GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 29 septembra 1959 LETO VI., ŠTEV. 76 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA ljubljana-črnuče 418. . Na podlagi 1. točke 10. člena in I. točke 26. člena statuta občine-LJubljana-Crnuče ter 1. in 42. člena fotelj nega zakona o proračunih Vr- FLRJ štev. 1V56) je občinski bjdski odbor Ljubljana-Crnuče na eJi občinskega zbora in na seji zbo-a Proizvajalcev dne 24. marca 1959 sPrejcl ODLOK 0 Proračunu občine Ljubljana-Criiu- če za leto 1959. I. člen » Proračun občine Ljubljana-Crnu-®. leto 1959 s posebnimi priloga* to‘ Obsega: I. Občinski proračun * dohodki v znesku 47,540.00 din ,U|cjitve (b % rezerve) 2,599.000 diu ,azpoložljiva sredst. 44,741.00 din lZ('alki 44,741.000 din D- Predračune fin. sam. zavodov 1 dohodki v znesku 9.809.000 din lzz' polnitve povečanih nalog tega p°° ročja v prihodnjih letih. IX. poglovje Gostinstvo V gostinstvu se bo promet Pljj večal za 12% in bo znašal 48,757.®® dinarjev. Izvršena-bo asanacija stinskih prostorov v Gostinske podjetju Črnuče v smeri večanj njegove vloge kot obrata družbe^ prehrane. Reorganizirana bo Vu Elma v obrat družbene piehr® y v okviru stanovanjske skupnosti-zasebnem sektorju gostinstva preurejen en obrat. Storjeni f ukrepi za pripravo del v zvezi urejanjem obsavskih kopališč njenem levem bregu. X. poglavje Obrt Obseg proizvodnje in storita ^ bo v obrti povečal za 8% ,n g. znašal 46.258.000 dinarjev. To v večanje bo doseženo z istimi zm ljivostini. Občutno pomanjkanj uslužnostnih obrtnih delavnic j8„ se rešuje z ustanavljanjem ac , nih delavnic pri stanovanjski » nosti; nudi pa naj se tudi ugodn®^, pogoje za ustanavljanje usl>>z' nih obrtov y zasebnem sekto • P odvzeti je tnkoj ukrepe za uredi- XIII. poglavje ncpritne^nosU ZU™(^* ’.'itr0pCnos*' Dopolnilni proračunski prispevek 7iti je rekonstrukcijo naprav in Prostorov Mesarije Črnuče. Pri ob-vVl-*v' zasebnih obrtnikov naj se skrbi, da bi ta ne bila vzrok za Prenehanje uslužnostnih obrtov. Obutev proizvodnih obrti naj bo 'Skhijena z dejanskimi dohodki te-8a področja. V zvezi z nacionalizacijo najemnih poslovnih prostorov “aJ se pravočasno in gospodarsko Pravilno uredi nova razmerja v »klada s cilji tega družbenega plana. TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA . „ PLANA OBČINE LJUBLJANA-CRNUCE ZA LETO 1959 XI. poglavje Amortizacija , Vse gospodarske organizacije bo-Plačevale amortizacijo po stopnjah, ki jih določajo zvezni pred-Pisi. XII. poglavje Prispevek iz dohodka , Kmetijske zadruge vložijo del "°hodku, ki ustreza obračunanemu Li Prispevka iz doliodka v lasten 8klad osnovnih sredstev. Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka je predpisan s posebnim odlokom ObLO Ljubljana-Crnuče, ki je objavljen v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 9/59. XIV. poglavje Občinske doklade Občinske doklade na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj bodo predpisane s posebnim odlokom Mestnega sveta Ljubljana. XV. poglavje Občinski prometni davek in občinski maloprodajni prometni davek Občinski prometni davek in občinski prometni davek od prometa na drobno se bosta pobirala po predpisih, ki jih je izdal Mestni svet Ljubljana, oziroma po posebnih predpisih ObLO Ljubljana-Crnuče. Občinski prometni davek od prometa na drobno se pobira od predmetov in po stopnjah, ki so določene v odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljana, ki je objavljen v Uradnem listu LRS št. 38/58. XVIII. poglavje Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. St. 01/1-556/1-59. Datum: 24. marca 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Peter Lešnjak 1. r. XVI. poglavje Sredstva proračuna OBČINA LOŠKA DOLINA 420. Na podlagi 1. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13/56) in 1. odstavka 16. člena zakona o občinskih ljudskih odborih je občinski ljudski odbor Loška dolina na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne "18. aprila 1959 sprejel ODLOK o proračunu občine Loška dolina za leto 1959 1. člen Proračun občine Loška dolina za leto 1959 s posebnimi prilogami obsega: 1. občinski proračun z dohodki v znesku 40,223.000 din z izdatki v znesku 40,423.000 din II. predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku 4,735.000 din z izdatki v znesku 4,978.000 din in s presežkom izdatkov nad dohodki v znesku 243.000 din nim zavodom, ki bodo po svojih zaključnih računih za leto 1959 dosegli presežek dohodkov nad izdatki, odobrava, da vplačajo v svoje sklade del doseženega presežka ter del presežka, ki so ga dosegli po prizadevanju delovnega kolektiva ali z uspešno organiziranim izvrševanjem svojih nalog, ter da določi odstotek iz tega presežka, ki se vplača v posamezne sklade. V sklad za nagrade se steka največ ena dvanajstina rednih osebnih izdatkov, ki so bil izplačani v letu 1959, vendar pa ne več kot 50 “/o tistega dela presežkov, ki pridejo v poštev za delitev. Presežek dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo finančno samostojni zdravstveni zavodi, se porazdeli po veljavnih predpisih za te vrste zavodov. 5. člen Nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se morejo izvršiti le na predlog pristojnega sveta po potrditvi sveta za družbeni plan in finance, ki odobrava potrebna sredstva. Sredstva občinskega proračuna zb leto 1959 se zbirajo z udeležbo na skupnih proračunskih dohodkih občine po izpolnitvi obveznosti do Poračunov federacije, republike, okraja in skupnih mestnih potreb ln tehle virov: . V 000 din — proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev 7.911 — proračunski prispevek iz sklada skupne porabe 710 — davek na dohodek od kmetijstva 1.837 — davek na dohodek ostalih poklicev in premoženj 5.170 — prometni davek od zasebnikov 2.142 — prometni davek od vina in žganja 71 — zemliarina 253 — dopolnilni proračunski dohodek 5.353 — občinski prometni davek 7.695 a) od storitev 7.336 b) od maloprodaje 359 — doklade od kmetijstva 10.311 ~~ doklade od ostalih poklicev 2.405 —* občinske takse 767 ~~ dohodki uradov in ustanov 550 *** ostali proračunski dohodki . 137 —■ 6-odstotna rezerva iz leta 1938 1.969 — 20-odstotna rezerva iz omejitve investicij v letu 1958 59 **■ presežek proračunskih dohodkov iz leta 1958 1.998 III. predračune proračunskih skladov z dohodki v znesku 844.000 din z izdatki v znesku 1,244.000 din in s presežkom izdatkov nad dohodki v znesku 400.000 din 2. člen Presežek izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v znesku 243.000 dinarjev se krije z dotacijo iz občinskega proračuna. 3. člen Presežek izdatkov nad dohodki v predračunih proračunskih skladov v znesku 400.000 dinarjev se krije z dotacijo iz občinskega proračuna. 4. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da finančno sarnostoj- 6. člen Svet za' družbeni plan in finance je pooblaščen, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in da odobrava izplačila za izredne izdatke iz proračunske rezerve do višine ene četrtine letnega plana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. St. 03/1-258-2-59. Stari trg, dne 18. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Jože Mlakar 1 r. PREGLED DOHODKČV IN IZDATKOV PO DELIH Dohodki občinskega proračuna za l. 1959 bodo torej znašali 47.340 je "Li sredstva, zmanjšana za 6-odstotno rezervo v znesku 2.599 dinar-v> bodo razporejena takole: ~~ administrativni proračun 42.241 dinarjev negospodarske investicije 2.500 dinarjev XVII. poglavje Občinski skladi * »• Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki so po predpisih d, z,lcga družbenega plana razpoložljiva v letu 1959, znašajo 11,065.000 arjcv. Ta bodo uporabljena v tele namene: V 000 din ?! *a investicije v obratna sredstva za investicije v osnovna sredstva Od tega: 2.677 8.299 " *a obrt 2.500 za trgovine 2.000 ^ za kmetijstvo 2.000 za negospodarske investicije v komunalo 1.500 " za šolstvo 299 19$)' ^rcdstva občinskega cestnega sklada, ki so razpoložljiva v letu • bodo znašala 1,735.000 dinarjev. Ta bodo uporabljena: l! za vzdrževanje mostov na občinskih cestah 155.000 dinarjev; 3 za gramozenje občinskih cest 1,600,000 dinarjev. > let *re<>stva sklada za zidanje stanovanjskih hiš, ki so razpoložljiva n 1959, bodo znašala 30,229.000 dinarjev. Ta bodo uporabljena: > r' *a pokritje že odobrenih kreditov investitorjem ta novi blok /bučah 28,398.800 dinarjev; > za ostale koristnike in režijske stroške 1,830.200 dinarjev. A. Občinski proračun Dohodki: 1. del — Dohodki iz gospodarstva in od prebivalstva 32,851.000 2. del — Dohodki državnih organov in zavodov 512.000 3. del — Ostali dohodki 2,652.000 4. del — Sredstva iz posojil 2,000.000 5. del — Presežki dohodkov po proračunu iz leta 1958 906.000 6. del — Sredstva 6-odstotne proračunske rezervo iz l. 1958 1,502.000 Skupaj 40,423.000 Izdatki: 1. del — Prosveta in kultura 10,103.000 2. del — Socialno skrbstvo 2,372.000 3. del — Zdravstvena zaščita 2,765.000 5. del — Državna uprava 8,160.000 6. del — Komunalna dejavnost 5,554.000 8. del — Dotacije 3,828.000 Finančno samostojnim zavodom 243.000 Družbenim organizacijam 3,185.000 Proračunskim skladom 400.000 9. del — Obveznosti iz posojil 570.000 10. del — Proračunska rezerva 4,763.000 11. del — 6-odstotna obvezna rezerva 2,308.000 Skupaj 40,423.000 B. Finančno samostojni zavodi Dohodki: 1. Lastni dohodki 4,733.000 2. Dotacije 243.000 Skupaj 4,978.000 Izdatki: Osebni zdatki Materialni izdatki 2,731.000 2,247 000 Skupaj 4,978.000 C. Proračunski skladi Dohodki: Lastni dohodki Dotacijo OLO 844.000 400.000 Izdatki: Skupaj 1,244.000 60% blokacije Osebni izdatki 295.000 Materialni izdatki Skupaj 949.000 1,244.000 Na podlagi 26. člena statuta občine Loška dolina v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1959 (Ur. list FLRJ, št. 50/58), družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1959 (Ur. list LRS št. 44/58) in družbenega plana okraja za 1. 1959 (Glasnik št. 20/59) je občinski ljudski odbor Loška dolina na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. aprila 1959 sprejel DRUŽBENI PLAN OBČINE LOŠKA DOLINA ZA LETO 1959 PRVI DEL OSNOVNE SMERNICE IN NALOGE GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1959 N* I. poglavje Družbeni plan občine Loška dolina za leto 1959 upošteva osnovne smernice vse državne ekonomske politike, ki imajo za smoter na-dalnjo stabilizacijo gospodarstvo, razvoj in krepitev delavskega samoupravljanja ter dvig življenjske ravni v sorazmerju z naraščanjem produktivnosti dela. Na tej podlagi se postavljajo za leto 1959 naslednje naloge: L. Povečanje proizvodnje in v zvezi s tem povečanje celotnega dohodka. 2. Povečanje osebne potrošnje in izboljšanje življenjske ravni na podlagi produktivnosti dela. V ta namen je potrebno, da gospodarske organizacije posvetijo posebno pozornost notranji razdelitvi ustvar- jenega čistega dohodka, pravilni tarifni politiki, normam in premijskemu sistemu, ki morajo zagotoviti nagrajevanje po dejanskih uspehih posameznikov. 3. Cim smotrnejše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti predvsem na podlogi kooperacije v kmetijstvu. 4. Med prvenstvene naloge letošnjega družbenega plana spada povečanje osebne potrošnje in družbenega standarda delavcev in uslužbencev. Osebna poraba sme naraščati le v odvisnosti od razvoja proizvodnje in delovne storilnosti. Za skladnejši razvoj družbenega standarda v letu 1959 noj občino poleg stanovanjske graditve pospeši z izgradnjo kulturno-prosvetnego doma in nadalje naj skrbi za vzdrževanje že obstoječih objektov. 5. Razpoložljiva investicij, sredstva bo občina v letu 1959 usmerilo predvsem v gradbeno in uslužnost-no dejavnost za nadaljnji razvoj družbene obrti, trgovine in gostinstvo. 6. Tudi v letu 1959 naj občina pri proračunski potrošnji vodi poostreno štednjo pri izdatkih za administracijo, vsem ostalim službam naj v okviru možnosti daje potrebna sredstva zn nemoteno funkcioniranje in nadaljnji skladnejši razvoj. II. poglavje Skupni družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Zaradi povečanja obsega materialne proizvodnje in storitev, ki go predvideva družbeni plan za leto 1959, se predvideva naslednje povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka: Družbeni proizvod v 000 din Realizac. Plan 1958 1959 Skupaj 1,594.061 1,733.150 Povečanje družbenega bruto proizvoda je predvideno v vseh panogah, razen pri kmetijskih zadrugah, ker so le-te imele v svojem sklopu v letu 1958 razne nekmetijske dejavnosti (trgovino, gostilno, obrtne obrate, zidarski odsek in pod.). S prilagoditvijo poslovanja kmetijskih zadrug novim nalogam, se bodo pa te dejavnosti osamosvojile. Računa se, da bo povečanje družbe-»•ego proizvoda doseženo na podlagi povečane produktivnosti dela in z zaposlitvijo nove delovne sile, ki se bo povečala v letu 1959 za 9 »/o. Piičakuje se, da bodo gospodarske organizacije izkoristile možnosti, ki jih dajejo predpisi o razdelitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij ter predvsem povečale lastna sredstvo, ki pomenijo obenem krepitev materialne osnove občine kot celote. Narodni dohodek v 000 din Indeks Realizac. Plan Indeks 58 - 100 1958 1959 58 = 100 108.7 507.659 554.319 109.1 DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH III. poglavje Industrija V primerjavi z doseženo realizacijo v letu 1958 se predvideva v letu 1959 povečanje družbenega proizvoda v industriji za 10% pod pogojem normalnega in nemotenega poteka industrijske proizvodnje. Industrijska proizvodnja na področju občine ni razvita. To gospodarsko panogo predstavlja le obrat I.esno-industrij-skega podjetja »BREST« Cerknica, obrat »MAROF« v Starem trgur. Podjetje bo zgradilo v tem obratu sušilnico, ki bo predvidoma dokončano v letu 1960. IV. poglavje Kmetijstvo Razvoj gospodarstva v občini Loško dolina je v veliki meri odvisen od nadaljnjega razvoja kmetijstva, ker so vsi pogoji, da se ob boljši obdelavi zemljiških površin in intenzivnejši vzreji plemenske živine dosežejo večji uspehi. -Kmetijsko proizvodnjo je treba usmerjati tako, da se bo čimbolj povečal pridelek donosnejših kultur ob istočasnem zmanjšanju stroškov, to je z Večjo storilnostjo oziroma smotrnejšo uporabo mehanizacije in agrotehničnih ukrepov. Za zagotovitev predvidene proizvodnje, katera se bo predvidoma povečala v letu 1959 za 9%, je potrebno izvesti v kmetijstvu naslednjo gospodarsko zboljšavo: a) Poljedelstvo: Za povečanje proizvodnje krompirja je nujno v se večji meri uporabljati priznana semena in umetna gnojila ter nuditi vsestransko pomoč proizvajalcem v obliki kooperacije. Z vsemi agrotehničnimi ukrepi in dobro organizacijo dela se bo povečala proizvodnja krompirja za 9%. Z uporabo umetnih gnojil se bo proizvodnja sena dvignila za 18 #/o nasproti realizaciji iz leta 1958. Ukrepi za povečanje proizvodnje bodo uspešni le, če se bo izvršila organizirana povezava proizvajalcev (kooperacija) preko kme-tijskah zadrug, kar je nujno zaradi večje potrebe po organizirani proizvodnji in zaradi potreb po večjem in smotrnejšem investiranju v kmetijstvu. b) Sadjarstvo: Sadjarstvo no območju občine še ni razvito in bo tej panogi nujno posvetiti večjo pozornost in skrb za nove nasade in zboljšanje obstoječih sadovnjakov, kateri ne zadoščajo niti domačim potrebam. c) Živinoreja: Z organizirano proizvodnjo v kooperaciji se predvideva nadaljnji porast in napredek v živinoreji, ki je eno izmed najvažnejših gospodarskih panog v občini. Z večjo uporabo gnojil se računa, da se bo tudi proizvodnja sena dvignila za 18% in izboljšali tudi čredinski pašniki, kar bo v veliki meri pripomoglo k dvigu živinoreje tega kraja. Poleg zagotovitve dobro krmske osnove je za povečanje proizvodnje živine potrebno nadaljnje zanimanje za vzrejo čim več plemenske živine. Z navedenimi ukrepi se bo mlečnost dvignila v letu 1959 od 2300 litrov na 2400 litrov ali za 4%. č) Veterinarstvo: Zdravstvena zaščita domačih živali se bo nadaljevala tudi v letu 1959 z vrsto preventivnih ukrepov, in sicer: 1. Izvršena bo tubcrkulinizacija vse govedi in bodo vsi pozitivni primeri izločeni. 2. Izveden bo odvzem krvi na »bang«. 3. Izvršeno bo cepljenje svinj proti rdečici, psov proti pasji steklini in perutnine protr kugi in ma-leinizacija konj. 4. Vsi člani zadruge bodo imeli kolektivno zavarovanje živine pri DOZ po KZ. Pri Kmetijskem posestvu Markovec se je v letu 1959 izvršila reorganizacija, k temu posestvu se je pripojilo Kmetijsko posestvo Snežnik, ki je bilo do sedai pod upravo ISI.S LRS. S tem bo dana možnost boljše izrabe strojev in poslovnih stavb kmetijskega posestva, s tem se bo tudi laže in racionalneje razporejalo delovno silo. Pričakuje sc, da bo z reorganizacijo dobilo posestvo boljše gospodarsko strokovno vodstvo. S pripojitvijo Kmetijskega posestva Snežnik je pridobilo posestvo Markovec skupno 158,90 ha površine, tako do razpolaga posestvo z 293,70 hektara skupnih površin. Stanje H' vine se je povišalo od 27 na 80 gl°y-Predvideva se, da se bo stanje ž>' vine povečalo v letu 1959 no 10® glav, porast je predviden predvsem v mladi živini. Po planu je predvideno izvršitev melioracije na 5 ha travnika Pr* »Jelenu« v Pudobu. Ker posestvo še nima izdelane#8 perspektivnega načrta za združene posestvo, je to izvršiti v tekočem letu. S tem bo izvršena tudi arom dacija, to je. vključitev manjši” j parcel z že obstoječimi kompleks1 i posestva. V. poglavje Zadružništvo Po izvršeni reorganizaciji k®°’ tijskih zadrug v letu 1958 posluje*8 le dve kmetijski zadrugi na °®' močju občine. V letu 1959 se mornj0 kmetijske zadrugo v osnovi prilaga diti organizaciji kmetijske proizvodnje v smislu resolucije Zvezne 1 ju.d” ske skupščine in v zvezi s tem lZ' vršiti preorientacijo od dosedanje#8 udejstvovanja v vseh gospodarska panogah in dejavnostih na svoj0 osnovno nalogo pospeševanja in °r' ganizirnnja napredne kmetijske pr0" rzvodnie. K dvigu živinoreje bodo v le*1 1959 znatno pripomogle zadruge.8 dokončno in sodobno ureditvi]0 skupnih pašnikov in z drugimi #°' spodarskimi ukrepi. Kmetijska z°' druga Igavas bo v letu 1959 inv°' stirala zaradi dviga živino®®! nad 5 milijonov dinarjev, in sic®r' za dokončno ureditev plemeni!*^ postaje v Pudobu, ureditev sej6/11] ske lope, ureditev pašnika no Bab® polici, gradnja hleva ter gradn]^ skladišča in icmize za odkupe. Kn>e' tijska zadruga Stari trg po bo vestirnln za dvig živinoreje n® 3,5 milijona dinarjev v naslednJ8 namene: za dokončno ureditev P‘°' menilne postaje v Pudobu (vzajei®-no s KZ Igavas), dokončala dela ®, sejemski lopi, zaključila bo dela f‘ ureditvi pašnika v Nadlesku, Pr° uredila šupe in remizo za shrani®" stroiev. Kmetijske zadruge bodo doli®J poleg navedenih nalog v tekoč® y letu izvesti še naslednje ukrep®-,.p ta namen naj zadruge stremo predvsem: i, 1. Za zatiranje bolezni in šk®^ ljivcev bolj organizirano in td® ljiteje kot v preteklih letih. i, 2. Za uvajanje proizvodnih 0 nosov na podlagi sodelovanja z 1 družniki (kooperacija). _ j, 3. Za pridobitev novih proizv®j, nih sredstev, če so potrebno, Pr.®f| vsem mehanizacije v zadružno 1 zn pravilno in smotrno uporabo ■ družnih skladov ter za racion® izkoriščanje teh sredstev. •{. 4. Za uvajanje sodobnih teh® nih sredstev in prenašanje ®frokfjb nih izkušenj pri organizaciji 00 načinov proizvodnje. # 5. Za izvajanje vseh ukrepaj, cilju pospeševanja poljedelstvo, 88 jarstvo, živinoreje in gozdarstvi*' ^ 6. Za zboljšanje odkupne mfC in odkupa tržnih viškov. J 7. Za izpopolnitev strokov®®^ kmetijskega kadra in ostalih UP nih organov zadrug. VI. poglavje Gozdarstvo ^4 Od skupne površine gozdov ' hektarov na področju obč'8}®,. Ji® pade na socialistični sektor ™ ali 56% in na zasebni sektor hektarov ali 44% površin. t>° Predvideni posek v letu 19 n§» 38.360 in’ stoječega lesa, ka® ygota je posledica reorganizacije žar Hine Pr* kmetijskih zadrugah, Pfom Cesar je v trgovini blagovni 1* nesorazmerno povečan, med-\i,l ko je pri zadrugah, kar je raz-vex °'. znatno zmanjšan. Delno po-tr»®n.J® in zboljšanje prometa v "'žncij*' *uaV;e Prevzelo vse trgovske poslo-lt>ta j® kmetijskih zadrug že sredi rije if > razen delikatese in peka-*6,er k1**!8*16 zadruge Stari trg, (V1 °o prevzelo v tekočem letu. PrftJ1 trgovina dosegla planirani bden; \n da bodo doseženi pred-v letu 1959, bo treba l, p 1 naslednje naloge: "K* možnosti modernizi *’«li ,*1 trgovske lokale, ki možnosti modernizirati in z trgovske lokale, ki so po-fnciij ■prim zakonom o nacionalist ,p °*no družbena lastnina, da ^edpiso eZa*' *anitarno-tehničniin hi ,„r®v tako je treba v tekočem 10|>trni59 nadaljevati evidenco in ®t’- 0 cen, ki je bila v preteklem jjJJgnnje________________|_____ i ‘‘J0 za pravilno poslovanje ' * pravilnim delom le-tl i knJ!P0.morejo kot organi druž- I in l,i!i-x° e ^ hitrejšemu napred-1 cmu Poslovanju trgovine. ®no osebje v trgovini pa mora skrbeti za boljšo in kulturnej-šo postrežbo potrošnikov ter za smotrno uporabo razpoložljivih sredstev. Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada, ki izvirajo iz trgovine, bodo porabljena izključno za ureditev trgovin. Vlil. poglavje Gostinstvo in turizem Pričakuje se, da bo skupni promet gostinstva v letu 1959 porustcl za 20%. Porast prometa v gostinstvu bo predvidoma zaradi porasta turističnega prometa, ustanovitve nove kavarne v Starem trgu, s prevzemom gostilne KZ v Bnbncni polju in s predvidenim povečanjem osebnih dohodkov prebivalstva. Število nočnin v letu 1959 bo znatno manjše, ker so zaradi nujnih potreb nočninske sobe oddane za družinska stanovanja in v druge gospodarske namene. Gostinstvo Loška dolina naj udobno uredi in sodobno opremi predvidene prostore za kavarno. Za gostišče »Jelen« je treba nabaviti novo gostinsko opremo (mize, stole) in ker je edini primeren prostor za razvedrilo gostov, naj se pred gostiščem uredi ustrezajoči gostinski vrt zn letni čas. Zaradi povečanja prometa bo potrebna še boljša organizacija dela in strokovnejše vodenje gostinskih obratov. Da se zagotovijo gostiščem potrebna sredstva zn izpolnitev in ureditev lokalov, predvideva plan ugodne pavšalne obveznosti, ki bodo omogočile podjetjem formiranje lastnih sredstev za investicije in vzdrževanje. Gostinske gospodarske organizacije naj v tem letu uvedejo nagrajevanje po učinku po principih, ki jih je izdelala Gostinska zbornica. S tem načinom nagrajevanja se bo povečala produktivnost dela in iz-boljašula kakovost uslug. Posebno važnost naj gostinski obrati posvetijo v letu 1959 za ureditev svojih lokalov in zn povečano raven kulturnega poslovanja posebno ob prometnih točkah. Število zaposlenih v gostinstvu v letu 1959 se bo povečalo za 62% iz že prej omenjenega razloga. Gostinske organizacije naj vodijo skrb za usposabljnnnje gostinskih kadrov, da pridobijo gostinski delavci predpisano kvalifikacijo, bodisi po raznih tečajih ali gostinskih šolali, da bodo zadostili potrebam sodobnega gostinstva. Turizem na območju Loške doline je še na nizki razvojni stopnji, Čeprav je celotna Loška dolina samo turistično področje, predvsem Križna jama. Križna gora, razvaline loškega gradu, grad Snežnik, Ku-celj, starodavno mesto Terpo na Ulaki, Snežnik in druge turistične točke. Za poživitev izletniškega in ostalega turizma je treba v letu 1939 vsestransko podpreti predvideni plan Turističnega društva in vskladiti dejavnost s perspektivnim planom razvoja turizma, tako da se razvija vzporedno z ostalimi gospodarskimi panogami. V ta namen se predvideva: izdelava načrtov za ureditev poti v Križni jami od vhoda do prvega jezera in nadaljnje raziskovanje te jame, izdelava načrtov za gradnjo kopališča v Pudobu, pripravljalna dela In izdelava načrtov zn gradnjo športnega stadiona v Pudobu, zgraditev avtobusne čakalnice v Starem trgu, usposobitev športnega balinišča v Starem trgu za mednarodno tekmovanje, gradnja kegljišča v Starem trgu, usposabljanje parkov in sprehajališč, zbolj- šanje oziroma ureditev ceste (asfaltiranje) od Loža.do Podgore. V turistični sezoni je treba okrepiti avtobusni promet in na novo uvesti še eno relacijo Ljubljana—Velike Lašče—Nova vas—Stari trg—Snežnik. IX. poglavje , Obrt Na področju Loške doline poslujejo tri obrtna podjetja socialističnega sektorja, in sicer: Kovinsko podjetje Lož, Mizarsko podjetje Stari trg in novo ustanovljeno Re-motno podjetje Podcerkev v Starem trgu. Skupen obseg proizvodnje in storitev se bo v letu 1959 predvidoma povečal za 15% v družbenem sektorju, v zasebnem pa ne bo bistvene spremembe v primerjavi z letom 1958. Kovinsko podjetje Lož bo ustanovilo strunsko delavnico v Bubnem polju in bo postavilo malo livarno v Markovcu. Mizarsko podjetje Stari trg predvideva graditev strojne hale in prenos strojev iz dosedanjega prostora v novo halo. Novo ustanovljeno Remontno podjetje bo služilo predvsem potrebam uslužnostnega značaja, ki bo poslovalo kot samostojna gospodarska organizacija. Po planu se predvideva povečanje stanovanjske izgradnje in vzdrževanje stanovanjskega fonda; v zvezi s tem bo novo ustanovljeno remontno podjetje ustanovilo obrtni obrat za izdelovanje betonske strešne opeke, montažne artikle, tera-cerske izdelke in pod. za izvrševanje obrtnih gradbenih storitev podjetja in izven. Nadalje se predvideva pri podjetju ustanovitev opekarne s poljskimi pečmi. Da bi se ustvarili pogoji za uspešen razvoj obrti, je zlasti potrebno: 1. Da se sredstva, namenjena za pospeševanje obrti, prioritetno porabijo za razvoj obrti in takih obrti, ki s svojo dejavnostjo dopolnjujejo razvoj drugih gospodarskih panog in pospešujejo dvig osebnega in družbenega standarda prebivalcev občine. 2. Da družbeni sektor obrti pokloni vso pozornost racionalnejši organizaciji dela in izkoriščanja obstoječih poslovnih kapacitet. 3. Da se izdela perspektivni plan razvoja obrti v občini. 4. Da gospodarske organizacije zagotovijo potrebna investicijska sredstva s pravilnim kanaliziranjem vseh razpoložljivih sredstev. 3. Da se posveti posebna pozornost vzgoji novega obrtniškega kadra, pri čemer morajo Sodelovati predvsem kvalificiram in visokokvalificirani delavci, ki morajo posvetiti vzgoji vajencev čim več skrbi in odgovornosti. X. poglavje Komunala Komunalna dejavnost se bo povečala za 15%. Elektro Ljubljana-okolica bo rekonstruirala obstoječe električno omrežje in s tem zagotovila sigumejšo in kvalitetnejšo dobavo električne energije potrošnikom. TRETJI DEL PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH OBOI NE LOŠKA DOLINA ZA LETO 1959 XI. poglavje Amortizacija Na podlagi določila X. razdelka o omejitvi uporabe amortizacijskih sredstev in nižjih amortizacijskih stopnjah za gospodarske organizacije določenih dejavnosti (Ur. list FLRJ št. 54/57) plačujejo vse gospodarske organizacije amortizacijo po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi. Remontno podjetje Podcerkev obračunava 70% polne amortizacije pri obratu za izdelovanje zidne in strešne opeke in jo plačuje v Času obratovanja. XII. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev Na podlagi določil drugega odstavka pod 4. in 5. točko I. in II. Odloka o obrestnih merah za sredstva gospodarskih organizacij, za sredstva, naložena pri banki, in za kratkoročne kredite (Ur. list FLRJ št. 54/57) in Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o obrestnih merah za sredstva gospodarskih organizacij, za sredstva, naložena pri banki, in za kratkoročne kredite (Ur. list FLRJ št. 48/58), plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev: a) Trgov, podjetje »Ulaka« 2 %f b) nepavšalirane obrtne gospodarske organizacije 6%. Te obresti gredo v občinski družbeni investicijski sklad. Manjša obrtna podjetja in gostišča, ki izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti pavšalno po določbah zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, plačujejo obresti od sklada osnovnih, sklada obratnih sredstev in zemljarine iz 96. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij v mejah pavšalnega zneska. e) Za kmetijsko zadrugo 2%. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev kmetijskih zadrug, ki jih plačujejo. XIII. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij Kmetijsko posestvo Markovec in kmetijske zadruge vlagajo od skupnega zneska prispevka ali dohodka: a) Kmetijsko posestvo Markovec; — v sklad osnovnih sredstev posestva, ki ga plačujejo 100%. b) Kmetijske zadruge: — v sklad osnovnih sredstev zadrug, ki ga plačujejo 100%. XIV. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka predpiše občinski ljudski odbor Loška dolina s posebnim odlokom. XV. poglavje Občinska doklada na dohodke od kmetijstva Zavezanci dohodnine od kmetijstva plačujejo občinsko doklado na dohouke iz kmetijstva po posebnem odloku občinskega ljudskega odbora Loška dolina. XVI. poglavje Občinska doklada za dohodke od samostojnih poklicev In premoženj Stopnja občinske doklade na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj za leto 1959 je progresivna in se občinska doklada odmeri od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od sarno-stojih poklicev in premoženj po naslednjih stopnjah: 1. za brivce, frizerje, čevljarje, dimnikarje, fotografe, dajalce prenočišč, krojače, šivilje, podkovske kovače, vezilje, pletilje, vsem pod pogojem, da se Davijo z uslužnost-nimi opravili, in sicer: Ce znaša letna davčna osnova do 100.000 din, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 2°/o, nad 100.000 do 160.000 din 3%, nad 160.000 din 5%. 2. Vsem ostalim zavezancem dohodnine od samostojnh poklicev in zavezancem dohodnine od premoženj, in sicer: Ce znaša letna davčna osnova do 50.000 din, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 10%, nad 50.000 do 100.000 dinarjev 12 % nad 100.000 do 150.000 dinarjev 14% nad 150.000 do 200.000 dinarjev 16% nad 200.000 do 250.000 dinarjev 18% nad 250.000 do 300.000 dinarjev 20 % nad 300.000 dinarjev 22% Občinska doklada se odmerja in plačuje istočasno in na isti način kakor ustrezajoča dohodnina. Določbe uredbe o dohodnini z vsemi spremembami in dopolnitvami, odloka o stopnjah dohodnine za leto 1959 ter uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov se uporabljajo , tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinske doklade. b) od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gostiščih družbenega in zasebnega sektorja in c) od prometa na drobno se plačuje po ustreznih predpisih ObLO Loška dolina. Od tega: 15% odvod LRS 85 % stanovanjskemu skladu Anuitete Neizkoriščena sredstva iz leta 1958 Sproščena blokacija iz leta 1958 1.993 11.796 607 15.229 3.333 Skupaj sredst. 30.963 XVIII. poglavje Obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku Vsa gostišča in obrtna podjetja, ki izpolnjujejo pogoje, plačujejo v letu 1959 obveznosti do družbene Od tega blokirano: — 30 % od priliva 1959 Razpoložljiva sredstva v letu 1959: a) 70 % oa priliva iz leta 1959 b) prenos iz leta 1958 3.539 8.257 19.169 skupnosti v pavšalnem znesku: V pavšalnem znesku so zajete Skupna razpoložljiva sredstva 27.426 sledeče obveznosti: a) proračunski prispevek iz dohodka, b) obresti -od sklada osnovnih sredstev, c) obresti od sklada obratnih sredstev, č) zemljarina, d) zvezni prometni davek, e) občinski prometni davek, f) proračunski prispevek iz osebnega dohodka, g) stanovanjski prispevek. Celotni pavšalni znesek se razdeli po veljavnih predpisih. Sredstva se bodo črpala v le-te namene: 1. Posojilo ObLO za gradnjo stanovanj 2. Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše Kovinskega podjetja v Ložu 3. Posojilo privatnikom za gradnjo stanovanjskih hiš 14.000 10.426 3.000 Skupaj c) Cestni skladr 1. Priliv v letu 1959: — 100% prometni davek od transport, uslug privatnikov — 30 % takse na vprežna vozila — 100 % občin, taksa na motorna vozila 27.426 v 000 !jiSx8:a Posameznih nezazidanih le elih «n8ir?jen'h stanovanjskih D;* sk]nj„ ‘ahko dovoli samo, če 81 Provfn 8 Potrjenim urbanistični^ 8r°mom. trtnih tl z*dajo organizirano na L^e j . se predhodno preiščejo '-i i«. po ™-pS| izven r6° Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana, 1 a.r' mova cesta štev. 33, najpozneje 27. oktobra 1939. Komisija za uslužbenske zadeve Zaključni račun trgovine z barvami In laki »PLAVICA«, Ljubljani Wotfova 12 Trgovina je razpolagala v letu 1656 z banCnlm kreditom v znesku 7.409.000 din, 118L nlm skladom obratnih sredstev 181.000 din In z osnovnimi sredstvi 972 000 din. V slovnl dobi 1958 Je bilo ustvarjenega za 56.013 000 din prometa ln 2.395.871 din hodka. V tem razdobju Je Imela trgovina zaposlenih 7 oseb. AtfTiva BILANCA na dan 31 decembra 1958 PAS1^ Z^tp Naziv postavke Znesek v ooo din Zap Naziv postavke znesf* v OOOjl^, A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev t Osnovna sredstva «30 .1. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih »73 8. Denarna sredstva osnov- sredstev nlh sredstev m B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev 69 3. Sredstva skupne porabe skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe 38 C. Viri obratnih sredstev __ 5 Sklad obratnih sredstev 111 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 7.409 L Skupna obratna sredstva T.831 sredstev D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi S. Denarna sredstva rezerv- i. Rezervni sklad ln drugi 667 nega sklada ln drugih skladov 661 skladi S Viri nerazporejenih 91 I. Denarna sredstva neraz- sredstev porejenih sredstev E Vlrt sredstev v obračunu In druga pasiva B. sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva S. Kupci ln druge terjatve 1. Druga aktiva 4.021 250 10. Dobavitelji In druge obveznosti ll Drugo pasiva 3.33< S U u p a J i 13 073 S k u p a l Računovodja. Kugovnlk Elizabeta Predsednik UO. Emerčlč MarUa D, rektor Pogačnik Kristo Zaključni račun trgovine s stekleno embalažo »STEKLENICA*« Ljubljana, Komenskega 28 p$ Podjetje Je bilo ustanovljeno 15. julija 1958 Zaposluje 10 oseb Ima svoj UO ki ga predstavlja celoten kolektiv. Podjetje Je v petih mesecih uslvartlo «• AKTIVA dinarjev prometa BILANCA na dan St decembra 1958 Zne»ok v ooo dt n Naz v postavke v ooojy A. Viri osnovnih sredstev 99 72 L. Sklad osnovnih sredstev to t Drugi viri osnovnih sredstev 8 Viri sredstev skupne porabe S. Sklad skupne porabe * «. Drugi viri sredstev 0 skupne porabe m C. Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev 0 6. Drugi viri obratnih |.«K *■ sredstev D. Rezervni sklad In drugi skladi t. Rezervni sklad ln drugi skladi - l Viri nerazporejenih sredstev K Vlrt sredstev v obračune In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 1)6 1.470 10. Dobavitelji ln druge obveznosti fi 1824 3.366 11. Druga pasiva Skupaj. Zap St Naziv postavke A Osnovna sredstva l. Osnovna sredstva L Denarna sredsfVa osnovnih sredstev B. sredstva skupne porabe I. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 1. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva 5. Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov f. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. sredstva v obračunu ln druga aktiva S. Kupci ln druge terjatve 9. Druga aktiva Skupaj; Računovodja. Legat Helena Predsednik UOi Japelj Rada D rektor Srličck iv»e