Sotina, 17. junija 1963 Žalujoča žena Ana in sorodstvo iz Sotine, G. Slaveč, Kuzme, Grada, Nuskove, Tišine, Puconec, Gorice, M. So- bote, Graza, ZDA, Urugvaja. O-566 ODLIKOVANJA KRVODAJALCEV V soboto so imeli krvodajalci v Lendavi lepo slovesnost, na kateri je sedem krvodajalcev prejelo zlate, 12 srebrne značke, 4 krvodajalci pa diplome. Največ značk je med zbranimi doslej prejela Terezija Zadravec, babica iz Renkovec in sicer 21 značk. MALI OGLASI Stiskalnico (prešo), hidravlično, v uporabnem stanju, za izdelovanje jedilnega olja, kapaciteta od 200 do 250 litrov na dan, in stroj za luščenje bučnic ter sončnic, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-563 Dimnikarskega vajenca z dokončano osemletko, ali brez osemletke za priučitev, sprejmem. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Anton Ratej, dimnikarski mojster, Dobrava 54 pri Ajdovščini. M-565 Benzinski motor 3 KS, ugodno prodam. Stefan Doma, Trnje 39, p. Črenšovci. M-567 Seme inkarnatke (rdeče detelje), letošnji pridelek, prodam Veščica 9 pri Murski Soboti. M-568 PRILIKA! Zanesljiva preprosta ženska dobi stalni dom v Radencih 51. M571 Dva mizarska pomočnika, dobra plača ugodna in po dogovoru, ter enega vajenca, ki ima veselje do mizarske stroke, sprejmem. Štefan Šavel, mizarstvo, Cvetkova 2, M. Sobota. M-574 I 118-59 DRAŽBENI OKLIC Dne 13. avgusta 1963 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnim zemljiška knjiga Kukec vi. št. 25 in 67. Cenilna vrednost 153.702 din. Najmanjši ponudek 102.468 din. Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 29. 6. 1963. Tedenski koledar Petek, 5. julija — Ciril in Metod Sobota, 6. julija — Dušica Nedelja, 7. julija — Manica Ponedeljek, 8. julija — Liza Torek, 9. julija — Veronika Sreda, 10. julija - Ljubica Četrtek, 11. julija — Olga KINO MURSKA SOBOTA — Od 5. do 7. julija ameriški barvni vistavisionski fiim: »Rio Bravo«, 8. in 9. julija ruski film: »Nasredinove spletke«, 10. in 11. julija francoski film: »Racija«. GORNJA RADGONA — 6. in 7. julija francoski barvni kinemaskopski film: »Ljubezen pod nadzorstvom«. 9. julija angleški (izredni) film: »Smrt čaka«, 10. m 11. julija sovjetski film: »Zadnji pluton«. RADENCI — 4. julija ruski barvni film: »Rdeče listje«, 6. in 7. julija ruski barvni film: »Šofer po sili«, 11. julija češki film: »Romeo, Julija in tema«. LJUTOMER — 4. julija ameriški film: »Golo mesto«, 6. in 7. julija italijanski film: »Nevarne soproge«, 10. in 11. julija nemški film: »Vragoljan iz Tormesa«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 6. in 7. julija ameriški film: »Zlomljena zvezda«. ŠALOVCI — 6. in 7. julija vistavisionski film: »Tetovirana roža«. RAZSTAVA V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja v soboškem gradu je odprta razstava grafik Vladimirja Makuca vsak dan od 9. do 13. ure, v torek in četrtek pa od 14. do 18. ure. Razstava bo odprta do 10. julija 1963. D-370 Zdravstvena dežurna služba 5. julija — dr. Rousova 6. julija — dr. Gruškovnjak 7. julija — dr. Gruškovnjak 8. julija — dr. Hajdinjak 9. julija — dr. Lopert 10. julija — dr. Rousova 11. julija — dr. Gruškovnjak Rodile so: Marjeta Tratnjek iz M. Sobote — dečka. Regina Bela iz Mostja — dečka, Ana Golob iz Stročje vasi — deklico, dr. Majda Ostan iz G. Radgone — deklico. Marta Zver iz Beltinec — deklico, Ivanka Dündek iz Turjanskega vrha — deklico, Marija Apšner iz M. Sobote — dečka, Greta Marič iz Sebeborec — dečka, Helena Gyerek iz Hotize — deklico, Vera Slivnjek iz Vaneče — deklico, Rozalija Hoffer iz Ljubljane — deklico, Cecilija Srejš iz Bakovec — dečka, Zlata Biro iz G. Lakoša — deklico, Verona Maučec iz Trnja — dečka, Matilda Marton iz Sr. Bistrice — dečka, Rozalija Režonja iz Gaberja — deklico, Stanislava Hanžel iz Bunčan — deklico. Umrli so: Franc Lanjšček, upok. iz Murske Sobote, 58 let, Aleksander Koltaj, kmet iz Sela, 41 let. Upravni odbor trg. podj. »Prekmurski magazin« Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto POSLOVODJE za poslovalnico v Moravcih. Pogoj: Kvalificirani ali visokokvalificirani trgovski delavec mešane stroke. Moški pridejo v poštev z odsluženim kadrovskim rokom. Osebni dohodki se bodo obračunavali po veljavnem pravilniku o delitvi OD. Nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite na upravo podjetja Titova 26. 0-564 Upravni odbor Industrije lahke obutve Turnišče razpisuje prosto delovno mesto ŠEFA GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA. Pogoji za sprejem: 1. višja šola, 2. najmanj 10 let prakse. Osebni dohodki po analitični oceni delovnih mest. Nastop službe je možen takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave sprejema uprava podjetja. 0-573 DELAVSKI SVET AGROKOMBINATA MARIBOR RAZPISUJE za šolsko leto 1963-64 sledeče štipendije: a) AGRONOMSKA FAKULTETA 2 štipendiji na oddelku za živinorejo 1 štipendijo za vinogradništvo b) 1 štipendijo na ekonomski fakulteti c) 1 štipendijo na pravni fakulteti č) VIŠJA agronomska sola — 1 štipendijo na oddelku za živinorejo 1 štipendijo na oddelku za poljedelstvo d) 1 štipendijo na višji ekonomsko-komercialni šoli e) 1 štipendijo na ekonomski srednji šoli f) KMETIJSKA SREDNJA SOLA — 1 štipendijo na oddelku za živinorejo 1 štipendijo na oddelku za sadjarstvo 1 štipendijo na oddelku za vinogradništvo g) 20 štipendij, za Vinarsko-sadjarsko šolo Svečina h) 10 štipendij za živinorejsko šolo Šentjrur i) 10 štipendij za poljedelsko šolo Turnišče j) 2 štipendiji za kmetijsko strojno šolo v Mariboru. Prednost pri dodeljevanju štipendij imajo člani kolektiva in njihovi svojci. Pismene prošnje je poslati do 15. avgusta 1963 komisiji za štipendije pri delavskem svetu Agrokombinata Maribor, Maribor, Partizanska c. 6-I. 0-569 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata Aleksandra Koltaja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti ter tako številno zasuli njegov prerani grob z venci in cvetjem. Vsem iskrena hvala. Selo. M. Sobota, 1. julija 1963 Žalujoči: žena. hčerka, oče in bratje z družinami. 0-570 POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje __Naročniki in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. s, telefon 215 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvi letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11 5 POMURSKI VESTNIH. 4. julij 1963 KJE IN KAKO BODO V POLETNIH MESECIH LETOS LETOVALI DELOVNI LJUDJE IZ POMURSKIH DEL. KOLEKTIVOV PRVI DOPUSTNIKI ŽE NA MORJU Z vročim julijem se je tudi uradno pričela »vroča« počitniška sezona. Kako je z organiziranim letovanjem delovnih ljudi iz Pomurja letos in seveda s predvideno zasedbo naših počitniških domov? — to je bilo vprašanje, na katerega smo si skušali odgovoriti. V počitniških domovih, ki jih imajo naše delovne organizacije, kaže še kar dobro. Zmogljivosti so v glavnem zasedene, čeprav domala povsod samo za dva polna meseca. To pa je že posebno poglavje, o katerem razpravljamo celo v zveznem merilu. Za letos je že marsikaj zamujeno, razmišljati in ukrepati pa bo potrebno že za prihodnje leto. Predvsem tole: med delovnimi ljudmi, ki se odločajo za organi- zirani letni oddih ob morju ali v planinah, je tudi mnogo selivcev. Nekateri so prav nemirni. To pomeni, da so z lokacijo počitniškega doma na enem mestu zadovoljni leto ali kvečjemu dve, potem pa bi spet radi letovali drugje. Prijeten dopust namreč povezujejo ti ljudje z ogledom zanimivih krajev in pokrajin, s katerimi se ob tej priložnosti prvič srečajo. Počitniški domovi naših podjetij pa jim ob sedanji razdrobljeni organizaciji in dokajšnji zaprtosti to slabo omogočajo, še zlasti zato, ker so pač v enem kraju po več let. Zato vodijo pota k združevanju tudi na tem področju; toda ne samo razpoložljivih sredstev, marveč tudi počitniških zmogljivosti, da bi bili tako omogočeni večja izmenjava in boljša izbira počitniških domov za letovanje po želji delovnih ljudi. Do ustreznih rešitev bi bilo mogoče priti v občinskem ali celo regionalnem merilu. Začeti pa bo vsekakor potrebno že v jeseni. Zdaj pa poglejmo, kako je z začetkom letošnje počitniške sezone v domovih nekaterih naših podjetij. Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« iz Murske Sobote je letos prvič organizirano odprl naselje s 17 weekend hišicami v okviru avtokampa Turist-biroja v Poreču. Počitniška sezona se je v tem naselju pričela s 1. julijem. Segala bo tja v prve dni septembra. V tem podjetju so se, kot domala povsod drugod, odločili za desetdnevne izmene. Ležišča v udobno urejenih weekend hišicah — mimogrede naj zapišemo, da take hišice tudi izvažajo — so v glavnem že zasedena, saj bo letos letovalo v naselju v prijetnem gozdičku ob morski obali nad 90 članov tega velikega kolektiva s svojimi družinskimi člani. Naselje nameravajo obdržati v Poreču tri leta. Z 20. junijem se je pričela počitniška sezona tudi v sindikalnem počitniškem domu v Piranu. Trajala bo tja do 4. septembra. V vsaki izmeni bo dopustnikom na voljo 35 ležišč. Ta počitniški dom za sedaj še ni povsem zaseden. Se največ prijav je za izmeno 24. jul. do 2. avgusta. Prijave za bivanje v tem počitniškem domu še vedno sprejemajo na občinskem sindikalnem svetu v Murski Soboti. Dopustniki pa se lahko poslužijo tudi prijetnega bivanja v naselju šotorov v Baški. Poičitniška skupnost v radgonski občini ima počitniški dom v Lovrečičih pri Umagu. Zmogljivost tega doma je 80 ljudi v eni izmeni. V ponedeljek je že odšla prva skupina članov delovnih kolektivov iz te občine letovat v ta dom. Doslej so zbrali največ prijav za letovanje med 1. in 20. avgustom. Sicer pa je zasedenost tega počitniškega doma v glavnem zagotovljena v vseh izmenah. Kolektiv CZP »Pomurski tisk« v Murski Soboti ima tudi letos počitniški dom v Barbatu na otoku Rabu. Prijave so kompletirane za domala vse izmene. Prvi dopustniki so se že tudi oglasili z Raba, saj posluje dom od 20. junija. Lepo vreme in vroče jadransko sonce! tako pišejo. Naj zapišemo še to, da se bo v vseh izmenah zvrstilo do 70 odst. dopustnikov, ki so člani tega kolektiva. Prevladujejo predvsem delavci iz proizvodnje. Letos bo tam letovalo tudi več žensk iz kartonažnega obrata. Prav tem pa je organiziran in prijeten oddih ob morju še prav posebno potreben. -sk Negovsko jezero z lepo okolico privablja čedalje več kopalcev PGD V BELTINCIH PRAZNUJE 40-LETNICO OBSTOJA PGD Beltinci bo te dni praznovalo 40-letnico svojega uspešnega delovanja. Društvo šteje 90 članov in ima na razpolago gasilski avto, motorno in dve ročni brizgalni. Pred kratkim so vaščani s prostovoljnim delom zgradili nov gasilski dom. Po vsej občini predavanje O CESTNOPROMETNIH PREDPISIH V zadnjih dneh meseca junija je Avto-moto društvo M. Sobota poslalo vsem organizacijam SZDL v Občini Murska Sobota pismo, v katerem jih obvešča, da bo šolska tehnična komisija pri društvu v prihodnje izvajala poljudna predavanja o cestnoprometnih predpisih. Kratka predavanja, ki jih bodlo pripravili strokovnjaki, naj bi izvajali na različnih sestankih in zborovanjih občanov. Seveda pa se lahko za takšna predavanja posebej skliče prebivalstvo. AMD bo povsod tja kjer bo zanimanje poslalo svojega strokovnjaka. Ob vse večjem prometu na na- ših cestah je ta akcija AMD potrebna, saj je poznavanje cestnoprometnih predpisov pogoj, da preprečimo številne nesreče in prometne prekrške na naših cestah. DANES, 4. JULIJA, BODO PREDALI V UPORABO DOLGO PRIČAKOVANO novo kopališče v Ljutomeru V Pomurju ni niti toliko urejenih kopališč in kopaliških bazenov, da bi jih ne mogli prešteti na prste ene roke. Zato je vsaka vest o novem kopališču še toliko bolj prijetna, saj ne razveseljuje samo prebivalcev območja, na katerem je kopališče zgrajeno, temveč prav vse ostale občane, ki vsakodnevno potujejo in se ustavljajo v naših občinskih centrih. Odslej bodlo Ljutomerčani in prebivalci okoliških vasi, pa tudi vsi, ki večkrat prihajajo v Ljutomer, izkoristili prosti čas za osvežitev v novem kopališčih ki je zgrajeno v Podgradju in bo 4. julija ob Dnevu borcev predano v uporabo. Ljutomerčani so že leta govo- rili, želeli in postopno uresničevali te svoje želje, dokler končno sedaj v teh dneh, ko sonce najbolj neusmiljeno pripeka, niso dobili svojega kopališča. Turistično društvo je zajezilo ribnik v Podgradju in nastalo je majhno jezero. Toda več kolt 100 metrov dolg jez se je pod rokami pridnih ljudi spremenil v lepo plažo, betonirano in široko okrog 25 metrov. Uredili so tudi prostor za sončenje, postavljajo in dokončujejo hišico, v kateri bo prostora za buffet, majhno kuhinjo, sanitarije itd. Pod prostorom za sončenje bodo uredili shrambo za kolesa, nekaj vstran pa bodo zgradili še garderobo. Na bregu pod goz- dom so že postavljene klopi, v prihodnje pa bomo tu lahko videli še weekend hišice. Čeprav kopališče še ni bilo uradno predano svojemu namenu, je že doslej videti na kopališču vsak dan mnogo kopalcev. Vstopnina je nizka, 10 dinarjev za otroke in 30 dirnarjev za odrasle. -ič- Pogled na ljutomersko kopališče, predali ga bodo v uporabo v četrtek, 4. julija Pred otvoritvijo Mojstrovega stolpa v Zavrhu Prelep je pogled na Slovenske gorice, kjer se letos obeta ugoden pridelek grozdja. V tem lepem kotičku slovenske zemlje ne manjka turističnih domov, razglednih stolpov itd. V zadnjem času se tudi Slovenske gorice vse bolj vključujejo v turizem in njegova gospodarska prizadevanja. Slovenjegoričani bodo v kratkem spet dobili novo turistično postojanko. Odprli jo bodo 21. julija ob 14. uri popoldne v Zavrhu nedaleč od Voličine. Hkrati bodo izročali svojemu namenu tudi 21 metrov visok razgledni stolp in odkrili spominsko ploščo Rudolfu Maistru-Vojanovu, generalu in znanemu borcu za osvoboditev Štajerske in Koroške, po katerem se tudi imenuje tamkajšnje turistično društvo. Po otvoritveni svečanosti bo na prostem družabna prireditev, kjer bodo udeležencem na voljo domače specialitete (prleške gibanice, klobase in meso iz tünke, pristno vino itd.), za razvedrilo in humor pa bodo poskrbeli Veseli planšarji s Korlom, Štef in Tina. Zelo lepo je. da tamkajšnje turistično društvo tako vzorno skrbi za razvoj turizma v naših krajih. Tako bodo naše prirodne lepote posredovalo še večjemu krogu izletnikov in turistov. -dr- G. Petrovci - novo turistično središče Turistično društvo v Gornjih Petrovcih je dokaj prizadevno, saj skuša z razmeroma skromnimi sredstvi vključiti v turizem lepo in tudi za zahtevnega turista mikavno goričko pokrajino. V to prizadevanje je uspelo vključiti tudi nekatere gospodarske organizacije na Goričkem. Glavno prizadevanje društva je usmerjeno k temu, da bi turistični dom »Goričko« v Gornjih Petrovcih postal sčasoma pravo turistično središče, ne samo v letnem času, marveč tudi pozimi. Sedaj bodo namestili v domu televizor in glasbeni avtomat. Pripravljajo se že tudi na urejanje športnih igrišč. Tako bodo uredila igrišči za namizni tenis in perjanico, redno in rusko kegljišče. V domu bi kazalo namestiti tudi kakšen tuš, medtem ko imajo v perspektivnem načrtu izgradnjo večjega plavalnega bazena in zimskega športnega središča s smučarsko skakalnica Za letošnjo jesen, ko bodo dozorele breskve v okoliškem nasadu, pripravljajo posebno presenečenje za turiste: non-stop samopostrežbo v breskovem nasadu. Proti primernemu plačilu si bo lahko turist sam postregel s sočnimi bresk- vami, lahko pa si jih bo nabral tudi več in jih odnesel s seboj. -sk KRATKE ZANIMIVOSTI VSAKDO NE MORE BITI SVETNIK Zaradi dolgih las, košate brade in dolge obleke se še ni mogoče proglašati za svetnika, so ugotovili mestni očetje v New Delhiju, glavnem mestu Indije. Ker so prebivalci prepogosto nasedali raznim goljufom, se bodo v bodoče morali vsi potuj oči svetniki v tem mestu javiti policiji, kjer bodo dobili posebna potrdila za opravljanje svoje svetniške obrti. Kot poročajo, se »sindikat« indijskih svetnikov popolnoma strinja s tem ukrepom. BOGATA BERAČICA V Atenah je policija aretirala neko beračico, ki se ji je zdela sumljiva zaradi izredno zanemarjene in slabe obleke. Toda pri preiskavi policajem ni dovolila, da bi jo pregledali, češ da ne dovoli moškim, da bi se je dotaknili. Zato so poklicali uradnico, ki ji je pa v skrbno zašitem žepu našla 22 tlsoč drahem (okrog 726.000 din) in 165 angleških zlatih funtov, torej skupno nad 1 milijon dinarjev. Beračica je ob tem odkritju izjavila, da je prosjačila 40 let samo zato, da bi si dovolj prihranila za stara leta. MOJSTRSKO POPRAVILO Na stolpu mestne občine v Horshamu (Anglija) je pred nedavnim večje število urarjev popravilo uro. Po končanem delu so zagotovili, da bo sedaj ura točno kazala čas in ga tudi javljala. To je bilo sicer res, toda opoldne je za 12 udarcev porabila kar 25 minut Avtomobili v senci, pod krošnjami dreves; ljudje, vozači in ostali pa se hladijo — vsak po svoje, eni v vodi. drugi ob vodi - pri Negovskem jezeru, v Radencih, v Ljutomeru in povsod, kjer je turizem odprl zatočišče Vekoslav Kaleb „Čudoviti prah“ ( ODLOMEK IZ ROMANA ) Po sto korakih se gozd razredči in zopet prideta na skale. Goli začne priganjati, da bi dosegla tisti gozdiček na drugem bregu in da bi se nekje zgoraj v grmovju skrila v kako jazbino in prenočila. — Noč ni hladna, — pravi Golli. — Ni — odgovori deček. — Lahko (bi bilo dosti slabše, to so ti prave počitnice in sprehod, da ti je kar mehko pri srcu. — Potem sta celo uro hodila molče. Grozila je popolna tema, zato Goli zavije s steze, po kateri sta se usmerila, in se zalčne spenjati navkrebr skozi grmovje. Nista se vzpela niti sto metrov, ko Goli nenadoma sede. — Ravno dosti za danes. Poglavitno je, da naju ne morejo videti s poti. Sedaj sva v prenočišču. — Deček se spusti poleg njega. — Vidiš, sedaj bova imela dovolj časa za premišljevanje. Lahko si misliva, kako najine noge hodijo čez kamenje in drevje, med sovražniki in prijatelji, sedaj se umikaš, potem napadaš, nato se objameš. — Deček se raztegne po zemlji. — Nocoj bova spala brez večerje, — nadaljuje Goli, — da bova jutri zjutraj imela jasnejšo glavo. — In začne se spravljati k sladkemu počitku. Med dvema grmoma je bilo mnogo prhline in nanesenega suhega listja, preraslega z mlado travo. — Nimava slabe postelje. Nikakor nama ni slabo. Lahko bi deževalo, lahko bi nastopil mraz, lahko bi divjal hud veter ali tulili volkovi. — Deček je molčal. Nekje blizu so žgolele ptice in se umirjale v grmovju, zadovoljne s toplim večerom. Nekje daleč je bilo slišati strel, za njim je bilo vse gluho, kakor, da ni zanj prostora v tem sončnem zahodu. To spomni Golega, da nista sama, da je na tem prostoru posejanih mnogo mnogo človeških narav, usod in vsakovrstnih človeških glav, a da tu ni ravno majski vrt. Deček takoj težko zasmrči. Nato pa začne v snu nejasno govoriti. Goli je hotel najprej tudi sam zaspati, zapreti oči nad nezgodami tovariša, ker je bil tudi on zelo utrujen, pa mu ni bilo ravno toplo, čeprav je južni veter blažil višino gore. Hotel je zamašiti ušesa in se prepustiti času, da odloči. Toda deček je kazal vse močnejša znamenja bolezni. Mahal je z rokami in težko dihal, stokal in bledel. Goli sede poleg njega, mu potipa žilo in čelo. Zaskrbi ga. Žila mu je utripala hitro in je komaj mogel šteti, čelo mu je gorelo v suhem ognju. — Kaj pa sedaj? — reče sam sebi. Toda takoj nato leže, stisne noge, kolikor more, pod kožuh, poišče toploto in začne klicati sen. — Pomagati ti ne morem, dragi tovariš, — zašepeče. Deček se začne premetavati, govoriti in tudi kričati. — Glej ga, glej ga, tam spodaj! — je kričal. Potem premeteno umolkne in se dviguje, počasi kakor da bi lezel. Grabil je za puško. Goli mu zadrži roko. — Lezi, lezi, tovariš, lezi, spi mirno, ne boj se. Vse je dobro. Vse je mimo kot v dolini! — — Pusti me! Ali ne vidiš, da bo minilo. In potem bo vsega konec. Daj mi puško! — — Lezi! — je mirno govoril Goli. — No, takole skupaj bova spala. — In res deček takoj leže, kakor da ni bilo nič, razširi roke in začne loviti zrak. Goli je nekaj časa sedel zraven njega. V temi je težko razločeval, a čutil je vsak tovarišev gib. Poslušal je stokanje kot svojo bolečino, prisluškoval mrmranju kakor znamenjem življenja in smrti. Na eni strani je držal mitraljez, na drugi dečkovo puško. Od mrzlega dotika z železom, je začel šklepetati. Noč se je vse bolj hladila. Začel je pihati hladen veter. Nočni zrak se je zganil. Čim gostejša je bila tema, tem hladnejše je postajalo. Zdelo se mu je. da je to pravi začetek noči, sovražen, zahrbten. Vse bolj je drhtel in se zvijat v klobčič. Začuti, da se tudi deček bolj in bolj zvija in postaja tišji. Približal se je z ušesom. Jasno zasliši šklepetanje. Deček je drhtel ,po vsem telesu. — Kaj sedaj? Mraz je. Drhti ko pes. Kaj sedaj? — Silno si zaželi, da bi našel toplo gnezdo. Ozre se, kakor da bi bil tu blizu kak topel medvedji brlog. Deček je zašklepetal vse glasneje. S šklepetom so prihajali iz njega dolgi, zvoki, kakor da se utaplja v močvirju. Goli se privije k njemu. Nasloni se nanj, da ga obvaruje. Toda to ni nič zaleglo. Deček je vedno bolj drhtel in zapel svojo močvirsko pesem. Goli tedaj sleče kožuh, pokrije dečka in se nag stisne k njegovemu hrbtu. Sam je prav tako močno in bolno drhtel ter čutil, kako ga naskakujte noč. Začutil je, da noč nikakor ni človeku prijateljica. Poskušal se je priviti k dečkovemu hrbtu, a tudi tako mu ni bilo topleje. Naposled se vzdigne in sede ter čaka zvit v klobko. Šklepetal je in šklepetal. Drhtel je vedno bolj. Usta so mu sama začela govoriti. Ni nameraval govoriti. Usta pa so se neustavljivo premikala. — Sinko, — je (govoril, — sinko, ne drhti! Kako bi šal dalje brez tebe. In še daleč je do konca. Daleč je še konec najine poti. V Prozoru sem naskakoval italijanske bunkerje. Streljali so kakor nihče. Mine in krogle so letele kakor ose, padale ko sodra, pokale ko sto gromov na oblačnem semnju. Streljali so iz samega strahu. Bruhali so ogenj na nas. Mi pa smo vendar napredovali. In ti si se priplazil k bunkerju. Mnogo tovarišev je padlo zraven naju. Toda ostala sva živa, morava živeti: še dalje. Morava priti na konec poti. Kako naj umreva, če sva se rešite iz take nevolje. Sinko, nikar ne umri. — žRazjezi se: — Zares je strašna ta noč. Lahko bi bila še hujša, priznam. Lahko bi se vlila ploha. Lahko bi padala toča in sneg. Lahko bil mraz, da bi pokale skale, kakor je bilo takrat v Liki, ko smo že umirali na položaju in zmrzovali kot ledeno kamenje. Lahko bi bilo še mnogo huje. (Majal se je, kakor da bi pel žalostinko.) Vendar ni tako hudo. da ne bi mogel zdržati. Zdržali bomo, zdržali bomo še to, malo je še. Najhuje je prvih pet let, potem se naučiš vseh črk. Najhujših je prvih pet let. To je znano. Najhujše je prvih pet let. — In šklepetal je z zobmi, da se je stresla noč. Naposled je vendar zaspal. POMURSKI VESTNIK, 4. julij 1963 6