Leto X, ii 8 L|ub!|ana, sreda 9. januarja 1929 Cena 2 Din Karoinisa mata meeeSno 26 Din. sa inozemstvo 40 Din. Uredništva i Ljubljana, Knaflova uliea &. Telefon it 3122, 8128. 8124, 8125 in 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 13. TeleL it 440. Celje: Kocenova nliea t. Telefon št 19a Sobopisl и ne vrača Ja, _ Oglaai po tarifa. _ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upraratftv«: Ljubljana, PreSernova ulica 64. Telefon St 8122, 8125, 8124, 812B in 8126. (aaentai »ddeiek: Ljubljana. PreSer-nova nliea 4. Telefon it 2492. Padraiaiea И ar i bar: Aleksandrova cesta 13. Telefon it 4R6. Padrniniea Cel}«: Kocenova ulica 1 Telefon it 190. Bafemi pri poŠt бек. sa vodih: Ljubljana it 11.842; Praha fialo 78.1ЬО{ Wie« Nr. 105.241. Ljubljana, 8. januarja. 6 splošno evropskega staiišča bo konferenca izvedencev, ki začne bližnje dni razpravljati o končni ureditvi reparacijskega problema, gotovo najglobljega pomena. Angleško časopisje trdi celo. da je imenovanje odbora strokovnjakov najvažnejši svetovni dogodek od mirovne konference do danes. To naziranje m pretirano. Saj dejansko ne gre za nič drugega kot za končno likvidacijo vojne. Ce bo vprašanje nemških reparacij jasno, nedvoumno in z obojestranskim sporazumom rešeno, bo mogoče misliti tudi na predčasno izpraznitev Porenja. Zadnje zavezniške čete bodo zapustile nemško ozemlje. S tem bo zabrisana glavna na zunaj naj-©bčutnejša, najvidnejša sled svetovne vojne. Ko si bodo bivši zavezniki na jasnem, kaj jim je pričakovati od Nemčije. koliko bodo prav za prav znašale nemške reparacije, na kak način in kdat se bodo plačevale, bodo mogli pristopiti s točnimi podatki reševanju najde-likatnejšega in najneprijetnejšega vprašanja kar jih je ostavila za seboj svetovna vojna, likvidaciji medzavezniških dolgov. Ta problem je največjega pomena zlasti za Francijo, pa tudi za druge manjše zaveznice, ki so sicer pro-vizorično že rešile vprašanje svojih dolgov v Ameriki in Angliji, ki pa do slej še vedno upajo, da se bodo ta ne znosna bremena v bodoče vendarle še zlajšala. Za Nemčijo samo ni konferenca strokovnjakov nič manjšega pomena. Nemčija hoče po vsej pravici zve deti, koliko bo prav za prav morala še plačati vojne odškodnine in kdaj bo konec tega neprijetnega davka. Šele potem, ko bo natančno poznala svoje obveznosti, bo lahko delala realne načrte za bodočnost. Sedanja negotovos : je glavna ovira za zdrav razvoj nemškega gospodarstva. Ni pričakovati, da bi reparacijska pogajanja gladko in hitro potekala. Nemški delegati bodo predvsem skušali do seči znatno znižanje anuitet, ki jih do^ loča Dawesov načrt pozivajoč se na težko gospodarsko stanje Nemčije, zlasti na ogromne inozemske dolgove, sklenjene zadnja leta. Zavezniki, posebno Francozi pa bodo na ta argument odgovarjali, da ie bil Dawesov načrt sklenjen v času. ko je bil gospodarsk: položaj Nemčije nesorazmerno slabši nego danes. Posebno prav jim bo prišlo poročilo reparacijskega agenta Parker-ja Gilberta. ki ugotavlja, da je Nemčija popolnoma zmožna plačevati reparacije, kakor so določene v Dawesovem planu. Nato pride do zopernega meše-tarenja o globalnem znesku nemških reparacij. Teoretično znašajo te še vedno 132 mi'ijard zlatih mark, kot je določila londonska konferenca 1. 1921. Toda ne more biti niti govora o tem. da bi Nemčija mogla in hotela plačati to vsoto. Zavezniki se bodo morali zadovoljiti z znatno manjšim zneskom, kar bodo tem laže storili, če se bo Nemčija odrekla njim v prid tako zvani trans-fertni klavzuli, prevideni v Dawesovem načrtu, ki dovoljuje berlinski vladi, da prekine plaievanje reparacij, ko bi bila ugrožena stabilnost marke. Ko bo določena višina reparacij, pride na vrsto vprašanje delne mobilizacije nemškega dolga, o kateri se ie govorilo že v Thoirviu in ki je edina v stanu omogočiti predčasno evakuaci o Porenja. Danes je gotovo, da zavezniki ne bodo dali predčasno iz rok zadnjega jamstva za plačevanje nemških reparacij. če se vsaj del njih ne komercijali-zira. Ta operacija pa se ne da izvršiti brez sodelovanja kapitala Zedinjenih držav. Zato je tem važnejše, da je wa-shingtonska vlada privolila v udeležbo ameriških izvedencev pri bližnjih repa-racijskih pogajanjih, čeprav se nočejo oficijelno vezati na sklepe te konference in si hoče ohraniti popo noma proste roke. Šele v marcu, ko nrevzame novi predsednik Hoover Coolidgevo dedščino, moremo upati, da se bodo zaznali pravi nameni Amerike v tem pogledu. Gotovo pa je že danes, da je uspeh dalekosežnih in naporih pogajanj, ki se začno prihodnje dni s sestankom komisije izvedencev in ki imajo za končni cilj popolno likvidacijo svetovne vojne, v največji meri odvisen od dobre volje velike anglosaške republike, ki ie danes finančni diktator sveta. Herbert Hoover in njegovi svetovalci imajo v rokah usodo Evrope in človeštva za bodoča leta in morda tudi desetletja. Delovni program nove vlade Senzacijonalne napovedi posebne izdaje „Vremena". -Dalekosežne upravne reforme. - Konec partizanstva v iavni administraciji. - Znižanje števila ministrov. - Redukcija nesposobnega uradništva. - Komisija za nove zakone Praznovanje kraljičinega rojstnega dne Beograd, 8. januarja p. Nocoj Je izšla kljub prazniku nova številka »Službenih no-vin<, ki obtevlja večje št e vik) ukazov. Na čelu lista obiavlia ra^ored Jutrišnje proslave rojstnega dne kraljice Marije. V beograjska sabonri cerkvi se bo vršila svečana služba božja, Id se Je bodo udeležili celo-kupna vlada, diplomatski zbor, višji uradnika in oficirski zbor. V maršalatu dvora se bodo spreejmale čestitke. Beograd, 8. Januarja p. NocoJ Je »Vreme« priredilo posebno izdalo, v kateri obavlia na uvodnem mestu članek Dod naslovom »Nova era v našem političnem živlientu« s podnaslovom: »Prvi ukrepi vlade« Članek pravi med družim: »Vsa država gleda na kabinet generala Zivkoviča kot na močno vlado narodneea spasa. kot na zakliučitev oartizanskih in političnih borb. prepirov in medseboimh sood-tik. ki so bile docela zaustavile vse naše konstruktivno delo. zavrle ves naš napredek m pahnile državo v težak ooložai Za tem napoveduje »Vreme« o oredstole-čih ukrepih vlade eenerala Zivkoviča med drugim naslednje: »Vlada bo v najkrajšem roko omellla Število ministrstev tako, da bo niihovo število znašalo samo devet Ta ukrep bo poenostavil in olajšal tok in eksoeditivnost administrativnega aparata Ob enem bo ta ukren omogočil izdatne prihranke v državnem oro računu. Nadalle bo vlada DosoešiJa sestavo novih zakonskih načrtov, ki bodo stopili v veljavo najkrajšim potom. Ti zakoni bodo sestavljeni docela v duhu modernih idei Verjetno ie. da bo že prihodnje dni Imenovana komisija za sestavo teb zakonov, v katero bodo poklicani naši najboljši strokovnjaki It Beograda Zagreba In Liubljane«. Nadalje napoveduje »Vreme« korenite reforme v državni administraciji. Ker ie število državnega uredništva preogromno. se smatra, da bo vlada že v najkrajšem času izvedla radikalne redukcije državnega uradništva tako v državni kakor v sa. moupravni službi. Iz državne službe bodo odpuščeni vsi nesposobni in nepotrebni uradniki. Vlada predvideva za reducirane uradnike gotove socilalne ukrepe ln bo vsem nižjim uradnikom v primeru odpusta iz službe priznan tromesečni. višjemu uradništvu oa šestmesečni odpovedni rok Državni proračun ne bo po izvršitvi redukcije obremenjen z novimi personalnimi izdatki. Tudi nadaljnje upokojtive bodo omejene пя najmanjše število. Z redukcijami dosežene prihranke Jx> vlada uporabila za povišanje prejemkov dobrega uradništva. ki bo ostalo v državni službi. Nadalje navaja »Vreme«, da bo nova vlada poklonila posebno pažnjo pasivnim krajem. Kar se tiče občinskih uprav In postavljanja novih komisarjev, le vlada priporočila velikim županom, naj upoštevajo v prvi vrsti dosedanje občinske uprave razen v primerih, kjer so se občinske uprave dis. kvalificirale z delom proti državnemu edinstvu ali pa sicer. Pri postavljanju komisarjev namesto oblastnih odborov in oblastnih skupščin, naj se upoštevajo predvsem osel>e, ki so za te posle poklicane, ki uživajo u^Ied in so sicor pripravne. Predsednik vlade .je izdal veli kim županom brzojavno naredijo, da se morajo uradniki posvetiti le interesom službe in naj se pri tem izkazujejo s svojimi sposobnostmi, zakonitim delom, s taktom in nstrežIjSvostjo napram državljanom in da se pri izvrševanju svoje službe v nobenem primeru ne smejo ravnati po partizanskih ali osebnih ozirih. temveč samo po določbah zakona. Minister notranjih del je nadalje izda] občinskim upravam v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani nalog, naj Se nadalje vodijo dose danje posle. Včerajšnja situacija v Beogradu Napoveduje se izpopolnitev vlade. - Praznično zatišje. Avdiienca generala Živkoviča — Beograd, 8. januarja. Kakor se iz» ve, je bil predsednk IMO in bivši mi» nister trgovine dr. Spaho, ki se je takoj po izbruhu zadnje vladne krize odpeljal v Sarajevo, brzojavno pozvan v Beograd. Dočim se je prvotno domne» valo, da gre za razpust njegove stranke v smislu določb novega zakona o zaščb ti države, ki predvideva razpust vseh plemenskih in verskih strank, se sedaj zatrjuje, da gre nasprotno za imeno* vanje dr. Spaha v njegovem bivšem re» soru. Sodelovanje dr. Spaha je bilo baje že od vsega začetka nameravano, ven* dar pa se pri imenovamu nove vlade ni upoštevalo, ker dr. Spaho ni bil navzoč v Beogradu in se torej ni mogel udele* žiti tozadevnih razgovorov in posveto--vanj. Zato je bil dr. Drinkovič. ki mu ie poverjen resor ministrstva socijalne politike, le začasno imenovan za za* stopnika ministra trgovine Istočasno bo podpisan tudi ukaz. s katerim st imenuje general Danilo Kalafatovič za pomočnika zunanefia ministra. Zdrav* stveno stanje dr. Marinkoviča se je po zatrjevanju poučenih krogov tako po» slabšalo, da bo moral na daljši dopust. V ostalem pa je še tudi danes vladalo v Beogradu popolno praznično zatišje. Večina ministrov se je razšla na svoje domove, da tam preživi pravoslavne božične praznike. V svojem kabinetu se je rmid'1 dopoldne in popoldne samo ministrski predsednik in notran.fi minister general Pera Živko-vič. ki ie bil od 11.30 do 12. v avdiien-ci pri kraliu. V zunanjem ministrstvu ie bil zaoažen noset madžarskega posladka barona Forsteria. dočim se je angleški poslanik Kenard mudil nekaj 5asa na dvoru: ni znano, ali ie bil v av-di.ienci ali pa samo pri ministru dvora. Popoldne so izšle »Službene Novine«. ki ob.iavliaio večje število važnih ukazov, koiih vsebino objavljamo na drugem mestu. Ker ie bil Beograd danes rad; prazr'kov brez listov, so l.hid-fe s tem večHm zanimanjem posegli do zagrebških listih, šele zvečer je izšla nosebna izda?a »Vremena«, ki napoveduje v uvodniku obširne reformne načrte nove vlade. Italijanski listi o položaju v Jugoslaviji Fašistični tisk vidi v naših dogodkih nov dokaz za svojo tezo o nevzdržnosti parlamentarizma Beograd, 8. januarja, č. Imenovanje izvenpanamentarne vlade v Jugosaviji spremlja v4:s italijanski tisk z oosežni-mi komentarji. Poislužbena «Tribuna» piše, da ima dosedanja jugoslovenska kriz« dvojni pomen. Na eni strani je treba to krizo spraviti v zvezo s krizo parlamentarnih režimov po vsej Evropi. Ta splošna parlamentarna kriza je pokazala, da obstojajo važni problemi, ki jih parlamentarni režim, čeprav ima velike in stare tradicije, ne more rešiti. Parlamentarni režimi kažejo nesposobnost tudi tedaj, ko je treba rešiti vitalna vprašanja, ki učinkujejo razdomo. Posebno važno pa je v zgodovinskem pogledu, da je po ustanovitvi države Srbov, Hrvatov in Slovencev deloval parlamentarni režim tako raztrojno, da edinsto teh narodov po 10 letih ne samo ni bilo doseženo, temveč je po crivdi parlamentarnega režima duhovno ujedinjenje bilo popolnoma preprečeno. Zato ni bilo drugega izhoda, kakor oni. za katerega se je odločil kralj Aleksander. O stališču Italije do nove situacije v Jugoslaviji piše «Tribuna», da Italija nima povoda smatrati te dogodke drugače kakor mirno in pazlflvo. Italiji se >ri tem ni treba vznemirjati ali raz-jurjati, ker hoče Italija ohraniti svoje staro stališče velike urejene države do manjšo državo, Mussolinijeva Italija nima razloga izpreminjati do Jugos'a-vije svojega stališča. Rešitev preostalih sporov in delo na dosegi loja nega in korektnega prijateljstva ter na ureditvi sporov na Jadranu in v Julijski Krajini ne bosta delala težkoč. Pri tem pa ie treba vendarle uj>oštevati to. da se morajo mirni in prijateljski odnošaji vzpostaviti med Italijo kot veliko si'o in Jugoslavijo, ki se ie doslej, čeprav je mala država, spuščala v avanture in pohlepe po balkanski in jadranski hegemoniji (?!). Jugoslaviji je sedai potrebno. da se z vso silo posveti ureditvi svojih notranjih razmer in da se z Italijo loia'no in iskreno sporazume. «Giornale d'Italia» naglaša, da ie imenovanje izvenparlamentarne vlade posledica notranjepolifčnih borb. ki so se bile razvile do ekstrema. «Lavoro d'Italia» smatra, da je iz-prememba vlade v Jugoslaviji ponoven dokaz, da se nahaja parlamentarizem j>o vsem svetu v dekadenci in da je parlamentarni režim nevzdržen, čeprav obstojajo pogrešne trditve in naznanja, da so principi demokracije in liberalizma večni. ★ Dunaj. 8. Januarja. 6. Beograjska A vala navaja naslednji k-mrn Od n »prijateljev so bile v inc smstve razširjene vesti, da je vojska zase. я Ге»>: rad. Ta vest je docela lažniva in ni i< »regorično deman-tiramo. Obratno a! > p>ro8amo iz Jugoslavije, da vlada f: j-žavi red in mir. Sodišče bo imelo svoj sedež v Beogradu, bo pristojno za vso državo in bo sodilo definitivno Beograd, 8. januarja, p. Današnje «Službene Novine» objavljajo naslednji zakon o Državnem sodišču za zaščito države. Cl. 1. Pri kasacijskem sodišču v Beogradu se ustanavlja državno sodišče za zaščito države. To sodišče je pristojno na področju vse države za preiskovanje. razpravljanje in sojenje o kaznjivih dejanjih, iz poglavja IX. kazenskega zakonika kraljevine Srbije in iz 1. oddeika členov 1„ 9„ 13. in 14. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Pred tem sodiščem bodo odgovarjali državljani kraljevine SHS tudi v slučaju, ako so zgoraj navedena dejanja izvršili v inozemstvu. Pristojnost državnega sodišča za zaščito države se razteza tudi na druga kazniva dejanja, k] so v zvezi z omenjenimi dejanji Cl. 2. Število članov Državnega sodišča in njihovih namestnikov bo določil minister pravde. Clane državnega sodišča in njihove namestnike imenuje Nj. Vel. kralj na predlog ministra pravde iz vrst sodnikov. Državno sodišče za zaščito države izdaja svoje sklepe v svetu sedmih sodnikov. Pri državnem sodišču za zaščito države se postavlja državni tožitelj. V pristojnost dela državnega tožitelja spada uvajanje izvida in preiskave kaznivih dejanj, omenjen'h v čl. 1., kakor tudi vlaganje obtožnice in njenega zastopanja na glavni razpravi. Državnega tožitelja imenuje kralj na predlog ministra pravde. Cl. 3. Predpisi kazenskega postopka za Hrvatsko in Slavoniio bodo služili za postopek pri tem zakonu. Minister pravde se pooblašča, da z uredbo predpiše potrebne izpremembe tega postopka. Proti sklepom državnega sod.šča za zaščito države ni nadaljnega pravnega ieka. Ci. 4. Državni tožitelj more vedno izvide odstopiti državnemu tožitelju, odnosno sodišču, ki bi bila drugače za to pristojna, in Državno sodišče more na predlog državnega tožitelja odstopiti izvide in preiskave sodiščem, ki bi bila drugače pristojna. Istotako more državno sodišče na predlog državnega tožitelja odstopiti razpravo o kakem kaznivem dejanju sodišču, ki bi bilo drugače pristojno za redno postopanje. Vsa sodišča in vse ostale državne in samoupravne oblasti so dolžna Državnemu sodišču za zaščito države in državnemu tožitelju pri tem sodišču nuditi pomoč. Cl. 5. Predpisi tega zakona veljajo za kazniva dejanja, storjena pred njegovim uveljavljenem, ako o teh dejanjih še ni izrečena razsodba po sodišču L stopnje. Vsi predpis; kazenskega zakona kazenskega postopka, v kolikor so nasprotni predpisom tega zakona, prenehajo veljati. Minister pravde se pooblašča da izda uredbo za izvršitev tega zakona. Cl. 6. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se objavi v «Službenih Novinah». Broj 915. 8. januarja 1929. v Beogradu. Aleksander s. ђ Podpisi ministrov. Sprememba zakona o Državnem svetu In upravnih sodiščih Važna objava у včerajšnjih Službenih novinah Beograd, 8. januarja. Nocojšnje »Služ- I in potrebno število sodnikov, ki se postav- ■ti л плтмпа. лг\1 отг! i 11 л clfl/1 tol-ли л ll_: _ _ f___1!___•___ . 1 ,< bene novine« objavljajo sledeči zakon o izprememfoi in dopokitvj zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih: § 1 člen 1. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih se menja ln se glasi: Državni svet Je vrhovno upravno sodišče. Državni svet ima 30 članov. § 2. Člen 2. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih se menja in se glasi: Člane državnega sveta postavila kralj na predlog predsednika ministrskega sveta. § 3. Člen 4 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih se menja in se glasi: Predsedjiik lahko v cilju ohranitve enotnosti v pravosodstvu sklicuje po potrebi splošne seje državnega sveta. Splošne seje so sklepčne, ако sta navzoči dve tretjini vseh članov Sklepi splošne seje so obvezni za vse oddelke. § 4. Člen 7 гакопа o državnem svetu in upravnih sodiščih se menja in se glasi: Vsako upravno sodišče ima 1 predsednika Ijajo s kraljevim ukazom na predlog ministra pravde. § 5. Člen 8. zakona o državnem sveta ln upravnih sodiščih se menja in se glasi: Upravno sodišče razpravlja in razsoja v senatih 3 sodnikov, od katerih 1 predseduje. Razpored sodnikov v oddelke vrši predsednik odnosno njegov zastopnik. Oddelkom predsedujejo predsednik ali po činu у naprej določeni sodniku § 6. člen 12. zakona o državnem «veto in upravnih sodiščih se menja Jn se glasi: Člani državnega sveta in upravnih sodišč se lahko odstavijo s svojih mest in prevedejo v druge panoge državne službe aH pa upokoje s kraljevim ukazom na predlog ministrskega predsednika in ministra pravde. § 7. členi 48.. 49.. 50. bi 51. zakona d državnem svetu in upravnih sodiščih se ukinejo. Nove težke obdolžitve proti dr. Tuki Nerveznost med slovaškimi klerikalci radi utemeljene obtožbe. Tuka je bil v službi madžarske vlade. — Kot ianatičen Madžar je pripravljal upor na Slovaškem, bil je pa tudi soudeležen pri Windischgraetzovi aferi Bratislava, 8. januarja. V ponedeljek je preiskovalni sodnik dr. Linhart končal zaslišanje dr. Tuke. te dni pa se vrše zasLi-ševanja prič. Samozavest, ki -je prvotno vladala v vrstah slovaške ljudske stranke, se je znatno zmanjšala in opažati je neka nervoznost, ki dokazuje, da stranka ni več tako trdno uverjena o nedolžnosti Tuke. Nekateri pristaši Tukovi so se že prostovoljno javili oblasti m Izpovedali, kar so vedeli o Tukovem početju, da jih na ta način ne zadene nika'^a kazen. Poslanec dr. Milan Jvaiuka izjavlja v listih da je že lani meseca iunija ovadil Tuko državnemu pravdništvu zaradi njegovega vekjzdajalskega početia. Dr Ivanka je že 1. 1922 sumil, da je Tuka v madžarski službi Ta sum se je ojačil z objavo načrta o slovaški avtonomni, ki ga je sestavil dr Tuka Poslanec dr. Ivanka ponuja do' az. da je bil ta načrt sestav'jen v Bu. dimpešti na inicijativo madžarskega poli-Jitičnim doeovorom strank. t¥ka Bauffyja. Kurir Leviczk'J, ki je TukJ prinesel ta načrt v petih izvodih, Je bil tedaj v ministrstvu za Slovaško zaslišan in je pod prisego vse Izpovedal. Dr. Ivanka l>o tudi dokazaJ, da je bil Tuka v stalnih zvezah z madžarsko vlado in z znanim renejatom Jehlicsko. ki stalno ruie proti Češkoslovaški. Dr Tuka Je organiziral vsta'jo na Slovaškem in mu je načrt z?njo napravil neki bivši avstrijski častnik. Priče pa bodo potrdile, da je bH Tuka tudi soudeležen na ponarejanju francoskih frankov. Poslanec dr. Ivanka je razkrinkal dr. Tuko popolnoma in trdi, da J« Tuka fana- tičen Madžar, ki se iz oportunizma izdaja' za Slovaka. Bratislava, 8. Januarja. Načelnik s-lova-ijudske stranke monsignor Hlinka je protestiral proti aretaciji Tuke pri namestniku predsednika vlade monsignorju Šramku in Pri ministru pravde dr. Mayr-Hartingu, češ, da aretacija Tuke ni v soglasju s po- Möns. Šramek žrtev pomir* jenja agrarcev in narodnih sociialcev Praga, 8 jan s češkoslovaška agranu, stranka je svoječasno izjavila, da prekine vse tudi družabne odnošaie z narodnimi so-cijalisti in dr. Rene-Sem Dr Be-neš. ki .ie kmalu nato potoval v Pariz, se po oo-vratku v Prago ni ud Не žil nobene seje ministrskega sveta, ker agrarci niso hoteli preklicati svojega bojkota njegove osebe. Da bi se te nevzdržne razmere končale sta odšla te cM tajnik predsednika Masaryka v spremstvu predsednikovega sina k predsedniku češkoslovaške agrarne stranke Stane-ku. Kakor domnevajo je nafbrže zadeva že nrejena, ker je v kra.fkem pričakovati imenovanja agrarca za names^iVa ministrskega predsednika namesto z f^ameka. Brezposelnost v Nemčiji Berlin, 8. januarja. (ЬеЛ Število breep» sflnih v NemčijS se oeni na 1,600.000 oseb. K temu Je treba Se prišteti vse one. ki de« lajo zaradi težke gospodarske krize le nekaj dni na teden. Brezposelnost je napram minulemu leta selo sanstUk Nov zakon o sodnikih Lani sprejeti zakon o sodnikih je razveljavljen in nadomeščen Ъ novim Beograd. 8. januarja p. Današnje »Službene Novine« objavljajo zakon o sodnikih rednih sodišč. Po tem zakonu se izpremi-njajo pogoji za pridobitev sodniškega položaja. Novi zakon določa: čl J. Za sodnika se smatra oseba, ki je po predpisih tega zakona postavljena za sodnika sreskega sodišča ali sodnika ali predsednika okrožnega al! trgovskega sodišča ali za sodnika, podpredsednika ali podpredsednika apelacijskega in kasacij-sodišči Ci 2. Sodnik more biti vsak državljan kraljevine SHS. ki je kot reden slušatelj dovršil pravno fakulteto ln položil sodniški ali advokatski izpit, ie 26 tet star ter je izpolnil splošne zakonske oogole za dT-žavno službo. Ženske osebe ne morejo biti sodniki. Cl. 3. Za sodnika sreskeg* sodišča more biti postavljen oni. k' le bi! po sodni. Stem Izpitu najmani leto dn! v sodni službi. in za sodnika okrožnih sodišč oni. ki Je po sodniškem izpitu bi! v sodni službi najmani dve leti Za predsednika okrožnih In trgovskih sodišč in za sodnike apehcij-skSh sodišč se polee Poenjev 5! 2 zahtevajo 5e nas'ednii: da so služili na'mani 3 leta kot redni orofesmi! Drava na univerzi aH da so služ;!i naimani Det let kot sodniki okrožnih, trgovskih ali sreskih sodišč ali kot tajmki višilh sod:šč ali kot državni pravdnih! з'Н njihovi namestniki, ali kot upravnik! kazenskih zavodov ali kot m-soektorii ali načelrrki ministrstva nravde aH kot Izredni rrofesorü prava na mrver-«ah ali da so delal! najmanj 7 !et kot advokat} aH sekretarji ministrstva pravde. Cl. 4. Za predsednike in podpredsednike ▼ apelacijskih sodiščih. podpredsednike, predsednike iti sodnike kasacijskega sodišča se poleg pogojev Iz točke 3. zahtevajo tudi. da so služili naimani pet let kot rt-drai profesorji prava na univerzah ali kot sodniki aoelaciiskih sodišč ah" predsedniki okrožnih ali trgovskih sodišč ali kot višji državni pravdniki ali njihovi namestniki, ali da so služili naimani 10 let kot «odniki okrožnih ter trgovskih aH sresk'h sodišč ali kot sekretarji višjih sodišč ali kot državni pravdniki ali niihov; namestniki, ali kot upravniki kazenskih zavodov aii kot inšpektorji ali načelniki ministrstva pravde, ali kot izredni profesorii prava na univerzah. ali da so delali najmanj 12 let kot advokati. Clč 5 Za kvalifikacijo 'et do čl. 3 in 4 lega zakona, provedenih na razn'h poio-žaiih. se računa kakor se po teh določbah zahteva, do enako število let za te položaje. ako оя ni odreieno ennko. Dotem se leta. provedena na teh položajih, računajo in dopotniio sorazmerno § 6. Za predsednika, podpredsednika ali sodnika kakršnega koM sod;šča ne more biti Postavljen oni ki ie bi1! sodno obso'en za kako kaznivo deianie. s katerim ie zvezana izguba državlianske časti, ali pa oni. ki je bi! obsoien na izgubo državhanske časti, čeprav mu ie bila kasneie ta ča«t vrnjena. kakor tudi ne oni. ki ie bil na podlagi razsodbe disciplinarnega sodišča «dpuščen Iz državne službe, iti oni, ki so Poslanik Spalajkovič o kraljevem ukrepu Pariz, 8. januarja t. Jugoslovanski poslanik dr Miroslav Spalajkovič te da'! »Jour-tialu< izjavo v kateri govori o izpremem-bah v Jugoslaviji ter izjavila, da imenovanje neparlamentarne vlade ne pomeri državnega prevrata, temveč da le treba to razumeti kot praktičen ukre

n al no smer. Treba je upoštevati, da »e bü! po vseh jalovih poizkusih sodelovanja s parlamentom neizogiben zaklju. Ček. da je treba državo vladati brez ustave tako dolgo, dokler se ne prouči in nakle primerna podlaga za preureditev državnega sistema. Kraljev akt je začasen in ima cilj da v najkrajšem času v sporazumu z naj-boij avtoritativnimi predstavniki naroda določi temelj za državno preureditev. Ukaz o imenovanju nove vlade Beograd.'8. januar »a p- Nocojšnje »Službene Novine« obiavliafo ukaz o sprejetju ostavke vlade dir Korošca ter o imenovanju vlade generala Pere Živkoviča. Komisar zagrebške oblasti — Zagreb, 8. ianuaria Popoldne ob 9 fe prispel v prostore zagrebškega oblastne, den Uzoritiac ter Izročil qajstareKc.nn urad. nlku odlok velikega župana eeneral.i Ma-ksimovlča. s katerim se razpušča oblastrl odbor hi lmentife Uzorlnac za vladnega ko-mlsarja, Uzorlnac ie nato takoi prevzel posle oblastnega odbora v naw«Jristi predstojnikov posameznih oddelkov in predsednika Predavca pregled il kniig? ter prevzel denar Pormalni prevzem :e bil opečne zaključen, podrobnejši prevzem pa bo trate! več dni. Grma v Zagrebu Zagreb, 8. Jati. n. Ker fe na tukaišnii inestni fizikat priSlo nekai priiav zaradi obolenia na gripi v Zagrebu, je danes mest« ni fizikat izdal opozorilo meščanstvu, naj ■e Suva gripe Gripa erasira zdaj v Nemčiji in Avstriji rn je verjetno, da je bila od tam prenesena tudi v Zagreb Zato opozar» }a mestni fizikat prebivalstvo, da ne spre« Jema posetov potnikov. dalje da pazi, da M ne Inficira od kihsnla in kaSlianja, da pri krhanju drži robec pred trsta itd. Udaoostnc brzojavke Gospodarskih organizacij Split 8. januarja, n Splitska trgovska In obrtn'Ska zbornica te dan*« naslovila na pisarno Nj. Vel. kralja v Beogradu vdanostno braojavko Udruženja dalmatinskih trgovcev. bifi z razsodbo rednih sodišč obsoieni na izgubo poklica aH na kazen omejitve svobode. s katero je po zakonu vezan odpust iz državne službe v primeru kaznivih dejanj. ki so potekla iz nečastnih Dobud. V čl. 7. se predvideva, da morajo sodniki pred vstopom v sodno službo položiti pred starešinami zaprisego, ki se glasi: »Jaz, N. N... prisegam pri Bogu Vsega-mogočnem, da bom ostal vladajočemu kralju veren, da bom vršil svoie dolžnosti točno in po vesti in da se bom pri zrekarju pravice držal samo zakona. Tako mi Bog pomagaj.« Členi 8.. 9.. 10.. 11. tn 12. govore o sodnih izpitih. Imenovanje sodnikov Cl. 13. se glasi: Na vsa izorazniena mesta sreskih okrož. in trgovskih sodišč, kakor tudi za vsa atesta starešin sreskih sodišč ra-z pi sn i e minister pravde v »Službenih No-vinah«. Podrobneiše naredbe o tem natečaju razrpisuje min. pravde natečal v »S4u?b No-olster pravde bo Izbral Iz prijavljenih kandidatov sodnika ki bo nato Dostavljen na izpraznjeno mesto s kraljevim ukazom. Nadalje bo minister pravde predlagal krailhi predsednike okrožnih ln trgovskih sodišč predsednike, podpredsednike in sodnike apelaciiskih sodišč in sodnike kasacijskega sodišča. Predsednika in oodnredsednika ka-saoiiskega sodišča postavila krall na predlog ministra pravde po zaslišanra ministrskega sveta iz vrst sodnikov kasaciiskega sodišča. Za vsako Izpraznteno mesto predsednikov okrožnih in trgovskih sodišč ln predsednikov ter podpredsednikov in sodnikov aoela-cijskrh sodišč in sodnikov kasadlskesa sodišča bo minister pravde zaslišal rrrišliemie kasaciiskega sodišča. Cl. 14. odreja: Sodniki so neodvisni, v interesu pravde niso Dodreieni nobeni oblasti in sodijo Po zakonih Sodnika ne more brez odobritve ministra pravde tožiti privatna oseba zaradi kazenskih deiani. kl Mb stori napram nlei v svoie m sodniškem udeistvo-vaniu. Člen 15. se glasi: Sodniki ее ne smpjo baviti z zanimanjem, ki je v nasprotju p častjo in dostojanstvom njihovih položajev, ali ki bi mogli preprečevati vestno in točno izpolnevanje njihovih dolžnosti ter ogrožati njihovo nepristranost. Ocena o tem pripada ministru pravde. Člen 16. govori o nezdružljivosti sodniškega položaja s sojenjem v primeru sorodstvenih vezi s strankami. Člen 17. se glasi: Premestitve, upokojitve in odpuščanja ii službe vrši kralj na predlog ministra pravde. Sodniki, kf dovršijo 65. leto ter predsednik in podpredsedniki kasacijskega «odišfa. kakor tudi predsedniki apelacijskih sodi», ki dovršijo 75. leto se morajo upokojiti. Nadaljnji paragrafi govore o pokojnini, o nadzorstvu nad sodniki, o položajnih plačah sodnikov in sodnih tajnikov, o sodniških lokladah o dopustih in o činu sodnikov. Nove plače in doklade stopijo v veljavo 1. aprila t. 1. Zakon o sodnikih z dne 24. septembra 1928 je ukinjen. Zasedanje parlamenta in senata na Francoskem Pariz, 8 jen. s Letošnje zbornično zase» danje je otvoril danes popoldne starostni predsednik Sabille z daljšim govorom, v ka* terem je med drugim izjavil, da grozi par» lam en tu in parlamentarizmu sploh največja nevarnost, od številnih napadov proti рат» lamentarni ustavi in republikanskemu reži» mu. Dasi so poslanci v preteklem letu iz» vr:' H veliko pozitivno delo. jih v časopis» ju in na zborovanjih napadajo in ob reku je« jo ter jim nalagajo odgovornost za vsa raz» očaranja. Taka opozicija nima konstruktiv, ne ideie, temveč samo podira. Nekateri si žele diktature, drugi zopet boljševiški re» žim. Nato je govoril o vprašanju k on рте» sjacij in zagovarja! osnutek, ki ga je predlo» žil? vlada in ki ga radikali naiostrejše po» bi ja jo Naglašal je, da so kongregaciie vt» šile v inozemstvu manj konfesiionalnega dela kot propagande za francosko kulturo. Govornik upa, da bodo končno tudi kon* grelci'« deležne pravice Zasedanje senata je otvoril z daljšim go» yorom starostni predstdnik Paul Fleurv. ki je pozval senatorje naj tudi nadalje ohra» nijr nacijonalno unijo ker še niso odstra» njene vse nevarnosti. Starostni predsednik wpa, da se bo Franciji tudi v novem letu posrečilo delovati kot pionirju svetovnega miru in ohraniti mesto, ki ga je dosedaj za» ... . - Pariz, 8. jan. e. Na dopoldanski seji mi» nistrskega sveta je poroča! zunanji minister Briand o zunanjem položaju. Po proučitvi raznih interpelacij ie bilo sklenjeno, da bo vlada predlagala takoišnio debato o inter» pelacijah lei se nanašajo na snlošno politi' ko vlade Do=edaj so predložene tri take interpelacije in sicer komunistična, socijali» stična in radikalna. Nemški poslanik v avdijenci pri Kalmmu Moskva, 8. januarja, g. Dsnes je predsednik izvršilnega odbora Kalinin v Kremi!« sprejel nemškega poslanika v. Dirkaena. ki mu je izročil svoie noverilnlcs Sprejemu sta prisostvovala tudi narodna komisarja Litvinov in Karahan. Po spreiemu ie dovo-HI Kalinin poslaniku 7-isebno nvdifenro. Sovfeti demantirajo nemire Dunaj. 8. Jenuaria. s. Uradni ruski Rro?i zanikajo vsa poročila, ki so bila v »»duif»m času razširiena o nemirih v Moskvi. Leningradu in Beli RusHi vsled pomanjkanja kruha Niti v Moskvi, niti v T**ningradu. niti kje drugje ni prišlo do nemirov 5n vsa mesta so zadostno preskrbljena я kruhom. Posretovanja med PolfsVo fa Romunijo o sovjetski ponudbi Variava. 8. januarja, g. Tekom današnjega dneva s>e je nadaljeval« konferenca o poljskem odgovoru na predlo^ Litvinova. Zdi se. rta se bo Poljski odgovor zorw»t za par dni zavlekel. K"kor se čufe, sta Varšava ln Bukarešta glede poljskega odgovora te dni t živahnih stikih. Socialno-kulturno zbližan je sČSR Občinski svet mesta Prage )e sprejel predlog agilnega in inicijatrvnega ravnatelja centralne sociialibe zavarovalnice g. Petra Zenkla za ustanovitev petlb študijskih mest v socljalne In soclalno-zdravstvene ustanove mesta Prage. Ta mesta so namenjena pripadnikom raznih slovanskih narodov, katerim se hoče na ta način omogočiti, da se praktično seznarvH) s praško komunalno, socialno ln soclalno-zdravstveno politiko. Praga ima velikopotezno komunalno socialno politiko in niene socialne in socialno-zdTavstvene ustanove so pravi kulturni po-nos republike. Udeležencem nudi mesto brezplačno hrano in stanovanje. Predlog in sklep imata namen, s praktičnim delom in medsebojnim osebnim spoznavanjem poglobiti socialno-kultirrne stike med slovanskimi narodi, na drugi strani pa je v predlogu iz-ražen namen nuditi pripravnikom slovanskih narodov možnost, da se seznanijo z modernimi komunalnimi soci a 1 no -pol iti in i mi stremljenji naprednih držav. Udeleženci bodo imeli možnost videti praktično ureditev in delo v sirotišnicah, v najrazličnejših vzgo ievališčih zlasti za mladino, v zavodih za siepce gluhoneme. inva'Hde Itd. Nudil se jim bo tudj teoretičen pouk po prvih strokovnjakih. s katerimi se more ponašati mesto Praga. Ravnatelju Petru Zenklu moramo biti za to globmko misel gotovo prav Iz srca hva-ležni. Le praktični stiki moreio poglobiti slovansko vzajemnost in usposobiti slovanske narode, da uspešno delujem na doma-čem in mednarodnem socialno-političnem noliu. »» Obzor" o zpfH^mskib «lopodkili Vsi zagrebški listi posvečajo zgodovinskim izpremembam zadnjih dni dolge komentarje, ki se vsi strinjajo v načelni interpretaciji teh dogodkov v smislu principa enakosti in ravnopravno-sti. Karakteristično je v tem pogledu pisanje zagrebškega «Obzora», kojega direktor dr. Dežman spada k ožjim prijateljem sedanjih hrvatskih ministrov dr. Š vrl juge in dr. Mate Drinkoviča. «Obzor» piše med drugim: «2e davno je bilo jasno, da je naž parlamentarizem docela odrekel in se pokvaril. Naš parlamentarizem je bi! v stvari laži - parlamentarizem, ki so ga nekatere strankarske skupine izkoriščale za svoje interese. Sloneč na splošni in enaki pTavici v državi, ki ima v ceiih pokrajinah še nad 80 % analfabetov, je bil naš parlamentarizem že v klici obsojen na životarenje iti neuspeh. Mi smo že pred zločinom 20. junija opetovano ugotavljali, da je naš parlamentarizem nemogoč in da je potrebna njegova revizija in njegovo ozdravljenje na ta način, da se vzame kot osnova stvarno kulturno, socialno in gospodarsko stanje naše države ter politična zrelost njegovega prebivalstva. Z zločinom Prnrše Račiča je bil ta lažnjivi parlamentarizem končno potolčen in s tem obenem zadet tudi sistem, na katerem je slonel. Zato je bil sklep Nj. Vel. kralja, s katerim je suspendiral Vi-dovdansko ustavo in s tem eo ipso ukinil vse naše parlamentarne ustanove, logčna in nujna posledica stanja, v katero smo zašli, obenem pa tudi potreben sklep, da se država reši iz težke in čedalje bolj nevzdržne situacije ter najde pot k sporazumu med tremi glavnimi državn.mi sestavinami: Hrvati, Srbi in Slovenci. V manifestu Nj. Vel. se jasno naslaša. da ima odstranitev Vidovdanske ustave zgolj ©n cilj. «da se v najkrajšem času doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj odgovarjala splošnim narodnim potrebam in državnim interesom.» Zato je jasno, da je Vidovdanska ustava definitivno pokopana in da je z najvišjega mesta odkrito povdarieno. da ustava ni odgovarjala ne splošnim narodnim potrebam, ne državnim interesom. Sklep Nj. Vel. kralja je dalekosežne-ga pomena in važnosti. On pomeni brez dvoma preokret vsega našega državnega življenja in odločno potezo, da se stopi iz dosedanjega destruktivnega pota na pot konstruktivnega in uspešnega dela za vse naše državno življenje. Zato je sklep Ni. Veličanstva že sam po sebi nad vse potrebno in konstruktivno dejanje, ker je s tem zrušeno nevzdržno stanje, ki je vse državno življenje privedlo prav na rob preoada. Preustrojstvo države Srbov, Hrvatov ln Slovencev bo sigurno potrdilo ravnopravni položai hrvatstva srbstva in slovenstva po niihovi številčni, kulturni. gospodarski in socalni moči ka kor tudi po gospodarskem po!o?aju To je docela jasno povdarjeno v manifestu Ni. Veličanstva, a včerajšnja iziava dr. Mačka, s katero 'skreno pozdravlja *klen Nj. Veličanstva o ukinienju Vi-dovdnncke ustave, dokazuje, da ver"-ieVi tudi. da $+гг>ятт\о v novo in srečnejšo dobo našega državnega življenja. Pred razmisioci angleškega parlamenta London. 8. ianuaria. 'be \ Kakor porofr «Daily Mail», bo vtadn razpustila angleški parlament. kaVrr hitro bo dovršil zakonodajno delo Volitve »o bo^o vršile po vsej priliki začetkom meseca junija. Bivši predsednik Calles obolel Me*iro 8. januarja, ibe.1 Kakor poročajo, je- bivši mehiški predsednik Calles težko obolel na živcih. Vulkanska katastrofa v čflenskih Andah Nenaden izbruh krofkega ognjenika Calbuca. — Potoki lave se vale po hribu, iz žrela pa švigajo plameni. — Prebivalstvo je na begu; več oseb ranjenih in pogrešanih Puerto Mont (Chile), 8. januarja. V nedeljo zjutraj je sicer mirni ognjenik Calbuca nenadoma začel bruhati silno goste oblake dima in pare, pomešane s kamenjem Prebivalstvo ie alarmiralo močno podzemeljsko bučsnje, spremljano z močnejšimi potresnimi sunki. Kmalu nato je pričela vreti lava iz raznih odprtin, iz žrela pa se je vsuJo razbeljeno kamenje, ki je padalo na zemljo v znatni oddalienosti od vulkana Pri tem je bilo nekoliko oseb v mestu Puerto Varaš težje poškodovanih, boje pa se tudi, da je kamenje marsikomu prineslo smrt. Zlasti so bil! močno prizadeti številni pastirji, ki pasejo svoje črede na rebrih in ob vznožju ognjenika. Izbruh' Jih je zalotil popolnoma iznenada ln več pastirjev je pri tem prišlo ob življenje. Prebivalstvo najbližlega mesta Puerto Varaš je ostavilo svoje domove ter zbežalo na obrez'e reke Pescado. Do snoči Dvoini samomor V SCI Dunaj, 8. januarja g. V po snih popoldanskih urah se je odigrala v schönbrunskem parku clrama čaje žrtev sta postali dve osebi. Mlad moški je nenadoma potegnil revolver in z dvema streloma ustreM svojo spremljevalko, nato pa še samega sebe. Identitete cbeh zaljubljencev dosedaj ni bilo mogoče ugotoviti. Iz poslovilnih pisem se da sklepati, da je bil načrt za umor in samomor dogovorjen v naprej Policiia zasedaj o ustreljenem dekletu ne ve drugega, nego da ie imela sestro Rozo. Tej sestri ie naslovila poslovilno memo, v katerem naroča, da daje obe rrupli na razpolago anatomičnemu zavodu s pogojem, ako bo njena sestra Roža dobili a državno ali občinsko službo. Nezvestemu ljubimcu odrezala - jezik Krakov, 8. jan. Včeraj se je javila na tu» kajšnjem policijskem ravnateljstvu mlada dama in izročila poslujočemu uradniku koe človeškega jezika, zavitega v tanek papir. Izjavila je, da je nezvestobo svojega Iju» bimca kaznovala s tem. da mu je odrezala pol jezika. Preiskava je dognala, da je bil žrtev te čudne osvete znani krakovski od» vetnik dr. Goldblatt. Mlada dama je do» poldne povabila odvetnika na sestanek, pri katerem se je ljubeči nar močno spri Pred» no je advokat mogel slutiti, kaj mu preti, je vročekrvna dama potegnila iz žepa škarje in mu odrezala pol jezika Damo so zaprli Letalec ket rešilni angel iz nebes Winnlpeg (Kanada). 8. januarja. V mestu Fort Vermillon ie zadnji teden divi.ila huda epidemija davice, da je v nekoliko dneh umrlo preko 200 oseb na tej bolezni. Položaj Je bil tem kritičnejši. ker je v mestu pošel serum za injekcije. Zdravstvena oblast jie poslala iz Winninega letalo s po-trebn:m serumom. Pilot, ki ga je prebivalstvo pozdravilo kot angela rešitelja, se je vrnil v Winnipeg in javil »dra vit veni oblasti. da po njepovem prihodu v Vermillonu ni bilo niti enega smrtnega slučaja zaradi davice. Fort Vermillon je malo mesto z nekoliko tisoč prebivalci, ležeče kakih 360 milj severno Edmontona v popolnoma ne poseljeni pokrajini. Epidemija bi bila popolnoma iztrebila prebivalce, da jSm letalec nI prinesel dragocenega zdravila. Mesto zaradi velikih snežnih žametov ni dosegljivo z ni-Icskim drugim prometnim sredstvom. Železniške nesreče na Francoskem Bosanc&n, 8. januarja, e. Na železniški progi Lyon - Strasbourg je zadel brzovlak v lokomotivo, zaradi česar je skočil iz tira. Ena oseba je bila ubita, štiri pa ranjene. Otok izginil brez sledu Kodanj. 8. januarja, e. Eden izmed Tom-sonovib otokov, ki ležiio v Južnem ledenem morju, je izginil brez sladu. Neka norveška ekspedicija si je tedne iu tedne prizadevala, da bi otok našla. Našla pa "e samo Bou-vetov otok in domneva, da se je Tomsonov otok potopil v valovih. Stanovanjska akcija berlinske občine Berlin. 8. Januarja, (be.) Berlinska občina je odobrila gradbeni program, ki predvideva za prihodnja štiri leta zgraditev 8000 novih hiš. Skupno bo zgradila občina 30.000 stanovanj. Delavski nemiri na dijamasibiih poljih Capetown. 8. januarja. (Io.) 2e dalje časa slavkaw rudarji dijnmantnih pclj in eo zadnje čase celo grozili, da bodo zasedli rudnike s silo. Stavkajoči so imeli v Port-nollthu shod, ki je potekel sicer popolnoma mirno. Budarji so odgodili evojo akcijo do prihodnjega shoda ki je napovedan и dan 20. Januarja Na »hodu je bila Izvoljena de-putacija, ki naj stopi v pogaj/nja z vlado glede ureditve delovnega časa in mezd. Shod je izrazil vladi newupnico in obenem odklonil predlog, naj se za rešitev spora uporabi sila. Gladovna stavka političnih kaznjencev na Bolgarskem Soliia 8. januarja, (be.) Kakor poročajo, ie proglasilo v Bolgariji 1200 političnih kaznjencev gladovno stavko, da iaeilijo ta-kojSnjo amnestijo. Koruocija na Madžarskem Budimpešta. 8. januarja, g. BivSi pravosodni minister Peethy je prevzel mesto predsednika novega zavoda u agrarno reformo. Opozicija je njegov nastop «prejela z ogorčenjem ker banka nima narodnogospodarskega pomena in so bili vanjo sprejeti kot uradniki samo ljubljenci predsednika. se izbruhi niso pojačaii, vendar dere lava z veliko hitrostjo proti vtznožju ognjenika, iz žrela pa šine od časa do časa mogočen plamen. Buenos Avres, 8. januarja, (be.) Razen ognjenika Calbuca je pričel bruhati tudi ognjenik Puehuee. kar je бе povečalo strah med prebivalstvom. Santiago de Chile, 8. januarja, s. Prebivalcev prizadete pokrajine, ki je polna vulkanov in jezer, se je polastila zaradi naraščajočega delovanja vulkana Calbuca, ki je povzročil že 1. 1893. velika opustošenja, nepopisna panika. Prebivalci so rekvirirali vse čolne na jezeru, ki leži ob vznožju vul-lana, da bi na njih reSili živino. Pašnike rta že uničila lava in žareči pepeL Na stotine prebivalcev je zbežalo v gore. da se umakne lavi in plinom, ki se vlegajo v doline. Podatki o smrtnih žrtvah še niso zaneslijivi, ker so vse zveze zaradi potresnih »unkov potrgane. Grandijsv poset v Angori Poset Grandija, državnega podtajnika v ministrstvu vnanjih zadev v Rimu, v Angori je vzbudil veliko pozornost v bližnjem orijentu in sprožil primerne komentarje tudi drugod v EvropL Poset se komentira kot znak italijanske politične agilnosti v območju vzhodnega Sredozemskega morja in pripisиКю se mu prav določeni nagibi bodisi v splošni smeri kot v konkretnih podrobnostih. Predvsem se naglaša, da je hotela fašistična Italija s tem posetom posredovati med Grčijo in Turčijo. Dovolj je še znano, da je Italija lani zelo želela, da se sklene prijateljski in razsodiščm pakt istočasno med Italijo, Turčijo in Grčijo. Toda tega načrta ni mogla izvesti, ker ni bilo mogoče pravočasno poravnati nesoglasja med Grčijo in Turčijo, nekoliko tudi, ker v Atenah niso želeli s trojno pogodbo vzbuditi vtisa, kaker da je naperjena zoper kakega četrtega. Tako se je prijateljski pakt sklenil sar^o med Rimom in Angoro. a postavil je odnošaje med njima na povsem novo osnovo; napetost, ki je vladala poprej med njima, se je odstranila. Ravno zadnji čas pa so se odnošaji med Turčijo in Italijo nekoliko ohladilL V Rimu so postali nekoliko slabe volje, ko se je pokazalo, da v Angori nočejo priznati kraljevskega dostojanstva Ah-medu begu. Ta afront proti Albaniji, kjer je ves aranžma s kraljevskim naslovom in kar je še s tem v zvezi, italijansko delo. ie seveda neljub rimski diplomaciji in zato je evidentno, da je imel Grandi nalogo, intervenirati v tem smislu, da se Ahmed beg prizna kot kralj. Prav tako je gotovo, da je Grandije-va misija vsebovala tudi intervencijo, da se odstranijo nesoglasja med Grki in Turki, nesoglasja. Й so se ravno v zadnji dobi še povečala zaradi diferenc v emigrantskih zadevah. Italijanska diplomacija hoče na vsak način preprečiti, da ostane med Atenami m Angoro naipeto stanje in hoče posredovati, da se čim prej doseže sporazum in se omogoči sklep prijateljskega in razso-diščnega pakta, sličnesra onemu, ki se ie sklenil lani med Italijo in Turčijo. V koliki meri se je Grandiju misija posrečila, ie seveda še vprašanje, ali ne sme se prezreti,da so, kakor se poroča. turški listi poset komentirali zelo simpatično. Italijanski načrt gre za tem, da se v vzhodnem Sredozemskem morju ustanovi kolaboracija med Italijo. Grško in Turčijo. Tudi turški listi komentirajo Grandiiev poset v tem smislu in po-vdarjajo. da je v interesu Grčije same, da sodeluje v tem konceptu. Spričo tega se pričakuje, da se bodo grško-tur-ški odnošaji izboljšali in da ne bo treba oredolgo čakati na končni sporazum. Projektirana alijanca. ki jo italijanski listi tolmačijo tudi odnosno predvsem kot trgovsko in ekonomsko sodelovanje v imenovanem rajonu, bi r>o-menila vsekakor važno politično formacijo v bližnjem orijentu in bj Italiji zagotovila predominanten vpliv v severnem de'u vzhodnega Sredozemskega morja. Tikala bi se tedaj zek> močno tudi nas. dasi na tem morju nismo direktno udeleženi. Zato zasluži Grandi je v poset tudi našo pozornost. Grandi obišče Atene Atene, lanuarja. s. Italijanski državni podtajnik Grandi prispe prihodnjo soboto v Atene. Govori se, da bo tulkaj nadaljeval svoja prizadevanja za sklep grSko-turškega dogovora. V Afganistan se vrača mirno življenje PeSavar, 8. januarja. (1«-) Semkaj je prispelo iz Afganistana več tovornih avtomobilov In trgovskih karavan iz gorskih kra-iev, kar priča, da ее je položaj v Afganistanu znatno popravil. Kralj je dovolil vstalem razne koncesije in odpra dl «lasti prisilno novačenje. V Kandaharjn in Ghazrljn je vse mirno. Brzojavna zveza med Kabulom in Kandabarjem je Se vedno prekinjena. Hmeljski trg 2atec, 3. iamuairja h. Današnja promet k 5aJ okoti sto metrskih sSn<> znano, sloni ves muzikalml del tega prelepega, izredno melodijoznega dela izključno le na melodijah, katere Je ustvaril nesmrtni mojster Schubert Ko« tako Je delo tudi sploSno priznano ki uvrstila so za v lanski slavnostni repertoar o priliki Schubertovih slavnosti aa Dn-najii. Izvedli so delo z vsem sijajem io glavno tenorsko partijo je pel pevec svetov, slovesa. slavni tenor Piccaver Zasedbo dela «no ž« Javili Opereto dirigira kapelnik Balatka, re-ЗДа pa ie v rokah režiserja g. Povheta. Dijaška predstava r ljubljanski drami. V soboto dne 12 t. m. popoldne ob 15. ari s« uprizori v ljubljanski drami »Župan StMmond-ski« pri znižanih dramskih cenah Na predstavo opozarjamo teko dijaštvo kakor tudi vse ostalo ob&nstvo. Zadnje gostovanje gosp. DaneSa v mariborskem cšvejku» bo v četrtek 10. t m. Tolstega drama «2ivi mrtvec» se uprizori v režiji ravnatelja Gobe v ljubljanski drami v sredo, dne 9. t. m. za abonente reda C. Spored sim'onii-nega koncerta, katerega priredi v svojem IX. duršt >>nem letu orkestralno druitvo Glasbene Matice v ponedeljek, dne 14.' januarja t 1. v dvorani Fil-harmonične družbe pod vodstvom dirigenta g. L M. Škerjanca: 1.) Schubert: 3 menuet-ti; Sehreoker: Intermezzo, oboie za godalni orkester. 2.) La.iovic: Ca priče za veliki orkester (v Ljubljani prvič izvajano). 3.) Borodin: Simfonija v H - molu. Simfonični orkester sestoji iz članov Orkestralnega društva Glasbene Matice in gojencev drž. kon-servatorija ter je pomnožen z nekaterimi godbeniki Muzike dravske divizijske oblasti in opernega orkestra. Vstopnice bodo v predprodaji od srede popoldne v Matični knjigarni. Mednarodne glasbene svečanosti v Moskvi. Prihodnje leto 1930. se bo vršil v Moskvi velik mednarodni glasbeni festival. Program za prireditev se že izdeluje. Najznamenitejši dogodek svečanosti bo teden ruske орете v Velikem teatru, cikel komornih in simfoničnih koncertov ruske in tuje glasbe, glasbena razstava, predavanja o glasbi itd. Svečanosti se bodo udeleževali glasbeniki iz 25 dežel sveta. Mesto ravnatelja Državne opere na Dn-najo prevzame letos na keen dirigent Clemens Kraus, ki je doslej vodil operno gledališče v Frankfurtu. Druga in tretja repriza velezabavne komedije «Bunbury» na Šentjakobskem odru. V soboto 12. in v nedelo 13. t. m. ponavlja Šentjakobski gledališki oder izvrstno uspe- lo komedijo «Bunbury». Dosedanje posetni-ke prosimo, da opozorijo svoje prijatelje na to fino komedijo. Vstopnice se dobe od petka dalje pri gosp Kamičniku (Šterk) na Starem trgu. _ _ Koncert pevskega zbora uči-teljstva UJU v Ljubljani Učiteljski pevski zbor Je še v dobrem spominu izza njegovega prvega nastopa v Ljubljani, ko je, slačno kot to pot, izvajal skoro sam« pri nas ie neizvajane skladbe. Upoštevaje, da ima zbor že po svojem poklica le redko priliko imeti skupne vaje, se Je le čuditi, da zveni tako enotno, homogeno in polno. Po drugi plati pa je to danes edini naš zbor, ki se loteva tudi najtežje izvedljivih in najmanj hvaležnih zborovskih pesmi ter z njimi dosega Jako častne uspehe, kakor Je dokazal zadnji koocert. V zboru se posebno odlikujejo ženski glasovi, kar Jf prišlo osobito do veljave v zadnjih treh točkah sporeda, ki so bile posvečene ženskim — « ca~ pella in spremljanim zborom. Program je obsegal same ooveJSe, pri nas — mislim, razen Slavenskega — Stolcerieve «Romarske» — še nikoli izvajane skladbe. Pred začetkom Je blagajnik učiteljskega zbora, f. Se-žttn, v kratkem govoru oznaää pomen in namen učiteljskega zbora m gojitve nove zbotovsk« pesmi. Uvod Je tvorila moja, po narodnem besedilu zložena pesem «Marija hi mMnar» (za mešan zbor». N. M.); sledil Ji Je ciklus svatov-skiih pesmi mladega zagrebškega skladatelja Papandopula (mešan zbor), v narodnem duhu zgrajene pesmi, ki opisujejo narodne šege. Zek zanimiva Je bdla Kogojeva Jako komplicirana pesem «Vrabci in strašilo», kjer je zbor lahko pokazat svojo veliko muzikalno inteligenoo, kajti karakteristična, invenciozna skladba vsebuje naravnost nepremostljive težkoče. Druga polovica sporeda je prinesla Adamičevo noviteto: «Kata», štiri belokranjske pesmi za tri sologlasove m ženski zbor, Jako barvite k občutene, vseskozi posrečene skladbe, kjer Ы si človek le pri končnem razmahu zaželei ärtje linije. Četrti del, ki v večglasnem kanonu govori o srečni Kati, so morali zbog lahkotno ttmljive, a vendar fine melodioznosti ponavljati. Pri tej pesmi, kakor deloma tudi že pri prejšnjih, so se prijetno odlikovali solo glasovi učenk zagrebške glasbene akademije, sopran gdč. Erike Druzovič, mezzosopran gdč. Maje Cviftušac ka ah gdč. Zdenke Markovičeve, ki so se zlivali v Jake harmonično celoto i med seboi f с zborom. — Stolcer-Slavenskega «Romarska» (tnedjkmtrska narodna za ženski zbor) vsebuje močan religiozen moment ter vpliva v asketski barvi mocumentatoo. Tudi njegov ženski zbor • klavirjem (ki Je izšel pri Schotte), «Ptiček veli, da se ženil bude», ima Jako karakteristična mesta, vendar ni tako enoten kot prejšnji ter spominja zelo na podobne ruske motive. Bogato in bleščeče Je opremljen klavirski part, ki ga Je vzorno prinesel g. H. Svetel. — Po» slednja točka, mladostno delo Zlatka Orgoševi-ča, Je v svojem primMv-izmu vendar prenaivna, da bi mogla napraviti umetniški vtis. Smer, Ы k> J« skladatelj zavzel v tej skladbi, ne dovede nikamor, kajti primitivno rmizicirattje na dežeB nadkriijuje po originalnosti, h kateri doprinaS* svoj znatni obolus običajno distoniranje dežel- Chlorodont Krasno osvežujoča Pepermlnt-Zobna pasta odstranjuje rjavkasti obložek Velika tuba Din. 13.—, mala tuba Din. 8.— se bo vršilo dne 15. januarja In ne, kakor je bilo pomotoma favljeno, dne 7. januarja Zunanji naročniki, kakor tudi tukajšnji interesenti imajo torej še priliko, si nakupiti teh srečonosnih papirjev. Naše srečke se dobijo: v LJubljani: v Mariboru: oglasni oddelek »Jutra« ?Лги2п]са _ „ . Aleksandrova с, 13 Prešernova ulica 4 л . v Celju: in ekspozitura »Jutra« podružnica »Jutra« v §i§ki. 43 Kocenova ul. 2 Domače vesti * Rojstni dan kraljice Mariie bo dane« jfovesco proslavila vsa država. V LJubljani «akor v ostalih mestih Slovenije se bodo vršile cerkvene ta vojaške slovesnosti po običajnem redu. Kraljica Marija, druga hči pokojnega mimunskega kralja Ferdinanda ln kraljice — vdove Marije je bik roiena 9. januarja 1900. v Goti. Z našim kraljem Aleksandrom se je poročila 8. junija 1922 v Beogradu ki je bila dala življenje prestolonasledniku Petru 6. septembra 1923, in princu Tomislavu 18. januarja 1928. Svoj rojstni dan bo praznovala kraljica v krogu kraljevske rodbine. • Zbornica za TOI kraflu Aleksandru. Predsednik ljubljanske zbornice TOI g. Ivan Jelačin je odposlal včeraj naslednjo brzojavko: »Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. Zbornica za trgovino, obrt in in« •dustrijo za Slovenijo prosi Vaše Veličanstvo, da blagovoli v dneh historičnih odločitev sprejeti izraze neomajne zvestobe in vdanosti. V imenu gospodarskih krogov želi zbornica iskreno, da se izpolnilo plemeniti rameni in cilü, objavljeni v manifestu Vašega Veličanstva, ter da postanek» veliki ukre pi Vašega Veličanstva temelj srečne bodočnosti našega naroda in povzdige našega gospodarskega dela. Bog živi Vaše Veličanstvo! Bog živi naš kraljevski dom!« — Isto-časno je zbornica poslala tudi brzojavne pozdrave in čestitke ministrskemu predsedniku generalu Zivkoviču ter ministrom Driti koviču, dr. Svrgrfi, dr. Korošcu in generalu Kalafaitoviču. • Božič na dvoru. Kakor javdjaio iz Beograda, se je predvčerajšnjim na našem dvoru na svečan način proslavil Dožič. V dvorni kapeli je bila Rturgföa, kateri ie prisostvoval dvor. V dvorsko knjigo »o se tekom dneva vpisali mnogi politiki in meščani, da Čestitajo kralju in kraljevskemu domu srečne božične praznike. »Polažemk<, to je prvi gost, ki pride na božič v hišo, Je bil gojenec vojne akademije Todor Kostič, najboljši gojenec drugega letnika. Na dvoru je bilo svečano kosilo kateremu je prisostvoval tudi »polaženik«. Todor Kostič. * Iz zdravniške službe. Krajevna pravica zdravniške prakse za Celje se je podelila zasebnemu zdravniku v Celju dr. Josipu C e r i n в. * Iz odvetniške Službe. V imenik odvetniške zbornice za Slovenijo sta bila vpisana dr. Srečko O o 1J a r in dr Josip K r a • p e ž. oba s sedežem v Ljubljani. * Himen. V nedeljo sta se poročila v Ma-. riboru g. dr Robert Maršič, agrarni refe- fent za mariborsko oblast, in gdč Mara Korberjeva, hči znanega narodnega delavca, notarja Korberja v Mariboru. Bflo srečno! ♦ Pojasnilo. Iz pisarne velikega župana ljubljanske oblasti smo preieli: Na razna vprašanja se UTadno razglaša, da čl. 5 zakona o Izpremembi zakonov o občinah in oblastnih samoupravah, razglašen v »Službenih Novinah« z dne 6. t. m.. Id govori o razrešitvi občinskih beležnikov, za ljub-iansko oblast ne prihaia v poštev. * Otvoritev telefona Dravograd. Dne 22. decembra 1928 Je bila pri pošti Dravo-«rad otvorjena telefonska centrala za krajevni ln tuzemski medkrajevni promet * Otvoritev brzoiava In telefona Sava pri Litiji. Dne 29 decembra 1928 je bila pri pošti Sava pri Litij otvorjena brzojavna ln telefonska služba. ♦ Mesto sodnega sluge se odda pri okraj-eem sodišču na Brdu. ♦ Mesto pisarniškega uradnika se odda pri okrožnem sodišču v Celju. V proračunskem letu 1928-1929. Je sprejemanje novih uradnikov in civilnih uslužbencev — razen če se vrnejo iz pokoja v aktivno shižbo — po členu 347. finančnega zakona ustavljeno. nib instrumentov, vsaik ротки, premesti goto karakteristiko te tnuaike v umetnost. Predvsem morejo astmatična domisleki, ki se neštetokrat ponavljajo, vsakega muzi kalno višje naobraže-oega poslušalca le mak) zanimata, posebno v koncertni dvorani, kjer Je že z mtonančno častim ovajanjem onemogočen pravi mili 6, v katerem mor«jo take popevke vplivati. V ostalem «e |e posnetek značilnih potez kmetdškega mu-zidranja na našem Jugu skladatelju popolnoma posrečil, k čemur znatno pripomorejo instrumentalni toteriudiiji med posameznimi pesmimi silite («2etva», narodni obred v šestih delih za sopran sok), ženski zbor in mati orkester.) Kot sklepna točka pa )e bila tudi ta na mestu, in mislimi, da Je bilo le malo takih, Id so občutili, da »e Je koncert zavlokei preko običajnega roka. Pri poslednji točki je sodeloval brezhibno ki diskretno del orkestra narodm eopere v LJubljani. Aplavs, ki to ga MH pfvei io dirigent delrf-Ы. Je bil velik in saetoZen 2eUm le. da Ы na-ostrečeni pevovodija nadaitjevaJ započeto po« caUtve meie sodobne zborovalske glasbe. Zbor, U n» na verno slediti, ga bo pri tem hvalevrednem stremljenju gotovo i v nadalje z dosedanjim navdušenjem podpiral. Pevovodju pa k vsem sodelujočim, ki se ne strašijo truda in žrtev bs delo za glasbeni napredek, gre vsa Cest in hvala. L. M. S. Od te omejitve so Izvzeti izprašani podčastniki, ki so še v aktivni vojaški oziroma orožmiški službi. Upokojenec se ne sme spre jetl v državno službo, če je že dovršil 60 leto starosti. * Kolo prijateljev Poljske. V Splitu Je bilo te dni osnovano društvo Kolo prijateljev Poljske, ki šteje že lepo število članov. Za predsednika je bil izvoljen msgr. Fran« Bu-lič. V novem društvu razvija živahno delovanje poljski polkovnik Wenzik. * Kamniško učiteljsko društvo opozarja svoje članstvo, da bo društveno zborov a. nje 12. t m. ob 8.30 v Domžalah. * Ustanovitev oblastne hranilnice na Ce-tlnju. Oblastna skupščina za zetsko oblast je nedavno sklenila, da se na Cetinju ustanovi Oblastna hranilnica. 2e v bližnjih dneh bo izvoljena uprava novega zavoda, ki bo začel poslovati 1. marca. * Smrtna kosa. V Ljubljani ie umrl po daljšem trpljenju železniški nadsprevodnik v pokoju g. Ivan P1 e h a n. Pogreb se je vršili včeraj popoldne. — Na Celovški cesti 14. je umrla soproga trgovca ga. Zofija Bolha, roj. Miklavc. Pogreb ie bil včeraj popoldne. — V splošni bolnici ie izdihnila soproga stavbenika ga. Mirni Breuer. Pogreb bo danes ob pol 5. V Kočevju je umrl lekarnar Leopold M i с h a 1, dolgoletni član Gremija lekarnarjev za Slovenijo. — Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ! POSETITE PRIREDITEV RDEČE Cf* KRIŽA 1386 v petek 11. januarja v drami ob 20. uri Vstopnice v Matični knjigarni. I • Cvetje sredi zime. Dva cveta slive je utrgala na domačem vrtu in M h poslala našemu uredništvu kot nenavadni novoletni pozdrav gdč Francka Gorjančeva iz Gorenje Save pri Kranju. — Prve zvončke nam je v drobcanem šopku poslala neka gospodična iz Save pri Litiji. Iskrena hvala! * Srečen vojni ujetnik. Pred dvema letoma se je vrnil i»- ruskega ujetništva Ivan Reškovič, rodom iz Stare Gradiške, ter prinesel s seboj stare gosli, ki dajejo izredno čiste zvoke. Ko je Reškovič ob božičnih praznükih sviral na te gosli v neki tamkajšnji restavracije, je gosli pregledal neki glasbeni strokovnjak, ki je v notranjščini gosli zapazil le težko čitljiv napis »Antonio Stradivaris fece in Cremona L. An 1713« Ce so te gosli res Stradivarijeve. potem so 11 let starejše kaor one, ld so bile ukradene te stare knjižnice v magistratni posvetovalnici mesta Krka. 'Železniška nesreča pri Mostarlu. V soboto dopoldne se je pripetila pri železniški postaji Uskoplje huda železniška nesreča. Blizu postaje se je odtrgal plaz kamenja in prsti ter popolnoma zasul progo. Mešani vlak. ki je vozil po tej progi, se je z vso brzino zaril v to kamenje, zaradi česar se je lokomotiva zvrnila. Vlakovodja Anton Zimmer in kurjač sta težko ranjena, dočim od potnikov ni nihče ranjen. ♦ Prodaja taksnih vrednotnlc. Finančna direkcija v Ljubljani opozarja vse maloprodaja Ice kolkov, menic. tov. listov in ostalega taksnega materijala. ki so doslej prejemali taksne vretnotice pri blagajni delegacije ministrstva financ, da sta od 1. januarja letos poverjeni z zalaganiem trafikantov itd. davčna uprava za mesto Ljubljana (bivši davčni urad za mesto LJubljana) in pa davčna uprava za Ljubljano -okolico (bivši davčni urad za Ljubljano • okolico). * Zagoneten samomor mlade deklice. V nedeljo zvečer te v Somborn izvršila samomor uradnica sreskega poglavarstva Ljubica Masičeva stara dvajset let. V Subotici si je nabavila revolver ter v nedeljo prispe, la v Sombor, kjer se je podala v mestni park, pokleknila in pomolila pred križem, potem pa si iz revolverja pognala kroglo v srce. Motiv samomora ni znan. Domneva se, da je mlado uradnioo gnala v smrt nesrečna ljubezen. * Tajna roka h kavarne »Corso«. Preiskava o atentatu na uradnika ministrstva notranjih zadev detektiva Alfreda Grauer Ja v Zagrebu Je bila končana kakor smo že poročali z izročitvijo osumljenega natakarja Marka Ožaniča zagrebškemu sodnemu stolu. Skupno ž njim je bil sodišču teročen tudi Mita Miloradovič, pri katerem Je Oža-rač stanoval par dni po atentatu. Državno pravdništvo je proti Ožaniču odredilo preiskovalni zapor. Obramba Ožaniča obstoji v tem, da se Ožanič sklicuje na priče, ki naj bi potrdile, da se ie v kritičnem času nahajal v kavarni »Jadran«. Temu nasproti pa je policija ugotovila, da je bil Ožanič ob 9.50 v Gunduličevi ulici. Medtem pa se Je v zadevi pojavil še nov moment. Pri hišni preiskavi v stanovanju Ožaničevega prijatelja Ivana Škrinjaria v Beogradu se je našlo pismo, ki ga Je pisal Ožanič In ki pravi med rugirn: Dok ti ovo pišem, oček-ujem svaki čas moje uapšenje... Znam. da češ se malo iznenaditi. ali ne razmišljaj mnogo, jer znaj, da je meni sudieno. da ležim po samicama (v samotnih celicah), dokle neče doči slcboda hrvatskoga naroda. Znaš me, kakav sam in kako sam žedan krvi.« Policija smatra, da le to pismo nepobjten dokaz za Ož?ničevo krivdo. čVemiJcraž P«pnin?raa novo i t В Jfl v najnovejšem njenem fimu (Dražestna begunka) Veselje i — Smeh! — Zabava Film, ki ga mora videti vsak mož -vsaka žena1 Piedstave ob v, pol r-, ool \ in 4. ur 4AIN.Ž.E O NE! K.NO IDEAL Najboljše, n af trajnejše. zato 13 najcenejše! Pr d« mo ument.in. ff.imi Ljubavne noči lepe Helene ~----" M ria Koi*da, t»ic Corte* Kino „Dvor*1 * Razbojniški napad pri Solinu. Po vesteh iz Splita je bil predvčerajšnjim izvršen razbojniški napad na delavca Ivana Prija-raa iz Solina Ko se je Prijan iz gostilne vračal v Solin, ga je iz zasede napadel neznan človek, ga z eno roko zagrabil za vrat, z diugo pa sreljal nanj. Zadel ga je v trebuh. Razbojnik je nato pobegnil. Prijan je bil smrtno ranjen, prepeljan v bolnico Domneva se, da je na Priiana streljal neki njegov sovaščan. s katerim i« živel v sovraštvu. * Živa bakla. V dalmatinskem selu Vr« gorcu se je smrtno ponesrečilo devetletno dete seljaka Mate Troja. Pri ognjišču se je otroku vnela obleka, in popolnoma zgorela na njem ker je bilo dete brez varstva doma Nesrečni otrk je v težkih mukah izdihnil. * Velik požar v Krlževclh. V soboto zjutraj je v znami knjigarni Gustava Neuberga v Križevcih na Hrvatskem nastal požar, ki je uničil vso veliko zalogo knjig in papirja. Sreča je, da so bile strehe sosednih pošlo-pij pokrite z debelim snegom, ker bi bil sicer požar zavzel katastrofalne dimenzije. Vzrok požara ni znan. Škoda znaša približno 80.000, ld je 1« deloma krita z zavarovalnino. ITO — zobna nasta najboljša. * Pri telesnem zaprtju In hemeroldlh. želodčnem |n telesnem motenju, boleznih na Jetrih ln vrancl, bolečinah v križu in hrbtu je grenčica »Franz-Josef« izbomo sredstvo, ako Jo vzameš večkrat na dan. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dado v mnogih primerih vsak dan zjutrai in zvečer piti pol kupice vode »Franz-Josef«. Dobi se v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Obledele obleke barva ▼ različnih bar-vah In n«Mr» tovarna IOS REICH. * Kašel), prehlad, hrlpavost. pHučne bolezni z gotovostjo ozdravi »Sirofen< Dob! se v vseh lekarnah. * Gripa. Kakor čitaimo v časopisju, se Je gripa, Й nevarno razsaja v Ameriki, pojavila tudi v Evropi, in sicer najprej v Nemčiji. sedaj pa tudi v Avstriji. Upajmo, da se ta nalezljiva bolezen ne bo razširila tudi na našo državo Opreznost na vsak način zahteva. da računamo tudi s to nevarnostjo M da se varujemo pred njo. Zato moramo paziti na čim večjo snago ter se izogibati velikim skupinam Itadi. kjer je okuženje nal-lažie Kierkoli pridemo v dotik z drugimi ljudmi, kakor v šoli. uradu delavnici, kinematografu in gledališču, si moramo prizadevati, da preprečimo vhod bolezenskih klic v naše telo V to svrho Je potrebno, da se brigamo za uspešno desinfekciio ust in grla. koder bacili gripe najlažje pridejo v naše telo. Med desinfekcijskimi sredstvi za usta in grlo zavzemata brez dvoma najodpčnej-še mesto pastfle dr. WanderJa »Anacot«. Kadar se pastile »Anacot« razstopijo v ustih se oprosti formaldehid, ki ga vsebuje, v obliko formaldehldnih рат. ki temeljito razkužijo usta In girlo ter Hh napravijo odpornega proti kužnim klicam. Okus pastil »Anacot« Je zelo prileten. Dobivajo se v vseh lekarnah m Je njihova cena zelo zmer-na, zaradi česar se jih lahko nabavi vsakdo 280 * Naročnina na »SkovirJa« znatno zniža. na. Prva številka ljubi lanskega humoristič-nega 14 dnevnika »Skovirja« v letošnjem letu bo izšla v soboto z zelo pestro vsebino S to številko sez natno zniža naročnina na ta priljubljeni bumoristfčni časop;s Namesto 15 Din bo znaiaia «edai čertletna naročnina samo 10 Din. a posamezna itevflka br stala v prosti prodali namesto 3 Din le 2 Din. Z znižanjem naročnine bo omogočeno vsakomur naročiti Hc na »Skovirle«. List br« izhatol kakor doslej na 16 straneh in bo prinaša1! še lepše sipke in še pestrejše štlvr. kakor doslej. Naročjviki ki nimajo poravnane vse naročnine, pro^hno. naj ne odlašajo. Ne ovirajte z zadrževanjem naročnine razvoja I mladega lista! Naročite se na »Skovtrja« in agitirajte zanj, saj ]e sedanja naročnina res neznatna! 160 Iz Ljubljane «— Krajevni odbor Rdečega križa se neumorno trudi, da bi cenjeno občinstvo s svojo prireditvijo v dramskem gledališču kar najbolj zadovoljil. Prepričan je, da bo vsa predstava najlepše uspela. Velika bi bila pogreška Ljubljane, ako bi te prireditve ne posetüa v polnem obsegu. Ponovno opozarjamo cenjeno občinstvo in vljudno prosimo krepke podpore. Uvažujte veliko delo Rdečega križa in napolnite v petek 11. t. m. dramsko gledališče do zadnjega prostora Začetek predstave ob 20. uri in ne ob pol 20., kot Je bilo prvotno naznanjeno Vstopnice se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu u— Odpiranje ta zapiranje trgovin. Gre-mij trgovcev obvešča, da je razposlal članom novo uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin, ki je stopila l. ianuarja t. 1. v ve-IJavo Kdor uredbe ne prejme, jo lahko dobi v gremiialni pisarni — Načelstvo. u— Planinsko predavanje SPD. V petek 11 t m bo predava! g. Capt Finch o Mount Everestu. ki je najvišja gora sveta in do-sedaj še nepremagana. M. Everest aH Como - Lunga, kakor ga domačini Imenujejo. je najvišji vrh Himalaje, ki se razprostira v dolžini 2800 km ta v širini od 80 do 100 km. Odkrit je bil šele leta 1849 Tri leta pozneje so ga zmerili ta so mu prisodili 8840 metrov Voditelji dotične komisije sir Andrew Wangb Je dal gori ime Mount Everest na čast geodeta Oeorga Everesta Od takrat so si najboljši planinci seveda Angleži, na vse načine prizadevali doseči vrh tega gorskega velikana Do«eda.' se jim Še ni posrečilo, dasj se k te vršno več ekspedicij. ki niso ostale brez žrtev Gospod predavatelj Capt Ftach nam bo opisa! ekspedicijo iz leta 1922. katere se je osebno udeležil Poleg tega bo predaval tudi o vseh ekspedicijah sploh, ki so bile organizirane od leta 1918 do 192S. Svoje predavanje bo pojasnjeval z nad 100 originalnimi diapozitivi. Planinci in priiaie ii planinstva naj ne zamude te redke orilke da se seznanijo z najlepšim pogorjem na svetu. и_ Mestno drsališče v Tivoliju bo z današnjim dnem otvorjeno. Led je debel 12 do 15 cm. Cene sezonskim in dnevnim vstopnicam običajne. n— Društvena zabava poltciiskih nameščencev. ki se Je vršila to leto ob priliki 10 letnega obstoja organizacije v nedeljo zvečer v vseh prostorih hotela «Uniona», Je uspela nad vse pričakovanje dobro. Prireditev se ie vršila pod pokroviteljstvom Z-vel. župana. Posetili so io med drugimi tudi f Santo se danes» „Pečina groze" Romantična pustolovna drama, polna ij büvnm scen ter razbur-jivi" momen iOv. Avanture oo Franci i, Angliji, in v erškHo od teh 33. Umrlo je v preteklem letu v Mariboru 764 ljudi, ta sicer 422 moških ta 342 žensk. Poroka pa je bila 401. a— Pralnica - svetlolikalnlca Rakuša. Slovenska ulica 15, zraven Ljubljanske kreditne banke, se priporoča. 276 a— Nalezljive bolezni. Po izkazu mestne-ga fizika t a je bilo v preteklem tednu 21 primerov nalezljivih bolezni, ta sicer 1 bo1-nifc za davico in 20 bolnikov za ošpicami, ki so pred tedni posebno raizsajale ter le polagoma ponehujeto. Z Jesenic s— Zimski spori je na Jesenicah v pol« nem razmahu, saj menda nikjer drugje v Sloveniji ni tako visoko razvit kakor rav« no v našem ksaju. Zlasti zadnje dni, ko je padlo okrog pol metra snega, je skoraj vsa mladina večinoma na dilcah in sankah. Predvsem se je videlo v nedeljo, da je na Jesenicah na stotine smučarjev in sankačev. Mlajši in drznejši so jo v soboto in nedeljo abrali ven z Jesenic, posebno v Mojstrano, Kranjsko goro, Planico, Pokljuko in Bohinj, večina pa je šla v jeseniške planine, ali pa «e je podila doma po raznih cestah in klan« cih. Cele procesije sankačev so se pomikale proti Sv. Križu, kjer so se razigrani ljud» je dobro zabavali pri Kopišarju in pri Je» rici s— Smrtna žetev. Te dni je umrla na Sa« ri pri Jesenicah v 48. letu starosti ga. Eli« «abeta Ta rman. roj. Јатат, žena tov. delav« ca na Savi. V petek je preminul po daljši bolezni 52letni g. Franc Vitoušek, dolgo« letni zidarski polir pri KID Bil je doma iz Besenic (ČSR) ter je izhajal iz zelo ugledne obitelji Pred tedni sta ga obiskala na bol» niški postelji njegova brata, prvi župnik, drugi pa general v češkoslovaški armadi. N. v m. p.I Iz Tržiča 8— Pretekla nedelja je bila cela posveče» aa snegu in zabavam na njem. 2e dopol« dn so hiteli mladi smučarji na bližnje hri» be kjer so poizkušali svoje nove smuči in sovo hojo. Zopet drugi so vzeli sani v ro* ke ta odhiteli na 'kofiške ceste, da se po» peljejo v doline brez bencina. Pravo zimsko vrvenje je vladalo povsod Gori pri Sv. Ne« ti je bilo sankačev vse črno. Prav tako v Lomu. Po /seh brdih in rovtih pa smo vi» deli smučarje, ki sc se potili, padali m vsta» jali kakor za stavo. Zabavali so se gledal» ci prav tako kakor športniki Kakor vse ka» že, bo sedanji sneg prav dolgo trajal, saj pa je tudi njegov čas Pregovor pravi: Do» sti snega, dosti denarja: Torej nam je le» pa zima pogoj za dobro lettao. č— Ponovitev (gre f Neznanka» je v ne» ieljo popoldne skoro napolnila dvorano. Vsi igralci so rešUi svoje ne iahke naloge |rav odlično Tempo igre je bil gladek in irimeren, govor jasen, poda vanje smotreno i lepo. Posebno pohvalo zaslužijo vse mla» ie igralke brez razlike. Par igralcev je pri» redilo zvečer obiskovanje treh kraljev. Originalna misel ta lepa izvedba je prine» sla v korist Sokolskega odra kar 640 Din, ki so jih nabrali pridni pastirci v številnih posetih s prepevanjem originabrh tržiškib pesmi na praznik treh kraljev. б— Posebna izdaja «Jutra» je prišla г ve» čemim vlakom tudi v Tržič, kjer je vzbu» dila ogromno senzacijo Ljudie so postajali v gručah ta govorili o velevažnih dogodkih. Za «Ponedeljek» 90 se pa skoro strgali, kdo ga bo prej bral. č— Koliko radijskih aparatov je v ob* ratu tržiške pošte Kako se je v zadnjem času razvilo zanimanje za radio, priča naj» bolj dejstvo, da je na tukajšnji pošti pri» glašenih že 88 aparatov Število ря se z vsa» kim dnevom veča ta bo v kratkem doseg» !o prvi stotak Zanimivo je, da se v Tržiču ne da poslušati Ljubljana z močnim detek» torjem, na Pristavi, ki je komaj tri kilo« metre oddaljena od Tržiča, pa jo slišijo brez motenj Kje je temu vzrok? č— Serijo pred pustnih zabav otverja v Tržiču prostovoljno gasilno društvo, ki bo priredilo v soboto 12 t. m- kot prvo svojo običajno veselico z lepim programom. n— Neznan tat ukradel vda. V Gotni vasi je ukradel neznan tat posestnici Mici Hrovatovi vola, nad 600 kg težkega, ta ga odpeljal po cesti proti Ratežu Novomeški orožniki 90 zasledovali sledove do Rateža, kjer so sledovi prenehali. Naslednjega dne se je napotil na poizvedovanje orožniški podnarednik Gregorinčič ta zvedel, da je bil red dnevi prodan neki vol v Škocja» nu. Obiskal je kupca in dognal, da mu je vola prodal posestnik K. iz Smolenje vasi. Gregorinčič se je takoj podal v Smolenjo vas k K., кјет ie zvedel, da je K. kupil te» ga vola od nekega Hrvata Kakor je videti, bo Hrovatova prišla do svojega vola, do» čim bo za neznanim Hrvatom, ki je ukra» del vola, uvedesno zasledovanje. n— Razvitje zimskega športa. V nedeljo imo imeli krasen zimski dan, ki je izvabil mnogo ljudi iz mesta in okolice na staro cesto Kandija»Gotna vas. kjer je obstajalo že pred vojno izvrstno sankališče Sankali во se stari ta mladi, dokler se ni prikazala mestna policija, ki je zaplenila okoli 14 ■ank. Oni, ki so prišli ob sanke, »o se ffcra« li zvečer pred mestno stražnico in prosili, naj se jim эаш zopet vrnejo. Ker ni v okolici nobenega primernega prostora za sankalieče, bi bil mogoč izhod na ta naän, da bi se napravili na stan cesti Kandija« Gotna vas od Božjega groba proti mestu ob priliki novopadlega snega dve poti s snežnim plugom, od katerih bi ena služila sankačem, a druga občinstvu. n— Kolo jueostovensklh sester je obda» rovalo 28 šolskih otrok z obleko, obutvijo in perilom. Razen tega j« obdarovalo 18 mestnih revežev z denarjem v »kupnem znesku 1350 Din. n— Kandijsko gasilsko društvo je imelo v nedeljo občni zbor, na katerem je skle« nik>, da se razpusti. Del premoženja: orod« jarno ta parno brizgalno dobi Gasilsko društvo v Novem mestu, ki pa odstopi Šmihelu in Cikavi po eno ročno brizgalno Vse drugo gasüsko orodie dobe Smiheičani, ki bodo osnovali »voje gasilsko društvo. h TrhovHi t— Zapadlo je precej snega m nastopil je mraz. Oživela so drsališča ta sankališča. Otroci imajo največje veselje. Ker pa se sankajo ta drsajo kar po javnih cestah in potih ta je s tem ogrožena varnost ljudi ta vprežne živine, je izdalo županstvo od« redbo. s katero zabranjuje sankanje in dr« sanje po vseh javnih potih in cestah Kdor se odredbi ne bo pokoraval, bo strogo ka« znovan. t— Rezervnim oficirjem Drevi ob 8. se» stanek v rudniški restavraciji. Spori Zimskosportne prireditve dne 13, t. m. Smuške tekme: Izbirna smuška tekma na Bledu na 18 km otvoritev smuških skakalnic na 20 ta 60 m, prireditev SK Bleda. Savezni delegati: gg. dr. Ivo Pire, ravn Perhavc, dr. C. Pavlin. Gnidovec. Prve letošnje skakalne tekme. Smuška tekma na 13 km; prireditev SPD v Kranjski gori. Savezni delegat ravn. Pirk» mayer. Skupinska smuška tekma na Pohorju v prireditvi SPD Maribora. Savezni delegat Vekoslav Golubovič. Smuška tekma mladine v Dovjem*Moj» strani na 4 km, prireditev Smuškega kluba Dovje Mojstrana. Smuška tekma na 12 km v Tržiču, klub« яка prireditev SK Tržič. Smuška tekma kmečkega naraščaja na PlešnHci pri Samoboru, prireditev Zagreb» škega zimskosportnega podsaveza in Smuška tekma za prvenstvo Zagreba na Plješivici. prireditev Haška Savezni dele» gat dr. Mirko Pandakovid. SunkaSke prireditve: Izbirna tekma naraščaja na sankališču v Bohinju na eno miljo. Prireditev Tourist Office, Boh Bistrica. Otvoritev sankališča na Bledu, zgrajene» ga v Zaki. Drsalne prireditve Drsalne tekme za prehodni pokal dr. Fuchsa na drsališču SK Ilirije v Ljubljani ta drsalne tekme dam za prehodno darilo JZSS. Ponovno opozarjamo pri tej priliki vse tekmovalce, da morejo startati le tedaj, ako so verificirani pri JZSS Tekme, na ka» terih bi ev. nastopili neverificirani tekmo» valci, bodo ev. popolnoma ali delno diskva» lificirane. Enako je dovoljen start le čla« nom klubov, včlanjenih pri savezu Verifi» kacijo izvaja ali podsavez v Zagrebu ali sa» vez v Ljubljani. Prireditelji morajo uporab» ljati za prijavnice in sodniške pole le sa« vezne tiskovine in poslati takoj po izvr» šeni tekmi poročilo o uspehu, rezultatih itd. savezu v Ljubljano. — JZSS. Program zimskosportne prireditve na Bledu dne 13. t. m. Smuški medklubski tek na 18 km v okolici Bleda Start ob pol 10. Cilj na športnem stadionu ob 11 Prijavni rok do 12. jan. Prijavnina 10 Din. Naknad» na dvojna pristojbina. Tekmuje s« po pra» vilih JZSS. 12. t. m. zvečer ob 7. uri obve» zen zdravniški pregled,, žrebanje ta objava proge v Zdraviškem domu. Darila: Prvi tri» je tekmeci prejmejo darilo Konkurenčni skoki na mali skakalnici ob 14 Razpisana so tri darila. NajboljSi član SKB prejme naslov: prvak kluba za leto 1929 — Otvo« ritev 60meterske skakalnice ob 15 Po tek» mi razglasitev rezultatov hi razdelitev daril. Službeni lokali so v hotelih: Troha, Tri» glav ta Petran. Pojasnila daje m sprejema prijave SKB. — Ang Cerne, Bled. Smuški tečaj pod vodstvom ing Janša (Adlberg schule) od 14 do 23 t. m Prijavni rok do 10. t. m. Za tečajnike prehrana trikratno dnevno s stanovanjem (kurjene sobe) v gostilnah 40, 50 Din v hotelih 60. 70 Din. SK Tržič priredi v nedeljo dne 13 t. m. v neposredni bližini mesta Tržič «Klubsko propagandno smuško tekmo». Proga cca 15 km. Start točno ob 15 na travniku g. inž Po'aka, cilj istotam Prijave s prijavnim» 10 Din sprejema Seljak Anton, Tržič 106. Sprejemanje prijav se zaključi v soboto dne 12. t. m. ob 18 Žrebanje startnih šte* vilk se vrši v nedelio dne 13 t. m. ob 14. v kavami Javornik Pri žrebflniu morajo biti navzoči vsi tekmovalci in funkcijonarji. SK Ilirija (Smuška sekcija.) SK Ilirija otvori danes v sredo 9 januaria 1929 smu» ški tečaj za začetnike Zbirališče ob 15.30 pri drsališču pod Cektaovim gradom Va« bijo se vsi, ki se za ta šport zanimajo. — Načelnik. VREMENSKO POROČILO Meteorološki v t hiHianf 8. januarja 1929. Višin* barom<-t-T 90Я.Я m Krai opazovanja iarom 81-5 80 3 '79 4 1 emper. -T -100 -8 -90 •s > - » и •as 80 9Г SO Smei vetra in brzina 4 m in sek N 1 rr« 1 rno NNW 1 flLirnu 1-3 -O U K 1С 9 774-8 -4Л 65 SSW 2 0 '689 121 45 NNE 3 1 mtgla ab' ЦоМЈапа Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Skopi]« Dubrovnik Split Solne • vzhaja ob 7.38, zahaja ob 16.35, luna vzhaja ob 5.55. zahaja ob 14.1. Naiviši» tempr-raHii« laue» « Liublian —3.6, najnižja —8.3 C. Dunajska vremenska napoved aa sredo: Jasno semintj» megla po zemlji. Mrzlo vreme. \ Padavine Vrsti » min do I. ur« Kako so Primorjaši ▼ Zagrebu zastopali Ljubljano, odn. Slovenijo Od očividca nedeljske tekme Primorje : Gra-djamskj smo prejeti nastopni« informacije: Pretepeno nedeljo so gostov aJri v Zagrebu igralci ljubljanskega ASK Primorje ter odigrati prijateljsko nogometno tekmo t državnim prvakom Gradjanskim. O poteku te prireditve Je poročal «Ponedeljek», toda v obrisih, kakorin« J« prejel iz Zagreba л iz katerih se jasno razvidi, da skuša neki del zagrebške spor t ske itampe časten uspeh Ljubljančanov taikrrti. Resnici na ijubo moramo priznati, da so se Primorjaši zavedali težke, a častne naloge, ki tih j« čakala v Zagrebu ln to svojo natego so izpolnili Primerjali na način, ki zasluži vso pohvalo Da so tudš «Durgerji» smatrali nastop t Ljubljanskim Primorjem za do voljno važen, izhaja U iz notic, ki so izšle ie pred tekmo v zagrebških listih in v katerih se je povdarjalo. da nastopi Gradjanski z vsemi гни]boljšimi močmi, ki so mu na razpolago Iz postave moštva se razvidi, da sta manjkala pri ipurgerjih» branilec Gmajnick« m stari Perška. Prvi je kaznovan ia ne sme nastopati, drugi pa Je naprosil vodstvo kluba za nekak trimesečen doipusit. V ostalem so tudi PrbmorjaSi naetopffi t dvema rezervama, kar se trm Je bolj maščevalo ko4 Zagrebčanom. To velja predvsem za mladega \nžlovar)a. ki s« ni mogel otresti treme do konca igre, čeprav Je parkrat dokazal, da ima vse pogoje dobrega vratarja. In kar je najbolj v4žno: Doslej m dosegel noben slovenski klub. niti slovenska reprezentančna moštva na zagrebških tleh tako pov< nega rezultata kakor naš sedanji prvak proti prvaku Jugoslavije. Kako vroča so zagrebška nogometna tla, bi nam znali povedati eelo re-normratri orofesiijonalni inozemski klubi. Moštvo, ki se Je tako časmo borilo, zasluži vso pohvalo in m n je mi ob tej priliki izrekamo! Le tako naprej! Osrtala naša moštva pa ^ај si vzamejo ta zasluženi usipeh kot vziwd-budo za nadaljno krepko delovanje v našem športu. ASK Primorje (nogom sekcija). Danes ob 16. un trening za naslednje igralce: Sve* tic, Hassl. Slamič Pišek, Zemljak, Jug, Vi* hovnik, Tomo, Socan, Terček, Camernik, Čebohin. Jančigaj. Anžlovar. Zbirališče pri Kačičii. — Načelnik, TKD Atena (bazenski odsek). Danes ob 15 strog obvezen trening za vse igral» ke. Odsotnost se bo opravičila le v res nuj» nih slučajih Prihodnji trening se določi danes popoldne sporazumno z vsemi igral« kami. — Načelnica Mo*nkofe"T.4ki klub Ilirija. Sestanek članov moto*odseka se vrši v sredo dne 9. t. m. ob 19.30 v kavarni Prešeren. — Upravni odbor. ŽSK Herme« Redni tehnični treningi se vrše zopet od danes dalje v šolski telo^ vadnici. t. j. vsako sredo in^ soboto od 19. do 21 Pozivam vse aktn-пё člane, da se istih zanesljivo udeleže. Treninge "odi go» spod Jesih Stane — Načelnik. SK Ilirija Naslednji gg. se naprošajo, da se zelase jutri v četrtek ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa: Setmi? 1 ta II., Be« t eno. Pöschl, Dekleva. Pevalek, Skružnv, KramaHtič, Kordelič, Potok.ar. Bloudek. Bnl« tesar Poleg imenovanih se naprošajo še naslednje članice ozir. člani, da se zglase v tekočem tednu vsak dan no 18. istotam: Brodarieva, Tratniknva, Jermolova. Tram» puževa, Miklavčič I. Berdajs, Miklavčič П. STARI TRG. Gasilsko društvo v Starem trgu bo priredilo 13. t m. ob 7. zvečer v veliki dvorani loškega Sokola zabavni večer z zelo pestrim sporedom Med drugim bo uprizorilo veleznbavno enodejanko < Kakršen gospod, tak sluga». Naj ne bo nikogar. ki ge ne bi udeležil te vesele prireditve I 65 ŽALEC. Sokolsko društvo v Žalcu bo priredilo v soboto 26. t. m. svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim rHom v gostilni br. Franca Pikla točno ob 20. Udeležba članPtva častna dolžnost. 60 KOROŠKA BELA - JAVORNIK. V nedeljo dopoldne se je vršil redni letni občni *bor našp/ra Sokola. Starosta br. Janko Ra raga je v pozdravnem nagovoru nnglašal. da je to prvi občni zbor društva v lastnem domu. V preteklem letu je bilo 16 odborovih sej, došlo je 314 dopisov, odposlanih pa ijp bilo 486 Članov In članic št je društvo 71 Dohodkov je bflo 98.192 Din izdatkov pa 94.R03 Din Skupna dni51v^na imovina se i?eni na 175.000 Din. Društveno delo v telovadnici je bilo dokaj živahno. Največji Inpvni obisk telovadbe pri članih je znašal 22 oseb. pri članicah 9. pri moškem nara 5Čaju 12. pri ženskem naraščaju 8, pri mo 'ki deri 27 ta pri ženski deci 30 oseb na uro. Zelo natančno poročilo * podal društveni eospodnr br Kučina V novi odbor so bili izvoljeni: za starosto ;nž Mirko ftu-šteršič, sa podstaroslo Herbert K renn, тв uačeluika Vinko Praprotnik та načelni«) Anica Pibernikova za prosvetarja Ivan Bre-Hh. SV. JURIJ OB JUŽ. SEL. V nedeljo je imel naš Sokol redni letni občin яЬог. Delovanje šentjurskega Sokola je bilo lani zelo živahno: k poročilom funkcijonarjev je žup ni delegat br Sirec iz Olja pripomnil, dn >e oeliska župn я šentjurskim Sokolom nrav zadovoljna Volitve so se vršile z vzklikom in krmilo sokolske barčioe je zopet prevzel br dr. Svetina. V odboru so še člani: pod-starnsta br. Maetnoek. blagajnik br. Drife-nik. načelnik br. Ronfr'dor, načelnica s. Grudnova, tajnica e. Zdolškova, prosvetar hr. Liška in drugi. Br starosta je pozval novoizvoljeni odbor, naj deluje z vsemi silami v procvit društva, ki praznuje letoe 20-letnlco svojega obstoja. V0JNIK. Da le tiho delo nekaj zaleže, dokazuje naše agilno Kolo jugoelov. sester, ki mu načeluie ga. Brezn'kova s svojim marljivim odborom. Kakor čebelica je to društvo vse leto zbiralo • prispevki in številnimi prireditvami denar, da je priredilo lepo bOžičnico v poeojilnični dvorani s srč-kanimi slikami živib jaslic s petjem itd. Ob tej priliki je bilo obdarovanih preko 70 učencev osnovne in meščanske šole ter 20 starih revnih ljudi 1 obleko, perilom in pecivom Posebno hvalo dolgujejo temu društvu gojenci meščanske šole zaradi izdatne denarne podpore ki jo je naklonilo njihovi šolski kuhinji, ki daje povprečno 40 ičan-cem trikrat tedensko toplo kosilce. Marljiva odbornica učiteljica Dragroievič vodi kuhinjo brezplačno. Z geslom «Mladina je naša bodočnost, ki naj bo telesno In duševno zdrava», vodi nage Kolo v Vojniku hvaležno skrb za mladei StarSi zato izrekamo Kolu JS svojo zahvalol Gospodarstvo Za ukinjenje zakona o pobijanju draginje Leta 1921. je bil. kakor mano, uveden zakon o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije. Takrat je bilo upravičeno potom posebnega zakona zaščititi prebivalstvo pred rav i jan jem сев življenskih potrebščin, ker so to zahtevale takratne razmere v trgovini. Inflacijska doba je ustvarila celo legijo ljudi, ki niso prej imeli nikakega posla s trgovino, vendar I« so hoteli izrabiti ugodno konjunkturo. Ti trgovci niso bili strokovno izobraženi, niti so se ozirali na principe solidne konkurence, temveč eo aamo gledali, da bi čim prej obogateli. Taki elementi so napravili veliko škodo tako konsumentom kakor tudi izučenim trgovcem. Kmalu pa 90 bile razmere povsem spremenjene. Ostrina drakonskih predpisov tega zakona pa se j« na žaloot kmalu obrnila bolj proti solidnim trgovcem nego proti onim, zaradi katerih je bil яакоп prav za prav uveljavljen. Tudi zakon sam se ni dolgo uporabljal, vendar je še danes formalno v veljavi. Ker se strogi policijsko - administrativni nredpisi tega zakona morejo še danes uporabljati proti trgovcem, bi bilo na mestu, da se ta zakon, ki ne odgovarja več «eda-njim razmeram končno ukine. Nestrokovni trgovci so več ali manj izeinili, izučeni trgovci pa se morajo težko boriti v medsebojni Konkurenci, ki sama regulira rene Velika ponudba blaga je v zvezi s slabim povpraševanjem povzročila, da so danes cene v trgovinah tako regulirane in detajlirane. da ne more biti več govora o navijanju cen. Poleg tega pa imajo široki sloji prebivalstva možnost, da si preskrbe živlienske potrebščine v nabavnih in konsumnib zadrugah. Vsi ti razlogi govorijo za to, da zakon o pobijanju draginje danes ni več potreben. Zbornica » TOI v Ljubljani Je na podlagi tozadevnega sklepa zadnje plenarne «eje naprosila trgovinsko ministrstvo, da ее ta zakon čim prej ukine. Kakor čujemo, eo se akci.ij zbornice pridružile .udi ostale gospodarske zbornice v naši državi. Narodna banka koncem preteklega leta Po eprejetjiF deviz h prvega obroka švedskega posojila Narodna banka je izdala izkaz o stanju na dan 31. decembra, ki kaže po sprejetju deviz iz prve tranše švedskega posojila znatnejše spremembe (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 22. decembra pret leta): Aktiva: kovinska podlaga 339.1 (_ 4.3). od tega kovinska podlaga v kovanem zlatu 91 (+ 0.2); posoiila na menice 1470.5 (+ 43.9): lombard 2S3-8 f+ 0.4); račun za odkup kronskih novfanic 1007.4 {— 55.2): račun začasne izmenjave 227-8 (—42.3); sal do raznih računov 7W.6 (+ 370 3) Pasiva: glavnica 50 (—); rezervni fond 11.2 (— 0.3): cbtok bankovcev 55282 (+ 185 4); terjatve države po raznih računih 367.8 (+ 29): žirovne obveznosti 493.2 (-f 7.5); razne obveznosti З67.8 (+ 140.8): državni račun začasne izmenjave 227.8 (- 42.3). Kakor je Iz gornjega Izkaza razvidno, devize, ki jib je prejela Narodna banka iz švedskega posojila še niso vnežene v kovinsko podlago, temveč so vknjižene še na posebnem računu kar je razvidno iz povečanja postavke saldo raznih računov za 370 milijonov Din. dočim se postavka kovinska oodlaga še ni povečala. Protivrednost v dinarjih ie bila državi deloma že izplačana, kar je imelo za posledico povečanje obtoka bankovcev za 185 milijonov Din. deloma pa ie še na razpolago pri Narodni banki. Kakor znano je država prejela vsega 5 milijonov dolarjev ali 2S4 milijonov Din. Po stavka saldo raznih računov, ki vsebuje po-lep deviz iz švedsketra posojila, še tečajne diference onih deviz ki so vnešene v kovinsko podlago, pa se ni povečala samo za 284. temveč za 370 milijonov Din. То ря je pri pisati spremembam v sestavi deviznega za klada pred zaključno bilanco. = 87 milijonov Din izgube » dveh letih Nedavno smo poročali o ponovni sanaciji Slavonije, d. d. Delniška glavnica tega lesnoindustrijskega velenod jetjs ie bila ie v 1. 1927 saradi izgube od 52.7 milijona Din znižana od 60 na 30 milionov Din. rezerve pa so bile reducirane od 33.8 na 5.1 milijona Din. Občni zbor te družbe ki ее je vriHI 14. decembra pret. leta. pa je «radi izgube v L 1927 v višini 85.2 milijona Din sklenil ponovno znižati delniško glavnico od 36 na f? milijonov Din in z emisijo novih delnic zopet povišati na 30 milijonov Din. Skupno znaša torej beguba v L 1926- ш 1927. 87.8 milijona Din. = Novo podjetje z» gospodarske publikacije w Beogradu. Beograjski vseučilišk' profesor za nacijonalno ekonomijo dr. Ve-limir Ba.ikič je ustanovil družbo pod imenom fNarodno blagostanje», d. d. ki bo iz dajala gospodarske in socijalno - ekonom ske publikacije, predvsem pa novo gospodarsko revijo. Med ustanovitelji so gg. dr. Ivo Polileo, dr. Ivo Belin. Janko Hacin itd =r Realitetni trg in najemnine v Z igre bn. Na zagrebškem realitetnem trgu se оря ža, da so cene stanovanjskim hišam glede na visoke najiemnine še vedno zelo nizke. V sredini mesta se v novejših hišah plačuje za vsako sobo (s pritiklinami) 700 do 1000 Din. na periferiji pa 400 do 700 Din. Na realitetnem trgu eo razmeroma najd*ai-je enostanovanjske hiše, dočim so cene večjim stanovanjskim hišam v mestu prilično nizke tako da se vloženi kapital pri neda-njib najemninah po odbitku vseh stroSkov obrestuje s preko 10 %. Vsekakor ije računati. da bodo najemnine v nekaj letih, ko ne bo več pomanjkanja stanovanj, nazadovale. Zato kupci rnalitet (zlasti velikih najemninskih hiS) niso pripravljeni plačati višjih cen. ker računajo, da bodo najemnine r»dle; s t eni pa se bo zmanjšalo tudi sedanje visoko obrestovan je v hišah naloženega kapitala. Veliki načrti dalmatinskega podjetja «S"fid». Vest, da bo večine delnic «Sufida» prešla Iz italijanskih v francoske roke, je v Dalmaciji izzvala splošno zadovoljstvo. Kakor ae doanava, bo nova večinska lnet-nica tega podietja 'Pociete de Phosphates Tunisiens» povečala elektrarno na Guhavi-ci od 39 ООО na 100.000 konjskih sil. Гако bomo dobili v Dalmaciji eno najvefüh elektrarn v Evropi. V kratkem bosta zgrajeni dve veliki tvornici cementa Poleg tvornice karbida in apnenegn dušika bo cSutid» za- radi velikih ležišč bavksita v Dalmaciji po izvršenem povečanju centrale na Guba viri zgradil tudi veliko tvornico za aluminij. Elektrarna na Gubavici bo poleg Splita oskrbovala z električno strujo vso kaštelan-sko rivijero in vsa okoiiina Industrijska podjetja. = Povišanje diskonta v Italiji zniiaije ▼ Grčiji. Banca d* Italia je zvišala disketno mero od 5^ na в %. Grška banka, ki je nedavno znižala diskont od 10 na 9 % pa ga je sedaj ponovno znižala na 8 %. = V likvidacijo je prešla Produktivne čevljarska zadruga, r. z. z o. z. v Celju. = Dobav«. Strojni oddelek direkcij« tfržaveHi železnic v Ljubljeni sprejem» do 17 t. m. po-nudbe glede etabave gumijevih zračnih cevi; gradbeni oddelek do 16. t. m. ponudbe gled« dobav« prrimožev, spajal raznih Skarij, kos. klra-6ev, k.1e$č ln sit; prometno-fcomercride>lM oddelek pe do 21. t. m ponudbe glede dobave 1000 komadov ob ločnic za heftoforice. (Pogo-H to sa vpogled pri posameznih oddelkih.) Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema До 14. t. m. ponudbe glede doba-ve nosilcev. — Direkcija državne» rudnika v Vekwju sprejema do 18 t. m. ponudbe glede dobave raznih prehodnih ventilov; do 21 t. m. pa glede dobave števca in 1000 kg kabljeve mase V ritk se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21. t m. pri di-rekciji državnih železnic v Subotrcf rlede do-bave 4000 kg svinčenih plomb (Pogoji so na vpogled pri Zbornici TOI.) Dne 19. t. m. s« bo vršila pr komaadi S. žandarmerifekega pofta v Ljubljani ofertalt» licitacija gled« dobave 129 kub metrov bukovih drv (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) Dn« 21. t. m. s« bo vt-šila pri ministrstvu za vojsko in mornarico, od-deletk za mornarico v Zemunu, ofertatna licitacija glede dobav« 200.000 po«HJ mesnih konzerv (Pogoji so na vpogled pri tetem oddefku.) Dne 22 tamu-arja t. !. se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcij« državnih železnic v UwW'ani ofertalna licitacija glede dobave vijakov. (Po-»oli so na wpogled pri depozitnJ blagajni ljubljanske žeieznišk« direkcije.) = Dobave. Gradbeui oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani «prejema do 11. t m. ponudbe glede dobave 11.500 komadov zidne opeke. I7OO komadov strešne opeke in 45 komadov žlebakov. (Pogoji во vpogled pri istem oddelka) Direkcija državnega rudnika v Velenja sprejema 00 21. t m. ponudbe glede dobave svetilnih armatur; do 28. t. m! glede dobave 1000 m jeklene žične vrvi; do 31. t. m. pa glede dobave 2400 kg bencina. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave azbestnih ovojev ter giede dobave 10.000 kg ovsa. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 21. t m. ponudbe glede dobave 10.000 kg tračnic. Direkcija državnega njd-nika v Ljubiji sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave šivalnih strojev. Vršila ев bo naslednja ofertalna llcita-ija: 31. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave gradbenega lesa. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Borze 8. Januarja. Na ljubljanski borzi je bil tudi danes promet slab. Bilo je le пекдј prometa v devizah na London, Curih in Newyork. Кет Narodna banka tudi danee zaradi pravoslavnih božičnih praznikov ni intervenirala na borzi, je vso potrebo krila privatna ponudba. Tečaji deviz во ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nespremenjena. Pri srednjem prometu je bilo za Vojno Škodo aranžma povpraševanje po 442.5, trgovala t* se je kaea po 448 — 444 in za februar brez kupona ter možnosti amortizacije in dobitka po 414 in 417- Investicijsko je notiralo 85.5 — 86.25 brez zaklhička. Med bančnimi vrednotami so se trgovale Jugobanka po 9j, Praštediona po 920, Zenialjska Sarajevo po 140 in Unionbanka po 50.5; med industrijskimi vrednotami pa so bili zaključki v Trboveljski po 480 in v Sečerani po 475. Device in valute. Ljubljana. Berlin 13.535-18.565 (13.55), Curih 1094.1 — 1097.1 (1095-6) Dunaj 7.996—8.026 (8.011), London 275.68— 276.48 (276.08). Newyork 56.7—56.9 (56.S). Praga 168.50-168.55, Trst 297—299 (29*). Zagreb. Dunaj 7.996—8.026 Berlin 13.525 do 13.555. Budimpešta 9.905 — 9.935 London 275.67 -276.47. Milan 296 837—298.837, Newyork 56.68 — 56.88, Praga 168.15 do 168.95 Curih 1094. | — 1097.1. Curih Zagreb 9.1275, Pariz 20.305, London 26.195, Newyork 519.325 Milan 27-19, Praga 15.375. Dunaj 73.075, Budimpešta 90.56 Berlin 123.55, Bruselj 72.18, Amster--laro 208.60. Bukarešta 3.12. Sofija 3.75. Dunaj. Beograd 12.47.125 — 12.51125. Berlin 168.85 — 109.85. London 84.44 do 34.54, Milan 87.17 — 37.27, Newyork 709 55 do 712.06. Pariz 27.7450 — 27.8450 Praga 21.0085 — 21.08875. Curib 136.65 — 137-15; dinarji 12.4150 — 12.4750. Efekti Ljubljana. Celjska 158 — 0 Ljublj. kreditna 125 -0. Praštediona 920—0. Kreditni zavod 175-0, Vevče 114—0. Ruše 200—280, Stavbna 56—0, Sešir l06—0. Zagreb Državne vrednote Vojna škoda aranžma 442.6 — 0, kasa 448.5 — 444.6. za februar 450 — 0. za februar brez kupona in možnosti dobitka in amortizacije 417 do tl8, za december 0 _ 460, investicijsko 85.5 do 86.25, agrarne 52 — 58; bančne vrednote: Hrvatska 65 — 0, Kreditna 88 — 0 Praštediona 930 - 925. Union 56.5 — 57, Polji» stara emisija 17.5 — 18, Srpeka 152 — 0. Zemeljska 138 — 142, Ljubi tonska kreditne 125 — 126. Jugo 90.5 — 91.5; industrijske vrednote: Gutmann 200 _ 205, Slaveks 103.5 — 106 Slavonija 4.5 — 5.5. Narodna šumska 16 — 0, Danica 166 — 182, D rav* 0 — 475, Vevče 118 — 0, Dubrovačka 500 do 5П5 Trbovlje 480 — 482.5, Sečerana 470 do 480. Narodna mlinska 20 — 0. Blagoyna tržišča Ljubljanska blagovna borza (7. t. m.) Les; Tendenca nespremenjena. Zaključenih Je bilo 6 vagonov drv. Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Cene pčenici in moki eo ponovno nekoliko popustile. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška. 80 kg po 282.5 - 286" za januar 287-5 — 290: za februar 290 do 292-5; sa marc 292-5 — 296; moka: cOg», fco Ljubi iana, plač. po prejemu blaga pe 420 - 425; ri: baška, 72 kg. mlevska tarifa t» 296 — 297.5: turWIca: baška nmetno sušena po 310, času primerno ччЬ» po ječmen: beški. 71 kg, plač. po prejemu blaga po 816.5 — 820. Iz življenja in sveta Byrd utrjuje bazo za svoje polete V veliki samoti. — Vremenske nesigurnosti. — Muhavosti barometra. — Razlika med severnim in južnim tečajem. Po dolgi in naporni vožnji je koman* der Byrd dosegel Kitov zaliv in se ustanovil na mestu, odkoder namera* va poleteti na južni tečaj. Njegova ladja «City of Newyork» se je zasi» drala ob Rossovi mejnici ledenih plošč, na terenu, po katerem je svojčas pro* diral proti južnemu tečaju že Amund» een. Dasi se led v teh krajih že taja, vendar brijejo zelo mrzli vetrovi, ki povzročajo ekspediciji preglavice že pri zasidra vanju in izkrcavanju. Vtis, k. ga dobi udeležnik ekspedi» cije na tem potu o južnem tečaju, je predvsem dojem popolne osamljeno» eti in neizprosne izolacije. Pomisliti je treba, da je ekspedicija, ki se nahaja v Kitovem zalivu, oddaljena od naj« bližjih človeških bivališč najmanj 3680 km. V tem primeru so bili Spitzbergi, в katerih so podvzemali polete na se« verni tečaj, naravnost idealno blizu ljudem. Spitzbergi so namreč jedva 960 km oddaljeni od severnega tečaja.. Komander Byrd v popolni potni opremi. Nikjer na svetu ni človek tako daleč od ljudi, kakor na južnem tečaju in na točkah, po katerih se mu približuje. tVelike barijere ledu mu zapirajo pot na to in ono stran. V teh krajih je začel sedaj Byrd iz» krcavati posadko in vse, kar mu je po* trebno za pohod proti južnemu tečaju. Ta naloga ni majhna, posebno ne, če pomislimo, da je treba izkrcati vse po» trebno za 30 mož, ki se bodo mudili v teh krajih najmanj leto dni. In «City of Newyork» ima v tem oziru težav» nejše stališče, nego «Eleanor Bölling» oporiščna ladja, ki pride za njo in bo našla že vse pripravljeno, med tem ko se mora ta šele pripravljati teren za vse s. u čaje. Južni tečaj je silno težaven problem in dela Byrdu preglavice kljub njego» vim dobrim izkušnjam na severu. Člo» vek, ki pride z najsevernejše točke na» ie zemlje v bližino južnega tečaja, sto» ji pred nepopisno dilemo. Smeri ve» trov so na južne mtečaju in v njegovi bližini čisto drugačne. Tudi sicer se južni tečaj razlikuje od severnega te* Čaja. Led doseže tu mestoma 3000 m višine nad morjem. Viharji so siloviti in močni in ustvarjajo izredne vremen* ske razmere. V območju severnega te» čaja -e je vsaj vedelo, kdaj divjajo največje nevihte. Raziskovalci so se lahko ravnali po tem. Toda na jugu ni mogoče nikoli uganiti kdaj bo mirno in kdaj viharno vreme. Barometer, ki . a drugem terenu ni* koli ne odpove, pokazuje v bližini juž* nega tečaja takšne izpremembe, da se ni mogoče nikoli zanesti nanj. Včasih, ko pada, se napravi najlepše vreme, kadar pa se dviga nastanejo viharji in človek nikdar ne ve, kaj ga čaka. Že Amundsen je doživel z barometrom velika razočaranja in spoznal, kako malo zanesljv je ta vremenski prerok v neznanih conah najjužnejše točke naše zemlje. Treba bo torej velikih in dolgotraj* nih priprav preden bo Byrdova ekspe* dicija odrinila s popolno sigurnostjo na pot. Preden se bo dvignil Byrd z aeroplanom, pojdejo proti tečaju sani s pasjo vprego in popeljejo živila za naloge, ki se bodo vlekle od Kitovega zalivi naprej. Vsakih 30 km bodo čla* ni ekspedicije zabili v led visok kol z zastavo kot signalom. Pod njim bo šo* tor z živili. To bodo male postaje, ki jih bo po sedanjem načrtu okrog 30, vsaka četrta, v razdalji 160 km, pa bo večja, ter bo hranila 150 kg živil in drugih potrebščin za ekspedicijo. 10 do 12 km na desno in levo smeri bodo postavljeni signali, da ne bo mogoče zabloditi. Na ta način se hoče Byrd izogniti usodi angleškega kapetana Scotta, ki je umrl v bližini velikega skladišča, ki mu bi bilo lahko rešilo žvljenje. Teren na južnem tečaju je še docela neizrabljen in naravnost deviški, zato je popolnoma razumljivo, da se zapj pulita istočasno dva tekmeca Bvrd in Wilkins, ter gledata, kdo bo prekosil drugega in dospel prvi na cilj. Črepinj se je najedel V graški gostilni «Angerhob je pred dnevi sedel brezposelni Rupert Scherr. Mislil je, kako bi prišel do denarja in si je izmislil nenavadno atrakcijo. Tr» dil je, da si upa razgrizti debelo čašo za pivo in pogoltniti kose stekla. Ljud» je, mu izprva niso verjeli, ker meji ta» ko početje skoraj na blaznost. Scherr pa se je hotel pokazati moža besedo in je rekel, da bo izpolnil obljubo. Kmalu se je okolu njega zbral velik venec gledalcev in radovednežev. Z močnimi zobmi je res vgriznil v čašo za pivo in jo zdrobil. Tisti, ki so izgu* bili stavo, so položili denar na mizo, kajti nihče ni hotel siliti bednega mo» ža, da bi se produciral naprej. A to se je zgodilo. Čim je bila čaša zdrobljena se je jel Scherr pripravljati, da bo stek» lo pojedel. In ga je res začel tlačiti v usta in goltati. Ni minilo četrt ure, že so se pokaza» le posledice nespametnega dejanja. V požiralniku in želodcu je začelo Scher* «City o! New York» pri odhodu iz domovi ne na e«špedici jo. J. K.: Nandetova maturitetna naloga Družba «Pod skalco» je bila židane volje in Lizika je nosila na mizo гг oni Skriti sobici, kakor že dolgo ne. Menda je bil zadnji tak večer pred mesecem dni, ko je Nande dobil de* nar, potem pa ves čas nič. Ko je sta» rinska ura na steni kazala dvanajst, je Nande predlagal, naj bi potegnili do belega dne in šli kar iz gostilne v šolo. Pa je Lizika dejala, da imajo gospod» je dovolj, če so pošteni kristjani. Tu» di je dejala, da je zaspana in ne pri» nese več... Nu, malce so gospodje li» terati sedme šole še posedeli. Ko pa so opazili, da ima Lizika krvave oči, se jim ie revica zasmilila in so. čeprav sila težko, zapustili prijetno kamrico. S slovesno oblitibo da skoraj, v dosrled-nem času nadaliujeio ta, literarni ve» čer. so stooili na ulico. Da ni bila tako temna, oblačna noč, prav za prav ulica bolj razsvetljena (salamenski magistrat!), bi bil Nande kaj hitro našel ključ veznih vrat. Na okence, obrnjeno oroti vrtu, ga je de» vala gospodinja Tako pa je. zbog egip» tovske teme, ki je kraljevala vse na okoli in neodpustljivega greha mestne občine, potekel dober četrt ure, preden je Nande sploh našel okence in doti* pal ključ... Pa, je pomislil Nande, ima svojo dobro stran ta tema. Vsaj ni strahu, da bi ga kdo opazil. Posebno Francelj, ki lazi — pravijo — ponoči okrog in išče (sveto pismo tako pravi) koga bi požrl. Sicer pa, prava reč, če bi ga... Letos je zadnje in drugo leto ga ne bodo več fiksirali, najmanj pa Fran* celj. (Francelj je bil razrednik sedme šole.) Da, da! Samo še letos, potem pa ... pozdravljena, realka in Francelj in vsi... Ampak tiste sobice pri Lizi* ki pa ne bo mogel pozabiti... Ah, Lizika, to pa je punca, Nande! Ne vem, če je pod solncem še tako brhko de* kle! Težko. Take ali vsaj približno take misli so hodile Nandetu po glavi, ko je stikal za ključem. Končno ga je našel. Z ne« malo težavo je odklenil vrata, stopil v vežo in nastopil pot po stopnicah. Neznansko dosti jih je bilo nocoj, teh strm-ih, oglodanih stopnic. Zavijale so kakor spirala... Ko je stopil v sobo in prižgal luč, se je domislil: Jutri, prav 7a prav danes pišemo matematično ... Prav bi bilo. da bi malce pogledal... Postopice. diferencial, integral... Na ra tako peči, da so morali poklicati zdravnika. Prepeljavši ga na kliniko, so ugotovili, da si je bahač težko ranil požiralne organe, želodec in črevesje. V bolnici so ga sicer takoj operirali in mu rane zašili, vendar pa se mož bori s smrtjo. Miron T. Herrick, ameriški poslanik v Parizu, kri se nahaja sedad doma v Ohiu, ]e težko obolel na vnetju saipnd-kov. Diplomat šteje že 74 let, zaito vzbuja njegova bolezen bojazen, da Je ne bo premagal. Napoleon je bil tudi novelist V knjižnici poljskega gradu Kumi* ka v poznanjski provinci so pred krat» kim odkrili neznane Napoleonove ro» kopise, po številu 15 kosov Med njimi je nekaj ukazov in povelj, več osnut» kov za zgodovinske spise, načrt za po» hod na Italijo in tudi začetek novele, ki ima za predmet — ljubezen. To ni pri Napoleonu sicer nič posebnega, saj je znano, da je imel Napoleon rad le» De ženske. Da bi pa bil kdaj pisal lju» bezenske zgodbe, je nova reč. Najde* na Napoleonova novela nosi naslov «Clisson in Evgenija». Rokopisi so bili izročeni v pregled varšavskemu vseučiliškemu profesorju Simonu Askenaziju, ki je specijalist za napoleonska vprašanja. Askenazi je spise uredil, jim napisal uvod in jih dal v tisk v francoskem in poljskem jezi» ku. Izdaji bo priložen tudi faksimile, iz katerega bo natančno razvidno, ka» ko je pisal in popravljal svoje manu» skripte zavojevalec polovice sveta. Število postnih znamk O številu poštnih znamk je težko navesti točne podatke, saj narašča skoraj vsak dan. Francosko strokovno glasilo »L' Echo de la Timbuologie« je pred kratkim sestavilo obširnejši pregled do izida zadnjega velikega Yver-tovega kataloga. Iz tega pregleda izhaja. da je izšlo do danes 56.874 raznih znamk, od katerih odpade na Evropo 17.089 kosov, na Ameriko 13.510, na Afriko 12.147, na Azijo 10.448 in na Oceanijo 3631 kosov. Med državami zavzema Anglija seveda prvo mesto. Bila je to sploh prva država, ki je uvedla znamke. Doslej oziroma do iz'da omenjenega kataloga je izdala zase in za svoje kolonije 12.770 vrst znamk, na evropsko Anglijo odpade od tega števila samo 330 kosov. Francoska in njene kolonije se lahko postavijo s 6940 vrst znamk. Portugalska s kolonijami je izdala 4383 vrst, Španija in kolonije 2193 vrst. Italija s svojimi koloniiami 1994 vrst, Nem-čiia s svojimi bivšimi kolonijami 1834 vrst, Belg'ia 874 vrst, Ho'landska 797, druge evropske države še manj. Če upoštevamo te številke, so izdale ostale diržave vseh petih kontinentov: v Evropi 10.555 kosov, v Ameriki 10.389 kosov, v Aziji 3325, v Afriki 597 in v Oceaniji 232 kosov. Največje število raznovrstnih inamk so izdale države Nikaragua (1183), Brrtska Indija (1067), Madžarska (1035). Kolumbija (1032), Turčija (960), Mehika (880), Salvador (819), Italija (728), Avstrija (monarhija in republika 707), Ekvador (665) in Zedinjene države (648). Najmanj znam so izdali v Bengaziju (2), Formoza in Ionski otoki (po 3), Kongo (4), Cochinchina in Tesalija (po 5). Ce upoštevamo te številke, bomo razumeli, kako težka zadeva je zbiranje znamk. _ Utrujena romantičnih doživljajev Murrtaz Begum, slavna indijska plesalka, se je v Karachiju ločila od svojega sedanjega moža Abdula Rehmana in sklenila, da preživi v Bombayu s svojo materjo v miru ostale dni svojega življenja. Pravi, da je utrujena romantičnih avantur. Lahko je, saj jih ni biflo malo. Začela je svojo karijero kot najljubša plesalka indorskega maha-radže. Bila je plesalka, toda za svojo osebo je plesala, kakor je sama hotela in tudi ves maharadžin dvor je moral plesati po .njeni volji. Vladar je bil do norosti zaljubljen vanjo, a tudi njegova ljubosumnost ni poznala mej. Nekega dne mu je ušla in se podala v varstvo bogatemu kupcu Bawlu v Bombayu. Ko se je vračala nekega večera v njegovem avtomobilu domov, jo je napadla skupna maharadžrnih častnikov. Bawla so ustrelili, njo pa ranili in ji porezali obraz. Napadalce so aretirali in ker so izpovedali, da so storili to na ukaz svojega vladarja, se je moral ta odpovedati prestolu. Ne-dolgo potem, ko je ozdravela, se je zagledala v Abdula Rehmana, sina bogatega mohamedanskega trgovca. Trgovec pa ni bi! voljan, da bi se uklonil njuni zvezi in ie storil vse, da sta se morala na konou ločiti. Zapreti! je sinu. da ga razdedini. Muntaz Begum in Rehman sta šla narazen dogovorno, čeprav sta orelila potok solz. O bivšem maharadži indorskern pa je znano, da se ie lani poročil z Američanko Nancy Millerjevo. ki je zaradi njega prestopila v indijsko vero. Sedai živita v nekem francoskem gradu. Čbrovmški plašč za detektive Za detektive, ki zasledujejo zločince. je včasih zelo važno, da se preoble-čejo kolikor mogoče hitro in tako, da ne vzbujajo pozornosti. Če bi pa nosili ovoj z obleko s seboj, bi že s tem vrb ir a li pozornost. Poleg tega je pre-oblačenje v navadno obleko dolgotrajno in ker se mora ob>'čajno izvršiti v kakšni veži, tudi nerodno. Zasledovani zločinec med detektivovim preobla-čenjem lahko izgine, da ga nihče več ne vidi. Sedaj pa je dobila londonska polička novo sredstvo v roke, ki omogoča hitro in neopazno preoblačenje. Krojač Benjamin je izumil plašč, ki iz- gleda po eni strani kakor navaden plašč iz temnega blaga, če ga pa obrneš na* robe, si v nekoliko sekundah oblečen v svetej deževni plašč čisto drugačnega kroja. Londonska policija je novo oblačilo že praktično preizkusila in je bil uspeh takšen, da se ga je prijelo ime »čarovniški plašč«. Učitelj strelja na svojo učenko 27-Ietni učitelj Franc Hoditsch iz Un-terloisdorfa na Grad1 ščanskem se je moral zagovarjati pred dunajskim deželnim sodiščem radi poskušenega umora nad svojo bivšo učenko Viktorijo Ungerjevo. Zaljubil se je vanjo, toda dekle ga ni maralo. Ungerjeva je pela tudi v cerkvenem zboru, ki ga je vodil Hoditsch. Po neki vaji jo je zadržal in ko sta ostala sama, je hipoma izvlekel samokres ter trikrat ustrelil vanjo. Ostala je navzlic težjim ranam živa. Hoditsch se je sam javil orožnikom. Pred sodniki je delal vtis, da ni pri zdravi pameti. — Skušal je dokazovati, da dekleta ni ljub?l, temveč da mu je bila samo _»simpatična«. Kardinali dobe višjo plačo Na zadnjem kardinalskem kolegiju Rimu se je razpravljalo tudi o gmot» nem stanju teh, papežu najbližjih sve* čenikov. Po dolgi debati je bil sprejet predlog, da se kardinalom prejemki zvišajo. Doslej je prejemal kardinal 22 tisoč lir letne plače. Ker pa je bila ta vsota globoko pod izdatki, ki jih za» hteva kardinalski stan, so jo zvišal' na 60 tisoč lir letno. Kardinali so iz* javili, da so s to reformo zadovoljni Plača v novem obsegu se jim nakaže že letos. Ura za štedenje Jako originalno zamisel je realizirala hranilnica v Darmstadtu na Nemškem, Dala je napraviti tip ure za štedenje. Ta ura zahteva od časa do časa dolo» čeni prispevek, in če ne vržeč denarja v odprtino, se ustavi. Naprava zbuja v Darmstadtu vsestransko občudovanje. Ljudje jo kupujejo, urar se hvali, da mu ne manjka dela, hranilnica pa je srečna, ker se njene vloge potom ure mehanično množe in denarne zaloge takorekoč same od sebe kupičijo. Roparji na brzojavnih drogih Iz Mehike javljajo o grozni kazni, ki je doletela enajst razbojnikov, ki so napadali vlake. Sodišče, pred katerim so se morali zločinci zagovarjati, jih je obsodilo na smrt z ustrelitvijo. Po* tem, ko so bili usmrčeni, so jih v sva* rilo roparjem njih vrste obesili na br« zojavne droge vzdolž železniške proge. Mehiška vlada meni, da bo ta izvršitev kazni vplivala na železniške roparje ta» ko zgledno, da bodo napadi na vlake popolnoma ponehali. ■ Tri nove modne kreacije Z leve pnoti desni: 1. Obtoka и zelenega žameta s pasova bi teüd te posrefcreoilh našittoov. 2. Športna obleka: Jopa, podobna Škotski tartaol, fei belgijski sweater. — 3. Obleka iz roža-stega šifooa z uvezenimi biseri in srebrno p ело. mizi so ležale razmetane knjige, zvezki, prazni in popisani listi, s tistimi krivimi črtami, ki jim pravijo diferen* cijal ali integral. Nande nocoj ni dosti ločil tega ali onega. Njegove misli so iskale Lizike, najgoršega dekleta pod solncem. Nande je sedel za mizo, si podprl trudno glavo in pričel z nalogo. Pa se je iz krivenčastih črt izvila podoba Li» zike, Nandetu je omahnila glava med diferencijale in integrale, literat je za* #pal in zasanjal... Na vrtu «Pod skalco» je bilo. V skri* tem kotičku za živo mejo sta sedela on in Lizika. Zgoraj pa sta, v svoji sobi igrali vijolino in kitaro Angela in Dragica, Lizikini sestri. Barcarola iz Hoffmannovih je plavala po vrtu... Nande in Lizika sta kramljala o lju» bežni. «Lizika, jaz te imam tako rad» je dejal on. «Tudi jaz tebe, Nande!» «Lizika, ti boš moia Muza!» «Ne vem. Nande. kaj je to, Muzal- Pa ji je pripovedoval Nande, na dol» go in široko o pesništvu, Parnasu, Mu* zah, Hipokreni, da so Muze lepe žene, ki niso žene, da so one tiste, ki na» vdahnejo pesnika, da izlije na papir, kar nosi v srcu, da tudi on piše pesmi in jih ima že poln predaL Lizika pa je kimala in se smehljala... Bilo je ne* beško lepo. Nande presrečen. Stegnil je desnico, da bi jo položil Liziki okrog pasu... Nande je začutil roko na svoji ra» mi in rezek glas za seboj: «Lepa reč, gospod Nande, da spite kar za mizo. Pa luč vam gori. Saj sem vas slišala, kdaj ste prišli domov. Povem vam pa: Če mislite tako kasno hoditi domov, kar spravite svoje stvari in preselite se drugam. Pijancev in ponočnjakov pa iaz ne trpim!» Nande je zinil par besed v opravi* čilo. «Ali naj vam prinesem kavo sem, ali pojdete v kuhinjo?» je jezno vprašal^ gospodinja. «Koliko pa je ura?» je trudno vpra* šal Nande. «Koliko je ura? Pol osmih. Čas, da greste v šolo» je odvrnila. Nande pa je šel v kuhinjo pit kavo. «Da vas ni sram,» je mrmrala za njfori.» Zdaj pa tak. za.«pan v Solo! Le ka? imate od sinočnjega kroka!» «Vi ne razumete,» se ie drznil ugo* variati Nande in srebal kavo. Gospo* dinja je še nekaj mrmrala o pokvar* jenosti današnje mladine, nato je od* šla. Nande je pobasal svoje reči in odšel za njo... «Seryus, Nande!» je pozdravil sošo» lec Jože, eden izmed udeležencev lite« rarnega večera «Pod skalco», ko je stopil oni v razred. «Si kaj spal. Jaz nič; Črne kave sem se napil, ko sem prišel domov. Zdaj pa sem dober in zdrav ko riba.» Nande je sedel v predzadnjo klop. «Malce sem hotel študirati,» je re» kel, «pa me je zmagalo. Zaspal sem pri postopicah. Da me ni zbudila go* spodinja, bi bil zaspal šolo...» «Glej, da ne zaspiš,» je rekel Jože «Franceljna sem srečal, spodaj na hod» niku. Neznansko resno se je držal. Da» nes jih privleče, tistih mastnih ..» Prihaiali so sošolci. Čez trenutek je zazvonilo in v sobo je stopil strogi go* snod Francelj. Brez besede je vze{ h a do in na tabli so rastii, kakor gobe po dežiu, diferenciiali in integrali. Nande je trudno gledal vse to; prerf očmi se mu je megb'lo. razred je za* plesal okoli njega, resni obraz gospo» da Franceljna ie izginil in... pred Nam detom je ležal vrt. senčnat vrt gostil» ne «Pod skalco». Po stezi je prihitela Lizika, z belim predpasnikom ... У razredu je vladala grobna tišina, MJchei Zgvaco: 22 V kremoliih inkvizicije Zgodovinski roman. »Res je, gospa.« »Pravijo, da se kraljevo srce rado vname... Klavdina je mlada in zala... in slišati je, da je niti opatiška čast ne dela brezčutne za izkušnjavo.« Bussi se je nasmehnil. »Razumem, gospa... Toda med kraljem Henrikom ln vami vendar ni mogla oklevati, kakor vidite.« »Prav!« je resnobno dejaia Favsta. »Ali je to vse, kar ste mi hoteli povedati?« »Gospa Klavdina de Beauvilliers mi je nujno naročila, naj najamem nekaj hrabrih in vdanih p-letmičev ter jih privedem k vam.« »Čemu to, gospod?« je rekla Favsta z mirnostjo, ki je spravljala Bussija že kar iz ravnotežja. »Zato, gospa, da vas bodo branili,« je osuplo odvrniL »A!i vam nisem rekel, da vam preti napad?« »Na španskih tieh ne bo nihče kršil dolžnega spoštovanja do ženske, ki potuje pod zaščito španskega kralja in njegovega in-kvizitorja... Za vse ostalo pa mi zadošča gospod kardinal mont-altski — evo ga.« »AH, gospa, tu ne gre za Filipa in njegove podanike 1... Za kralja Henrika gre; za njegove odposlance, ld so Francozi in ki se bodo menili za velikega bUrvizitorJa totifco kakor Dussi- Lecierc za sunek z mečem.« Favsta je med razgovorom že dolgo opazovala drugega jezdeca, ki se je bil pojavil na ravnini ki kreni} po hriba navzgor. Baš v tistem trenutku je izginii za ovinkom. »Zdi se, da imate prav,« je izpregovorHa naposled. »Zato sprejmem pomoč, ki ste mi jo priveli, in odobrim pogoje, ob katerih site najeli te vrle ljudi. Kdo pa so?« »Trije najhrabrerši in najbolj neustrašni iz petinštiridesotrice .ordinarcev* bivšega kralja.« Predstavil jih je zaporedoma: »Oospod de Sainte-Maline, gospod de Challabre, gospod de Montsery.« Ali je Favsta poznala ta imena?... All je vedela, kakšno vlogo jim je prisojal ljudski glas pri tragični smrti vojvod« Gui-Šikega?... Vsekako je na globoki priklon trojice z nasmehom odgovorila: »Skrbeti hočem, gospoda, da se vam v službi princese Favste ne bo tožilo po milosti Njegovega pokojnega Veličanstva Henrika III.« Nato se je obrnila k Busstfu-Leclercu: »Pa vi, gospod? Ali boste tudi vi stopffi v Favstino službo?« Ironija tega vprašanja je bila tako prirodna, da je Bussi-Lecierc ni začutil. »Izvolite ml oprostiti, gospa, rad bi Se nekaj časa ohranil svojo neodvisnost Toda prosil bi vas dovoljenja, da vas spremim na Španki dvor, kjer imam sam svoj posel; dotlej sta vam Bussi-Leclerc in njegov meč na razpolago.« Tisti mah se je jezdec spet pokazal na boku hriba. Ne da bi priganjal konja, je počasi jahal navzgor. »Hvala vam, gospod... Toda po vaših besedah bi moral Človek misliti, da je kralj Henrik spustil name kar trumo morilcev.« »Gospa,« je resnobno odvrnil Bussi, »če bi bilo tako, me n® bi videli tofi vznemirjenega in ta plemič« — pokazal je na Mont-alta — »bi morda res zadoščal v vašo obrambo.« »Oho,« je mirno rekla Favsta, »tedaj je mar poslal zoper mene vojsko?... Siromak ima že itak premalo čet da bi osvojil francoski prestol, po katerem ga tolikanj skomina!« »Ne, gospa, Henrik ni poslal vojske, ampak enega samega človeka! A ta edini je v svoji peklenski neukrotnosti strašnejši od cele armade. Saj to ni človek, gospa, to je blisk, ki se pripravlja, da trešči v vas... to je Pardaillan!« »Evo ga!« je hladno rekla Favsta. »Kje?« je zarjovel Bussi-Leclerc in lasje so se mu naježill. Favsta je s prstom pokazala na jezdeca, ki se je bližaL »Pardaillan!« je zatulil Bussi-Leclerc. »Pardaillan! Vendar žel...« je zarohnel Montalto. »Oospod de Pardaillan!« je ponovila trojica. Pet jih je bilo in vsi so bili že dokazal! svojo hrabrost v mnogih dvobojih in bitkah. Iz daljne Francije in Italije so büi prišli, da poiščejo Pardaillana... In zdaj, ko je bil Pardaillan pred njimi, so se spogledovali vsi prepadeni in bledi kakor smrt... On pa je mirno sedel na svojem konju in počasi jahal proti njim. Porogljiv nasmešek mu je igra! na ustnicah. Ko mu je bilo do Favste samo še dva koraka, je vsa petorica kakor en mož izdrla meče, da bi navalila nanj. Izvleček iz programov Četrtek. 10. Јалигаја LJUBLJANA 12.30: Reproduciraoa elaaba io borzo« vesti — 13.30: Stanj« vode in časovna napoved. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Ce&čina. — 18.30: Oskrbovane« mlade živine; predarva ini- R. Lah. — 19: Italijanščina. — 19.30: Zgodovin» Slovencev. — 20: SbmfocmSea koncert кг. орете. (Rossini Noskovsfcij.) — Koncert radio-kvarteta. — ZAGREB 13.15: Rep.ro-ducrra&a glasba in borzne vesti. — 17.30: Popoldanska koncert ruskega pevskega zbora im wkestra baialajk. — 19.30: Preaoe simfoničnega koncerta a Prage. — PRAQA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Simfoničen koncert orkestra. — BRNO 17.10: Koncert stovaSkih pe-emi. — 19.30: Prenos simfoničnega koncerta в Prage. — VARŠAVA 17.35: Koncert Chopraove glasbe. — 20-30: Večerni koncert orkestra. — 21.15: Program) h Vitae. — Lahka glasba. — DUNAJ 11: Koncert kvarteta. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Literaren n dramski večer — Večerni koncert orkestra. — BERLIN 16.30: Koncert komorne glasbe. — 20: Orkestralen koncert Wagneirjevnih skladb. — 22: Prenos kolesarske dirke. — FRANKFURT 1635: Popoldanski koncert. — 20: Program a StuMgarta. 21-30: Španski večer. (Glasba m recitacije.) — LANGENBERG 17 45: Večerni koncert. — 19: Orkestralen koncert. — Recitacijski večer » koncert lahke glasbe. — STUTTGART 16.35: Popoldanska koncert k Frankfurt«. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.20: Koncert tria. — 17.55: Koncert Cbopmovih «Ikfcdib. — 19.30: Prenos iz ВшГипреЯэпвке opere. — 22.30: Ciganska godba. — LONDON 19.43: Pesmi R. StrauBa — 20 15: Lahka glasba. — 20 40: Prenos simfoničnega koncerta Iz. Mamchestra. — Lahka glasba. — RIM 17.30. Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Orkestralen koncert. — STOCKHOLM 18-30: Večerni koncert lahke glasbe. — 22: Koncert komorne glasbe. Petek, II. januarja LJUBLJANA 12.30: Reproducšraaa gtasba hi borzne vesti. — 13.30: Stanje vode in časovna napoved. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Dr. Veber: Zaključno predavanje iz filozof rje. — 18.30: Predavanje iz gospodinjstva. — 19: Francoščina. — 19.30: Varstvo spomenikov» predava dr. Stele. — 20: Vioünski koncert vir-teio®mje AFbertwve Ferrari. Na klavirju spremlja g. Svetel. - Rad »-orkester. — ZAGREB 13.15: Repraduciraoa glasba. — 17.15: PopoManski koncert. — 19.50. Koncert itailkianske instrumenta be srfasbe. — PRAQA 16.30: Komorna glasba — 20: Dramski večer. — 21.30: Čelo-koncert. — 22JO: Lahka glasba — BRNO 19: Večerni koncert orkestra. — 20: Prenos programa «z Prage. — VARŠAVA 17.55: Koncert iahke glasbe. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz tiiharmorrije. — DUNAJ 11: Koncert kvarteta. — 16: Popoldanski koncert orkestra. — 17.30: Komorna glasba na kitare. — 20.05: Gitbertova opereta »Dorma in shičaj«. — Lahka glasba. — BERLIN 17: Orkestralen koncert lahke glasbe. — 20: Zabaven večer — 21.30: Koncert orkestra in solistov. — FRANKFURT 17.45: Pren koncerta iz Kötoa. — 20: Prenos simfoničnega koncerta н Stufctgarta. — LANGENBERG 17.45: Orkestralen koncert. — 20 15: Večerne koncert lahke glasbe.. — STUTTGART 16: Koncert orkestra. — 20: Simfoničen koncert fMiharmomč-nega orkestra. — Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.20: Ciganska godba. — 17 45: Simfoničen koncert orkestra. — 19,30: Itemor v glasbi. — 21.10: Koncert kvinteta na pihala. — 22.30: Koncert vojaške godbe. — LONDON 19 45: Pesmä R. StrauBa, — 20.45: Koncert na flavto. — 21: Koncert ortfeetra ta solistov. — 23.20: fndifski pro-graim. — RIM 20 45: Vokalen m «stnumen-talen koncert. — STOCKHOLM 1830: Godba tra harmoniko — 2015: Simfoničen koncert. le muhe so brenčale za stekli. Študent» je so klonili glave med diferencijali in integrali v svojih zvezkih. Skrtala in šumela so peresa po papirju, Francelj pa je sedel za katedrom... Zdaj pa zdaj je dvignil glavo in vrgel oči po razredu, če morda kdo ne prepisuje. To grobno tišino pa je presekal pob jglasen, vendar razumljiv vzklik iz zad* njih klopi: «Lizika moia, Muza moja!» Po razredu je zabučalo, kakor od sib nega orkana so žvenketala stekla. Gla. ve vseh so se okrenile proti zadnji klopi. Jože pa se je iztegnil preko klo» pi in sunil Nandeta tako silno, da je zastokal. Gospod Francelj pa je šel do klopi, vzel Nandetu zvezek in dejal: «Pojdite domov, pa se naspite Pri ma= tematični nalogi ne potrebujemo no» benih M tir! ..» >rvar se je Vorr Ia z ukorom. Liz'* ka ie zvedela ? N indetovo matemas tično nalogo ;n J. nde ni prestopil praga one ргтгпе kamrice do konca Šolskega leta. Viko ea ie bilo sram .M: še ka> P"'5e, ne m MisKm. da se Katera je zdaj njego 'a Muza, pa res ne vem.,. Sokol Ljubljanski Sokol V nedeljo se je vrSil ? telovadnici v Narodnem domu redni občni zbor Ljubljanskega matičnega Sokola, Id ga le vodii starosta br. Bo-gumii KajzeJj. Po pozdravu aa starosto JSS br. E. Gangla ia vse navzoče Je prečita! novoletno poslanico JSS vsem bratskim društvom. Nato Je podal pregledno sliko o delovanju Ljubljanskega Sokola v preteklem delovnem letu. Obširno se je spominjal borbe za Narodni dom ia ugotovil kxjabio postopanje napram йгадип društvom, ki »o iskala prostorov v poslopju Narodnega doma. Omenjajoč lepe uspehe Ljubljanskega Sokola osobito v Amsterdamu k> v splošnem. Je br. starosta pozval vse članstvo, naj marljivo deluje na tem, da dobi matično sokolsko društvo čimpreje svoi lastni dom. Br. Jirvanc ie pozdravil občoi zbor v imenu lijublanske sokolske lupe, nakar so sledila obširna poročila društvenega tajnika br. Miloeta, načelnika br. Lojzeta Vrhovca, načelnice s. Adele Moiiaove, blagajnika br. Poldeta Cebular-Ja in drugih. ObJaviH bomo ob prvi priliki razne važnejše podatke o življenju in delovanju L: V novi odbor so bili z vzklikom soglasno izvoljeni: za starosto br. Bogomil Kajzeij, br. dr. France Kandare za podstarosto, br. ini. Kajetan Kavčič za načelnika, s. Adela Možinova za načetaiico io br. Vladimir Suktje za prosvetaT-ja. Enako Je bil z vzklikom izvoljen tudi ostali odbor. Pred sklepom zbora }e starosta Izjavil načelno stališče Ljubljanskega Sokola napram Narodni galeriji. Sirijo se po Ljubljani in celo zunaj po deželi govorice, da Je LS skušal ovirati razvoj NO Ta očitek je neokusen in popolnoma neupravičen. Sokolu niti zdaleka ni prišlo na misel, da Ы oviral razvoj te institucije, — nasprotno, ba Je vedno pripravljen sodelovati z NG. Po tej tehtni izjavi, ki ie žela splošno odobravanje, je br. starosta zaključil lepo uspelo občni zbor. Občni zbor Sokola na Viču V nedeljo se Je ob zadovoljivi udeležbi članstva vršil redni občni zbor Sokola aa Viču, ki ga je vodil namesto obolelega staroste br. Kra-peža blagajnik br. Brnoo Borštnik. Po uvodnih formalnosti) Je pozdravil delegata limblj. sokol župe načelnika br. Trčika, se spomnil umrlih sester ter se zahvalil naprednemu občinstvu in časopisju za naklonjenost Sledila so poročila društvenih funkcionarjev. Tajnik br. Hinko Bart! Je prečital zapisnik izrednega občnega zbora, ki je bil soglasno sprejet, nakar je podal lepo sestavljeno tajniško poročilo. Delovanje viškega Sokola Je bilo v minulem letu izredno živahno Poleg mladinskega in pevskega odseka se Je na novo ustanovil gospodarski odsek, ki Je skrbel za sanacijo So-kolskega doma. Društvo Je priredilo l. julija izvrstno uspelo . javno telovadbo, akademije, zabavne večere ter se pridno udeleževalo prireditev bratskih žup m društev. Viški Sokol šteje danes nad 200 članstva, naraščaja in dece. Letos, ko bo praznoval viški Sokol 20-1 etnioo obstoja z župnim z letom (4. VIII.), naj še boli pomnožijo sokolske vrste Pred nami je II. so-kolsfta olimpijada v Beogradu 1. 1930., каяют mora viški Sokol poslati svoje najboljše moči. Iz poročila prosvetarja br. Borštnika star. posnemamo, da se Je storilo mnogo za izboljšanje prosvetnega dela med članstvom, zlasti lep napredek izkazuje javna knjižnica, M Je lani Izposodila 607 čita te lj ©m 1001 knjigo. Knjižnice šteje 844 knjig. NačelnSko poročilo J« podal načelnik br Viktor Belič. Telovadba se le gojila lani redno le pri članih, pri ostaüh oddelkih pa le deloma in to zaradi pomanjkanja vaditeljev, ki so morali teko«! leta zapustite viškega Sokola v borbi za vsaücdanj kruih. Danes telovadijo zopet redno vsi oddelM. Prednjački »bor poseduje knjižnico z 80 izvodi ids?!>ne in tehnične vsebine. Med letom ]e bila nabavljena nizka bradlja, tako, da ima društvo kompletno telovadno orodje. Skrbno sestavljeno in pregledno poročilo o društvenih financah ie podal blagajnik Ьт. Bruno Borštnik. Dasi se Je moralo društvo boriti z velikimi denarnimi težkočarni, se Je z vaornim gospodarstvom dolg na domu precej zniža! m se je izplačala raznim upnikom znatna vsota. Zlasti apelira na članstvo, da redno plačuje svoje prispevke JSS in iupi. Blagajniško poročilo Je bilo z odobravanjem sprejeto. V imenu revizorjev Je podelil braitu blagajniku hi ostalemu odboru absotetorij br. Franc Klemeočič. Po odmoru so se vršile volitve novega od' га ie eo bfli soglasno izvoljeni r starosta br. Mesec Jože, podstarosta br. Lolk Jože, načelnik br. Antosiiewicz Fraince. prosvetar br. Borštnik Pavel ter odborniki, namestniki tn revixonji Praporščak le br. Rado Sturm. Po volitvah J« prevzel vodstvo občnega zbora nov starosta br. Mesec, ki se Je zahvalil za izkazano zaupanje' z željo, da bi šlo vse članstvo s podvojeno silo na delo za čim večji na* pre4«k viškega Sokola, ki stopa v svoje Jubilejno 'o Pri slučajnostih Je podalo več bratov nek.i »t'varnih nasvetov za bodoče defovanfe. nakar j« brat starosta ob 12. turi zaključil mimo in dostojno sokolsko zborovanje. Savezna prosvetna šola se bo vršila v Ljubljani od 20. do 27 iamisrSa t. !. v dto-storih ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Cilj šole le. da se na temelju dose- INVEHTURNR FiOHRJ angicfkth !■ CeShOi listov za obleke oseb orst. suknje pooriolbe, platte Itd pri turdki H 0 U H K Mnbliana od 7. do ZO. (anoarla na Kongresnem trgu 15 Dowioortbranffe! OblSCIte! Пе zamudite* ЗЫзпЗД гв «нИоо. Pri-iave na Savez do & Januarja. Savez ie prevzel letos v svoie okriUe tudi ves sokolski mladinski tisk. to te »SokoU-ča< in »Našo Radost«, ki iu »e dosedal Izdajala Učiteljska tiskarna v LiubHani. Urednik ot«eh listov ostane tudi za nadalie brat Ivan Bafželj. Uprava Hstov se nahaJa istotako v Narodnem domu v saveznih prostorih kakor od Sokolskeea Glasnika ki Predniaka. »Sokolskl Glasnike, uradno riasflo JSS. prinaša v svoji 1. številki 11. letnika v uvodniku nekak prezled o širtemu Hsta v letu 1928 med članstvom dalie novoletno poslanico starešinstva JSS vsemu Hanstvu na društvenih davnih skupščinah, članek br. Bičaniča iz Belovarla »Opttmizam«. kjer polaga pisec polmo nad v smotreno in organizirano delo Sokolstva V rubriki »Slovansko Soko!stvo< Je polno raznih vesti iz bratskih slovanskih sokolsklh orzanizacii. Brat Miloš Volk lz Soštania našteva v svojem članku mnosro napak oo društvih, kj oviralo redno delovanje. V listu nahajamo tudi že rubriko, ki obravnava zadeve II. zleta v Beogradu, dalie kratke vesti Jx so-kolskih društev, poročilo o odborov! seH JSS 17. decembra v LfuMiani in zelo mnogo gradiva wi poročil o Jeni nroslavi sokol-skega pravnika 1. decembra oo sokolskih društvih šrrom JwosäaviJe. Prlooročaano Hst vsemu članstvu naitooleleJ Mostarska župa ie organizirala tekom časa po najmanjših vaseh posebne sokolske čete. ki so nekaki odseki matičnih druitev v onih mestih k ter so že ustatinvllena so-kolska društva. Delo v teh četah se prav lepo razviia ln to osobito rad! izredne skrbi, ki io župa baš posvečuje četam Nedavno fe priredila župa posebni tečai za vodnike sokolskih čet v Mostartu. Id Je iCTedno dobro izoadel v sološno zadovoli-stvo urireditellev in udeltžnflcov. Na tečata se Je oredavato poleg sokolsklh strokovnih zadev twd' 1>п1тю stvflri ir kmetiis^va ln drugih praktičnih žlvUenskih strok, ker Je vodstvo župe izprevidelo. da ie to silno potrebno ako nai se doseže na dežeH pozitivne uspehe. Mostarska ftroa le v tem pogledu prva ki Je pričela v krSni Hercegovini orati ledino ln odstranjevati skorjo nevednosti med preprostim narodom. Nieni inicljativnostl vsa čast Samoradisvofe r, ZZofafr«* /ЛЕ Rl/ЛА 1839 Razpis Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 21. Januarja 1929 ob 11. url nabavo 147 kom. svetlin h armatur. Pogoji in Specifikacija se dobe pri podpisani. Iz pisarne: Direkcije drž. rudnika Velenje, br 81/II. i359a Ropajte iim KINA SREBRNO JEDILNO ORODJE, WMF S PETDESETLETNO TO- VARNISKO GARANCIJO pri А O. SUTTNER /j LJubljana. Tl Мелют* аИеа Za tooarnarje in lastnike mehaničnih delaonic Brezplačno predvajanje vareija in rezanja železa, I tine ln ostalih kovin z originalnim „FERPIHOLZ" aparatom, v garaži J u g o-Auto, Dunajska cesta sredo 9., četrtek 10. t. m. popoldne od 4. do 7. ure. Interesenti se opozarjalo, da v lastnem interesu prisos'vujejo demonsiriranjU tega važnega novega aparata. 1388-a Zahtevajte znamko galoše № snežne čevlje. « nimajo tekmeca t Oremlj lekarnarjev za Slovenijo javlja tužno vest, da je dolgoletni član, gospod Mr. Ph. Leopold Micha! lekarnar v Kočevju danes po kratki, mučni bolezni preminul. Ohranimo ga v trajnem spominu. V Ljubljani, 8. januarja 1929. Predsedstvo. Naroala, uu vsa. dopisa,. Učoitsjt, nalUb oplasooj jt> posLah, MsOgLcurusOcL ctiUk -Jutru.] Lubl/cuuL rt. г+дъ Ш1 FH U Ji. prurtojbin* у» vpada/ ti ООвЛ€/П. t IUUGcUtmi',Jiy елг oglasu л* pryobcuo. čtkovfU гасил- po fbu. kra, пЉисл [pth^OAA.Ji ttfdl JLoIl, офЬлл,, ki, slu ixfo и posr^dovaln* uv tocyxxL tuuiiM., iCfrv Dui-j- mcuyfb zjtt-rsJi Vin- to-- Vrürtojhuia, uv šifro J)ut, 5-- Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telet. štev. 3492, 2492 ter eksoozitnro v Šiški telef štev. 3203. JU* rJl!i Hišnika za vilo r LjuuLjAüi «ргвјтош mora Zahteva se tudi oskr buvanje vrtiča m pomot v guapodinjjtvu, nudi se stanovanje. kurjav» ш razsvetljava. Pogoji: prvovrstna spričevala ali priporočila — Prednost ima ro.ibina brez otrok Predstaviti «e i* v pisariti r Ljubljani. Aleksandrov» o. M 2/1 popoldne ob 4 ari ali pisati na oglasni od-d.ilnfe < Jutra» pad Šifro «Hišnik» 05 Učenca •tarega 14 let, ki je dovršil osnovno šolo * do-brm uspehom. jpr»jme takoj v trgovino mešanega blaga Fran Guštin, Metlika 6 532 Blagajničarko xa nočno kuhinjo ki bi •pravljaia pisarniške posle in bi morala bit' vešča strojepisja, .-ргејтеш s 1 ali 15 februarjem. Гото M a j er, Maribor, Kolodvor-tka restavracija. 604 Frizersko vajenko «prejme takoj F Wild-шапп, Valvasorjev trg 625 2 čevljarska pomočnika lobro izurjena (prednost s prikroj. tečajem) sprejme takoj Josip Pogačar. Ra-1 umije. 6ti7 Gospodinjo (kuharico) na večje posestvo okr. Brdo. avtobusna postaja, sprejmem Dobra priporočila ali sjiriče-rala potrebna — Ponudbe pod »Zanesljiva gospod:-nja» na oglasni oddelek «Jutra» ali se osebno predstaviti v Ljubljani v pi-asrn; na Aleksandrovi cesti št. 2/L 494 2 učenki aprpjmem za strojno pletenje — 1 na hrano in stanovanje in 1 ob svojem (ubožni) Naslov v огг-. oddelku «Jutra». 665 Gospem in gdč. ki znajo nekoliko bivati na stroj ш razpolagajo e kavcijo S—5000 Din. (e nudi siguren trajen zaslužek. Delo dobijo tudi na dom. Za kavcijo obresti in sigurna varnost. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Celoletni zaslužek». 630 Zastopnika mlajšega л agilnecra, s -edežem t Mariboru, iičem *a okolil Maribor — Ponudbe na naslov Ojuro Engelhardt trgovina jut nog voda Sušak 526 Do 15. januarja zamorete 1000 Din t našim zastopstvom zaslutiti. Zglasite se ali pišite takoj na: Ziimbnlovič. Ljub! ja-na. Mik ošičeva cesta 666 Vsrniarti Mesarijo ln prekajevalnlco a velikim obratom oddam -samo prvovrstnemu, kapitala zmožnemu strokovnjaku Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «Oženjen strokovnjak». 615 4sedežn] Bob > volanom naprodaj Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 600 Razmnoževalni aparat ;Drebvervielf»ltiger) laradi odpotovanja poceni prodam Na ogleo vsaki dan po 8 uri v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 7Д11 — levo. 597 Koks sah. po Din 100 kg vea ao v zalogi * meetn' pli nami 281 Puhasto perje razpošiljam po p o v s e t j в najmanj 5 kg po Din 88 kg — [«koristite oriliko loktei traja talog» - L Brozovlč. Zagreb lllea 82. kemična čistilnic» perja 18U Matematiko ln opisno geometrijo instru-iram s popolnim uspe no m. Honorar nizek Naslov i oglasnem oddelku «Jutra: 668 Absolventa »rednje tehnike sprejmem u precizna dela. — Ponudb» n;* oglasni oddelek «Jutra» pod «Tehnik» 628 14letno deklico sprejme;o kot modietov«ko rajenko Naslov v oglas oddelku «Jutra». 629 Čevljar, pomočnike za 4legantno šivano delo »ргејти Alfons Z a r n i к. Gajeva ž. 596 Natakarico pridno in pošteno sprej- m »m takoj v dobro idočo gostilno na deželi Ako je mogoče z nekaj kavcijt- in dobrini «pričevali tfi ilov pove oglasni oddel k »Jutra» 589 Laboranta tenčenega, samostojne?» — zdravega močnega in poltenega »prejme ljubljanska lekarna Ozira se samo na prvovrstno moč — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 640 Kuharico za veliko kuhinjo v Ljubljani sprejmemo takoi ali pozneje Ponudbe pod šifro «Terezina» na oglasni o*1 delek «Jutra» 645 Boljše delavke t lepo pisavo, sprejmem takoj za ca 10 dni Naslov r>ove oglasni oddelek •Jutra». 655 Kuharica polteno, boljše dekle. želi me,«to — najraje v gostilni Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Dobra kuharica». 65! Prodajalka dobro verzirana v mešani stroki, t enoletno trgovsko prakso, ieli premeniti službo » 1 ali 15. februarjem. Cenjene ponudbe proai na oglasn' oddelek «Jutra» pod šifro «Mešana stroka». 617 Služkinja zdrava in poštena, s dobrimi «pričevali ki zna kuhati io vsa hišna dela opravljati, želi službo pri boljši družini — Nastopi lahko takoj, rietemu. ki mi t*ko službo preskrbi, dam 50 Din Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 609 Gozdar 28 let star, popolnoma ver-ziran v vseh panogah te stroke, kakor tudi v manipulacijah na žagi in z lesom, vzgoji divjačine, v lovu itd., želi premeniti •dužbo do zadnjega aprila Event sprejme službo tudi pri lesni industriji — Zmožen je 7 jezikov tudi pismeno Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod äifro «Energičen in zanesljiv» 606 Bivši učitelj išče kjerkoli službo za takoj Položi tudi kavcijo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 601 Frizerka vešča vseh de) kakor tudi lasnih, želi dobro službo Pismen»* ponndbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Frizerka». 599 Boljša šivilja šče delo ua dom al) v salonu Naslov v oglasnem Gostilno dobro Idočo, prodam > vsem inventarjem radi odpotovanja Nizka aajem nina, cena nizka, po mož noeti takoj za prevzeti — Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». 531 2 sliki e Srnim okvirjem poceni prodam Naslov v oglas oddelku «Jutra». 664 čermakovo sliko novo, prodam za 300 Dn Na«lmljišS. v . epši legi v Ljubljani pripravno tudi za letovi 5če ali sanatorij. naprodaj Podrobnosti pri notarju dr Andreju Kuharju v LjuK 'iani. Posredovalci Izkljn б eni. 637 Pridelki Krompir, grah rdečo Sehulo orehe in jabolka kupuje H Novak Zagreb Maksimirska 64 — Ponudbe prosim z navedbi cene. 887 Srednješolca sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 658 Dijake sprejmem v dobro oskrbo. Klavir. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 670 Hlode пикете ш hrastove (bra stove te od 20 em oaprcj) s o p o j e parna tag» V Sn«gnettl * Ljubljani 267 Ia bukova drva amo suh л kupi vsako тдо žino Praznik, Zagreb. Kanal £83 Srečke državne razredne loterije kupite takoj pri L Peva lek Židovska ulica št 4 Pošilja tudi po pošti. 296 d\it»tS. ÜSix + J Dlvan s predalom dobro ohranjen, kupi Jos Oblak, Glince ХШ/11. 646 Raznovrstno pohištvo ims vodno v veliki zalegi po najnižjih cenah Matija Andlovic, Komenskega ul. št S4. 647 Pult (prodajno mizo) kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod «Pult» na oglasni oddelek «Jutra». 673 oddelku «Jutra». 563 (i Th Rofman: 2 zimski suknji lepi, črna in rujava, naprodaj Naslev v oglasnem oddelku «Jutra». Brivnico v letoviškem kraju po zelo ugodni ceni prodam Po nudbe na oglasni oddelek Jutra» pod šifro «12 000» 562 Lokal v hotelu Tratnik takoj oddam. 424 Gostilno lobro idočo, na prometnem kraju oddam na račun, zanesljivemu, poštenemu in kavcije zmožnemu zakonskem« paru. — Mož ima lahko postransko služ bo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 621 Mizarsko delavnico z orodjem bi vzel v najem Naslov v oglasnem oddel ku «Jutra». 581 Kolodvorsko restvaracijo na Hrvatskem, dam na račun sposobnemu in poštenemu, ocenjenemu strokov njaku brez otrok Potrebna kavcija 20 000 Din — Ponudb« na oglas oddelek «Jutra» pod «Sposoben» 642 4 K Opremljeno sobo t električno razsvetljavo oddam eni ali dvema gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 627 Prazno sobo lepo. centralno ležečo od* Jam kot poslovni lokal — Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 616 Sobo < posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 15. januarjem Naslov v «glasnem oddelka «Jutra» 673 Sobo oddam e 15 januarjem samo boljjS>*mn solidnemu in stalnemu gospodu Naslov v otiasnem jddelku Jutra, 548 Stanovanje obstoji бе ia 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. februarjem Stane Din 1200 mesečno Ogled» se lahko med 9. ш 10 uro zjutraj Naslov v oglas oddelku «Jutra». 620 Janko in Stanko Smoking skoraj nov, postava 178 — ugodno prodam. Naslov v ogiasnem oddelku «Jutra». 639 3 kose blaga za zimske obleke, 2 otroška zimska plaščka (od 9 do 12 let) prodam Ogleda se med 12 in 2. ter 5. in 8 aro v pot 1. Ljubljani, Stara 634 38. Kmalu neto je postala zemlja spet valovita in dečka sta zagledala brezkončen zid. /ihstarljen e stražnimi stolpi, ki se je vlekel preko gričevja. >Alj je to nemara Kitajki zid?« je vprašal Stanko in poletela sta nekoliko niže, da bi ga bolje videla. A to je (vilo zelo nepremišljeno, zakaj zgodila se jima je velika nesreča! Leseni konjiček je z vso brzino zadel ob rob zidu in zaropotal na tla,med tem ko sta Janko in Stanko obležala na zido. Se sreča, da sta padla 9 travo, zakaj zid Je bil nekakšen nasip г ta« Ioni na obeh straneh. Hrena kupim večjo koliSin« Ponudbe z navedbo množine in сапе na upravo «Jutra» pod šifro «Hren». 602 Železno blagajno Wertheim $t 8 kupim — Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Blagajna». 570 Fotoaparat 18/18. lesen (Reieekamm-a) lahko tndi močno rabljen, brez objektiva, kupim — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 649 •'t Kot družabnik s 100 000 Din telim pristopiti h kakemu podjetju Ponudbe na ogla« oddelek «Jutra» pod «Rentabilno» 843 V Mariboru oddam takoj pritlično stanovanje 2 sob, kuhinje, shrambe, reže in verande Zger. Radvanjs,ka eeeta 12 — zraven športnega prostora «Rapid». 603 2 lepi stanovanji obstoječi iz sobe, kuhinje in pritiklin, oddam takoj ali s 1. februarjem. Na slov pove oglasni oddelek «Jutra». 638 Stanovanje 2 »ob, kuhinje, jedilne shrambe in pritiklin oddam po dogovoru Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 648 Stanovanje oddam osebi, ki Ы pozneje prevzela zajtrkovalnico na račun. — Poizve se ▼ drugi hiši od Stadiona — levo. 672 Sobico svetlo tn zračno, č e d a o opremljeno .akoj oddam mirni gospodični Na-lov v oglasnem oddelku «Jutra» 611 Onremljeno sobo na Star от trgu it. 15 oddam po ugodni ceni dve-та gospodoma ali gospodičnama. 8S2 Veliko sobo za pisarno aH stanovanje oddam pri gorenjskem kolodvoru Naslov v ogla« oddelku «Jutru. 644 Sobo s posebnim vhodom la električno razsvetljavo oddam boljšemu gospodu Naslov t oglasnem oddelku Jutra 633 Opremljeno sobo |X>i'enf oddam na Starem trgu ЗД1. desno. 555 Kabinet z elektriko oddam >a 100 Din — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 636 Sobo s brano in vso oskrbo dam za primerno posojilo Ponudbe na oglas oddel«k «Jutra» pod «Posojilo — januar» 643 J Dve воЫ t posebnim vhodom, prani — aa željo eno opremljeno oddam na Kodeljevem it. 283. 602 Opremljeno sobo oa Bleiweisori cesti oddam s 15 t a. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra» 64« Opremljeno sobo oddam boljiemu gospodu Naslov t oglasnem oddelka «Jutra». 662 Dopifi Za zabavo bi dopisovala Gorenjk» Ljubljančanom Dopise na oglu. oddelek «Jatra» ood šifro «Za kratek čas». 614 Kdo M bfl tako dobrosrčen, da Ы dal inteligentni mladi gospodični vea denarna sredstva za zdravljenje v kakem zdravilišča. — Ponudbe ne oglasni oddelek «Jatra» pod «Obupno bolna na pljučih» 607 X. L. Kakšno mnenje imate meni, tega ne vem. sporočam Vam pa, da imam glede Vas slabe pomisleke -V. 606 M. R» M. Potekajo dnevi, tedni in meseci, vreme ln narava se spreminjata, moja duša pa ostane vedno enaka Misli moje »o prt Tebi — ne vem pa. kaj naj storim 605 Gospodična trgovsko n »o braten a, sedaj večletna pisarniška moč — želi korespondence « 85 do 451etnim gospodom, najraje trgovcem po J iifro «Blon dina> na oglasni oddelek «Jutra». 484 Starejši tvornlčar posestnik v Ljubljani, teli znanja z gospodično, »možno pravilne nemščine in zanesljivo pri pisavi Ponudbe z referencami ia sliko pod «Inteligentna in pcštena» na oglasni oddelek «Jutra». 641 vjovoletna ljubezen Dvignite pismo v oglasnem oddelku «Jutra». 661 Več mask posodi Kuclar. Tržaška e. št. 11/П. 656 ČE ŽE MORATE KUPOVATI NA OBROKE VARUJTE Pfil TEM VSAJ VAŠE INTERESE IN OBRNITE SE TAKOJ NA KREDITNO ZADRUGO DETAUNIH TRGOVCEV V UUBL3ANI, Selenburvova ulica štev. 7/1. KATERA VAM Н1ТЯО IN DISKRETNO POSREDUJE KREDIT. na podlagi katerega kupite lahko kar potrebujete, poljubno skoraj v vseb večjih ljubljanskih trgovinah. Prospekti in poiasnila re devot je na razpolago. jezdnega konja Lipicanca, 10 let starega, brez napak, prod« Jakil v Sevnici ob Savi. . 618 Psa volčje aH dobermaa pasme, 1—8 leti starega, po mogočnosti že dresiraneg» — kupi Franjo Jakil, Karlova«. en Eksotične ptiče krasnih barv dobite pri Vidmar. Zelena jama 197 Krznar sprejema lisice, kane hi mačke v strojenje ter barvanje po zelo nizki eeni Kneht Juro, krznarstvo, Marijin trg 1/4. 167 Šivalni stroj «Singer», skoraj nov naprodaj v Novem Vodmatu tt. 16 — Moste. 622 Bencin - motor stabilen. 10 konjskih «fl. zelo dobro ohranjen iro-dam za 10.000 Din Povprašati * tovarni J B» nač sin v Ljubljani. Oopo va eesta 213 Zahtevajte BREZPLAČEN CENOVNIK UR namiznih, žepnih, ttensMh na odplačila bi v gotovini »Odplata« K. D. S. BEOGRAD. Kralja Petra M, шezxamia 13460 Mizarji in kolarji! Dobro ohranjeno tračno žago agodno proda Peter Kobal, Kranj, Slovenija 610 izzauii Klavir oddam za dnevne vaje. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 657 N. Sadluckl hiroeof. psihograiolog fizionomist. Po akupnin podatkih z dlani, pisave in lio čita: značaj, prošlost, sedanjost in bodočnost — Ostane samo še nekaj časa v Ljubljani. Sprejema vsak dan od 9.—12 in od 2.-7 ure v hotelu Slon, soba it 21, 1. nadstropje 618 Sirota - mati Ы oddala 14 mesecev starega fantka za tvojega — Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra». 619 лхозог^хихсюаасхюааотосюса INVENTURNA PRODADA! д- 1 vV '■Џ.у - i. '-■ - 1 'V'.^ - 5 D010% POPUSTA DO 311. 10% pri visokih snežnih čevljih teT rimskih copatah (Kamelhaar itd.) 5% popusta pri vseh ostalih čevljih TVRDKA JOS.WEIDACHER MARIBOR. SLOVENSKA ULICA ŠTEV. 6 ХШШ1ШШ11ШШШ1Щ Gospodična prikupljive zunanjosti, dobra gospodinja z nekaj gotovine «e želi poročiti gospodom od 25—40 let starim — Samo resne ponudbe, t« mogoče s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod «Sirota». 623 Lepo mesečno sobo s posebnim vbodom it stopnje oddam v vili nasproti hotela Belevue, U. nadstr. 635 Gospodično sprejmem pri Tabora na stanovanje in hrano Nj>-«lov pove oglasni oddelek «Jutra». 632 Sobo oddam ▼ sredini mesta t gospodičnama ali goopodo- ma Naslov t oglasnem oddelku «Jutra». 653 Opremljeno sobo lepo, oddam zakoncema all 2 gospodičnam» Pod Tran-čo št 2Д1, desno. 650 Prazno sobo prostorno, v sredini mesta oddam Naslov ▼ oglas, oddelku «Jutra». 651 2 gospodični sprejmem aa itanovanje. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». Državni uradnik 11 kategorije, mlad, sim patične zunanjosti in ne-jmadeževane preteklosti — želi t n a n j a t d« 80 let staro mladenko it dobre hiše, v «vrho ienitve Le poStene ш pridne devojte naj stavijo tvoje ponudbe z navedbo premoienja na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Resen korak» in priloie naj tvojo sliko «71 Obiščite Vikt. Jeločnika gostilno ▼ Rožni dolini. Prvovrstna vina, tndi Kodričev cviček - Velik Radio. Najfinejii gramofon * preko 100 ploščami 3 minute od avto-postaje Milarna. 44755 Ob nastopu v »vole 49. teto vabi Ljubljanski Zvon пав оакмКМоеЈИ leposlovni mesečnik Staj oče Slovence v kros tvojih naročnikov. Ljubljanski Zvon prinaša zanimive Izvirne romane in povesti. Letos te bo nadaljeval m končaj velita zgodovinski roman SERENISSIMA, И le T prvft dveh defih, ki tvorita celoto sase. najel veüko Ste>v4!o vneta Qta-teUev. Dramatično razzibaao dejanje se vrši v našem Primorjo, Benetkah, na Cipro hi v Italiji Krajše novele In povesti bodo objaviti JaS Kozak, P. OoBa, A. Novačaa, M. SmuderL Pr. Bevk, M« Јатс, В Kreft in druži. Prav posebno se bo odlikoval esejistični del, т katerem bodo obravnavali domače ia tuje probleme naši najboljši esejisti. Umetniške priloge bodo prinašate polet portretov tndi reprodukcije domačih ta toHb mojstror. Ljubljanski Zvon izhaja mesečno ia velja celoletno 120, polletno C0. četrtletno 30, za Inozemstvo ISO Din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54. zvitki masa hektngraflčnl trakovi vedno in najceneje , v zalogi ori LUD. BARAGA LJUBLJANA šelenhurgova uL 6Ъ Telefon Stev ?9«?n. "Kdov je nezadovoljen s svojim kruhom, ali pecivom,naj poskusi peci x lugcbanabpatentenwtev pa Ъо takoj nadvse zadovoljeni КВАДРАТЪ TRGOVCI (čevljarske delavnice, galanterije) PAZITE!! (Za groslste poaebea popast) jedfala ja $} nabavite (Za groslste poseben pomisO PRAVE STARO RUSKE GALOŠE m SNEŽNE ČEVLJE „RIGA QUADRAT" direktno \г tovarniškega skladišča v Beogradu, Karadjordjeva nI. 13. (Telefon 30—75). Edino skladišče v kraljevini. Oddaja ocarinjeno blago. znamke Urejuje Davorin Ravljea. Izdaja za konzorcij «Jutra* Adutt Ribnik«. Za Narodno tiskamo d. d. kot tbkamarja Franc Jezeiick. Za tauer&tzu del Je odgovoren Alojzij Novak. Val f Ljubljani,