Polemika. Nekoliko opomb. K razmotrivanjem tovarišice M. Godčeve y 25. št. »Uč. Tovariša« bi imela opomniti sledeče: Učiteljice na današnjih ljudskih šolah se imajo po večini boriti s prenapclnjenimi razredi ter z velikim številom učnih ur. Treba pa je vsekakor poučiti zlasti kmetiška dekleta o nalogah matere, gospodinje in o socialnem stališču žene. O da bi vse te velike naloge prevzele učiteljice, ki se posvete v bistu vzgoji in pcuku mladine, zato jim navadno nedostaje fizičnih moči. Pri današnjem obsegu vede in praktičnega dela ne more biti posameznica v vsem strokovnjakinja, zatorej ne kaže od učiteljice umstvenih predmetov zahtevati vsestranske popolnosti. Nujno je, da se y času reformiranja ženskih učiteljic skrbi za splošno znanje iz gospodinjstva ter obče in otroške higieae. Tako posameznim v dani priliki ne bo težko poglobiti in razširiti tega znanja ter ga praktično uporabljati, a temeljitost v teh strokah pa naj dosežejo že v šoli one, ki se jim posvete — in to so učiteljice gospodinjstva. Za te seveda jp treba posebnih tečajev, ne pa anim, ki vrše isto delo ter imajo doseči iste smotre kakor učitelji. Sliši se, kakor bi bilo nekako odveč znanje kemičnih formul, geografije, zoologije, mineralogije... Vsekakor ra tudi ti predmeti s stališča gospodinje im. matere bistre um in imajo formalno moč, da v potrebi olajšajo usposobljenost deklet za gospodinjstvo, postrežbo bolnikov i. dr. Gotovo ti predmeti niso učena šara, ampak znanje, ki usposablja učiteljico za pouk na ljudskih šolah, ki tvorijo celoto zase kakor jo tvori pouk o gspodinjstvuj in materioistvu. Glavni vzrok veliki gospodinjski'nevednosti nekaterih deklet je pač ta, da jim umrje mati, ko so v nežni mladosti. Večina pa ima vendarle v domači hiši prilike dovolj priučiti se iz gospodinjstva vsaj toliko, da ni popolnoma nevešča praktičinega življenja. Sicer je pa dosti poljudno pisanih zdravniških in gospodiinjskih knjig, po katerih lahko v najhujšem slučaju poseže nevednica ter pri dobri volji in vztrajmosti dobi vpogled tudi v te stroke. Če učiteljica po trudapolnem poučevanju v dostikrat zatohlih in nezdravih šol. sobah išče oddiha in miru v svoji sobici, oziroma če si oživlja duha in živce s primernim izprehodom, temu se ni čuditi. Če pa uporablja čas v svojo nadaljno izcbrazbo, je končno le v splošno korist. A da se učiteljicam očita brezbrižnost za ljudsko izobrazbo je naravnost neverjetno. Ali učiteljice, ki se z vnemo posvete pouku, ne delujejo v najvišji meri za ljudsko izobrazbo? Vzroki, da se učiteljice, ki bi zmogle poleg šolskega dela še delovanje izvun šole, dostikrat ne lotijo tega posla, sp v resnici mnogokrat predsodki, ki jih ima zlasti preprosto ljudstvo do socialnega de- lovanja ženstva, dalje tudi nasprotovanje nekaternikov, ki bi y neupravičeni bojazni za svoj nezmanjšani vpliv bili pripravljeni podirati to, kar bi se izkušalo zidati. Upati pa je, da se s predavanji, s samostojnost m r-Lzsodnost mišljenja goječimi društvi ter s šoli naklonjenimi časopisi tudi v tem oziru olajša siališče žene in uveljavi njena nakopravnost. S. Šport in telovadba. Prati se ne morerri, ker nisem tako umazan, kot me slika tovariš Michler v »U. T.« št. 26. t. 1. Vse eno pa čutim potrebo opozoriti na svoj članek v št. 23. »U. T.« t. 1. in pa na Michlerjevega v št. 26. »U. T.« t. 1. Bralec! V ondotnem mojem članku beri zlasti v odst. 14 in 15, zakaj sem se bal. Da ne bos v zmoti, preberi še enkrat vse in presodi ali sem napadal Michlerjevo osebo ali ne. Tov. Michlerja pa prosim, da mi z mojega članka z dne 4. junija 1.1. v »U. T.« navede oni jasno, kjer mu očitam, da »popolnoma p r e z i r a Sokola in njegove zasluge.« Ako ga najde, ga naj citira, ako ne, ga prosim, naj bo on — ne jaz — previdnejši, zraven tega pa tudi dostojnejši. Zanj je kritičen morda moj 6. in 7. odst. — a vprašam ga, kaj s«.m na podlagi njegovih člankov, podprtih po tov. Gaspariju, mogel drugega pisati kot to, kar sem pač pisal? Ako bi tov. Michler moj 14. in 15. odst. bolj mirno prebral bi tam lahko uvidel moj namen, ne pa v ondotnem članku svojega osebnega napada. Tako bi se umiril on sam, na drugi strani pa bi umiril mene le s tem, če bi mi povedal. da sestavlja tak telovadni učni načrt, kot pove v svojem predzadnjem odstav. v št. 26. »U. T.« t. 1., da ga ni nameraval sestavljati, ne pa s tem, ko pravi, da ga sploh ne sestavlja. Š Tako sem za prvo potrebo tudi jaz zaključil. Ivan Stenovec.