St Vi. 201. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: za celo leto napre] K 20'— 10-5-~ 1-70 0 Llnbllani, s soboto, one z. septembra 1905. Leto mm. za pol leta č< " za četrt leta » M za en mesec „ m Za poSIIJ. na dom 20 h ma mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inseratl: Enostop. petltvrsta (72 mm) za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 za trikrat .... za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. f IreHništVO 1« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez uredništvo {,vorls^ naJd tlskarno). _ Rokopisi se tte vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo if » Kopitarjevih ulicah Stev. 2 - r _ Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. PoberKI. Vsakdo dela to, kar zna. In kaj znajo razni faktorji, ki delajo zdaj v naši javnosti, kaže njihovo delo. Katoliška društva prirejajo velepoučna predavanja, katerih se ljudstvo z veseljem udeležuje, naši nasprotniki pa pišejo sila dolga zabavljanja brez konca in kraja in brez duha. Ker se nam ni zdelo vredno odgovarjati na vsako posebej, jih odpravimo zdaj na kratko vse skupaj. Graška »Tagespost", oficiozni list slo-vensko-nemškega liberalnega Triglava v Ljubljani, je prinesla od »kompetentne strani" zanesljiv protest proti kratki notici v „Slovencu" ki pravi, da danes na Kranj- 1 skem ne obstruira pravzaprav katoliško narodna stranka, ki zahteva, da se obravnavajo takozvane »ljudske potrebe" takoj in nujno, ampak slovensko-nemška zveza, ki tega ne mara, in ki zato preprečuje sklicanje deželnega zbora, ker ve, da bi morale priti na vrsto stvari v deželnem zboru, ki bi spravile zvezo v skrajno nevarnost. „ Slovenec" je pisal, da se govori, da sploh ne bo deželnega zbora, dokler je baron Hein v Ljubljani. Od „kompetentne strani" se zali j uje, da ni o tem tam nič znanega. Upajmo, da je odslej to tudi »kompetentni strani" znano, ker je to lahko brala v „Slovencu"! Če se omenjena „kompetentna stran" zaganja v katoliškonarodno stranko, ji tega iz dušeslovnih razlogov ne zamerimo preveč, a skrajna impertinenca je, da ta list zmerja slovensko ljudstvo, da je »brez volje in slaboumno". To je pa skrajna nesramnost, in opravičeno se mora dvigniti še hujši odpor vsega slovenskega ljudstva proti ljudem, ki ga tako sramotijo! Sicer je pa nemškoliberalna gospoda nekako klavrna. Najprej se jezi, da so vsi poizkusi, odtrgati »slaboumne« volivce od katoliškonarodne strani, ostali brezuspešni. Zastonj so bili vsi protesti, ki so jih liberalci kovali. Njihovi nemški zavezniki zdaj slovenske liberalce zmerjajo, da so svojo nalogo slabo opravili. Še več: Nemci opozarjajo liberalce na »omahljive elemente" med njimi, ki spoznavajo, da bi bila zdaj najbolj potrebna trdna slovenska večina v deželnem zboru, ki bi mahoma izpremenih položaj. Pred temi »nezanesljivimi elementi" svare „od kompetentne strani" slovenske liberalce, nemškim poslancem se pa naroča, naj nikakor ne odnehajo. To zdihovanje je za nas veselo znamenje. Glede osebe eksc. barona Heina pa lahko mirno izjavljamo, da se je ped njegovo vlado katoliško narodna stranka organizirala in utrdila in da raste krepko dalje. Nastavljenje deželnih predsednikov je izključna pravica vladarjeva, v katero se mi ne vtikamo. Morda je celo boljši star politik, ki ga poznamo, kakor pa nov libe-alec, ki bi šele v kalnem ribaril. Lahko ;j nirne duše čakamo. Tačas se naše ljudstvo še bolj organizira in bo tem krep-keje nastopilo za blagor dežele. Slovenski liberalci so pa izdali z velikim pompom geslo „P r o č o d R i m a". Komaj je zazvenel ta klic po slovenskih poljanah, pa se je že oglasil dr. Tavčar, da mu je le — ušlo. Tiste .kompetentne strani" so mu namreč namignile, da v dunajskih dvornih krogih kričanje „Proč od Rima" zaradi znanih pritiklin ni na dobrem glasu in bi znalo komu od njegovih pristašev in zaveznikov škodovati. Zato se je pa spustil drzni sokol zopet v nižavo in je zdihujč priznal, da mu je — ušlo. Rekel je, da bo z odpadom od katoliške cerkve sam za svojo osebo še počakal, tembolj pa priporoča odpad — drugim. ✓ In kako se to izvršuje? Kaker slavni vitez Don Quixote, ki se je boril z mlini na veter in pri tem žalostno obležal, podira zdaj »Slovenski Narod" klerikalne stebre drugega za drugim. Prt d vsem dokazuje svojim bravcem, da duhovniki niso „velečastiti". On dokazuje, da je »omejena pravna zmožnost katoliške duhovščine res gorostasna. Najzaničljivejši ljudje so deležni večjih javnih, državljanskih in človeških pravic, kakor duhovniki". Zato se pa grozno huduje, da se duhovniki imenujejo »vele-častni". Vedno smo doslej čitali v »Narodu", da se morajo streti »privilegiji duhovščine«, da se mora omejiti »premoč duhovščine" v državi itd. Sploh je obstanek vse svoje stranke utemeljeval vedno s tem, da se mora vojskovati proti preveliki oblasti duhovščine. Na, zdaj mu je pa zopet — ušlo! Spominjamo se časov, ko so dr. Tavčar in drugi liberalci hodili po farovžih in slavili zasluge »velečastitih" gospodov. Odkrito povemo, da mnog® rajši vidimo, če zdaj isti ljudje stavijo duhovnika še pod »najzanič-ljivejše" ljudi, kakor pa da bi se obnovili oni časi. Eden od tistih, ki niso po Tavčarjevi teoriji »velečastiti", je tudi dr. Požar, ki je nahrulil »Slovenca" v »Edinosti" in v »Narodu", češ, da njega Ricmanjci niso vzdrževali. Mi velečastitemu gospodu iz uredništva »Edinosti" povemo, da smo ga mnogo višje spoštovali takrat, ko so ga še vzdrževali Ricmanjci, nego pa zdaj, ko ga vzdržuje njegovo pisanje proti nam. # Boj proti katoliški veri se vrši zdaj v tej obliki, da »Narod" zasramuje posamezne cerkvene naprave. Najhujše so mu na poti birmanska potovanja ljubljanskega škofa. Kliče ljudem, da naj ne dajo otrok birmat in da ne smejo biti za botre. A vse zastonj! Ljudje se za to nič ne zmenijo, saj si tudi dr. Tavčar sam šteje še vedno za visoko čast, če ga pripuste za birmanskega botra. Zato pa hujska »Narod" ljudi, da eaj škofa nikar slovesno ne sprejemajo, in če je kod kak liberalni Bucek ostal doma in se ni udeležil sprejema, pa zmagovito kliče: »Gorje ti, Bonaventura! Tvoji dnevi so šteti! Ljudstvo je govorilo itd." Otročarija! Odkrito povemo, da se je nam vedno zdelo jako neznačajno, ako so ljudje, ki so za hrbtom škofa blatili v »Narodu" in ki nikdar niso v cerkev hodili, ob takih priložnostih nastopali »in voller Wichs" in — poštene duhovnike tožili. Sirovina naj se tudi pri tej priliki pokaže kot sirovina, da jo ljudje bolje spoznajo. Res olikani ljudje se znajo tudi olikano vesti. Zdaj pa liberalci kupijo kaki barabici malo žganja in mu dajo piščal, da skrit za plotom zažvižga, kadar se pelje škof mimo. Potem pa brzojavijo v »Narod": »Škofov poraz v . . . .! Impozantna demonstracija!" Mnogo slabe pijače se pokonča potem na ta račun, in sad tega »kulturnega delovanja" so taki članki, kakoršen je bil članek o »klerikalni kulturi", v katerem pravi »Narod": »Prepadlost, nravna in kulturna, gospodarska in politična propadlost vseh katoliških narodov, neizobrazba duha in srca — to je krščanska kultura". Ali naj tem ljudem citiramo vso svetovno zgodovino, ki priča, da je krščanstvo bilo vedno vir najvišje kulture? Njim je vsaka beseda zastonj. Zadostuj, da beležimo njihovo glupost! Zaletujejo se v čaščenje Matere božje in kličejo v »Narodu": »Fej taki veri!" Pravijo, da je »neumnost" častiti Boga in zidati cerkve, najamejo kako propadlo eksistenco, da jim maže pamflet na samostansko življenje — to je kultura teh ljudi! Kako malenkostno in otročje pa je obnašanje te stranke, kadar govorimo o velikih gospodarskih, za naš narod odločilnih vprašanjih! Denarni promet pri nas in veliko gospodarsko akcijo na vsem jugoslovanskem ozemlju so izvedli možje, ki jih zdaj ti duševni pritlikavci zmerjajo na pouličnjaški način. Najsmešnejša ekspedicija proti temu velikemu gospodarskemu delu je bil izlet nekaterih liberalnih otročnjakov v Istro, kjer so hoteli razbiti — na povelje iz Ljubljane — kar se je osnovalo koristnega v gospodarsko osvobojenje ubožnega ljudstva. Njihove otročje polemike proti možem, kakoršen je dr. Laginja, zbujajo le pomilovalni smehljaj. Pa tudi v kranjskih mestih, kjer je doslej sila slovensko-nemške zveze slepila meščanstvo, se zbuja pametno mišljenje. V državnem zboru se odločuje usoda malega trgovca in obrtnika. Vsi mestni poslanci naši so pokazali pri tem svojo popolno nesposobnost. Vse, kar so zmogli, je to, da se norčujejo iz edinega slovenskega poslanca, ki zdaj z vsemi svojimi močmi zastopa v obrtnem odseku interese slovenskih obrtnikov in trgovcev. Toliko so dali na dr. Tavčarja, a mož je v obrtnem vprašanju mrtev, brezploden in neveden. Vsak črevljarski va- LISTEK. Pismo iz Abisinije (Izvirno poročilo.) A d i s Abeba, 24. maja. Dvomim, da bi bili kdaj iz teh krajev vroče Afrike dobili izvirno poročilo. V nadi, da vas utegne zanimati življenje v teh krajih, hočem vam ob kratkem opisati to, kar more Evropljane zanimati iz afriškega življenja Tu v Abisiniji ne poznamo evropske zime. Od oktobra do junija je tu strašna vročina. Kdor je ni navajen, more jo težko prenesti. Vročina je neznosna samo po dnevu, v jutru in ponoči brije dosti hladen veter. Od junija do oktobra pa neprestano dežuje. Takih nalivov pri vas ne poznate. V tej dobi niso hude sape in tudi ni posebno hladno. Vsled neprestanega doževja pa se napravi tako blato, da je skoraj nemogoče peš hoditi. Treba je jezditi dobre in močne konje, kakršne imamo mi Evropejci. Reke so sedaj tako plitve, da jih je mogoče pregaziti. Ob deževju pa strašno narastejo. Vsako leto utone v rekah mnogo Abi- sincev. To pa zato, ker je jako malo mostov čez reke. Kjer pa so mostovi, ljudstvo ne rado hodi čez mostove, ker se zibljejo in so tako slabo zgrajeni, da jih odnese vsaka povodenj. Zato ljudje raje preplavajo ali pre-gazijo reke; zato se ponavljajo vedne človeške žrtve. Minolo leto je utonil v reki Kabani tajnik ruskega poslanika v Adis Abebi, V a m v a k i s , rejen Grk. Sele čez osem dni je deroča reka vrgla na suho ob-tolčeno truplo Vamvakisevo daleč od mesta, kjer se je bil utopil. Na mestu, kjer se je bil utopil Vamvakis, je rusko poslanstvo na državne stroške zgradilo jako lep most, ki je edini v Abisiniji po svoji vrednosti. Klima nam Evropejcem dobro prija. Abisinija meji na zahodu ob S u d a n , na severo-zapadu ob E g i p t; na severo-iztoku leži italijanska naselbina Eritreja; na vzhodu francoski naselbini Obak in D ž i -b u t i ter angleška naselbina B e r b e r a; na jugu so zemlje raznih afrikanskih narodov, tako tudi somalinskega Mule ki ne prizna oblasti abisinskega Menelika in se neprestano bojuje z Angleži. Vladar Abisinije je cesar, neguš M e -n e 1 i k , ki je tudi najvišji sodnik. Drugi sodnik je Afa neguš, to je, cesarjev jezik. Ta je v Abisiniji velika oseba in jako bogat. Sodišča so tu jako primitivna. Ako nastane med Abisinci prepir, sami iz svoje srede izber6 sodnika, vsaka stranka pa imenuje svoje priče. Ako ta sodnik ne reši prepira, potem sodi Afa neguš, ki hitro reši stvar. Abisinci so si podvrgli več rodov. Podložne so jim dežele : Ulami , Galasi, Tigri, Somali, Denakili, Gadjamo, Negri itd. V vsaki teh dežel zastopa abisinskega cesarja abisinski Ras, ki kot general zapoveduje do 50.000 vojakom. Vsak podanik mora plačevati državni davek »in natura", mesto denarja plačujejo med, seno, zobe, žito in druge stvari. Zemlja je bogata na zlatu, slonovih kosteh, kavi, vosku itd. Ljudje pridobivajo kože divjih zveri, imajo pa tudi mnogo ovac in drugih domačih živali. Šol Abisinci ne poznajo. Bogatejši Abisinci imajo svoje domače učitelje, ki pa otroke poučujejo le v abisinskem jeziku. Abisinci so kristjani in verujejo, da so potomci Salamonovi. Zato Abisinci smatrajo za naivečji greh, jesti svinjsko meso. Zanimive so zapovedi, ki jih daje ce- sar Menelik svojim pedložnikom.. Pričenjajo se z besedami : »Jaz lev iz plemena Jude, cesar med etijopskimi cesarji, neguš Menelik II. ukazujem" itd. Hiše in cerkve Abisinci delajo okrogle; večinoma so lesene ali slamnate. Tudi hiše, v katerih bivajo evropski diplomatje, niso mnogo boljše. Obliko imajo ovalno in so nekaj prostornejše. Abisinske koče imajo po en sam prostor; tu žive ljudje, konji in druge živali. Z,ato je v vsaki koči velika nesnaga. Na cerkvah so sedmerorogljati križi, pa na vsakem križu nojeva jajca. Oltar je sredi cerkve Ob službi božji so le duhovniki v cerkvi, ljudstvo pa stoji okoli cerkve. Po službi božji duhovniki prines6 iz cerkve »ikone", Abisinci se jim klanjajo ter streljajo iz pušk. Abisinci časte iste svetnike, kakor pravoslavni Slovani. Vsakega svetnika praznujejo več dni. Postijo se štirikrat na leto in sicer jako strogo. Drugo-verce Abisinci jako sovražijo, posebno mu-hamedovce, katerih je mnogo v Abisiniji. Abisinec ne zaužije mesa od živali, ki jo je zaklal muhamedovec. Poroke so med Abisinci redke, Abisinec jenec vč več o socialnem vprašanju, nego ta advokat ki je že toliko dragih ekspenzarjev razposlal obrtnikom. Da bi zanje izpregovoril besedo tam, kjer se delajo postave — zato se še ni pokazal sposobnega. Liberalna stranka je prišla v popolen diskredit. Nihče ne da na njene uspehe več niti najmanjšega predujema. Niti enega javnega shoda se ni upala ta stranka sklicati niti med svojimi najožjimi pristaši že skozi leta. Obrtniki in trgovci jih kličejo, naj pridejo poročat o obrtni zakonski predlogi, a nobeden od teh gospodov je ni preštudiral. Najbolj se je osmešil dr. Tavčar. On v „Narodu" neprenehoma napada dr. Žitnika, da tu govori za perice in za „šiifelpucarje". Gotovo sta to dva stanova, ki sta mnogo več vredna za človeštvo, kakor vse, kar je že dr. Tavčar izvršil v svojem življeaju, dasi je dal že dovolj dela farovškim pericam in štifelpucarjem. Vendar se vidi iz teh napadov, da se zastopnik ljubljanskega mesta niti toliko ni potrudil za svoje volivce, da bi v „Slovencu" bral poročila iz državnega zbora. Kajti drugače bi bil moral iz-prevideti, da se gre za velikansko, načelno preosnovo vsega obrtnega življenja v Av striji. Da bi to spoznal, je — preneumen. Isto velja o Plantanu in dr. Ferjančiču, od katerih tudi nobeden ni storil niti najmanjše stuari za stanove, ki jih zastopa. Žalostna taka politika! Mrtvi ljudje! * Slovensko-nemška zveza je kompromitirala liberalne politike tako, da se več ne upajo pokazati med ljudmi — razen v zaprti kočiji ali pa med svojimi bratci zvečer v varni gostilni. Kateliškonarodni govorniki pa hodijo s prostim čelom po mestih in po deželi in tisoči ljudstva jih radostno pozdravljajo. Kmetje, delavci, obrtniki — vsi se združujejo pod praporom te ljudske or ganizacije Liberalci pa čepe po gostilnah in v svojih vilah in kuhajo, kaj bi storili. Med ljudi si ne upajo. Samo ena priložnost je še, pri kateri se njihov vodja lahko brez skrbi pokaže — in to je Prešernova slavnost. Ce vpijemo Prešernu živio — tako si mislijo — nam nihče ne more ugovarjati ali nas interpelirati o slovensko-nemški zvezi ali o našem neznanju. Da bi dr. Tavčarja rehabilitirali — zato ga je odbor za Prešernov spomenik določil za slavnostnega govornika. To je največja krivica, ki jo morejo narediti pesniku „Krsta pri Savici". Prešern bi se v grobu obrnil, če bi vedel, komu naj služi njegov spomin. Zsgrmel bi zopet: Le čevlje sodi naj — Kvedrež-Ko-pitar! A mi smo mirni. Ko bo stal slavnostni govornik pred bronastim Prešernom v fraku in klaku, zopet mu bo — ušlo! Odbor bo odgovoren za to prireditev! Slovenski trgovec, obrtnik in poljedelec — ti pa nosi stroške za to politiko! Tedenski pregled. Norveški in švedski spor se bo rešil mirnim potom. Norveški kralj postane baje danski princ Karel. — Vstaja v jugovzhodni nemški Afriki se širi. Upreti se mislijo tudi Kamerunci, Vi postavijo lahko na bojišče stotisoč mož. Kot vzroKe vstaje navajajo: davek, prisilno delo in nečloveško ravnanje Nemcev, oziroma guvernerja nemške kolonije. — V Dragi so zmagali Slovenci v dveh razredih. S pomočjo raznih tujcev so nemškutarji priborili tretji razred. — V nedeljo so imeli v Vevčah slavnost 251etnice ondotnega tovarniškega gasilnega društva Udeležba je oila ogromna. — Trgovsko društvo .Merkur" v Ljubljani je imelo dobro obiskan shod, pri katerem se je soglasno sklenila resolucija za nedeljski počitek. Tudi v Brnu je bil podoben shod. - Na Mont Blank bodo zgradili železnico — V nedelo je bilo na Ogrskem 50 soci-alistiških shodov za splošno in enako volivno pravico — Tiskarno sv. Cirila v Mariboru bodo izdatno razširili. — Detomorilka M. Jurjavčič z Ži-rovskega vrha je bila oproščena, ker so porotni ti potrdili vprašanje, da je bila zmedena. Detomorilka se je izrazila: »Prav rada bi sedela dve leti v Begunjah, da bi se ondi spokorila za svoj čin. — Ogava, svetnik japonske justice, ki se je mudil te dni na Dunaju, je izjavil: ..Japonci smo nasprotniki porotnih sodišč. Mi zaupamo učenim sodnikom. Nočemo, da se obdolženci oproste krivde, ki je dokazana. — V Zagorju je bil umorjen uradnik Dettela. Sumljivega zločinci imajo že pod ključem. Eaak zavratni umor se je izvršil blizu Idrije. Žrtev grde podivjanosti je trgovec J Os>vald iz Logatca. — V Savinjski dolini je ogledalo nasade hmelja kakih 100 izletnikov iz Kranjske. — Židje silijo v Ljubljano; domačini bodo šli »s trebuhom za kruhom" iz svoje domovine. — V Szomolnoku je div|al strašen ogenj. Uničenih je okrog 170 hiš, pogoreli sta dve cerkvi, tobačna tovarna idr. — Nasprotniki kat- ličanov na Francoskem nadaljujejo svoje .kulturno" delo; a tudi poprej zaspani katoličani se gib'jejo. Tako n. pr. šteje »Katoliška e boji, da sicer postane Norveška ljudo-vlada. V Karlstadtu so včeraj zopet zborovali zastopniki Norveške in Švedske. Imeli so dve seji. Na Švedskem so se pričele včeraj volitve za drugo zbornico, ki bodo trajale celi mesec. Nemiri in bojkoti v Turčiji. Carigrad, 30 avgusta Turki so ubili zopet mnogo Armencev. Poslaniki zahtevajo od porte, da nemudoma naredi konec ubojstvom. V Bajrali je grški metro polit s silo zatvoril cerkev, ki spada pod bolgarski eksarhat V Jemen je poslala Turčija zopet dva polka ; vlada zagotavlja, da je zdaj mir v Jemenu zajamčen, a temu ni verjeti. — Pri Armencih in Makedoncih v Sišli. Peri in Skutariju so našli okoli 300 bomb. Zaradi teg» je vsa policija na nogah, mnogo oseb je zaprtih, med njimi tudi en Rus. Ministrski svet se je zaradi tega posvetoval vso noč; mislijo, da je glavni revolucijski odbor v Carigradu. Poslaniki se bojč za svojo varnost in so porti naznanili, da zahtevajo varnostnih odredb Prebivalstvo je jako razburjeno. V Peri so celo turški vojaki posilili in ubili grško deklico. Sofija, 29 avgusta. Srbi so proglasili bojkot proti Bolgarom v skopeljskem vilaietu. Bolgari bojkotirajo Grke ob spodnji Donavi pri rumunski meji Bosanski moslimi. „Bošnjak* ki se tiska v turški tiskarni, je prinesel nedavno oster članek proti onim, ki hočejo združiti kulturno ves bosanski narod. „Bošnjak" trdi, da je turško prebivalstvo tako različno od ostalih narod -v v Bosni in Hercegovini, da se mora smatrati kot poseben narod in da se nikdar neče spojiti s krščanskim prebivalstvom. Turki so na jasnem, da o kakem zedinjenju ne more biti ne govora. Francoski rojalisti za upor. Pariz, 31. avg. Rojalisti so imeli tu shod na čast orleanske pnncezinje. Predsednik P a r c i v a 1 je poživljal navzoče, naj zapustijo zakoniti pot in je nazdravil delu, ki bo očistilo Francijo republikanskega nad-vladja. Ločitev cerkve od države na Francoskem. V Toulousu je govoril 28. avg. francoski pravosodni minister C h a u m i e r. Rekel je, da senat po njegovem mnenju gotovo odobri zakonski načrt o ločitvi cerkve od države na Francoskem. Naglašal je, da bo „omogoči!a ločitev cerkve od države svobodo vesti in veroizpovedanja." Francoska in Maroko. Maročanska vlada je izpustila iz zapora francoskega podanika Bu-Mziana. Posredoval je pri sultanu nemški poslanik. Bu-Mziana so zaprli, ker je bil obdolžen vele izdaje proti maročanskemu sultanu. „Matin" poroča iz Toulona, da je vlada ponovila brzojavno povelje, naj bo brodovje pripravljeno odpluti proti Maroku. Nemška kolonialna armada. Nemci govore, de bi bilo najbolje ustvariti celo kolonialno armado. Sedaj pa poglejmo kake so razmere v resnici. Nemških belih vojakov je v kolonijah 4330 rednih, 2681 pa je črnih varstvenih čet. Oskrbovanje teh vojakov stane na leto 9,223.072 mark. Tu ne štejemo izred nih pojačenj. Kiančon bodo Nemci najbrž kmalu morali zapustiti, v Kamerunu in jugovzhodni Afriki pa se nemška kolonialna armada sploh ne more bojevati, ker že sedaj rabi vsak nemški vojak v Afriki slugo zamorca, ki opravlja zanj težka dela, ki jih Evropejec ne zmore. Torej je kolonijalna armada nepotrebna Angleška in nemška mornarica. Nemško časopisje je pričelo grajati nemško brodovje —V Swinemiindu so pri merjali Nemci oba brodovja. »Voss. Ztg." piše, da so angleške vojne ladje boljše, kakor nemške. Kriv je tega gradbeni oddelek nemškega mornariškega urada. i ». Izpred Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Svilnato obleko ji je obljubil. Matija Lubič, 51 let stari posestnik in vinski trgovec v Lubiču v Istriji, prodaja okoli vino. Prišel je tudi večkrat na Rakek, kjer je imela Marija Benčan gostilno in dostikrat tam prenočeval. Benčan je pa imela pri sebi 15 let staro polusestro Terezijo Zakrajšek, ki je pomagala pri gostilni. Ta deklica je Lubiču tako ugajala, da se ji je ponudil za moža ter ji obljubil židano obleko. Da ni imel obdolženec resnega namena, vzeti deklice, ki ga tudi marala ni, kaže dejstvo, da ji je dne 7. avgusta t. 1. v kuhinji, kjer je dekle za poštarja kavo kuhalo, ponudil čašico, napolnjeno z neko tekočino. katero je na dolgo prigovarjanje do polovice izpila. Terezija Zakrajšek pravi, da ji je na to kar zavrelo po glavi, in ko je vrh tega zavžila še par požirkov piva, je bila popolnoma zmešana in v tem stanju je izvršil obdolženec na nji svoj zločin. Obtoženec je bil o p r o š č e n. Tiskovna pravda Novak-Kristan, ki bi se imela danes vršiti, in v kateri je bil g. Kristanu od sodišča po stavljen kot zagovornik g. dr. V. Schweitzer, je odpadla, ker sta se stranki poravnali. Porotne obravnave v novem mestu. Zaradi hudodelstva premetene goljufije in izsiljevanja je sedela 29. avgusta na zatožni klopi neka povsod slaboznana 31 let stara histerična ženska Neža Zakrajšek omož Cimperman iz Roba (Sela) pri Turjaku. Zakrajšek ima skozi in skozi bujno i preteklost. Se ko jo je mati dojila, pogo- j rela jim je hiša; oče se je pri tem poško- i doval in kmalu nato umrl, a mati se je zelo prestrašila. Ni izključeno, da iz tega ; slučaja izvirajo tudi njene poznejše bolezni: ! božjastni in blaznestni napadi, histerično | zmedenje duha, pljučnica, haluncinacije, torej večinoma vse nevarne živčne bolezni. Otrok ni imel nobene prave vzgoje. Se kot komaj dorasla deklica si je nekoč najela v Ljubljani izvoščeka ter se dala peljati na svoj dom proti Turjaku. V bližini tam pa je izstopila z izgovorom k potrebi; voznik ! jo čaka in čaka ali „Nežke" ni bilo od ni-i koder. Popihala jo je med tem časom že j zdavno po bližnem gozdu. S tacih sleparij ' je prišla počasi na vedno večje, začela je pomaloma tudi krasti. „Nežka" -e bila že v j svoji „nežni" mladosti okoli 15krat kaznovana Enkrat je bila hči poštarja, drugič hči trgovca, tu zopet hči bogatega krč-marja itd Pri tem je seveda vedno na posebno rafinirani način izvabljala večje de name vsote. V Celju je bila zaprta 2 leti. Največ je bila po bolnicah, če ni bila ravno zaprta. Tako pripoveduje sama, da je vkrala nekemu gospodu s pošte 1400 kron. Sicer je bila potem zaprta, ali „ker sem kazen prestala in mi ne sme moje kazni nihče oporekati, mi je žal, da nisem še globokeje posegla. Denar imam spravljen v Ljub ljani". . . . Tako se je rada hvalila zadnji čas, če je rabila od koga kako posojilo. Fri nas imamo za take ljudi le ali blaz-nico, ali ječo", je dejal kot izvedenec zaslišani dr. P 1 e č n i k. Ta ženska bi ne sedela danes pred porotnim sodiščem, ko bi zation taki človeški družbi nevarne osebnosti ne puščal v popolni prostosti, da zamore še dalje uganjati svoj zločin. Zakaj se puščajo taki nesrečneži prosti med ljudmi, zakaj zakon ne skrbi zanje tako, kakor to zahteva posamezen slučaj? To ni posamezni slučaj, marveč taki slučaji naraščajo, čim žalostneje so splošne socijalne razmere zlasti v proletarijatu. Ob-toženka je izsilila neki Mariji P u r k a r t z raznimi grožnjami do 2000 K. Purkart sama ni imela toliko denarja in se je morala dolžiti Nadalje jo je opeharila Neža Cimperman z nekim »losom", o katerem je govorila da je za 120000 K, na katere je v 8 letih dobiti 20.000 K predujema. Par-krat ji je dala zanj 3000 K. Ker si je pa mrrala Purkart zopet izposoditi, so jo pri silili, da izpove, kam gre denar. In tak® so prišli Nežikini grehi na dan. Zagovarjati se ima zaradi goljufije, izsiljevanja in grožnje. Škode je napravila 6.000 K, ne glede koliko hudega je storila Purkartovi z vedno grožnjo. Obtoženka deloma priznava; tuli in joka, da je groza in pripoveduj grozne stvari. Zdravnika izpovedenca ste izjavila, da žena sicer ni normalna, da pa je svoje zločine vršila pri polni zavesti. Ker se te mnenje ne vjema z mnenjem nekaterih drugih zdravnikov, je dr. Ž i t e k kot zagovornik priglasil ničnost. Neža Cimperman je dobila 5 let težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem. Težka telesna poškodba. Miha Hauptman iz Zatične, sicer še ni 20 let star, pa že ne more videti, da hodijo fantje iz drugih vasij „sleparit" druge vasi. Meniški hlapci in med njimi posebno Franc Kutnar in Skupca pa mislijo, da je to vse eno, koderkoli „sleparijo" in tako so se v noči 30. maja t 1. dobili potem, ko so bili v Metnaju nekoliko heruša zajemno po grlu pognali — pri nekem dekletu, s katerim sta bila imenovana dva .na dobrih nogah". — Kutnar je šel na šajtrgo in začel dekleta klicati, Skupca pa se je zgovarjal strani z gospodinjo, ki je mlade fante karala, naj ji deklico pri miru puste. — Pa pride Miha Hauptman zraven in udriha s kolom, zdaj po enem, zdaj po drugem. Kutnar jo je dobil po glavi, da se mu je kar posvetilo. — Drugi junaki so seveda med tem že zbežali. Kutnar je dobil poškodbo na očesu, tako, da le malo vidi in se je bati, da oko po polnoma ugasne. Za to prijaznost je dobil Miha Hauptman 18 mesecev težke ječe, vsak 2 mesec post in še 200 kron izplačila poškodovancu. Jeseniške novice. j Zanimivo, času primerno predavanje je priredila „Slov. dijaška zveza- preteklo nedeljo v tukajšnjem katol. delavskem društvu G. predavatelj, Zarjan, phil. Mirko Rožič je v prav poljudnih besedah razložil solnčni mrk V lažje ume-vanje je narisal na tablo lego solnca, lune in zemlje za časa mrka, v uvodu pa je podal splošne pojme o astronomiji. i V nedeljo, 3. t. m. bo predaval g. župniK Zabukovec: Ali je vera res nasprotna narodovi omiki in prosveti? Predavanje se začne ©b 8. uri zvečer. j Strokovno društvo na Savi je red svojih mesečnih predavan) izpreme-nilo v toliko, da odslej predavanje ne bo več vsako prvo, marveč vsako drugo nedeljo v mesecu in sicer popoldne ob 4 uri v svojih društvenih prostorih. — Prihodnje predavanje bo imel član »Slovenske dijaške zveze". j ,,Jeseniška straža" se norčuje iz tukajšnjega delavskega strokovnega društva. Pravijo ti ^prijatelji" delavstva v svoji »zdražbi", da strokovno društvo nekie na Savi životari pod črnimi krili Zabukov-čevimi. No, da strokovno društvo ne životari, je pokazal zadnji občni zbor in kaže tudi dejstvo, da ima že nad 500 članov. Če pa kdo dokaže, da društvo životari pod črnimi krili Zabukovčevimi, dobi za nagrado 1000 kron. j Slovenski otroški vrtec na Savi je popolnoma dovršen. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je razpisala že II. mesto otroške vrtnarice za ta vrtec. To rej bosta takoj letos otvorjena dva razreda. Zato naj starši za vrtec godnih etrdk ne odlašajo s priglašaajem pri načelništvu podružnice. j Slovesno blagoslovili bodo slovenski otroški vrtec, kakorje zdaj določene, v nedeljo, dne 17. septembra. Ob tej priliki bo, kakor se sliši, v prostorih strokovnega društva velik delavski koncert z godboin petjem. j Stari kolodvor na Jesenicah so ta te.len pndrti. i Tatovi kuretine in preši-čev so se pred kratkim oglasili v Kurji vasi, pa so jih vselej srečno odpodili. Al' bi ne bilo prav, da bi tudi Kurja vas dobila malo več razsvetljave, ki ji je potrebna tembolj, ker je bolj oddaljena od glavne ceste. TržiJke novice. „Slov. dijaška zveza" vpri-zori dne 8. septembra t l na Pristavi pri Tržiču narodno igro „Rokovnjači". Aranžma vodi „Zvezin" član iur. Dolžan ^Slovenska dijaška zveza" priredi to predstavo z domoljubnim sodelovanjem tržiških gospodičen na vrtu gospoda J. Primožiča na Pristavi. Kakor kaže splošno zanimanje v Tržiču, obeta ta igra, katere naš trg dosedaj še ni videl, izvrsten uspeh. Upamo, da se te prireditve ne udeležijo samo Tržičani, ampak da jo posetijo v obilnem številu tudi okoličani. t Nemški agitator Rieger je v splošno veselje zapustil naš Kraj. Nemci so mu nameravali prirediti 28. avgusta pod-oknico, a ker so ravnali premalo tajno zvedelo se je to med ljudstvom, ki je ogorčeno hotelo preprečiti vsako ovacijo. Nameravana podoknica se je izpremenila v demonstracijo proti temu zaničevalcu vsega, kar je slovensko. Piskali in žvižgali so mu in slednjič je .Hei Slovani" pe o z velikanskim navdušenjem na stotine zbranega ljudstva. Ob pol štirih zjutraj smo slišali neko mijavskanje pred Riegerjevim stanovanjem — bilo je par nemških pisačev, ki so hoteli izvršiti to, od česar jih je prejšnji večer odvrnila ljudska nevolja. Pri banketu je bil seveda tudi g. Gassner, kateremu je bil Rieger vedno svetovalec. Reči smemo, da je ravno Rieger kriv, če g. Gassner ni v ta kem razmerju do ljudstva, kakor bi lahko bil. Obdolžil je potem odlične gospode tukaj, ki so ljudstvo samo mirili, da v svoji raz-draženostl ni prekoračilo mej dostojnosti. Zagrozil se je celo, da bo deloval z vsemi močmi na to, da se neki odlični, zaslužni slovenski mož odstrani iz Tržiča. Cesa je ta gospod kriv, sam ne ve. Z žalostjo moramo seveda povdarjati, da so se pokazali zopet Slovenci, ki svojo kožo vedno prodajajo našim sovražnikom. Veliko jih je, ki žive izključno le od Slovencev, ki bi pogi nili od gladu, ako bi jih slovensko ljudstvo popustilo, ki niso vešči nemškega jezika in vendar psujejo proti nam, kjer morejo. Zamerimo jim ne veliko, ker ne vedo, kaj delajo. Bila je tudi neka dama, ki je rekla, da jo je sram, biti rojena Slovenka. Mi jo dobro poznamo in smo ponosni na to, da se ne prišteva Slovencem. Vkljub tem odpadnikom se je vendar pokazalo, da živi v Tržiču močna zavest za našo narodno stvar, ki nam je porok za to, da se to ljudstvo ne bo dalo uničiti. Obrtni red. Dunaj, 29. avgusta. Podporne blagajne. Dr. Stojan je poročal o podpornih blagajnah, ki jih morejo obrtne zadruge ustanavljati v smislu § 114. Te blagajne so del zadružnega premoženja. V te blagajne se stekajo tudi denarne globe (§ 125 in § 127.). Za te blagajne morejo zadruge skleniti posebne priklade. Imetje podpornih blagajen se sme uporabljati v dobrodelne namene in za zavarovanje, ako zadruga v smislu paragrafa 115h sklene prisilno zavarovanje za pogrebnino in slučaj bolezni. Nadaljni paragraf (115x) določa, kako naj se ustanavljajo bolniške in podporne blagajne ter gospodarska podjetja (sirovin-ska skladišča, prodajalnice itd.). Taka podjetja more zadruga skleniti na občnem zboru z večino treh četrtin glasov. Da je v tem slučaju občni zbor sklepčen, mora biti navzočih vsaj polovica, ako zadruga šteje manj ko sto Članov; ako zadruga šteje od 100 do 300 članov, mora biti navzočih vsaj 40 odstotkov, najmanj pa 50 članov; ako šteje zadruga 500 do 1000 članov, mora biti navzočih 30 odstotkov ali vsaj 200 članov; ako zadruga šteje nad 1000 članov, mora biti navzočih 20 odstotkov ali vsaj 300 članov. Ako prvi občni zbor ni sklepčen, more se drugi občni zbor vršiti v štirih tednih. Drugi občni zbor je sklepčen, ako se ga udeleži primerno število članov, pri zadrugah do 500 članov vsaj 30 odst., pri večjih zadrugah vsaj 20 odstotkov Sklepe glede gospodarskih podjetij mora odobriti politična deželna oblast. Udeležba pri gospodarskih podjetjih pa za posamezne člane ni obvezna. Kaj pa, če tudi drugi občni zbor ni sklepčen? Za ta sklučaj določa § 125, da more zadruga v svojih pravilih določiti kazen za tiste člane, kateri se neopravičeni ne udeležujejo občnih zborov. Posredovanje za službe. Že sedaj je § 116, obrtnega reda določal, naj so pri zadrugah na vpogled razgrnem zapisniki, v katere se vpisujejo pomožni delavci, ki iščejo službe, in obrtni lastniki, ki iščejo delavcev. Novi načrt paragrafa 116. je jasnejši in obširnejši. Pravila delavske posredovalnice sklene zadružni zbor v dogovoru s pomočniškim zborom; pravila odobri deželna vlada. Za posredovanje pomočniki ne plačajo pristojbine. Ako zadruga šteje najmanj 100 pomoč nikov, mora poseben odbor nadzorovati posredovalnico. V tem odboru mora biti enako število obrtnih lastnikov in pomočnikov. O tej točki so bila mnenja v odseku jako različna Poslanec Eldersch je zahteval, naj bi načeloma delavsko posredovalnico vodili edino le pomočniki. Ta za hteva je pač pretirana, da, krivična. Pomočniki morejo skleniti, kar se je že zgodilo v mnogih slučajih, da obrtnikom sploh odrek6 pomočnike. To se godi navadno ob delavskih stavkah. Celo s silo vržejo stav-kujoči iz delavnic pomočnike, ki se prostovoljno oglasijo za delo. Take zadružne posredovalnice, ki bi bile povsem v rokah pomočnikov, bi bile naravnost nemogoče. Obrtniki bi bili navezani na zasebne posredovalnice. Obrtniki zahtevajo vobče, naj sta v odboru posredovalnice dve tretjini mojstrov in ena tretjina pomočnikov. Odsek pa je sklenil s 7 proti 6 glasovom, da je v odboru enako število delodajavcev in deloje-mavcev. Pomočniški zbor. Novi načrt § 120. bistveno razširja določbe veljavnega zakona. Pomočniški zbor izvoli poleg načelnika tudi namestnika, v pravilniku določeno število namestnikov in odbornikov. Novi načelnik in namestnik se morata naznaniti obrtni oblasti in načelništvu zadruge. Pomočniki, ki so manj kot 6 tednov brez dtla, se morajo udeleževati pomočni škega zbora ter izvrševati izročene jim funkcije. V pravilniku se more ta doba razširiti na šest mes; cev. Pomočniški zbori, ki štejejo nad F00 pomočnikov, volijo delegate za občne zbore, izvzemši slučaj, ko je volitev na dnevnem redu. V pravilniku se določi število delegatov. Število delegatov pa mora znašati vsaj 5% vseh članov in trikrat to liko, kolikor je odbornikov. Pomočniški zbor skliče prvikrat (§ 120 a) obrtna oblast. Snide se vsaj enkrat na leto; načelnik pa more tudi večkrat skli cati pomočniški zbor, toda le z dovoljenjem zadružnega načelništva. Ako zadružno na-čelništvo ne dovoli izrednega pomočniškega zbora, more se pomočniški načelnik pritožiti na obrtno oblast. Ako pa pomočniški zbor s posebnimi prikladami sam pokrije stroške občnega zbora, ne potrebuje dovoljenja za sestanek od zadružnega načelništva. Ako sta prazni mesti pomočniškega načelnika in namestnika, skliče obrtna oblast pomočniški zbor, da izvrši novo volitev. Obrtna oblast more v tem slučaju določiti zadružnega načelnika, da vodi volitev. Naslednji paragraf (120 b) jako razširja področje pomočniškega zbi.ra. Nove določbe so: Pomočniški zbor voli člane v odbor zadružne posredovalnice za delo; sklepa o pravilniku zadružnega zbora in delavske posredovalnice; sklepa o delavni dobi, delavnem odpečitku, o plači in odpovedi; sklepa o posebnih prikladah v pokritje stroškov za izredne občne zbore. Te priklade pa mora odobriti obrtna oblast, ka teri se predlagajo tudi letni računski zaključki. Pritožbe proti sklepom pomočniškega zbora se morejo vlagati v 14 dneh pri obrtni oblasti prve instance. Vsak opravičen pomočnik mora osebno izročiti glasovnico na volišču. Pravilnik more določiti več volišč, ako je treba. Pritožbe proti volitvi se vlagajo v 14 dneh. Odbor pomočniškega zbora more zadružni zvezi in oblastvom pošiljati svoje želje, mnenja in pritožbe. Bolniška blagajna. Obrtni odsek je premenil tudi paragraf 121, ki govori o bolniški blagajni. Bistvene določbe so: Zadruge imajo dolžnost, da v podporo pomočnikov in vajencev za slučaj bolezni in za pogrebnino ustanove bolniške blagajne ali pa morajo pristopiti kateri že obstoječi bolniški blagajni. Za vajence morajo vse prispevke plačevati mojstri. Prispevki za vajence se morajo določiti v pravilniku. Sicer pa veljajo za bolniške blagajne § 58. zakona z dne 30 sušca 1888. in zakon z dne 4 aprila 1. 1889. Pravilnik more določiti, da pomočniki, ki so brez dela, morejo ostati člani bolniške blagajne, dokler plačujejo prispevke, bivajo v Avstriji in niso samostojni obrtniki ali zakupniki. Ako tak pomočnik štiri tedne po vrsti ni plačal prispevkov, neha biti član bolniške blagajne. Zadružni člani morajo svoje pomožne delavce že tretji dan, ko stopijo v delo, naznaniti pri bolniški blagajni, sicer morajo sami plačati prispevke. Ostale določbe ostanejo v veljavi. * # # Dunaj, 31. avg. Mojstrske izkušnje. Obrtni odsek je že pred 14 dnevi načeloma sklenil, naj se v zakonu tudi za mojstre določijo posebne izkušnje. Poročevalec Schneider je dobil nalog, da predloži načrt, po katerem naj se vrše te izkušnje. Sek. načelnik dr. Hasenohrl je zopet izražal pomisleke proti mojstrski izkušnji. Vlada more priporočati le fakultativne izkušnje. In še za te je treba daljše prehodne dobe. V istem smislu je govoril sek. svetnik dr. vitez Fries in naglašal, da dobe obrtne oblasti nove naloge, ki jih bodo težko izvrševale. Proti mojstrski izkušnji sta govorila tudi poslanca Kitschelt in Eldersch. Drugi člani so zagovarjali mojstrsko izkušnjo, posebno Bendel, Boheim, Hanek, Foerg, Hueber in Pacher. Poslanec dr. Žitnik je izjavil: Ze v splošni razpravi sem se načeloma izjavil za obligatorno ali obvezno mojstrsko izkušnjo. V zakon smo sprejeli obvezno izkušnjo za pomočnike, torej je naravna posledica, da načeloma določimo tudi mojstrsko izkušnjo. Toda prezirati ne smemo razmer v posameznih deželah. Zopet tu vidimo, da se razni zakoni ne smejo kovati po enem kopitu za vso državo. Kar je morda umestno za Csško, to ni izpeljivo n pr. za Dalmacijo. Kako pa hočete določiti mojstrske izkušnie za dežele, koder ni ne zadrug, ne zadružnih zvez, ne obrtnih nadzornikov, ne uradov za pospeševanje obrtov ? Tu je treba še mnogo dela, marljive organizacije obrtnikov, obrtnih nadzornikov, obrtniških kurzov i. t. d. Ker pa se tako obširni zakoni, kakor ji obrtni red, ne popravljajo vsako leto, niti vsako desetletje, zato je treba delo resno pričeti. — Kar še ni, to se more izvršiti v teku let tudi v južnih deželah Na Kranjskem je tudi obrtniška organizacija že precej napredovala, vendar pa so še po deželi okraji, koder ni duba ne sluha o obrtniški organizaciji in bi bile torej mojstrske izkuš nje danes naravnost nemogoče. So po deželi razni obrtniki, ki so se takorekoč za silo naučili kakega obrta, n. pr. kovači, tesarji, mizarji, krojači, črevljarji i t. d. Kateri že imajo obrtne liste ali pravico izvrševati obrt, tem seveda ne bode treba delati mojstrske izkušnje. A ti polagoma izumirajo, kje naj se dobi naraščaj ? Ako n. pr na Trebelnem šina poči na kolesu, ali naj jo nese h ko vaču v Novo mesto? Doma pa bi ne imeli kovača, ker ni nihče naredil izkušnje za mojstra. Ali če oče kupijo sinu blago za nove hlače, usnje za zimske črevlje. bodo morali iz hribov doli v trg do krojača ali črevljarja, ki jc izprašan mojster — Mi torej ne smemo kovati določeb, ki so mogoče, izvršljive in morda tudi potrebne za mesta in večje trge. Saj itak trdijo politične zgage in strankarski duraki, da zahtevamo celo za .perice" deveto šolo. Ker pa § 14. tudi v bodoče pooblašča deželno vlado, da sme izjemoma, koder to zahtevajo krajevne razmere, oproščati prosivce učnega izpričevala ter dogovorno z dotično zadrugo izdajati obrtne liste, zato glasujem za poro-čevavcev predlog. V krajih, koder ni ali še nekaj let ne bode obrtnih zadrug, bode itak obrtno oblast vo samo odpuščalo predložitev uč -nega izpuščevala. Ljudje pa se naj opozarjajo že sedaj, da naj si vsak vajenec, oziroma pomočnik ed svojega mojstra preskrbi učno izpričevalo, katere bode pozneje potreboval. Na neko vprašanje še odgovorim,da šivilje, ki hodijo šivat od hiše do hiše, sploh ne potrebujejo učnega izpričevala. Te se navadne dninarice, katerih se ne tiče obrtni red. — Končno je v odseku obveljal naslednji predlog: »Izpraševalna komisija je sostavljena iz načelnika in dveh prisednikov. To komisijo sostavi obrtna oblast, in sicer iz članov (obrtnikov), ki jih predloži obrtni oblasti zadružno načelnistvo ali pa zadružni občni zbor v sporazumu z zadružno zvezo. Člani komisije morajo biti vedno iz one vrste obrtnikov, kakor pomočnik, ki hoče delati mojstrsko izkušnjo. Način izkušnje in takso določa izpraševalni red. Takse se iztekajo v blagajne zadrug, ki morajo pokriti troške za izkušnjo. Mojstrsko izkušnjo more delati pomočnik, ki je že naredil pomočniško izkušnjo in vsaj tri leta delal kot pomočnik. Ta določba pa stopi v veljave tri leta potem, ko je bil uveljavljen novi zakon". Posredovalnice za službe. Poleg zadružnih posredovalnic za službe in delo predlaga vlada tudi zasebne posre dovalnice kot dopuščane ali koncesienirane obrte. Ta določba pride v obrtni red kot nov paragraf 21 a, ki določa: Zasebne posredovalnice za služe in delo so dopuščan (koncesioniran) obrt. Prosivec za ta obrt mora poleg pogojev za druge obrte (§ 2. do 10.) dokazati zadostno izobrazbo in zanesljivost v zdravstvenem, varnostnem in moralnem oziru. Koncesija se dovoli z ozirom na krajevne razmere, ali ni morda v dotični občini že državna, deželna, okrajna, občinska ali društvena posredovalnica za službe in delo. Koncesijo more deželno oblastvo dovoliti tudi samo do preklica. Idrijske nouice. i Občinski tajnik Julij Novak je objavil tretje »Poslano" v „SIov. Narodu", s katerim je hotel podati dokaze, da se mi lahke očita ovaduštvo, laganje in obrekovanje. V strahu, da bi mu urednik ne prepustil tolike prostora, kolikor bi rad, izbral je najtehtnejše dokaze. Naj prvo vprašuje: „Kdo je pred tremi leti denunciral mojega očeta ter hotel s tem pahniti celo rodbino v nesrečo? Ali mar ne Vi v svojem božjena-mestniškem poslanstvu!" — Predno očitate sploh komu denunciranje, poizvedite pri svojem očetu, in povedal vam bo, kaj je bilo pred dobrimi tremi leti. C. kr. rudniška direkcija odločuje vsako lete gotovo vsoto, da se nakupi bombaž, sukanec, šivanke in podobne pri ročnih delih potrebne stvari ki jih dobe med letom potem rudarski otroci zastonj Vaš oče je kot šolski voditelj naročil tedaj vse imenovane predmete pri trgovcu Š petavcu, sedanjem županu idrijskem. Ob pričetku šolskega leta je prevzela gospodična učiteljica rbčnih del to blago ter že med prevzemanjem opazila, da manjka tretima reči, ki jih je predlagala v nakup. 60 paketov pa je bilo vsak za dva zvitka manjših, nego bi se dobilo po isti ceni v drugi prodajalni. Gospod vodja je gospodični rekel, da drugega blaga ni dobil. Nato je gospodična mene vprašala za svet, kaj naj stori, v skrbi, kaj poreko starši - ru • darji, ker bo mogla otrokom tretjino manj dati, nego po navadi, ko so morali še tedaj dokupevati. Svetoval sem ji, naj si ogleda račun Šepetavčev pri rudniški blagajni, ker je bila mogoča le kaka pomota, ko ji je vendar bilo obljubljeno, da dobi vse, kar bo predlagala. Na njeno prošnjo sem ne „v svojem božjenamestniškem poslanstvu", ampak kot tovariš učitelj primerjal Sspetavčev račun z zapisnikom predmetov, ki jih je gospodična prejela, ter čudom j izpoznal, da je bilo v Šepetevčevem računu , še več stvari navedenih, nego je gospodična učiteljica predlagala, razlika v škodo rudarskim otrokom je postala še večja. To sem dognal na prošnjo gespodične kolegi-I nje, kakor bi bil tudi vsakdo drug, na kogar bi se bila ebrnila. Denunciranja ni bilo nobenega, ker nisem ne jaz, ne kdo drugi nikogar dolžil, da bi bil to zakrivil. Rudarski otroci pa naj dobč, kar jim gre Dobila je šola res tudi nedostajajoče; ali pa je gospod Šepetavec dostavil, ali gosp. vodja dopolnil, ali kak tat povrnil, po tem pa nisem nikdar vprašal. Tudi je bilo že vse po zabljeno, dokler ni tajnik Novak oživil spo mina na zmedo pred več leti, ki pa nima s kakim denuncijantstvom najmanjše zveze, pač pa naj bi bilo sredstvo, da se zopet razcepi učiteljstvo. Saj je znano, kako ne-katernike peče, ako učitelj in katehet pri. jazno občujeta. Prav tako gdč. K-ova gotovo ni Vanj hvaležna za vprašanje: »Kdo je lagal vodju g. Vogelniku, da je gdč. K ova odpuščena od krščanskega gospodarskega društva, dočim je službo sama odpovedala?" Zase vem da nisem lagal. G. vodja je mene vprašal' jeli imenovana vzela odpust pri na-čelstvu kršč. gosp. društva. Odgovoril sem mu, da je odpovedala službo in takoj tudi izstopila. Na vodjevo vprašanje, kako to, ko ji je vendar naročil, vzame le odpust, da lahko zopet v službo vstopi, ako bi ne bilo mesta zanjo v njegovem področju, odvrnil sem, da je res prosila odpusta, a so ji odgovorili, da odpusta ne dad6, pač pa ji svetujejo, naj službo sama odpove, da ne bo treba odboru odpovedovati ji službe kar je tudi storila. Ako še dvomite, vprašajte pri zadružnem načelniku, pri katerem zveste isto. Gledč obrtno-nadaljevalne šole sem povedal, kadarkoli sem bil vprašan, da je župan Dragotin Lapajne potrdil načrt, po katerem je bil tudi verouk kot učni predmet, kar je odobril tudi občinski odbor, ki je na predlog bivšega župana imenoval v redni seji tudi kateheta. To pa je potrjeno pismeno in po pričah, torej ni laž. Ko sedaj priznavate, da je bilo res v računih med pasivi pomotno zapisano v predmestni koloni za časa mojega pregledovanja 350.000 K ter da ste sami popravili v pravilno Številko, in šele potem v »Narodu" očitali laž, mesto da bi opozorili na napako, je pač obžalovati, da se Vam ne zdi tako ravnanje nelepo. Jaz sem Vam osebno pokazal, na kaj se opira »Sloven-čevo" poročilo, kakor je tudi „Slovenec" takoj pojasnil pomoto, vsled česar bi bilo tudi dostojno, da ste Vi priznali svojo zmoto. Ako je deželni odbor odločil, da je županstvo smelo napako vsak čas popraviti, ni še s tem dovolil, da smete vsak čas očitati laganje onemu, ki se usede na Vaše čistopis n e napake. »Slovenec" 4. svečana ni prinesel nikake razprave o letnem računu, pri kateri se primerjajo posamezne postavke, marveč le par števik, zanašaje se, da je vsaka prava. Predno torej čistopis predložite javnosti, primerjajte vse številke, da bodo prave, pa ne bo treba nikomur očitati laži, sebi se ne zagovarjati, drugih ne tirati pred porotnike. Glede vprašanj, kdo je to ali ono pisal v .Slovencu", „Slovenskem Listu" ali celo daljnem .Vaterlandu", s katerim nisem bil nikdar v zvezi, obrnite se na dotična uredništva ali jih pa tožite, kakor ste »Naprej". Kar pa zadeva napade na uradnike in urade, zlasti ob volitvah, ni »Slovenski List" in ne be »Slovenec" nikdar dosegel rajne Jednakopravnosti". Od .ljudskošolskega" do najvišjega ni bil naprednjakom nobeden všeč, kadar ni šel z njimi. Celo po zvršenih volitvah so trgali vsakega posebej, ne samo, ako ni volil liberalno, marveč že, ako le volit ni šel. V živem spominu so Vam še zadnje dopolnilne volitve, kjer je nadomestil pokojno »Jednakopravnost" Vaš »Slov. Narod", ki je po vrsti oglodal celo lastne pristaše. S tem sem opravil. Franc O s w a 1 d. V Idriji, dnč 31. avgusta 1905. i Umorjen in oropan. V petek se je pripeljal v Idrijo janež 0,wald, trgovec z lesom doma iz Logatca. Se isti večer se je podal z nekim tesarjem na Vojsko. V torek zjutraj pa so ga našli četrt ure od Idrije mrtvega v jarku ob cesti. Ker je imel več ran na glavi in sicer vse enake, kakor bi ga kateri s kladvom udaril; ker niso dobili pri njemu nič denarja, en žep je bil celo na zunaj obrnjen, se sodi da je bil zavratno umerjen, oropan in vržen v vodo. Rane na glavi kažejo pečat, s katerim zaznamujejo deske ali trame. Zato se sumi, da ga je umoril njegov delavec, ki ga je spremljal na poti. O naši realki kaj zvemo, kedar je .SI. Narod" v kaki zadregi. Dne 24. avg. namreč pišs, da slov. profesorji ne pišejo nobene slov. učne knjige, da so pa idrijski boljši, ker ti so že nekaj v rokopis spravili, a popolnoma zgotovljeno še ni. Da torej ne bo višja realka v Idriji slovenska, so krivi imenovani gospodje ne pa obstrukcija. Mi se še spominjamo, da je ravno »Narod" pisal, ko je naš poslanec v dež. zboru govoril za podržavljenje realke: »Kaj pa hoče gosp. Arko ? Ako se idrijska realka podržavi, bode ponemčena, kakor je ljubljanska. Ako jo pa mesto vzdržuje, bode to prvi srednješolski zavod s slovenskim učnim jezikom." .Narod" trdi da profesor lahko v enem letu spiše knjigo, a tu imamo realko že 4 leta, pa še noben rokopis ni dovršen. — Kako pa je v resnici z našo realko? Ako je deželni zbor vkljub obstrukciji dovolil gorenjskim občinam radi železnice zvišanje cestnih doklad, bi gotovo tudi dovolil znatno pod-, poro za slov. učne knjige, samo prej morajo Dalje v I. prilogi. biti v rokopisu — dovršene. Vprašanje pa je, ali je naša realka res slovenska ? Poglavitni predmeti, kaker: francoščina, zemljepis, aritmetika, geometrija itd. se predavajo v nemškem jeziku. »Ipavske novice. v Vojaške vaje na Vipavskem. Dne 28. avgusta se je muctil Vipavcem zanimiv prizor. Vojaštvo — bilo je okrog 4000 mož pehote, artilerije in kava leri e — je imele krog Manč vojaške vaje. Ljudstvo, ki še ne pomni, da bi bile tod vojaške vaje, je gledal«« z velikim zanimanjem »vojsko". — Vipavska dolina je eden najvažnejš h prehodov od Italije proti sredini Avstrije, zato je gotovo zanimivo, da se vrše tu vojaške vaje, dočim jih deslej menda še nikdar ni bilo, ker naredi vojaštvo zlasti po vinogradih velikanske škodo. Napovedane so bile korne vojaške vaje tudi okrog Ajdovščine za 4. in 5. sept., a kakor se čuje, so jih na prošnjo prizadetih občin odpovedali. v Vipavski špital — vojašnica. Štiri leta že stoji vipavski špital prazen. Nihče še ni umrl v njem, še nobena eperacija se ni tu ponesrečila; le podgane gospodarijo po njegovih dvoranah — če imajo kaj jesti — in voda napolnuje njegove spodnje prostore tudi v največji suši, tako da bi služil lahko prav izborno kot reservoar za vodo. Kakor zaklet grad stoji tu v sredi močvirnega travnika: zaprta noč in dan so njegova vrata, a kdaj odpro se, ne pove nobena pratka. Pa čujte! Prišlo je v nedeljo v trg prav mnogo vojaštva in, ker ni bilo drugod dovolj prostora, je šinila trškim očetom pametna misel, češ, za nekaj bo pa le naš špital; in v hipu so iz-premenili hišo, ki ie b>la zidana za bolnišnico, v vojašnico. Kdor zna, pa zna, kaj ne; če ni hiša dobra za špital, bodi pa za kasarno: Vipavski posest, Pre-digten auf alle Sonntage des Jahres K 4.80, — Egger, Die Junglingsvereine, deren Notwendigkeit und einige Winke iiber die Leitung derselben K —.36. »Katoliška BuKvarna" u Ljubljani. Iz proste roke se proda staroznana, obiskovana JJOStilllfil 1745 s posestvom ali brez njega. 3—3 - Proda se radi družinskih razmer. = Naslov pove upravništvo „Slovenca" Išče se mirna 1740 2 C."kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani. mesečna soba * s posebnim vhodom, ako mogoče tudi s brano. Ponudbe na upravništvo tega lista. Razpisuje se služba cerkvenika in organista na Jančem pri Litiji. Službo je nastopiti s 1. oktobrom in se lahko združi tudi s šolskim poučevanjem. 1754 2-2 Župni urad Janče. 2 kanarčka (Harzer Edelroller) sta bila izpuščena v minolem mesecu. Kdor jih je vjel, naj jih odda proti dobri nagradi pri rodbini Tome na Resljevi cesti 3, I. nadstr. 1774 1-1 Podpisani imam na prodaj ravnokar dodelano trdno in dobro idočo cerkveno uro, remontoir s sidro. Cena uri je K 500.—Priporočam se visoko-častitim gospodom župnikom, ki bi potrebovali dobre ure, naj se blagovolijo name obrniti. 1688 3—1 Grregor ^jrolia kovač in urar Javorje, p. Poljane, n. Škofjo Loko. Št. 496. £>3-1 trn Razglas. 1759 2—1 Pri neki uradniški vdovi se pod ugodnimi pogoji sprejm6 1773 3-1 ti i J ali gospodičine v dobro, skibno oskrbo. Več pove g. Papst, Poljanska cesta, Barvarska steza 5 o pričetku šolskega leta 1905/6 na obeh c. kr. učiteljiščih v Ljubljani. A. Vpisovanje v c. kr. otroški vrtec kakor tudi v c. kr. deško in dekliško vad-nico bo v soboto, dne 16. septembra od 8. do 10. ure. Redni poult ▼ c. kr. otroškem vrtcu in na obeh c. kr. vadnicah se prične v ponedljak, dne 18. septembra ob 8. uri. B. Gojenke, ki žele vstopiti v I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča ali pa v učni tečaj za otroške vrtnarice, naj se zglase v petek, dne 15. septembra med 8. in 11. uro. Sprejemne preizkušnje se prično v soboto, dne 16. septembra ob 8. uri. C Z*lasila za I. letnik c. kr. moškega učiteljišča se bodo sprejemala v sredo, dne 20. septembra od 8. do 11. ure. Preizkušnja iz posluha bo ravno isti dan od 8. do 12. ure in od 2. do 4. ure, pismena sprejemna preizkušnja se pa prične v četrtek, dne 21. septembra ob 8. uri. D. Dozdanji gojenci in gojenke IV. letnika na c. kr. moškem, oziroma ženskem učiteljišču nai se zglase v soboto, dne 16. septembra ob 10 uri, oziroma ob 9. uri, gojenci in gojenke II. in III. letnika pa v soboto, dne 23. septembra ob 10. uri, oziroma 9. uri. V 2., 3. In 4. razred c. kr. deške in dekliške vadnice in v II. in III. in IV. letnik c. kr. ženskega učiteljišča se zaradi pomanjkanja prostora nihče ne more nanovo sprejeti. Vse natančnejše stvari se lahko poizvedo iz razglasa, ki je nabit na črni deski obeh c. kr. učiteljišč. Ravnateljstvo c. kr. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani, dne 31. avgusta 1905. Il kri'/nar krovec. — Trnovo pri Opekarski cesti na Milki št. 12 v Ljubljani priporoča p. n. stavbenim podjetnikom in slavnemu občinstvu svojo 1763 3—1 krovsko obrt. Izdeluje vsake vrste strehe, s Sfcriji, opeko, efernlfom, strešnim klejem i. f. d. Otvoritveno naznanilo pete sezone Mednarodne panorame v Ljubljani, Pogačarjev trg. ! Umetniški zavod prve vrste! Največja fotoplastiška razstava. Nihče na celem svetu nima tako velikanske zbirke serij, kot moj vir centralnega steklo-tereskopega umetniškega zavoda. Ideal vseh nazornih sredstev. Svetovno-zgodovinski, patriotiški dogodki. - Vsak teden druge dežele. - T Od nedelje 3. do »Mi sobote 9. sept. z- oi mm\m t Lrn ~ Mala vstopnina omogočuje vsakemu večkratni obisk. Eno potovanje 40 vin. Dyaki, otroci in vojaki od narednika nižje 20 vin. Vstopnice v abonementu za 6 potovanj 2 K, za 10 potovanj 3 K Dijaki, otroci in vojaki od narednika nižje, polovico. Otvorjeno od 9. ure do 12. opoldne, in od 2. ure popoldne do 9. ure zvečer. = Tudi v tej sezoni se bodem potrudila, da nudim velecenjenemu občinstvu najnovejše in najlepše prizore. 1764 1 — 1 Velespoštovanjem Ravnateljstvo V. Fessi. Mlin na sedem tečajev z stanovitno vodo, 1643 3—3 in hiša za stanovanje, kjer bi se lahko napravil umetni mlin, je pol ure od novega kolodvora Podrožice, stoječ pri cesti, se po ceni proda. Več se izve pri lastniku Marka Kometter na Bistrici pošta Št. Jakob v Rožu Koroško. Etionadstropna VILfV posebno pripravna za kakega vpokojenega gospoda, v neposredni bližini cerkve sv. Petra, 17 let prosta davka, se proda iz proste roke pod prav ugodnimi pogoji. — Naslov pove upravn. »Slovenca". 1722 3—2 DIJAKI se sprejmejo na hrano in zračno stanovanje. lzvč se v trgovini F R. ČUDEN, Mestni trg. 1704 4-3 T)cbrc ohranjene špecerijske stelaže 1730 5-3 kupi ANTON KOLENC v Celju. oznanilo. * fla e. kr. umetno«obftni strokovni šoli v Iijubljani se prične šolsko leto za oddelke: šola za obdelovanje lesa, šola za umetno vezenje in eipkarstvo, javna risarska šola za mojstre in pomoč« nike, javna risarska šola za dame dne 19. septembra H2J2 Nanovo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu starišev ali njih namestnikov zglasiti v ravnateljevi pisarni (Stari trg 34, Zatiški dvorec) dne 16. ali 17. septembra dopoldne od 9. — 12. ure ali popoldne od 3. — 5. ure. Zimski kurzi za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke) se otvorijo dn6 3. novembra. Vpisovanje se vrši zadnje 14 dni pred pričetkom kurza. Vsak kurz traje dva zimska semestra. Namen tem oddelkom je, pripravljati obiskovalce za zakonito predpisani mojstrski izpit v navedenih stavbnih strokah. Šola za obdelovanje lesa ima dveletni pripravljalni tečaj za dečke, sto ječe še v ljudsko-šolski obveznosti. Tečaj pripravlja za vstop v strokovne oddelke (mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, kiparstvo in pletarstvo) ali pa za vstop v katerikoli obrt; v tem slučaju nadomešča spodnje razrede nižje realke. Sprejemni pogoji 1. na šoli za obdelovanje lesa: A. V pripipravljavni tečaj: I. letnik: Dovršena ljudska šola in starost 12 let, (do 31. decembra 1905). 11. letnik: Znanje učne tvarine iz 1. letnika in starost 13 let (do 31. decembra 1905). B. V strokovne oddelke: Dovršeni pripravljavni tečaj ali meščanska šola ali pa tri razredi srednje šole (neugodni' redi iz latinščine in grščine se ne upoštevajo); starost 14 let (do 31. dec. 1905). C. V pletarski oddelek: Dovršena ljudska šola in starost 14 let. II. na šoli za umetno vezenje in čipkarstvo: Dovršena ljudska šola in starost 14 let, izjemoma že 12 let (do 31. decembra 1905). III. na obeh javnih risarskih šolah se sprejemajo učenci in učenke celo šolsko leto, kolikor to dopuščajo prostori. IV. V zimske kurze za stavbne obrtnike se sprejemajo obiskovalci ki imajo učni list dotične stavbne obrti in so stari najmanj 17 let. V Ljubljani, dnč 3. septembra 1905. 1736 3_1 " C. kr. ravnateljstvo. | XX. letni tečaj | j XX. letni tečaj J Oblastveno priznano deSko odiojeumiHe Kuilmayr v Gorici 1526 15 sprejema učence, kateri obiskujejo srednje šole ali se za iste pripravljajo. Program na zahtevo. Kot začetnica za blagajničarko, prodajalko ali pisarko v kaki odvetniški ali notarski pisarni, oziroma prodajalni, želi vstopiti gospodična, ki je z dobrim vspehom dovršila osemrazredno ljudsko šolo ter je vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, računstva in enostavnega knjigovodstva 1743 3-2 Naslov povč upravništvo »Slovenca". = Veliko presenečenje! = Nikdar v življenju več take prilike! £ 500 komadov jc 1 1733 3—3 Za gld. 1-95. 1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec mstnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošojiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1*95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka P. Lust, Krakov št. 565. NB. Za neugajajoče se vrne denar. Pri podpisani upravi se proda dnč 6. septembra ob 8. uri zjutraj na prostovoljni dražbi okolu 1744 3—3 500 hI vina igo lastnega pridelka. Prodajala se bodo vina lanskega, kakor tudi prejšnjih letnikov, in sicer namizna in desertna vina raznih cen. Dražbeni pogoji se izvedč pri upravi. Dohod vlakov iz Ljubljane: 2 uri 57 min . pop. ali ob 11. uri 50 min. ponoči. Uprava graščine dr. ign. grofa Attemsa Brežice ob Savi, Spod. Štaj. 2 izurjeni prodajalki, le prve moči, se iščeta za damsko konfekcijsko trgovino. Plača tudi nad 100 K. Ponudbe osebno ali pismeno na »Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5. 1756 3—2 Kje? se kupijo najcenejše in najboljše obleke za gospode, dame in otroke? Le v Angleškem skladišču oblek, Ljubljana, Mestni trg 5. Zakaj ? ker dojde tje vedno najnovejša in največja izbera konfekcije za gospode in dame, i n 1741 3—2 se prodaja vse najcenejše in največkrat pod nabavno ceno. 0. Bernatovič, Mestni trg 5. Učenec s primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom in poljskimi pridelki M. Lovrenčie i&7i g-g Spodnja Šiška štv. 2. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO goooooooooooooooS N^cenejša pot za zda]!1 1°°° 5 „RED=STAR=LINE" Š^ltilikovan z najvišjo odliko „Grand Prte" v svetovni razstavi St. Louis 1904. PŽ v Ameriko preko Antwerpna vNew-York, O Philadelpliia. O Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne O vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno. W Za zastopstvo „Rdeče zvezde": g Franc Polenc g V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v Q torek dopoldne, da prestopite pravočasno ^ na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — %J Zahtevajte le Globus »Stilni izvleček kakor kaže slika ket* se ponuja mnogo slabih ponarejanj. Edini tovarnar; Fric Schulz ml. akc. dr., Heb in Lipsko. gH^li^^iffV Vi ^ ■> * ' ' l" ooooooooooooooooo ^ KQ1 O/l na imuu » ouu«-j----* , « , Sk O Finland Kronland, Vaderiand, Zeeland vozijo Q _ do New Yorka osem dni. To je primto. Uljud- X nost snaga in zdrava brana je na njih Bed Star. i - 581 24 Q pri nas prvo in zadnje. ---------- ^ 00QQ00Q0QQQQ00000000000QQ°00009QG wm^mm _______———i——r m J? J? J? J? Advokat D= Fr. Ks. Poček naznanja uljudno, da je otvoril svojo JtB-KmZM v Ljubljani na Starem trgu št. 30, II. nadstropje 1696 3-3 (hiša gospe M. Plautz) tik postajališča električne železnice na Sv. Jakoba trgu. Delnunitn za usa terkuena dela se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih kipov, altarjev, križevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, posrebrenih svečnikov i. t. d. Velika zaloga dovršenih ak. zajamčeno) 1298 b 5 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Pr. VI-t«Ku k Comp., praga, Vodna ulica. — v Ljubljani naprodaj v drngueriji A"L KaRC, - Anton Korbar, Hlnko Vflbbe. | mmm*nmmwmxMM \ Pri nakupovanju [ ===== suknenega i in manufakturnega * j ===== blaga == | | se opozarja na tvrdko K Najcenejša vožnja v Ameriko, "gg HUGOIHL L Kristan oblastveno Koncesljonl-rana potovalna pisarna za 250 52-30 v Ioubljani i Špitalske ulice štev. 4 * Velika zaloga $ suknenih ostankov, g Dunaj- .ke želodfcne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krčutešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrečene učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročjle bolečim Ška - liica 70 vin. - Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri *latem orlu » Ljubljani n a Jurčičevem trgu poleg želez-nega mo «tu. Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada - robni prašek, Ada-voda za lase In Ada-pomada. Popolno prepričanje da je lekarnar]. Tblerry-a Balsam In centlf, mazilo 'Ameriko v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41 (na dvorišču).--— 468 43-26 S2T" Najcenejša vožnja $ AVGUST REpIČ $ W M«»«ll ^ sD LJUBLJANA (v Trnovem) ^ izdeluje, prodaja in popravlja vsako- £kJ< — vrstne — 0r m» n .ma po najnižjih oenah. | m w Kupuje in prodaja stare vinske sode. ssfc K tt <111 1 1856 52— 43 p. T«eh notr. boleznih, Infloencl.kaUrih, krtih In imetjih Tsehrr.t, .labostlh, motenju T prebavi, ranah, absceBlh ln telesnih poškodbah Itd nedoeeino niipešno sredstvo, Vam pojasni pri narofllu b.l-sama .11 na ieUo posebej brerplaJno poslana knjižica s tl.of Inir. pismi kot domači sretovalec. 1« mal. ali fl dvojnih stekl. balsama o kron, 60 malih ali 80 dvojnih steklenic K14. - I>'» lončka centi folijskega »»rito tariMSK «0 vin 1'rosim nasloviti na lekarnarja A T HI K B RT v Pregradi pri liogaSU- slatini — Ponar. ln raiprod.ponarejanj se sodnljsko zasledujejo. 1600 64—49 Valentin Golob (pr. Andr. Drtrikovli) (Ljubljana, Hestnl trg žt, 10. trgovina z železnlno priporoča: - Iželezo, plošče vino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi. medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje m poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ===== izdelka- Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-mi grobnih križev. t** Postrežba točna! Cene zmerne! Založnik zv«< av»fc« -Aš") X'. •> .\v. v-v f v.v (. xv (. v.v < v.v < v.v f ■/■/—> 7-> 7—A/? 10*0*000** S/>> .V. V--.\ .V. ✓ .v« .\/> /—/V • v* mmmm nmmmm NAZNANILO. Na splošno željo čast. naročnikov sem preselil dosedanjo prodajalno z Mestnega trga št. 25 v svetel, zdrav in cen, četudi bolj oddaljen lokal na Sv. Petra cesti štev. 37 na vogalu Resljeve ceste (svoječasni prostori „Angleškega skladišča oblek"). Zaraditega so se mi zmanjšali režijski stroški za tretjino dosedanjih, in bom vedno lahko prodajal tudi najnovejše blago celo po lastni ceni, ker se zadovoljim rad tudi s samim konsumskim dobičkom, kar bo koristilo gotovo tudi mojim odjemalcem, ki se jim obenem naj-vdaneje zahvaljujem za izkazalo zaupanje. Novo prodajalnico bom otvoril "V" soboto, dne 2. septembra 1905 in bom prodajal od tega dne naprej samo na Sv. Petna cesti št. 37 na vogalu Resljeve ceste (svoječasni prostori „Angleškega skladišča oblek"). Ker se bom pečal tudi s konfekcijo za gospode in dame, z izgotavljanjem kril, klobukov itd., bom opustil različne modne predmete, ki se prodajajo tam separirano ^ veliko pod lastno ceno, 400 104—42 Z odličnim spoštovanjem A. Primožič. —j — HT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreftk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba K tf C IT R" llzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2, .V. ✓ .V. 7—> / .V. V V .7. .v. .v>> .y.y—> mmmm vV (. Vv-/, v.v f v .< v.v (. v.V (. Pojasnila v vseh gospodarskih in flnandnlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Je mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 18 150—94