PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXVIII. Št. 62 (8155)
TRST, torek, 14. marca 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil Od 5 do 17 septembra 1944 se le tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni (.Slovenija,) v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizani DNEVNIK v ^tkS 1v£pi
« MILANU SE JE ZAČEL 13. KONGRES ITALIJANSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE
za hitrejši drun-poiiiii razvoj Haliie
Obstajajo pogoji za soudeležbo komunistov v vodenju družbenega dogajanja - Ne gre za vstop KPI v vlado, pač pa za nov odnos do ljudskih zahtev - Nujnost skupnega programa združene levice in katoliških ljudskih množic - Prisotne številne delegacije iz tujine
(Od našega posebnega dopisnika)
MILAN, 13. — Komunisti menijo, da bi dve nujnosti narekovali njihovo soudeležbo v vodenju družbenega dogajanja: potreba čvrste čuječnosti proti reakcionarnim pustolovščinam in obstoj pogojev za Uresničitev novega programa družbenih reform, ki bi ga zavestno in aktivno podpirale ljudske množice. Danes sta oba pogoja odločilno Prisotna v Italiji. Pot v smeri socialistične perspektive je v italijanskem družbeno-političnem razvoju še vedno in aktualno odprta.
S temi besedami je Enrico Berlin-
9uer, dosedanji Longov namestnik, ki bo v petek po vsej verjetnosti 'avoljen na mesto generalnega sekretarja KPI, začrtal osnovno politič-110 smernico politike stranke, ki s Poldrugim milijonom članov in osem *" pol milijonov volivcev, odločilno vPliva na vso italijansko politično dogajanje.
«Demokratični preokret» je v Italiji možen samo ob porazu desnice lo skupnem programu združene le-'dce, komunistov in socialistov, ter
nekakšno vodilo. Medtem pa je prišlo d0 vidnejših sprememb: razpust parlamenta, izvolitev predsednika republike z glasovi desnice in sedaj enobarvna vlada v Italiji, na mednarodnem torišču pa zbližanje med ZDA in Kitajsko po Nixonovem obisku v Pekingu.
Razumljivo je torej, da je Ber-linguerjevo poročilo bilo korenito spremenjeno. V njem se Berlinguer najprej dotika mednarodnega dogajanja kjer se odarito kažejo po
katoliških ljudskih množic. Volivci skusi imperialističnih sil, da bi na
škodo malih narodov in z zabijanjem
klinov med socialističnimi državami ohranili «status quo» v svetu. V oceni Nixonovega potovanja na Kitajsko je Berlinguer poudaril pozitivno plat, da so ZDA priznale po 23 letin veliko revolucionarno stvarnost LR Kitajske, kakor tudi pomembnost dejstva, da so se Kitajci sklicevali na bandunska načela sožitja med narodi. Izrazil pa je upanje, da bodo bondunški principi so- j delovanja in vzajemnega upošteva- ' nja spremljali tudi Kitajsko v stikih s socialističnimi državama. Kitajsko je Berlinguer grajal tudi zaradi njenega zadržanja do ljudske vstaje v Bangla dešu.
Glede Sredozemlja je Berlinguer izrazil polno podporo KPI ciprskemu nadškofu Makariosu in arabskim narodom, Obsodil pa je pasivnost italijanske zunanje piiitike. Poudaril je, da je KPI za postopno odpravo vojaških blokov v Evropi, kjer bi samostojna in nevezana Ita lija lahko dala velik prispevek.
Drugi del Berlinguerjevega poročila je posvečen notranjemu položaju v Italiji. Ni res, je dejal, da je zadnja mandatna doba italijanskega parlamenta bila jalova: nasprotno, pod pritiskom okrepljene KPI jn delavskih bojev je parlament proti logiki Krščanske demokracije, sprejel važne reforme kot so: zakon o pokojninah, statut 0 pravicah delavcev, zakon o novem režimu kmetij-| skih najemnin, razporoka in — po
Enrico Berlinguer
stoje torej pred izbiro ,ki ne dopušča obnavljanja prppadle levosredinske koalicije, tenjveč'ustvarja pogoje za Kitrejši napredek in premostitev Jtoušja negotovosti in napetosti, za Katerega nosi KD vso odgovornost.
Ne gre tu za sodelovanje komu-histov v vladi, pač pa za nov od-ops do zahtev, ki prihajajo od ljud-®*va, za nov mehanizem, ki naj okrepi družbeno vodenje gospodar-
je:
spremembo državne strukture.
Glede italijanske poti v socializem je Berlinguer še enkrat poudaril, da izhaja iz zgodovine 50 let boja za narodno neodvisnost in svobodo in se zatorej ne da primerjati i nobenim izmed obstoječih modelov socializma. Gre za idejni in strankarski pluralizem, svobodo kulture, laičnost države. Tako pojmovanje socializma narekuje strogo spoštovanje samostojnosti vsake partije, kar je dalo Berlinguerju priložnost, da je ponovil obsodbo «češkoslova-ških dogodkov leta 1968 in vsega, kar se je zgodilo potem*. Poudaril pa je, da kljub kritičnim ocenam, ostaja KPI zvesta načelu solidarnosti in povezanosti z mednarodnim delavskim gibanjem.
V zaključnem delu svojega poro čila je Berlinguer ocenil organizacijsko moč partije in se pohvalil z znatno pomladitvijo njenih kadrov. Glede skrajno levih skupin je Berlinguer bil zelo skop: obsodil je njihov antikomunizem in dokaj sarkastično ocenil njihovo vlogo v družbi.
Kongres se bo po Berlinguerje-vem poročilu nadaljeval s pozdravi tujih delegacij. Med temi je tudi delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki jo vodi Stane Dolanc, in v kateri so še Latinka Perovič, Pavle Gaži Vojo Serzentič.
STOJAN SPETIČ
Luns v Rimu
RIM, 13. — Generalni tajnik NA TO Joseph Luns, ki je na uradnem obisku v Italiji v okviru posvetovanj z državami članicami atlantskega zavezništva, se je danes sestal z italijanskim zunanjim mil V strom Morom. Med pogovorom, ki je trajal več kot dve uri, sta razpravljala o raznih vprašanjih, kot so malteško - britanska pogajanja, položaj na Bližnjem vzhodu ter pomiritev v Evropi.
Lunsa je sprejel tudi ministrski predsednik Andreotti, sekretar NA TO pa je imel tudi krajši razgovor z malteškim nadškofom msgr. Gon-zijem, ki se v teh dneh mudi v Rimu.
Tepavac zaključil obisk v sev. Afriki
BEOGRAD, 13. — Zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac se je vrnil danes popoldne z uradnega obiska v Alžiru in Tunisu. Pri vrnitvi v Beograd, kjer so ga na letališču pozdravili zastopniki zveznega tajništva in veleposlaništev Alžirije in Tunizije, je Tepavac dejal, da je popolnoma zadovoljen z razgovori z zastopniki Alžirije in Tunizije, s katerima ima Jugoslavija tradicionalne dobre odnose Pripomnil pa je, da sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju zaostaja za političnimi odnosa in da ni zadovoljivo. Mirko Tepavac ie nadalje dejal, da so bili njegovi razgovori pretežno posvečeni sedanjemu položaju v Sredozemlju, da zastopniki Alžirije in Tunizije delijo zaskrbljenost Jugoslavije gleefe položaja na tem področju, čeprav ne gledajo na vsa dogajanja na enak način. Tepavac je poudari1, da obe državi z največjo pozornostjo spremljata delovanje Jugoslavije ny zunanjem političnem področju in da sodita, da je varnost Sredozemlja sestavni del varnosti Evrope in da zahtevata, da vse države Sredozemlja sodelujejo v reševanju evropskih vprašanj.
Zmaga kongresne stranke na volitvah v Indiji
NOVI DELHI, 13. - Kongresna
zmagala na volitvah v indijski državi Zahodne Bengalije. Delni rezultati volitev, ki se nanašajo na 110 od 280 mest v zahodnobengal-skeim parlamentu, kažejo da si jih
POSPEŠENI DIPLOMATSKI STIKI MED OBEMA VELESILAMA
V Parizu prvi uradni sestanek med poslanikoma ZDA in Kitajske
0 vsebini pogovorov ni nobenih točnih vesti ■ Velika Britanija in LR Kitajska povišali svoji diplomatski predstavništvi na raven veleposlaništev
za zadovoljitev osnovnih potreb l8a, polno zaposlenost in izkori-anje vseh virov bogastva, ki so a“slej bili pasivni.	,
. L Berlinguerjevega poročila, ki je . J6 ?ajalo nad tri ure, jasno izhaja, dežel.
je trinajsti kongres KPI po-l Nadnje case^ pa je rastoči pri-
120 letih čakanja — ustanovitev
Jhemben dejavnik in ne zgolj predvidna manifestacija. KPI dela da-^ s obračun o prehojeni poti in ob (Varni kritiki položaja išče poti za lz*|od iz krize.
Kongres se je pričel ob treh po-fVldne v dvorani, kjer je poleg •U3<1 delegatov 109 pokrajinskih fe-„tracij v Italiji in 6 partijskih organizacij v tujini (med izseljenci) Udi več tisoč povabljencev, gostov JJ Vrst demokratičnih strank, pred-^avnikov tujih komunističnih partij, “svobodilnih gibanj in drugih. Zbo-jVvanju komunistov sledi tudi 250 jtHh in domačih časnikarjev, kar J/a v tako dokazuje, kolikšno zanikanje vlada v javnosti za smer, ki jv bo ubrala največja komunistič-a stranka na Zahodu, predsedujoči je najprej sporočil

P centralnega komiteja in dru v vodilnih organov, ki bodo iz-vfieni v petek zvečer. Dotlej bo ^ vodilo predsedstvo kon^resn ..katerem je — poleg Longa, Bergerja, drugih vidnih voditeljev tjanke ter tajnika CGIL Lame — bivša poslanka Marija Ber-
P imenu predsedstva je tajnik 2 'lanske federacije Cervetti po-Javil predstavnike (.avtonomnih I^alistov*, ki bodo na tem kon-® asu vstopili v KPI, predstavne italijanskih strank ter tuje de-„.Hate. Izmed prisotnih tujih deleči je imenoval zastopnike Viet-jania, kar je v dvorani izzvalo prati ovacijo, nato pa KP SZ, KP Jancije, KP čila KP Španije Zve-„ komunistov Jugoslavije in vzhod-^emško SED.
■JJV kratki spominski svečanosti za t>arir*mi voditelji in tistimi, ki so na delu v tovarni ali med (-.j* na ulicah, je delegate pozdravil planski župan Aldo Aniasi. V svo-Pozdravu je Aniasi poudaril po-(«*). dejstva, da se kongres KPI SpVlJa prav v Milanu, ki je res j®oišče fašističnih provokacij, je gjjlodi mesto, kjer se delavske in
s,	('fašistične množice zavestno in ^ njeno bijejo za premostitev se-
težah, za demokracijo.
15.45 je Berlinguer stopil na h<jp m začel brati svoje poročilo. f7*e8ati so vstali, po dvorani se je zlegla delavska himna «Bandie-\fossa*.
t,	J_eKa kongresa KPI ni pripravila (J?'jmesečna razprava o tezah cen-^ainega komiteja, temveč prosta Rusija v celicah in federacijah, i,”1" je Berlinguerjevn poročilo na banskem zasedanju CK KPI bilo le
tisk ljudskih bojev prisilil Krščansko demokracijo k izbiri: ali s pri-vihgiranimi sloji v družbi monopoli in veleposestniki, ali za reforme. V tem je klica nujne radikalizacije razrednega spopada v Italiji in pre-okrei.a v desno, ki se je za KD zaključil ob izvolitvi predsednika republike z glasovi fašistov. S tem se je končalo desetletje levega centra in njegovih protislovij. Gospodarski čudež šestdesetih let je slonel na neracionalnem izkoriščanju virov narodnega bogastva, intenzivni eksploataciji delovnih slojev, brezposelnosti in protislovjih v kmetijstvu. Danes pa je na dnevnem redu vprašanje reform, kar pomeni razširitev narodnega tržišča, okrepitev družbene potrošnje, demokratično
je vladna stranka zagotovila 87.
niiaiiiiiiiiiiif iiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiimtiii nuni im umili iiitm iimiiiiiiiiiimii iinm iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiifiiii
ZAČELA SE JE TEKMA Zfl PRVO MESTO Nfl GLASOVNICAH
Stranke vlagajo kandidatne liste
KD in PSDI še nista izbrali vseh kandidatov - Špekulacija desnice v zvezi s sobotnimi incidenti v Milanu
RIM, 13. — Politične stranke so začele vlagati svoje kandidatne liste na sodiščih. Rok za predložitev list bo zapadel 13. marca, v teh desetih dneh pa bodo posebni uradi na sodiščih odprti od 8. ure zjutraj do 20. Večina strank je že izdelala kandidatne liste, nekatere pa se še vedno ukvarjajo s kočljivo izbiro kandidatov. Največje težave v tej zvezi so v vrstah KD in PSDI. Vodilni organi obeh strank se bodo sestali v prihodnjih dneh, da bi dokončali pripravo kandidatnih list.
Danes ob 8. uri se je torej začel že običajni «boj za prvo mesto*: na glasovnicah v raznih volilnih okrožiih bo namreč na prvem mestu stranka, ki je prva predložila svojo kandidatno listo, opremljeno z volilnim simbolom, s potrebnimi podpisi ter z izjavo kandidatov o sprejemu kandidature. V tej tekmi se odlikujejo komunisti, ki so si danes zagotovili prvo mesto v številnih volilnih okrožjih, med drugim tudi v Rimu, Milanu. Neaplju, Genovi, Firencah, Trentu, Veroni in drugod.
Danes je objavila svoj volilni program skupina «Manifesto», ki v svojem glasilu poudarja, da sodelovanje na volitvah nikazor ne pomeni privolitve v sedanjo ureditev. Volilni program temelji na oporekanju kapitalistične organizacije dela, individualističnega modela razvoja, ki je tuj dejanskim človeškim potrebam, na oporekanju družine kot «ceiice. ki jo ie pripravila druž-
Okrepljena varnostna služba v «Palalidu»
V Milanu rahlo sneži, nebo je sivo in ulice so zaradi nenadnega vala mraza razmeroma prazne. Neotipljiva napetost spremlja vsedržavni kongres KPI, ki se odvija v veliki športni palači «Palalido», dvajset minut vožnje iz centra lombardske prestolnice.
Kljub svečanosti trenutka je napeto vzdušje po sobotnih incidentih narekovalo organizatorjem kongresa še precejšnjo previdnost. Palača, v kateri se odvija kongres je zastražena. Nekaj sto metrov stran je v stranski ulici nekaj tovornjakov policistov, o-koli palače pa več sto rediteljev, v glavnem delavcev in aktivistov KPI. Ti vljudno, a strogo pregledujejo dokumente delegatov, gostov in časnikarjev. Vsak, ki hoče v dvorano, mora mimo petih-šestih skupin rediteljev. Vsekakor mora pokazati izkaznico ter ne sme imeti s seboj več torb ali kovčkov.
Velika dvorana športne palače je razsvetljena, v njej je prostora za kakih štiri tisoč ljudi, vendar mnogi stoje. Za predsedniško tribuno so organizatorji kongresa nastavili veliko rdečo zaveso s simbolom stranke, ob straneh pa sliki delavskih manifestacij. Pod zaveso je na belem polju geslo kongresa: «Delavska in ljudska enotnost, za vlado demokratičnega
preokreta, za obnovitev Italije na poti v socializem*.
Poleg dvorane za plenarne seje je več dvoran za komisije, sodobno urejen tiskovni oddelek s telefonsko centralo in notranjo televizijsko mrežo.
Zanimivo je, da sledi kongresu nad 50 tujih delegacij (20 več kot zadnjič) in mnogo opazovalcev iz vrst evropskih socialdemokratskih strank in političnih organizacij arabskih držav.
Odsotni pa so delegati Kitajske in Albanije,- ki so bili sicer povabljeni na kongres, a na vabilo sploh niso odgovorili.
Zjutraj so za časnikarje priredili sprejem, ki so se ga udeležili za vodstvo KPI Berlinguer, Pajetta in Galluzzi. časnikarji so z zanimanjem sledili zabavljivemu dialogu med nekim demokristjanskim časnikarjem in Giancarlom Pajetto. Ta je namreč dejal, da mora na volitvah KD izgubiti glasove na levi. časnikar ga je nato vprašal, kako bo v takem primeru možen dialog KPI s KD, če bo izgubila svojo levico. Pajetta je odgovoril: «Izgubili, ste glasove proti desni in okrepila se j'e vaše politična desnica. Upajmo, da boste sedaj izgubili da sove na levo in da-vas bo to prisililo k naprednejši politiki*.
St. S.
ba in ki slom na podvrženosti ženske*, in končno na oporekanju šole kot «tovarne soglasja*. sManhV sto* piše. da «družba, v kateri živimo. se nam gnusi, ne zaradi tega, ker se ne razvija dovolj hitro, pač pa se nam gnusita način in smer, v katero se razvija.*
Glede kandidatur moramo danes beležiti odstop generala Birindel-lija s položaja poveljnika oboroženih sil NATO za Južno Fvropo, da bi se lahko udeležil volitev. General, ki so ga pred neka' meseci izgnali iz Malte zaradi njegovega nevzdržnega vmešavanja v notranje zadeve te države in ki ie sprožil veliko polemik zaradi nekaterih izjav, bo kandidiral seveda na listi neofašistov. kamor tudi sodi.
V	zvezi s kandidaturarm moramo tudi omeniti izstop senatorja Mur-daca iz krščanske demokracije. Senator, ki sodi med najbolj reakcionarne predstavnike KD. se je užalil, ker ga niso vključiti v kandidatne liste za bodoče politične volitve.
Pozornost opazovalcev, ki spremljajo italijansko politično dogajanje, pa je sedaj obrnjena predvsem na Milan, kjer so sobotni incidenti dali povod za špekulacije v škodo levice. Vse demokratične sile so sicer obsodile neodgovorno početje izven-parlamentarnih skupin, ud tudi neupravičen poseg policije ter oblasti, ki niso prepovedale fašističnega shoda na Trgu Castello. Incidenti pa so dali predvsem policiji in sodnim oblastem priložnost, da so priredile pravi lov na mlade pripadnike izvenpariamentar.iih sknni-nic: 99 oseb so aretirali (med nji-™.Je„tud'.en fašist), izvedli pa so tudi 27 hišnih preiskav ter 7 preiskav sedežev organizacij kot sp «Soccorso rosso*, «Potere operaio*. «Lotta comunista* i. pd
V	neki milanski bolnišnici se medtem še vedno bori s smrtjo 60-letni upokojenec Giuseppe Tavec-chia, ki ga je med sobotnimi neredi solzilna bombica zadela v glavo. Zdravniki so praktično zgubili upanje, da bi mu rešili življenje.
Jugoslovanska ocena nedavnega sestanka neuvrščenih v Georgctownu
BEOGRAD, 13. — V uradnih krogih v Beogradu ugodno ocenjujejo rezultate nedavnega sestanka stalnega odbora zastopnikov 16 neuvrščenih držav v Georgetovvnu, na katerem so se dogovorili o dnevnem redu bodočega sestanka zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ki bo julija oziroma avgusta v Maleziji oziroma v Adis Abebi. Stalni odbor neuvrščenih je na sestanku v Georgetownu ugotovili, da med neuvrščenimi prevladuje stremljenje po krepitvi njihove vloge, ohranitvi miru in neodvisnosti, po demokraciji mednarodnih odnosov in širši podpori narodom, ki se bore za neodvisnost, ter po zagotovitvi gospodarskega in so-cilanega razvoja neuvrščenih. Zaradi zapletenih mednarodnih odno-
PARIZ, 13. — V francoskem glavnem mestu sta se danes prvič sestala veleposlanika ZDA Watson in LR Kitajske Huang Čeng. To je prvi konkreten rezultat obiska ameriškega predsednika Nixona v LR Kitajski izpred nekaj tednov. Dejstvo, da so Združene države in LRK zbrale za ta posvetovanja prav Pariz, kjer se že tri leta sestajajo delegacije štirih za rešitev spora na jugovzhodu Azije, nakazuje možnost iskanja novih poti za premosti-’ tev vojne v tistih azijskih državah. Predsednik Nixon naj bi namreč imel za zaključena predhodna pogajanja, ld so bila namen pariške konference in kaže. da sedaj gleda z zanimanjem na veliko mednarodno konferenco, na katero r.aj bi LR Kitajska že pristala.
Današnji sestanek med obema veleposlanikoma Watsonom in Huang čengom je trajala borih 50 minut. Ob koncu nista hotela dati nobene izjave o vsebini pogovorov, kaže pa, da je bil namen današnjega sestanka le ta, da da stranka Indire Gandi je premočno j možnost obema diplomatoma, da
ški veleposlanik Watson je dejal, da je bil sestanek zelo prisrčen in da je potekal v prijateljskem vzdušju. Kar zadeva datum prihodnjega srečanja, niso še določili ničesar. Po besedah veleposlanika Watsona bodo taki sestanki vsakokrat, ko se bo za to izkazala potreba. Ker je bil današnji sestanek na sedežu kitajskega veleposlaništva, domnevajo, da bo prihodnji v veleposlaništvu ZDA. U-radni jezik kitajsko - ameriških pogovorov bo francoščina.
Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da sta obe državi za to, da se da čim manj važnosti sestankom med obema veleposlanikoma. Zato ne bodo v bodoče napovedovali sestankov v naprej. Iz besed glasnika zunanjega ministrstva je bilo jasno razvidno, da je tokrat šlo za sestanek, na katerem so le pripravili teren za bodoča srečanja. Za sedaj ne bo ameriška vlada poslala svojega posebnega izvedenca za kitajska vprašanja v Pariz. Ob zaključku svojih izjav je glasnik dejal, da ne bo nikakor potrebno, da ameriški poslovni ljudje zahtevajo vizum za LR Kitajsko od veleposlaništva v Parizu.
LONDON, 13. — Vladi Velike Britanije in LR Kitajske sta sklenili povišati svoji diplomatski predstavništvi na raven veleposlaništev.
Tako je izjavil danes zunanji minister sir Alec Douglas Home pred spodnjo zbornico. Komunike, ki ga je objavilo zunanje ministrstvo pra 'P-, da je vlada Velike Britanije priznala stališče LR Kitajske, da je namreč Tajvan, se pravi For-moza, le pokrajina LR Kitajske in je z današnjim dnevom odpoklicala z otoka svoje diplomatske predstavnike ter priznala vlado LR Kitajske kot edino zakonito kitajsko o-blast. Douglas Home je dejal, da
sov, ki se menjajo pod vplivom velikim sil in drugih činiteljev, morajo po mišljenju v Beogradu neuvrščene države biti sposobne, da sprožijo konkretne akcije o vsakem mednarodnem dogodku. Od bodočega sestanka zunanjih ministrov neuvrščenih ni pričakovati nobenih načelnih dokumentov in sklepov, ker so osnove načelnega delovanja neuvrščenih dogovorjene na zadnjem sestanku neuvrščenih na vrhu v Lusalki, temveč samo dogovor o neposrednih akcijah, ki jih bodo neuvrščene države sprožile na raznih področjih.
Sp«t diplomatski odnosi med Jugoslavijo in Pakistanom
BEOGRAD, 13. — Vladi Jugoslavije in Pakistana sta se sporazumeli, da obnovita diplomatske odnose. Kot je znano je vlada Pakistana prekinila diplomatske odnose z Jugoslavijo, ko je zvezni izvršni svet Jugoslavije uradno priznal no-voosvobojeno državo in vlado Bangla deša.
tanijo vprašanje Tajvana notranja zadeva Kitajcev ter obenem izjavil, da bi zelo rad obiskal Kitajsko, o čemer pa trenutno še niso govorili. Laburistična opozicija je izrazila svoje zadovoljstvo spričo dosežene pogodbe. Britanske interese na Formozi bo odslej zastopalo avstralsko poslaništvo.
Zunanji minister Home je dejal, da bo veleposlanik Velike Britanije v Kitajski sedanji odpravnik poslov John Addis, ki je praktično privedel pogajanja do zaključka. Diplomatski odnosi med Kitajsko in Veliko Britanijo so bili na ravni odpravnikov poslov od leta 1949. Velika Britanija je priznala Kitajsko že leta 1950, zaradi kitajskega nasprotovanja pa so diplomatski stiki ostali na ravni odpravnikov poslov. Zato je tudi VB imela svoj konzulat na Formozi.
Za sedaj ni znano, kdo bo kitajski veleposlanik v Londonu. Kaže pa, da ne bo sedanji opravnik poslov Tsien čang, ki je menda še premlad za tako odgovorno mesto.
V krogih zunanjega nvnistrstva VB poudarjajo dejstvo, da bo ta novi razvoj britansko - kitajskih odnosov pripomogel k trgovskim izmenjavam med obema državama, kar je še posebno važno sedaj, ko je nova politika predsednika Nixo-
na tako rekoč odprla pot zahodnim proizvodom na kitajski trg.
Pomoč SFRJ boju narodov lndokine
BEOGRAD, 13. — Jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč ljudstvu Vietnama je na današnji seji izrazil nezadovoljstvo zaradi nadaljevanja bombardiranja ozemlja Severnega Vietnama in ponovil zahtevo po takojšnji prekinitvi bombardiranja in pn umiku čet ZDA in njenih zaveznikov iz lndokine, da bi se ljudstvu tega področja omogočilo, da samo odloča o svoji usodi. Na seii so preučili tudi poročilo jugoslovanske delegacije, ki je sodelovala na nedavni svetovni konferenci za mir in neodvisnost v Indokini v Parizu, ki je bila, kot se je ugotovilo, največja manifestacija solidarnosti z borbo vietnamskega ljudstva, člani odbora so pozitivno ocenili dosedanje akcije za pomoč ljudstvu Vietnama in ugotovili, da ie bilo doslej poslanih nad 50 pošiljk, med njimi več kom-plektno opremljenih bolnic, raznfh zdravil in drugega materiala. Podpiranje in pošiljanje pomoči se bo nadaljevalo.
EL FERROL DEL CAUDILLO, 13. — V španskem mestecu Ferrol del Caudillo je položaj še vedno napet. Policijski, agenti in «guar-dia civil* so danes zjutraj razpršili skupine delavcev ladjedelnic «Bazan», ki so demonstrirali pred tovarno. Kot znano sta med krvavimi spopadi med policijo in demonstranti zgubila življenje dva delavca.
Danes zjutraj so začeli stavkati tudi delavci drugih dveh tovarn v znamenje solidarnosti z delavci iz ladjedelnice. Skupine mladeničev, kaže, da so sorodniki uslužbencev ladjedelnice, so hodili od trgovine do trgovine in prepričevali lastnike, naj zaprejo. Stavkali so tudi številni uslužbenci mestnih prevoznih sredstev. V nedeljo so duhovniki v cerkvah prebrali sporočilo, v katerem zahtevajo za delavce možnost, da se sestanejo in odločajo v vzdušju medsebojnega spoštovanja, ne da bi nanje izvajali kakršenkoli so sporazum v tem smislu dosegii | pritisk, škof msgr. Araujo Igle-in podpisal danes v Pekingu. Po- : sias je izjavil, da ni nasprotoval jasnil je tudi. da je za Veliko Bri- branju tega sporočila v cerkvah,
■■■■mulim   »"'»»»».........................■■■■■Innu.............................
LOV NA PREPUSTNICE ZA VZHODNI BERLIN
r ..... ' r •*
i-	**
K' A,* 'ijmPk®
jr.	■
j to ni B***'*:^.
i h
lllllllllllllllllUIIIIIIIIIIII|l||||l||||||||||||||||||||||||||lllllllll„l,,llllim|||||,,||||||||m|m|||||||||||||||||||||tr||N
PO PETKOVIH KRVAVIH NASTOPIH ŠPANSKE POLICIJE
Val solidarnostnih stavk z delavci iz El Ferrola
V Madridu je policija zasedla več fakultet . Delodajal. ei so zahtevali izgon stavkajočih delavcev iz tovarne
Dolga vrsta pred enim od petih uradov, ki Izdajajo prepustnice za potovanje v vzhodni Berlin
(Telefoto ANSA - UPI)
ZAHODNI BERLIN, 13. - Danes zjutraj je začelo delovati v zah. Berlinu pet vzhodnoberlinskih uradov, ki izdajajo prepustnice zahodnim Berlinčanom za obiske pri sorodnikih v vzhodnem Berlinu. Popraševanje po prepustnicah je izredno in računajo, da bo več kot milijon meščanov zahodnega Berli-
na odpotovalo za veliko noč na Vzhod. Uradniki v petih uradih opravljajo svoje delo z veliko vnemo in čakanje ni predolgo, tudi zato ker delujejo v vzhodnem delu nekdanje nemške prestolnice podobni uradi, ki izdajajo prepustnice za sorodnike vzhodnih Berlinčanov, ki živijo na zahodu. Poto-
valni ura,di si obetajo zelo dobre posle za veliko noč, saj imajo do sedaj že več kot 350 tisoč rezervacij za potovanja na Vzhod.
To je prvič po letu 1966, da pustijo vzhodnoberlinske oblasti prost vhod in je zanimanje zahodnih Berlinčanov popolnoma razumljivo.
da pa ni sodeloval pri njegovi sestavi.
V	znamenje solidarnosti 'z delavci iz El Ferrola so stavkali tudi uslužbenci madridske tovarne «Per-kins*. ki izdeluje motorje. Nekaj ur po začetku stavke so lastniki tovarne zahtevali, naj policija zasede poslopje. Agenti so izgnali iz tovarne vse delavce, ni pa bilo neredov. Kaže, da se bo stavka* nadaljevala tudi jutri.
V	prvih popoldanskih urah so demonstrirali tudi madridski univerzitetni študentje. Zjutraj je policija zasedla več fakultet, posebno ostro pa so agenti nastopi-h na pravni fakulteti in na fakulteti za gospodarske in politične vede, kjer so zaplenili več transparentov, s katerimi so študentje izražali svojo solidarnost z delavci v El Ferroiu. Potem ko je policija zasedla univerzo, so se študentje podali na ulice, kjer so skušali postaviti barikade. Policija je demonstrante napadla in jih razpršila V drugih mestnih četrtih so se študentom pridružile skupine delavcev, ki so skušali ovirati promet v Ulici Bravo Mu-rillo.
Stavkalo je tudi 4000 delavcev ladjedelnice v Sestau, nedaleč od Bilbaa. V ladjedelnicah so prenehali z delom, da bi protestirali proti krvavemu nastopu policije zoper delavce v El Ferroiu. Delavci, ki so se sestali na skupščini znotraj ladjedelnice so odločili, da bodo nadaljevali z delom komaj jutri zjutraj. V mnogih drugih tovarnah na tem področju so razdelili letake, v katerih pozivajo delavce, naj se udeležijo stavk.
Sestanek prefektov iz severne Italije z ministrom Rumorjem
BENETKE, 13. — V nadaljevanju srečanj s prefekti je notranji minister Rumor predsedoval danes v Benetkah sestanku prefektov Trenta, Bočna, Benetk, Belluna, Padove, Roviga, Trevisa. Verone, Vicenze, Bologne, Ferrare, Forlija, Modene, Parme, Piacenze, Raven-ne, Reggio Emilie, Trsta, Gorice, Pordenona in Vidma. Na sestanku so preučili položaj v posameznih pokrajinah.
PNOM PENH, 13. — Pučistični maršal Lon Nol, ki je v petek prevzel funkcijo državnega poglavarja Kambodže, se je danes proglasil za predsednika republike. Maršal je tudi predsednik vlade in vrhovni poveljnik oboroženih sil.
KAIRO, 13. — Predsednik Egipta Sadat, Sirije Asad in Libije Gedafi so se danes sestali v Kairu ter nadaljevali s preučevanjem skupne strategije v boju proti Izraelu. Trije predsedniki so tudi razpravljali o vrsti ukrepov za utrditev odnosov med tremi državami.
POSLANEC ŠKERK 0 DELU PARLAMENTA
V NEDELJO JE KPI OTVORILA KAMPANJO ZA POLITIČNE VOLITVE
Komunisti so si zagotovili prvo mesto na glasovnici ■ la sedaj preprečena kandidatura Bartolija na glasovnici KD ■ Potrjena kandidata Belci in Bologna ■ Seja sveta Slovenske skupnosti
Včeraj zjutraj so komunistični mladinci brez tradicionalnega teka, saj ni bilo konkurentov, zasedli prvo mesto na glasovnici za politične volitve, saj je član tajništva KPI Perini prvi vložil na volilnem uradu na sodišču vso dokumentacijo za predložitev kandidatne liste. Vhodna vrata sodne palače so mladinci zastražili že v soboto ob 11. uri zvečer in od takrat so se izmene vrstile kljub burji in mrazu vse do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
Tržaška federacija KPI je v nedeljo dopoldne v kinu Grattacielo odprla volilno kampanjo, ko je tajnik Rossetti predstavil štiri kandidate za poslansko zbornico in kandidata KPI za senat prof. Paola Šemo.
Poslanec Albin Škerk je na zborovanju v slovenščini govoril o politični krizi, ki je zajela vso Italijo ter o delovanju komunistične poslanske skupine v zadnjem razdobju.
Poslanec Skerk je nadaljeval: «Zadnja parlamentarna doba se razlikuje od prejšnjih tudi kar se tiče obravnavanja naše narodnostne problematike, saj je bilo storjenih mnogo raznovrstnih posegov v korist naši manjšini. Omembe vreden je dopolnilni zakonski predlog o šolstvu, ki ga je že odobrila šolska komisija in ki je tik pred odobritvijo v poslanski zbornici. Odobren je bil člen novega zakonika o kazenskem postopku, ki daje narodnim manjšinam pravico do uporabe svojega jezika na sodišču. V prid našim borcem je bil predložen zakonski osnutek za ponovno odprtje roka za dosego priznanja statusa borca. Najpo-mebnejši pa je bil zakonski predlog za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kar je spodbudilo tudi druge sile, da so se pričele konkretneje zanimati za naša narodnostna vprašanja*.
V nadaljevanju je poslanec ugotovil, da je razpust parlamenta prizadejal veliko škodo tudi slovenski manjšini, ker je bila začasno prekinjena pot, ki bi nas privedla do uzakonitve vsaj nekaterih tako zaželjenih pravic. Vendar pa je poslanec nadaljeval, da je prepričan, da ne more biti vse izgubljeno ter izjavil: »Po zadnjih štirih letih parlamentarnega dela lahko rečemo, da nas v Rimu tako vlada kot parlament bolje poznata. Z enotno delegacijo, ki jo Je sprejel predsednik vlade Colom-
bo, smo seznanili vlado z našimi zahtevami. Priborili smo izkušnje, ki nam dokazujejo, da so učinkoviti in uspešni samo enotni nastopi, podprti od italijanske demokratične javnosti*.
Poslanec Škerk je zaključil, da bo volilni boj težak in da je od njega odvisen bodoči politični razvoj v Italiji ter da je KPI kot na prejšnjih volitvah omogočila, da »pridemo Slovenci do svojega zastopstva v rimskem parlamentu*.
Sinoči se je sestal svet Slovenske skupnosti, ki je razpravljal o političnem položaju in o stališču skupnosti glede političnih volitev. Uradno ni bilo izdano nobeno sporočilo. Izvedeli smo, da razprave niso izčrpali in da se bodo ponovno sestali ter sklepali v četrtek.
V nedeljo so po velikih težavah in notranjih spopadih demokristjani končno skrpali svojo kandidatno listo za poslansko zbornico in za senat, ki pa še vedno ni dokončna, ker je kandidatura prof. Romana za zbornico še vedno podvržena potrditvi osrednjega demo-kristjanskega vodstva.
Glede kandidatur za poslansko zbornico se v bistvu ni nič spremenilo za osrednja kandidata Bel-cija in Bologno, ki sta istočasno tudi kandidata s skoro zagotovljeno izvolitvijo. Potrdili so tudi kandidata leve struje v stranki prof. Nodarija, glede desnice pa je prišlo do bistvene zamenjave, ko je odpadel Pecorari in so na njegovo mesto kandidirali bivšega tajnika KD, predstavnika skrajno desničarske struje prof. Romana. Do tega je menda prišlo zaradi m pora t istrske skupine in dr. Sardosa Aibertinija, ki je postavil ultimat in zahteval vključitev Bartolija ali pa samostojen nastop istrskih beguncev z novo kandidatno listo, ki naj bi ji botroval skrajni desničar posl. Greggi. Iz težav so se izmotali na tak način, da so vključili desnici všečnega Romana in izključili Bartolija. Za senat kandidirajo brez možnosti izvolitve inž. Umaniija in prof. Mezzeno.
Seje konzult
Danes zvečer ob 20.30 se na Proseku 28 sestane na javni seji rajonska konzulta za Vzhodni Kras. Ob isti uri se sestane na svojem sedežu na Stari istrski cesti 43 konzulta rajona Sv. Sobota - Naselje S. Sergio.

ZARADI PREKINITVE POGAJANJ
Danes od 7. ure do 14.30 stavka uslužbencev SIP
Stavke se bodo udeležili tudi uslužbenci zasebnih podjetij • Ob 9. uri enotna skupščina na sedežu CISL
Jutri ob 20.30 se bo na sedežu v Ul. Foscolo 7 sestala konzulta za Staro mitnico. Na dnevnem redu bo imela odobritev zapisnika zadnje seje, sporočila predsednika poročilo komisije za vzgojo in organizacijo javne skupščine.
Jutri uradno odprtje novega hotela «Fernetti»
Jutri popoldne ob 18. uri bodo na Fernetičih uradno odprli nov hotel «Femetti», last Albina in Zite Gomizelj. Kakor smo že poročali v našem listu, gre za gostinski objekt D. kategorije, ki razpolaga s 40 sobami in 70 posteljami.
SESTANEK NAČELNIKOV SKUPIN TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Soglasno stališče o istočasnosti upravnih in političnih volitev
Danes dopoldne bodo posredovali pri prefektu Abbre-scii - Protest zaradi najdbe orožja pri Nabrežini
Včeraj so bile na sestanku z županom vse skupine zastopane v občinskem svetu soglasne, da je treba izvesti upravne volitve v tržaški občinski svet istočasno s političnimi, ali najkasneje teden dni po političnih volitvah. Soglasno bodo tudi posredovali pri prefektu Abbrescii, ki bo danes ob 11. uri sprejel delegacijo občinskega sveta.
Sestanek je otvoril župan Spacci-ni, ki je povedal, da je posredoval pri notranjem ministru Ru-morju in pri predsedniku vlade, saj je ponovna prestavitev občinskih volitev v nasprotju z demokratičnimi načeli in bi izgubili leto dni plodnega dela. Rimski krogi so odgovorili, da obstajajo tehnične težave, saj bi pomladi morali voliti v približno 4.000 občinah, ki imajo okrog 2 milijona
volivcev in 3,5 milijona prebivalcev. Obstaja možnost, da se naša dežela izvzame iz tega ovkira, ker bi po statutu morala dežela u-pravljati lokalne uprave. Gre za možnost, da se dežela obrne na vlado, ki bi sklepala na svoji seji.
V razpravo so posegli predstavniki vseh skupin, ki so se soglasno strinjali s stališčem, da naj se izvedejo volitve istočasno s političnimi volitvami, vendar pa so obstajali tudi nekateri odtenki pri tej enotnosti, saj obstajajo logični različni interesi posameznih strank in skupin v strankah.
Končno so se dogovorili, da bodo posredovali pri prefektu, ki po zakonu razpiše volitve, dokler te pristojnosti ne bo prevzela dežela in da bo občina izdala skupno tiskovno sporočilo.
niiiHiiimiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiii
S SEJE PRISTANIŠKEGA VODSTVA
Tržaška luka se bo udeležila mednarodnega sejma v Zagrebu
Novi poslovni stiki z avstrijsko Štajersko - Vprašanje novih poviškov na avstrijskih železnicah Luka najela nove lope v lesnem skladišču - Druga kontejnerska ladja za progo Trst-Izrael
Danes bodo stavkali uslužbenci vseh oddelkov telefonskega podjetja SIP. Stevke, ki bo trajala od 7. do 14.30, se bodo udeležili tudi uslužbenci zasebnih podjetij telefonske stroke, ki delujejo v našem mestu.
Stavko so oklicali zaradi prekinitve pogajanj za novo državno delovno pogodbo. Med stavko se bodo uslužbenci SIP zbrali na sindikalnem sedežu CISL v Ul. S. Spiridione 7, kjer bo ob 9. uri skupščina vseh delavcev telefonske stroke tržaške pokrajine. Udeležil se je bo v imenu treh sindikalnih organizacij čhržavni tajnik telefonskega sindikata CISL. Na skupščini bo govor o novi pogodbi v zvezi s posegom ministrstva za delo.
Sindikalne organizacije CGIL, CISL in CCdL-UIL so napovedale, da bo meseca marca 20 ur stavke delavcev telefonske stroke, da bi tako prisilili SEP in INTESIND, da spremenijo svoje stališče popolne nepopustljivosti, ki je privedla do prekinitve pogajanj za novo delovno pogodbo.
Stavka uslužbencev
tržaškega RAI
Tudi uslužbenci tržaškega sedeža RAI se bodo udeležili današnje državne stavke, ki so jo napovedale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL ter avtonomni sindikat RAI. Zato ne bosta tržaški postaji Trst in Trst A sploh oddajali, medtem ko bo na ostalih postajah poenoten program. Isto velja za televizijo, ki bo začela oddajati komaj ob 20. uri.
Stavke se ne bodo udeležili radijski novinarji, ki imajo posebno pogodbo. Iz solidarnosti pa bodo tržaški novinarji začeli delo z 2-umo zamudo; vsekakor pa ne bo ne tehnikov ne splkerjev in seveda niti oddaj.
Stavka petrolejskih delavcev in skupščina delavcev Stocka
Tudi včeraj so delavci, ki so zaposleni v zasebnih petrolejskih pod jatjlh. nadaljevali z razčlenjeno za novo delavno pogodbo.
Medtem ko so v petek stavkali dnevni delavci, s« včeraj stavkali po 8 ur delavci vseh treh izmen.
Včeraj so se zbrali na skupščfhi tudi delavci likerskega podjetja Stock, ki že dalj časa stavkajo v zvezi z novo delovno pogodbo. Ker niso pogajanja dala do sedaj še nobenih konkretnih rezultatov, so se zbrali, da bi razpravljali kakšno stališče naj zavzame delegacija, ki bo šla na pogajanja v Rim prihodnji ponedeljek.
Občni zbor združenja rejcev
Jutri, v sredo, bo v Bazovskem domu v Bazovici ob 19. uri občni zbor pokrajinskega združenja rejcev. Na dnevnem redu so poročilo o delovanju združenja v lanskem letu, odobritev obračuna za leto 1971, odobritev proračuna za leto 1972 in diskusija.
i)ru<;e vesti
NA ŠESTI STRANI
Na včerajšnji seji vodilnega odbora Neodvisne ustanove za tržaško luko je predsednik dr. Franzdl poročal o nedavnem obisku graškega župana ing. Scheirbauma. ki so ga spremljali tržaški župan ing. Spac-cini in nekateri občinski odborniki. Predsednik ie seznanil gosta s sedanjim stan,jem v luki in z načrtom za njegovo razširitev in nadaljnjo opremo. Ing. Scherbaum se ie zanimal zlasti za možnosti večjega avstrijskega tranzita čez Trst in za nove poslovne stike med našim mestom in avstrijsko Štajersko Nato so si kupno ogledali nekatere luške naprave in zlasti n.iene nove tehnične pridobitve, na koncu pa je graški župan poudaril pomen sodelovanja med tržaško luko in Štajersko.
Glavni ravnatelj ing. Colautti je poročal o nastopu niške ustanove na razstavi «Intertraffico 72» v Hamburgu. Paviljon, ki ga je pripravila luka v nemškem mestu, je zbudil veliko, pozornost, zlasti kar zadeva 'prikaz možnosti novih poslovnih zvez med zalediem na eni ter Vzhodom in Afriko na drugi strani.
Vodilni svet je nato vzel v pretres program sodelovanja luke na prihodnjih mednarodnih seirr.ih. V tej zvezi so odborniki poudarili u-mestnest, da se luška ustanova ude leži skorajšniega mednarodnega sejma v Zagrebu. Sledila ie razprava o problemih, ki so bili načeti na nedavnem zasedanju Seehafenkon taktkomitee na Dunaju, katerega se je udeležil tudi ravnatelj luke ing. Colautti. Ob tej priliki so razpravljali zlasti o novih poviških na avstrijskih železnicah, ki bodo menda znašali 8-20 od sto.
Na dunajskem zasedanju so nadalje omenili nove pomorske zveze iz Trsta v Severno Afriko ir, v druge sredozemske dežele, in bodoče okrepitve obstoječih prog s tradicionalnimi in kontejnerskimi ladjami. Sledilo je posvetovanje o davčnih zadevah v zvezi z blagovnim prometom po cesti na avstrijskem o-zemlju. Na tem področju se namreč obetajo nekatere olaišave.
Strokovnjaki so nato prešli na vprašanje dovolilnic za opravljanje cestnih prevozov med Italijo in Avstrijo ter je bila v tei zvezi poudarjena nujnost, naj bi na obeh straneh prhnemo povečali število dovoljenj. Predstavniki tržaškega odposlanstva so se obvezali, da se bodo zavzeli za enostransko raztegnitev ustreznih olajšav, in sicer za promet s tovornjaki v smeri Avstrija - tržaška luka. Na koncu sta obe odposlanstvi izrazili zadovoljstvo spričo napredka, ki ga ie zabeležiti v zvezi z bodočo gradnjo novih cest med Furlanijo - Julijsko krajino in Avstrijo namreč ceste čez prelaz Monte Croce Carnico in avto ceste Videm - Trbiž
Kar zadeva skladiščenje blaga v pristanišču, pa ie predsednik Fran-
zil dejal, da ie v zadnjem času začelo primanjkovati ustreznega prostora ter da je zato luška ustanova najela še nekaj lop v lesnem skladišču pod Skednjem. Vodstvo luke je zaprosilo generalni vladni komisariat za izredni prispevek 100 milijonov lir kolikor bi stala ograditev najetih lop
Odbor se ie dotaknil tudi vprašanja napovedanega prevažanja južnega sadja in povrtnine / italijanskega juga čez Trst v zaledje. V tej zvezi je predsednik Franzil povedal, da ie podtajnik na ministrstvu za zunaio trgu Ano Belci pred kratkim povabil predstavnike družbe STIMAT na ministrstvo, da bi ti postavili otipljive predloge v tem smislu.
Dr. Franzil in luški načelnik gen. Cittadini sta se udeležila nedavnega sestanka Višjega sveta za trgovinsko mornarico v Rimu. na katerem so obravnavali zakonski načrt za enotno upravljanje italijanskih luk. Dr. Franzila je ob tej priliki
sprejel minister za trgovinsko mor-, narico Cassiani, kateremu je predsednik predočil namen, da bi območje luke razširili od Milj do izliva Soče.
Odbor je nato vzel na znanje, da je višji svet na ministrstvu za javna dela odobril predlagane variante k regulacijskemu načrtu luke. nakar je predsednik Franzil prešel na nekatere nove pridobitve pristanišča. V tem mesecu bodo vključili na progo Trst-Izrael drugo ladjo za prevažanje kontejnerjev pozneje — a še vedno v tem letu — pa se bodo tej enoti pridružile še druge. Kontejnerski promet se stalno veča in luka potrebuje nove tehnične naprave: 42-tonski žerjav, ki so ga naročili pred časom, bo menda na voljo šele junija ali julija prihodnjega leta. med tem časom pa nameravajo najeti 22 —■ ali 30-tonški žerjav, ki naj bi začasno o-lajšah manipulacijo kontejnerjev. Žerjav bi lahko začel delovati oktobra letos.
Ob zaključku seje so na predlog predstavnikov levice izrazili resno zaskrbljenost zaradi najdb orožja v Nabrežini, kar so povezali tudi z nujnostjo, da se volilna kampanja vrši v mirnem ozračju. Načelniki skupin so sprejeli stališče, da je treba izslediti in strogo kaznovati krivce. Govor je bil tudi o napisih, s katerimi organizacije skrajne desnice mažejo zidove javnih in zasebnih zgradb v mestu in v okolici ter so zahtevali ustrezne ukrepe, ker so dosedanji nezadostni, da se tako ravnanje prepreči.
Na sestanku pa so zavrnili predlog predstavnice KPI Grbečeve, da bi v tej zvezi sklicali izredno sejo občinskega sveta.
Sestanek sindikata slovenske šole Jutri, ob 17. uri se bo sestal odbor sindikata slovenske šole.
Bolgarski komorni orkester v Rossettiju
Sinoči je kot gost koncertnega društva nastopil v gledališču Rossetti bolgarski komorni orkester «Dina Schneidermanna» pod vodstvom dirigenta Borislava Ivanova in ob sodelovanju violinistov Dina Schneidermanna in Emila Ka-milarova ter mezzosopranistke Ga-brielle Schubertove. Zaradi pomanjkanja prostora bomo poročilo o koncertu objavili jutri.
Po brodolomu ladje «San Nicolas*
Edina preživela: tržaška pomorščaka
Edina člana posadke, ki sta ušla strahotni tragediji, ki je prizadela v Mehiškem zalivu ladjo «San Nicolas*, katere tržaški zastopnik je «Ageman>, sta pomorščaka Gior-gio Gagliardo in Danilo Pizziga, oba iz Trsta.
Oba sta sedaj pridržana na zdravljenju v bolnišnici v New Orleansu.
Včeraj pozno popoldne je prišla vest, da je pilot ameriškega letala, ki sodeluje pri iskanju morebitnih preživelih članov posadke potopljene ladje, zapazil skoraj na istem kraju, kjer so našli tržaška brodolomca, splav z negibnimi trupli.
iiiHiiiiiiiiKiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiHiiuiiiiiiiiMiimiiiiiiiiimiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiilMiiiiiinuiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
PO POROČANJU ITALIJANSKEGA TRŽAŠKEGA DNEVNIKA
Občni zbor bonomijanske kmečke organizacije v Trstu
V vodstvo desničarske demokristjanske «Coldiretti» so vstopili vodilni predstavniki Slovenske skupnosti
DEŽELNE POBUDE ZA ZDRAVSTVO
Mednarodni izvedenci v otroški bolnišnici
Mednarodna organizacija za zdravstvo preučuje preureditev zdravstvenih struktur v deželi - Danes ogled videmske bolnišnice
Izvedenci mednarodne organizacije za zdravstvo so si včeraj ogledali otroško bolnišnico v Trstu »Burlo Garofolo*. S tem se je začelo praktično delovanje komisije, ki jo sestavljajo dr. Bridgan, prof. Backett, prof. Vanuglj in dr. Po-stiglione. Namen komisije je preučitev zdravstvenega in higienskega položaja v deželi Furlaniji - Julijski krajini, da bi na tej podlagi izdelali kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni načrt za preureditev sanitetnih struktur in zdravstvenega skrbstva v deželi.
_Y bolnišnici «B. Garofolo* jih je sprejel predsednik ustanove inž.
Sospisio, pri ogledu pa so jih spremljali še znanstveni direktor prof. Marras, primarij prof. Nor-dio in deželni direktor odborništ-va za zdravstvo in higieno dr. Balistreri.
Jutri si bodo izvedenci ogledali videmsko deželno bolnišnico.
Ti in podobni stiki s pokrajinskimi zdravniki, z zdravstvenim o-sebjem, s predstavniki in direktorji raznih bolnišnic — je dejal prof. Bridgman — služijo za kapilarno zbiranje podatkov o tem, kar obstaja v deželi in o tem, kar bi bilo potrebno.
Včeraj smo lahko v ponedeljski izdaji italijanskega tržaškega dnevnika prebrali, da je bonomijanska tržaška «Coldiretti» imela napovedani občni zbor, na katerega pa predstavnika našega dnevnika ni vabila. Zato smo prisiljeni opis dogodka posneti po omenjenem časopisu in po radijskih vesteh.
Letošnji občni zbor «:Federazio-ne provinciale dei coltivatori di-retti* je bil torej prejšnjo nedeljo v Trstu in je pod predsedstvom konfederalnega delegata Giovanni-ja Trevisana odobril nov statut organizacije, poročilo o delovanju v prejšnjem letu in obračun za leto 1971. Omenjeni tržaški dnevnik poroča tudi o bodočem programu organizacije, programu, ki pa je v primerjavi z zahtevami, o katerih smo poročali, da jih je postavil občni zbor naše Kmečke zveze, precej pomanjkljiv. List poroča tudi, da je bil na občnem zboru bonomijanske organizacije navzoč podtajnik tržaške KD Ri-naldi, ki je izjavil, da se bo »KD z večjo odločnostjo zavzela za podporo — v političnem smislu — za pravične zahteve življa s podeželja*; navzoč je bil tudi deželni svetovalec Štoka od Slovenske skupnosti, ki je poudaril «zanimanje» svoje stranke za »Coltivatori di-retti* ter nakazal kot rešitev vprašanj pripadnikov slovenske etnične skupine, ki so člani organizacije, v odločni skupni politični in upravni akciji. Navzoč je bil tudi Bonomd-jev poslanec Armani.
Poslanec, ki je pozdravil občni zbor v imenu samega poslanca Bonomija in označil kot »zgodovinski dogodek*, sklep, ki je bil sprejet na politični, socialni in sindikalni ravni z novim statutom v odnosu do kmečkega prebivalstva slovenske narodnosti ter končno izrazil željo, da bi »nova usmeritev dala pozitivne rezultate v prid kmečkemu prebivalstvu in pokrajinskemu kmetijstvu*. Pripominjamo, da nista niti omenjeni časopis niti tržaški radio poročala o tem, kakšne novosti vsebuje pravzaprav spremenjeni statut bonomijanske organizacije.
Pač pa italijanski dnevnik poroča, da je občni zbor izvolil v novo vodstvo tržaške »Coldiretti* naslednje osebe:
Luigi Bortolin, Guido Giovannini,
Vincenzo Krizmancic jr., Rodolfo Lucas, Ermenegildo Olenich, Mirko Radovič, Giovanni Reggente, Luigi Terzon, Mario Zahar.
V	nadzorni odbor pa je občni zbor bonomijancev izvolil naslednje tri osebe: Dragomir Legisa, Carlo Milic in Luigino Tonel. Za njihova namestnika pa sta bila izvoljena: Venceslav Legisa in Luigi Lupine.
V	razsodišče so bili izvoljeni naslednji trije člani: Antek Terzon, Valentino Jercog in Miroslavo Žigon.
Iz gornjega seznama je razvidno, da so v vodstvo te desničarske demokristjanske kmečke organizacije v Trstu vstopili vodilni predstavniki Slovenske skupnosti, čeprav so doslej zagovarjali potrebo po izključno slovenskih organizacijah.
Tak je torej — po omenjenih poročilih — izid tržaškega nedeljskega bonomijanskega občnega zbora. Ta izid kaže, da so se naše napovedi v precejšnji meri uresničile. Zato po opisu tega poročila ponavljamo, da smo že prejšnjo soboto napisali, da tržaški bono mijanski voditelji ne bodo mogli ne z novim statutom ne z novimi ljudmi prikrivati našim kmetom pravega obraza te desničarske sile v Italiji. Zapisali smo tudi: «Še zlasti ne bodo mogli tega prikrivati našim kmetom, ki so se tudi v časopisnih vesteh o njihovem velikem shodu v Trstu (ker ni bilo pač videti na njem kmetovalcev s Tržaškega) mogli prepričati, kakšne so metode in cilji te skrajno desničarske organizacije, ki je sokriva za krizo italijanskega kmetijstva*. Zapisali smo tudi:
»Nevama utvara bi bila misliti, da nekaj bolj nasmejan obraz do slovenskih kmetov v tržaški federaciji »Coldiretti*, blagovolitev v nekaj dvojezičnosti in predstavništvo, zaradi formalnosti, v odiborih, morejo pomeniti spremembo njenega odnosa in njenega delovanja do naših ljudi*. (Tržaški radio je namreč poročal, da se je na občnem zboru govorilo nekaj tudi po slovensko ter da je bil imel Dragomir Legiša tudi vlogo prevajalca). Zapisali smo dalje tudi:
»Prav tako ni mogoče pričakovati nekakšne večje avtonomije tržaške organizacije od osrednjega
vodstva. — Kmetje na Tržaškem imajo že svojo strokovno organizacijo, Kmečke zvezo, ki jo sami vodijo in v kateri sodelujejo v obrambi interesov kmetijstva in kmetov ne glede na politično pripadnost*.
Včeraj - danes
Danes, TOREK, 14. marca MATILDA
Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob
18.09	— Dolžina dneva 11.50 — Luna vzide ob 5.33 in zatone ob 17.11.
Jutri, SREDA, 15. marca KLEMEN
Vreme včeraj: na j višja temperatura 6,8, najnižja 1,3, ob 19. uri 3,7 stopinje, zračni tlak 1031,5 stopinje raste, veter 20 km vzhodni-severovzho-dni, sunki burje 47 km na uro, vlaga 46-odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. marca 1972 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
Umrli so: 87-letna Amelia Fabbris por. Doria, 51-letni Matteo Piemonte, 50-letna Gemma Borebner por. Bul-lo, 87-letna Helena Božič por. Mi-kac, 89-letna Rosa Jevšek vd. Gessi, 66-letna Maria Marcon por. Czerven-ka, 21-letni Roberto Cavallaro, 75-letna Maria Vidoni, 62-letna Maria Umek por. Raseni, 70-letna Antonia Petronio por. Maraspin, 74-letni Vit-torio Zerial, 65-letni Argerio Brunel-lo - Zanitti, 71-letna Anna Sikic vd. lerini, 68-Ietna Elisabetta Sluga, 48-letna Rosa Ruzic vd. Appel, 62-letni Vittorio Rossano, 88-letna Olga Eržen vd. Prelesnig.
ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE IN SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabita na revijo
v soboto 18. marca ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Rezervacija in predprodaja vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Gep-pa 9, tel. 31119, ter eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma.
Nadaljnje revije bodo v Tolminu, 19. t. m. ob 16. uri, v Ajdovščini, 25. t. m. ob 20. uri in v Izoli, 26. t. m. ob 16. uri.
Glasbena matica — Trst
Koncertna sezona 1971-72
VOKALNI KONCERT
NORA JANKOVIČ - mezzosopran IVAN SANCIN - bas pri klavirju
prof. NEVA MERLAK-CORRADO
Jutri, 15. marca 1972 ob 20.30 Dvorana »J. GALLUS*, Ul. R. Manna 29/11.
Vljudno vabljeni Vstop prost
priredi DANES,
14. marca, ob 20.30
« Predavanje o KENIJI »
ki ga bo imel Mario Magajna s prikazovanjem številnih diapozitivov o tej čudoviti afriški deželi.	Vabljeni!
P. d. »SLAVKO ŠKAMPERLE*
priredi na stadionu «1. maj* jutri, 15. t. m. ob 20.30 predavanje:
POTOVANJE PO PARIZU
Predavatelj RUDI HttNN iz Nove Gorice
Vljudno vabljeni vsi člani
in prijatelji društva!
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1(. ure)
Ali’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8, CI-polla, UL Belpoggio 4, Ai Due Luccl, Ul. Ginnastica 44, Miam, Drev. Mi-ramare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dr. Gmeinar, Ul. Giulla 14, Manzo-ni, Largo Sonnino 4, INAM al Cedro, Trg Oberdan 2, Al Gemelli, Ul. Zo-rutti 19/e.
Ob nedeljah In praznikih so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne in nočne službe.
Razstave
V	Kulturnem domn antološka razstava grafike Avgusta Černigoja.
Demetrij Cej razstavlja svoja dela v galeriji Go-Go v Hruševici pri Štanjelu. Razstava bo odprta do 31. t.m.
V	galeriji »Torbandena* razstavljajo štirje znani likovniki in sicer slikarji Mušič, Spacal in Zigaina ter kipar Mascherini. Razstava bo odprta do 22. t. m.
V	galeriji Rossoni bo do 21. t. m. razstavljala svoje intarzije in risbe Rina Ladavaz - Di Piero.
V	galeriji »Cartesius* razstavlja beograjski slikar Vladimir Veličkovič. Razstava bo trajala do 24. t. m.
V	občinski galeriji bo do 22. t. m. razstavljal Aldo Bressanutti.
Ljudska prosveta
SPD »Tabor* z Opčin vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 15. marca ob 20. uri v Prosvetnem domu.
V okviru usmerjevalnega tečaja za dijake in profesorje učiteljišča A.M. Slomšek v Trstu, ki ga je odobrilo šolsko skrbništvo, bo jutri, 15 .t. m. ob 12.15 pisatelj Alojz Rebula govoril o pisatelju Borisu Pahorju in ga tudi intervjuval. Vabljeni šolniki in bivši učitelji.
Razna obvestila /
Klub zamejskih študentov v Ljubljani vabi kolege in prijatelje na BRUCOVANJE, ki bo v soboto, 25. t. m. v Ljubljani na Poljanski cesti 6 ob 18. uri. Poskrbljeno bo za kulturni program in okrepčila.
Slovensko planinsko društvo • Trst vabi člane in prijatelje na sestanek za ustanovitev zadruge za planinski dom »Mangart*, ki bo v sredo, 15. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
Taborniki Rodu modrega vala Iz Trsta in Gorice prirejajo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 razstavo »Delovanje taborniške organizacije včeraj in danes*. Razstava bo odprta od danes 11. marca do sobote 18. marca 1972, vsak dan od 18. do 21. ure.
Kmetijska zadruga v Trstu organizira 19. marca enodnevni izlet v Verono. Vpisovanje na sedežu v Ul. Foscolo 1.
SPDT priredi 26. t m. ob priliki mednarodne tekme v smučarskih skokih Izlet v Planico. Vpisovanje v UL Geppa 9/n do 22. t m.
športno društvo Polet priredi v nedeljo 26. t. m. avtobusni izlet v Planico. Prijave sprejema trgovina 1 čevljev Malalan, Proseška ulica 18, i telefon 212-136,
Gledališča
KULTURNI DOM
V	nedeljo, 19. t. m. ob 16. uri Sergej Verč «Ko luna škili z desnim očesom in jaše Veliki voz*. Abonma red F — okoliški.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
Danes, 14. t. m. ob 19.30 Tennessee Williams «Tramvaj poželenje* v Prešernovem gledališču v KRANJU.
Jutri, 15. t. m. ob 16. uri Tennessee VVilliams »Tramvaj poželenje* v Prešernovem gledališču v KRANJU.
Jutri, 15. t. m. ob 19.30 Le Roi Jones »Čreva* v Kadilnici v KRANJU.
V	četrtek, 16. t. m. ob 19.30 Tennessee Williams «Tramvaj poželenje* v Prešernovem gledališču v KRANJU.
V	petek, 17. t. m. ob 19.30 Tennessee Williams «Tramvaj poželenje* v Prešernovem gledališču v KRANJU.
VERDI
Jutri ob 20.30 za red C v vseh prostorih zadnja predstava Verdijeve o-pere «Gusar» (11 Corsaro) z istimi izvajalci kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Carlo Franci, režija Alberto Fassini, zborovodja Gaetano Ric-citelli.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje
prodaja vstopnic.
* * *
V	pripravi je zadnja opera sezone 1971-72 «Boris Gudunov* v izvirni izdaji. kar predstavlja novost glede na to, da je bila doslej v Verdiju vedno izvajana v verziji Rimsky-Korsakova. Opero bo dirigiral jugoslovanski dirigent Oskar Danon (sedaj direktor Slovenske filharmonije v Ljubljani), ki je preteklo leto dirigiral v Verdiju «Hovanščino». Naslovno vlogo bo pel ameriški basist Richard Cross, ki je doživel prodoren uspeh v Spoletu. Zbor pripravlja Gaetano Riccitelli, režija pa je v rokah Giancarla Menottija.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes zvečer ob 21. uri predstava »Musiča si* z Omello Vanoni. Ponovitev samo jutri. Omella Vanoni nastopa v drugem delu programa, v katerem so važnejša imena še pianist in piedstavljalec Enrico Simonetti. japonski rokohitrec Koma Zuru, svetovno znani akrobati «Les Victoria* in brazilski jamba-jazz ansambel Irio de Paula.
Predstava je izven abonmaja, za a-bonente na dramsko sezono Teatra Stabile pa ne veljajo popusti.
Nazionale 15.00 »Nicola e Alessandia*, Barvni film. Režiser: F. J. Schatf-ner in producent Sam Spiegel.
Fenice 16.00 »Catlovv*. Barvni fih*1, Yul Brynner, Dalia Lavi in Richard Crenna.
Eden 16.00 »I liberi giochi dell amo-re». Andrč Lavvrence, Mignon ©' kins. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Giornata nera Per 1’ariete*, Franco Nero, Silvia Mon-ti, Rossella Falk. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16,00 «L’etrusco uccide a*' cora*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 15.30—22.00 »Lo chiamavano Tri' nitA...». Terence Hill in Bud Spencer. Zabavni film western.
Alabarda 16.00 «11 tulipano nero*, Alain Delon in Virna Lisi. Barvni film.
Aurora 16.30—22.00 «Quattro mosche di velluto grigio*. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 »Gli aristogatti*. Barvni Walt Disneyev film.
Cristallo 16.30 «1 diavoli*. Barvni film. Vanessa Redgrave in O. Reed-Prepovedano mladini pod 18. letotn,
Capital 16.30-22.00 »Giu la testa* Barvni vvestern film. Režiser Sergio Leone. Igrata Rod Steiger in James Cobum.
Moderno 16.30 «11 dio serpente*. Barvni film. Nadia Cassini, Beryl Con' ningham. Prepovedano mladini P0” 18. letom.
Vittorio Veneta 15.00 «Una farfall® con le ali insanguinate*. Evelyn Stewart, Giancarlo Sbragia. Preb® vedano mladini pod 14. letom-
Ideale 16.00 Barvni film «Una spad® per due bandiere*. Pascal Andre*-Rosanna Schiaffino in Jack Ha'*'" kins.
Astra 16.30 «Dossier 212 — Destir® zione morte*. Barvni film. Kla»s Kinski in Lilli Palmer. Prepoved®' no mladini pod 14. letom.
Ahhazia 16.00 «I/isola delle Šved®' si*. Barvni film. K. Diamant. ®' Green in N. Segurini. Prepovedan® mladini pod 18. letom.
KINO |RIS>> PROSEK
predvaja danes ob 19.30 LA NOTTE DEI MORTI VIVENTI
Igrajo: R. Burr in Duone Jones Prepovedano mladini pod 18-letom.
ZAHVALA
Ganjeni spričo tolikih izrazov ®°’ čutja ob smrti naše drage
Ivanke vd. Kermec
ki
se najtopleje zahvaljujemo vsem, * so na kakršenkoli način žalovali
nami.
Druži**
Po dolgem trpljenju je premini naša draga
Marija Ražem
roj. Umek
Pogreb bo danes, 14. t. m. ob 1^ iz mrtvašnice glavne bolnišnice.	.
Žalostno vest sporočajo *ia Kristjan, sin Pavel z *** Valerijo, vnuka Massim« Gabrijel, brat, sestre I* gi sorodniki
Prisrčno se zahvaljujemo primarij^ zdravnikom in osebju III. zdravniŠK*’ ga oddelka za skrbno nego.
Primaria Impresa Zimolo	.
PODATKI O RAZMERAH V EVROPSKI SKUPNOSTI
Najvišji odstotek dohodkov porabi za prehrano Italijan
No najboljšem sta glede tega Velika Britanija in Belgija
tema dvema skrajnostima pa so Francija, kjer preostane državljanu 33,5 odstotka »svobodnih* dohodkov, Belgijcu preostane 44 odstotkov, Holandcu 40,5, zahodnemu Nemcu pa 45 odstotkov..
Logično, da tudi v tem primeru poprečje pove le nekaj. V vsaki državi imamo bolj razvita in bolj zaostala področja, v vsaki državi imamo tudi bogatejše in siromaš-nejše sloje. Toda glede tega je prav tako na najslabšem Italija, kjer imamo velika bogastva in ve-
vstopu Velike Britanije v Ev- | »svobodnih*, medtem ko jih pre-f°P»ko gospodarsko skupnost je bi- ostane italijanskemu komaj 29. Med J večkrat poudarjeno, da postaja ; skupnost tretja največja gospo-jStska skupnost ali sila na svetu.
° se seveda lahko odraža na več M'nov- T° Pa ie z druge strani ■pisno od več elementov, prven-od razvojne ravni posamez-dežel članic. Pa tudi od eko-L^ke homogenosti teh dežel. E-/jV»nska homogenost vsega pod-je tudi važna. Ta pa se ne S*e le v milijonih ton jekla, milila h kWh elektrike, v milijonih r1. Pšenice ali krompirja, pač pa r homogenost kaže tudi v določe-merilih, ki le posredno govore ^življenjski ravni, torej o tehnični drugi razvitosti dežel in pod-Če te homogenosti ni, je ne->o. da manj razvita področja J^ajo nekoliko večji račun skupku življenju, to se pravi, da bo ?ni razviti predel neke dežele j^čeval celo dvojni račun, račun letnim bolj razvitim predelom ter LCua ostalim bolj razvitim deže-^ skupnosti.
[.^zvitost in višja ali nižja živ-fiiska raven se posredno kaže rj v tem, koliko procentov dote °v’ plače, mezde gre v neki .Mi za najnujnejše življenjske foške in kolikšen je odstotek teh ^odkov, ki preostane državljanu l razpolago za njegove potrebe,
.Se ne tičejo le golega obstanka, za njegovo kulturno izživ-®hje, z# zdravstvo, za izobražene, za počitnice, za razne ho-Je itd. itd. Čim višji je odstotek l^°bodnih» dohodkov, tem boga-Sio
e je lahko življenje. Zato sme-reči, da je odstotek, ki pre-H .?Pe človeku po kritju najnuj-S stroškov, dejansko merilo yJeš0ve ravni, njegovega bogastva. Naslednjem bomo skušali to kon-etno pokazati v deželah evropske uhnosti.
penimo s poprečjem celotnega ^točja, to se pravi vseh šestih lji?av- V skupnem prostoru pora-4? državljani 31 odstotkov svojih Radkov za kritje stroškov, ki jih si 1° za prehrano; stanovanjski r°ški so, rekli bi, idealni, kajti ij) stanovanjske st-oške odpade ‘ristotkov dohodkov. Za obnovo ,§tva in za ostale potrebščine j ®Jnejše vrednosti porabi prebiva-te skupnosti v poprečju 11 od-0^1 °v svojih dfhodkov, le za pol r^žotka več porabi za oblačenje, mu preostane za «vse ostalo* * ‘5 odstotka dohodkov.
Razmerje, ki se odraža iz gor-J'h številk, je zelo dobro v prijavi z ostalim svetom, razen s,nDA. Toda ne smemo si mi-(jj1' da velja to razmerje za vse jjtpVe skupnosti enako, kajti na le .foškem P°rabijo za stanarino ,”•5 odst., v Zahodni Nemčiji 11
nj * VJU^b., V 4KU1UUIU	** * * * *
^totkov, v Veliki Britaniji pa pri-v v tem celo na 12,5 odstotka. bijl° pa v Veliki Britaniji pora-
t>r°HZa nakup Pohištva in ostalih J^dmetov trajnejše vrednosti sa-(L,. k odstotkov, vtem ko morajo s. "* Holandci v ta namen 13 od-<®l °v’ za oblačenje pa porabijo k,°. 13,5 odstotka. Prav tako po-jo veliko za opremo stanovanja Jj Sijci, ki porabilo v ta namen Hj odstotkov svoje plače, oblače-|ie Pa jih stane samo 9 odstotkov, r Velja tudi za Italijane.
^življenjska raven in bogastvo nete®* naroda pa pride posebno do v 8za v odstotku, ki ga porabijo M ^ki deželi za prehrano ter v iJjpOtku, ki je državljanu na raz-hraf>o za »ostale potrebe* to se J* potem, ko je kril vse naj-^.Ihejše potrebe za goli obstanek, h .de tega je v tej skupnosti na v Slabšem italijanski državljan, h^dtem ko porabi državljan Velike vltanije ie 23,5 odstotka, belgijski m’ holandski 24,5, francoski 26 j. sw>tkov svoje plače za prehrano, . tabi zahodni Nemec 31,5, Itali-Pa kar 41 odstotkov svojih do-v3°v. Zato pa ostane državljanu fchke Britanije na razpolago kar °dstotkov njegovih dohodkov
liko bedo. Hkrati pa imamo zelo bogate predele »industrijskega trikotnika* in skrajno zaostalost v nekaterih južnih predel dežele in na otokih. Skratka poprečja, ki smo jih navedli zgoraj, veljajo v mednarodnem merilu, ne veljajo pa v notranjosti dežele, kajti če bi zares veljalo to, da posameznik potroši le 41 odstotkov svojih dohodkov za prehrano in mu preostane 30 odstotkov dohodkov za potrebe, ki se ne štejejo med najnujnejše, bi stanje bilo še kar dobro in več kot zadovoljivo, toda v resnici smo še daleč od tega.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
NOVO ODKRITJE PREGLJA
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici je uprizorilo njegovi enodejanki Berači in Vest
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je pokazalo precej hrabrosti, ko se je odločilo za krstno uprizoritev dveh enodejank pred dvanajstimi leti umrlega tolminskega pisatelja Ivana Preglja 'Berači» in 'Vest*. Petkova predstavitev del za premiersko občinstvo je pokazala da se je tveganje izplačalo. Uprizoritev je bila namreč zanimiva iz več razlogov: vzbudila je dokajšnjo odmevnost, ki kaže, da bo nemara kazalo ponovno ovrednotiti pisatelja, katerega dela so vzbujala vselej nemalo nasprotujočih si pogledov.
Ob petkovi predstavi 'Beračev* in 'Vesti* velja poudariti, da dramsko ustvarjanje ni bilo osnovna pisateljeva dejavnost. Prej bi lah-
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
PONOVNO O PRIPRAVAH NA OLIMPIJSKE IGRE
Miinchenska olimpiada bo dosegla prvi rekord
Do začetka olimpijskih iger se bodo stroški povečali za najmanj štirikrat v odnosu na predvidevanja
Vsekakor ne v smislu starorimskega reka «panem et circenses* (kruha in iger), toda zanimanje za olimpijske igre v Miinchnu, ki sp bodo začele 26. avgusta, je že sedaj izredno. O tem smo sicer že pisali, se pa ponovno k temi vračamo, saj nam vedo v Munch nu povedati, da je g-adbišča za olimpijske igre doslej obiskalo že nad 500 skupin, ki so prišle ogledat si dela pri gradnji raznih ob jektov in stanovanjskih četrti. Eni pravijo, da dela naglo napredujejo in da gre vse v najboljšem redu, drugi pa trdijo, da je marsikaj narobe. Seveda vsakdo ocenjuje to iz svojega zornega kota, nekdo kot športnik, drugi kot urbanist, tretji pa kot človek, ki se ukvarja s problemi prometa ali s čim drugim. Toda prepustimo to njim in se vrnimo na gradbišče, kjer vlada pravi babilon, saj delajo tu domači strokovnjaki ob pomoči strokovnjakov in delavcev iz raznih predelov južne Evrope.
Trenutno je na gradbiščih v Miinchnu okoli 8000 inženirjev, tehnikov in delavcev. Na velikem področju so zrasli najrazličnejši objekti, med njimi tudi stanovanjski bloki, nebotičniki do 19 nadstropij. Zasajenih je bilo doslej že 4200 dreves, do avgusta pa se bo razcvetelo 420.000 sadik ali grmov cvetja. Do tedaj bodo dokončali tudi 34 kilometrov hitrih cest, ki bodo povezovale športne centre s središčem mesta.
Za Nemce je znano, da so zelo sistematični. To se vidi tudi tu: kar je dograjenega, se takoj izkoristi. V bungalovih, ki so jih zgradili za športnike, so že nastanjeni nemški visokošolci: 600 študentov, ki plačujejo po 20 000 lir v naši valuti za stanarino za 20 kv. metrov stanovanjske površine.
Velika elektrotehnična družba Siemens je izdelala in bo vgradila naprav v skupni vrednosti 65 milijonov mark, to se pravi v vrednosti za 12 milijard lir v naši valuti. Pet elektronskih računalnikov bo povezanih s 40 teleprinterji ter s 400 telex servisi, za kar je bilo razpetih 15.000 kilometrov žice.
Televizijska centrala bo posredovala potek iger malo manj kot eni milijardi gledalcev po vsem svetu. Nad sto televizijskih kamer bo spremljalo tekme v črno-beli tehniki ter v barvah, komentiralo pa bo dogajanja 450 časnikarjev v 45 jezikih
Tudi zdravniška služba bo zelo dobro organizirana. Delovalo bo deset diagnostičnih postaj, ki bodo
čarjev. Na razpolago bodo rentgenski kabineti, postaje za preverjanje antidoppinga in razni drugi specializirani laboratoriji.
Vse to bo prvenstveno na voljo 9000 športnikom, ki se bodo pomerili v 21 različnih športnih panogah za skupno 196 disciplin. Tekmovanja bodo na 31 različnih krajih od Miinchna pa do Kiela. Dogajanjem bo prisostvovalo okoli 400 časnikarjev, za red in disciplino bo skrbelo prav toliko policajev.
Samo ob sebi se razume, da se bo ob tolikšnih športnih dogajanjih pretakalo tudi veliko denarja. Vpliv bližnjih olimpijskih iger je opaziti že v modi in v trgovini, ki se je vrgla na proizvodnjo in prodajo simbolov, ki bodo za gotovo povečali promet. Simbole olimpijskih iger zasledimo že na vrsti predmetov. Simbole olimpijskih iger vidimo že na letalih za-
hodnonemške letalske družbe, pa tudi že na toaletnem papirju. Vsi mogoči souvenirji že nosijo pečat olimpijskih iger in čakajo na kupce...
Tu bo prišla do veljave tudi elektronika. Tehnična novost te olim-piade bo, da bodo elektronske naprave merile dosežke tudi pri skokih in metih, kjer so doslej uporabljali preprostejše, tradicionalne metode merjenja. Posebni elektronski možgani, ki bodo vsebovali rezultate vseh dosedanjih olimpijskih iger, bodo na razpolago tistim, ki bodo nove rezultate hoteli primerjati dosedanjim.
V Miinchnu kroži šala, ki pravi, da je olimpiada že dosegla svoj prvi rekord — v stroških. Pred petimi leti, ko so določili Mun-chen za sedež bodočih olimpijskih iger, so računali, da bodo pripra-
(Nadaljevanje na 6. strani)
ko rekli, da so njegova odrska dela nastajala nekako ob robu pripovednega snovana. Več takih tekstov je bilo le objavljenih v knjigah in niso nikoli doživela krstnih predstav. Resnici na ljubo je treba reči, da je bil pisateljev ekspresionistični način izražanja v značilnem baročnem slogu vselej tvegano nočet e
V	groteski s prologom, kot je Ivan Pregelj poimenoval svoji enodejanki Berači* in 'Vest*, bi zaman iskali fabulo. V obeh delih gre za skupini beračev, torej ljudi iz družbenega dna, ki se vsak s svojimi problemi prebijajo skozi življenje, a jih druži nekaj skupnega: postopanje. In tako se znajdejo v kinu. mediju, ki je začel v drugem desetletju tega stoletja svoj pohod po evropiskih mestih. Pisatelj nam daje priložnost, da smo namesto prisostvovanja kino-predstavi priča svojevrstnega sveta ljudi, ki so v svojem egoizmu za eksistenco pripravljeni na marsikaj.
In tako nastopajo družno: beračici, surovež, propadel gruntar, vojni invalid, slepec, bebec in otrok. Vsi in vsak zase so zapečateni. Pisatelj vidi v človeški bedi vzrok za izkrivljene odnose med ljudmi. In med vsemi temi ■je značilna figura gospoda, ki se mu na stara leta prebuja vest zaradi prejšnjih stranpoti ter ga privede do samomora.
V	svojih enodejankah je pisatelj
zvest svojemu načinu izražanja. Zato e bila naloga realizatorjev predstave vse prej kot hvaležna, saj so morali upoštevali, da bodo imeli pred seboj vse prej kakor literarno sladokusno občinstvo. Zdi se, da so režiser Andrej Stojan, scenograf Sveta Jovanovič ter kostumerka Anja Dolenčeva skupaj s celotnim goričkim igralskim ansamblom ustvariti organsko enotno predstavo. Ob ohranitvi vseh temeljnih značilnosti pisateljevega izražav a so sprejemljivo pričarali občinstvu podobo nekega sveta, izrinjenega iz vseh institucionalnih okvirov, ki je že proč iz naše zavesti. V izrazito kolektivno zasnovani igri so nastopili Ivo Barišič, Feri Camplin, Laci Cigoj, Metka Ferrari, Sergej Ferrari, Teja Glažar. Iztok Jereb, Janez Lavrih. Stane Leban. Jerica Mrzel, Dragica Kokot-Šolar. Tone Šolar. Matjaž Turk. Berta Ukmar, Breda Urbič, Ernest Z ega ter več statistov.	Z. K.
...........................................................................................................niiiimii.............................
V občinski in v «Cartesius» Bressanutti in Veličkovič
V soboto zvečer sta se v našem mestu začeli dve lepi umetnostni razstavi. V občinski galeriji se je predstavil Aldo Bressanutti, v galeriji «Cartesius* pa razstavlja znani beograjski umetnik Vladimir Veličkovič.
Aldo Bressanutti, ki spada v nekakšno srednjo umetniško generacijo, se bolj redko predstavlja. Zadnjič je razstavljal v občinski galeriji. pred. tremi leti, v oktobru 1970 je razstavil le nekaj svojih del v galeriji 'Tergeste*, lani pa je razstavil skupno s Pontejem, Dui-zom in Villibossijem, v galeriji «Cartesius* le štiri svoja olja. Iz tega sledi, da je imel Bressanutti sicer vsako leto svojo razstavo, vendar smemo reči, da je po treh letih le sedanja njegova razstava res reprezentativna, kajti Bressanutti, ki ga uvrščajo med tako imenovane neorealiste, je izredno marljiv in ustvarjalen.
Za sedanjo razstavo je Bressanutti pripravil kakih 40 olj in le dve grafiki. Njegova olja prikazujejo v glavnem motive Starega mesta in interiere, ki so zares njegova posebnost. Od 40 del so le tri dela večjih dimenzij in sicer motiv nekdanjega tržaškega geta, motiv streh prav tako iz Starega
imele na razpolago 230 zdravnikov {mesta ter pogled iz Starega mesta in 1400 bolničark oziroma bolni- ' proti Sv. Justu. Sicer pa je cela
vrsta drugih slik, manjših in tudi zelo majhnih dimenzij, v katerih nam slikar prikazuje v glavnem že omenjene interiere.
Razstava bo trajala do 22. t.m. po običajnem umiku: ob delavnikih od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure.
* * *
V galeriji «Cartesius» v Ul. Giu-lia 10, smo v soboto zvečer prisostvovali otvoritvi razstave del beo grajskega slikarja Vladimira Velič-koviča, ki zadnje čase živi v Parizu, vendar je Beograd njegovo stalno bivališče, saj bo letos s svojimi deli predstavljal jugoslovansko likovno umetnost na beneškem bienalu, hkrati pa se že pripravlja na veliko razstavo, lei mu jo omogoča pariški muzej moderne umetnosti, lani pa je bil eden izmed jugoslovanskih likovnikov na mednarodni grafični razstavi v Ljubljani. Eno njegovih del s te razstave moremo videti tudi na njegovi sedanji razstavi v galeriji «Cartesius», kjer razstavlja Veličkovič štiri kserigrafije in kakih 10 večjih risb v glavnem iz najnovejše dobe.
Njegova razstava v Trstu, ki jo z galerijo «Cartesius* organizira tudi revija L'Asterisco, bo trajala do 24. t.m.
FILMI NA LJUBLJANSKI TV
Tazieffov dokumentarec o vulkanih
V TOREK. 14. t m. ob 20 35 bo na sporedu ameriški film «Past za zajce*, ki ga ie režiral Anglež Philip Leacock. Pomet je po drami, ki jo je J P■ Miller napisal za televizijo. V glavni vlogi igra Ernest Borgnine.
V PETEK, 17. t.m. ob 21.40 bo na sporedu zanimiv francoski film «Prepovedani vulkani*, ki gci je režiral vulkanolog Haroun Tazieff, ki se je že voslužil filmskega sredstva za dokumentarec o najbolj znanih ognjenikih «Srečanje s
hudičem*. «Prepovedani vulkani* pa govori o malih, neznanih vulkanih; na številne od njih vse do prihoda Tazieffovo ekipe še ni stopila človeška noga. Tazieffo-vi filmi ne zanimajo le strokovnjake, ker se odlično poslužujejo filmskega sredstva: ni čudno, da se je ob nnh navdušil Jean-Luc Godard, tedaj kritik revije «Ca-piers du dnema*.	S. G.
Umetniška fotografija Janeza Kališnika
Janez Kališnik, doma in v tujini znan mojster umetniške fotografije, rojen v Ljubljani pred petdesetimi leti, absolvent gradbeništva, sicer pa poklicno predan izključno fotografiji, znan tudi kot filmski snemalec (Ne čakaj na maj, Peščeni grad, Ples v dežju. Grajski biki, Sončni krik itd. itd.), dobitnik nagrade Prešernovega sklada v letu 1962, je 8. februarja v galeriji 'Ambient* v Ljubljani odprl razstavo svojih fotografij: fotografij arhitekture, designa in aplikativne fotografije. Ker gre za izjemno razstavo, za razstavo fotografije, ki ni zgolj dokument, je Kališnikova razstava poseben kulturni dogodek.
Nekdo je zapisal, da je slovenska likovna umetnost že dolgo tega stopila v korak z dogajanji po svetu. Za fotografijo pa to ne velja. Čeprav je fotografija postala posebna zvrst umetnosti z lastnimi umetnostnimi zakoni, je na Slovenskem zaostala, kar velja zlasti za uporabno fotografijo. To je v razstavnem katalogu ugotovil tudi pisec spremne besede Stane Bernik, ki pa je poudaril, da prav Kališnik predstavlja svetlo izjemo v tem pogledu. Kališnikova fotografija ima po njegovem za slovenski kulturni prostor poseben pomen, ki ga opredeljuje med tiste likovnike, iti z jasno usmeritvijo uveljavljajo docela izdelani oblikovni nazor, pogrešan v slovenski profesionalni fotografiji. Kališnik se s svojimi idejami in svojim jasno oblikovanim estetskim nazorom že vrsto let uveljavlja ter dosega v slovenskem prostoru in tudi jugoslovanskem izjemne dosežke.
O tem se bo lahko prepričal vsakdo na razstavi Kališnikovih stvaritev, na razstavi, ki je sicer strogo izbrana in zato morda malce skopa, kaže pa vse troje zgoraj omenjenih zvrsti fotografije, ki jo uspešno goji prav Janez Kališnik. Gre za fotografije objektov, predmetov dnevne uporabe, strojev in drugih stvari, ki so prikazane iz posebnega zornega kota ali pa z uporabo izjemnih svetlobnih kontrastov, da objekti pred gledalcem zažive v docela novi luči. Tako je Kališnikova fotografija opozorilo na docela nove izrazne možnosti fotografije, možnosti, ki si pri nas tako rekoč šele utirajo pot. Škoda je, da je Kališnikovo delo, ki ga sicer lahko zasledujemo v raznih revijah in katalogih na razstavi, sorazmeroma skopo predstavljeno. Vendar pa kaže vse, kar je razstavljeno, na njegovo mojstrsko uporabo fotografske kamere.
Sl. Ru.
Praznik 8. marca v breških vaseh
mm 'VHfP
M
Praznik žena v srenjski hiši v Borštu
Gneča v soboto v boljunski dvoranici «Na jami*
V soboto v prostorih dolinskega PD.
V Borštu so se v soboto zvečer ženske zbrale v srenjski hiši, kjer jim je lep praznik priredilo domače prosvetno društvo 'Slovenec*. Čeprav ima društvo mešani pevski zbor, je ta večer nastopi! le moški zbor, ki je pod vodstvom Draga Petarosa zapel v čast borštan-skim ženam več narodnih pesmi. Nato je domačinka Milka Žerjal na kratko spregovorila o 8. marcu, domači otroci pa so skupno z Nikom Kosmačem podarili ženskam šopke nageljnov. Sledila je zakuska, nato pa prosta zabava.
iiiiiitmiiiiiiiiimlliiiiunimimiiiHiiMMliiiuiMiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiifiiliimiiiiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiMiiiiiimi
OVEN (od 21.3. do 20.4 ) Vse bo šlo kot računate in vendar ne boste z vsem zadovoljni. V ljubezni pa bo zares kaj narobe.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pogosto ste preveč popustljivi. Po navadi v lastno škodo. Bodite bolj podjetni in popustljivi le do svojcev.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Svoje zamisli skušajte izpeljati tudi proti volji predstojnikov. Eno je želja, eno potreba, eno kaprica.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Veliko zadoščenj boste imeli, ker boste dosegli določene rezultate. Ne bo pa tako doma, kot tudi ne v ožji družbi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Neka vplivna oseba se vtika v vaše
HOROSKOP
zadeve in težko se je boste otresli. Ostanite po možnosti doma.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Veliko časa boste izgubili s prepričevanjem sodelavcev. Svoje čustvene zadeve držite zase.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Spori na dem ali s predstojniki. I-meli boste prav. vendar boste bitko izgubili. Potolažite se med svojci.
ŠKORPIJON (od 23.10 do 22.11.) Naložili vam bodo dela, da ga ne boste vsega zmogli. Sprli se boste tudi doma.
STRELEC (od 23.11. do 20 12.) Zanimiv predlog, ki bi ga veljale izpeljati in ki vam bo prinesel velik dobiček. Tudi v ljubezni boste imeli veliko sreče KOZOROG (od 21.12. do 20 1.) Zaupajte vase. ker si boste s samozavestjo pridobili tudi pomoč sodelavcev. V ljubezni boste imeli srečo, če ne boste preveč zahtevni.
VODNAR (od 21 1. do 19.2.) Vaša dinamičnost vas bo pripeljala daleč z ustreznimi posledicami. Nekoliko ljubosumni boste.
RIBI (od 20.2 do 20.3.) Srečali se boste z osebo ki vam bo pomagala dalje. Izkoristite priložnost. Otresite se malodušja.
V	Boljuncu, kjer, žal, še vedno nimajo dvorane, pa čeprav se o njej že toliko let govori, so se ženske zbrale na svoj praznik v dvoranici 'Na jami*. Prostor je zares tesen, praznovanja pa so se udeležile menda vse boliunške ženske brez izjeme in marsikatera je pripeljala s sabo še moža, tako da je bila dvoranica natlačena kot še nikoli. Zbranim je spregovorila domačinka Milena Bolčič, nato pa so se začele vrstiti pesmi, sledila je končno prosta zabava in veselju ni bilo konca še pozno v noč.
V	Dolini so 8. marec slavili v prostorih domačega prosvetnega društva, kjer je navzoče pozdravila domačinka Nerina Švab. Nato je o mednarodnem dnevu žena spregovorila Nadja Pahorjeva. O-troci dolinske šole so nato prebrali svoje spise na temo 'Ali sem vesel, da sem deček, ali da sem deklica?* S tem naj bi se izkazala enakopravnost v družinah. Domača dekleta so nato zaigrala nekaj pesmi na harmoniko ob spremljavi na klavir, domači pevski zbor pa je pod vodstvom Ignacija Ote zapel nekaj pesmi. Breška godba, ki je sodelovala v programu, je nato igrala tudi v času proste zabave, ki se ie potegnila pozno v noč.
M. M.
^UIE SVETIMA
V KASA
llllllllllllllllllllllllllllllllllim TRETJA knjiga
je naše ozemlje. Od tod se bomo razširili na sever, tod In zahod» je rekel Hacin. «Kakšne občutke imate, poročnik, ko stojite na svetih tleh? Tu sta se potrdili ra in moč. Od tod sta se razširila strah in pokorščina aokoli d
jhun je molčal. Vse v njem je bilo sprto. Njegova duša ranila besed, ki mu niso zvenele več tako resnično kot ko še ni bil izkusil fronte in ne spoznal sovražnika-še vedno v sebi oklevate in dvomite?! Bratu, ki zaide e. moramo pomagati. Tudi sveta Savel Je dvomU. Jaz .m vam, ne oproščam pa vašemu očeta Izvedi sem, počel in kaj vam je predlagal. Zdaj, ko prihaja, čas, srega se pripravljamo že štiri leta, bi to pomenilo iz-, greh, ki vam ga ne bi odpustili ne judje ne bog... jhun je bil zaprepaden. Povesil je pogled ^ in pomislil :er. Edino ona je lahko izdala. Kakorkoli je že bilo z s kaj takega pa ne bi nikoli pričakoval...
lahko jasneje povedali? Ne vem, kaj mislite!..
. bom vam posebej pojasnjeval, kar spomnite se. Jaz Im slej ali prej. Za vas mi gre. Valjhun, vaše mesto med nami. Vi ste z našim gibanjem povezani na smrt jenje. Ali veste, kje stojiva? Poglejte skupino dreves
jhun^sfjeTzrl. Curek mesečine je prebadal golo v* n metal senco po gomilah.
«Nič ne vidim!..
«Jaz vidim pod zemljo. Tam ležita med drugimi nesrečniki dva od vaših kolegov z univerze, ki ste ju vi odkrili kot vosovoa. Saj se spomnite, kdaj sta izginila. Do danes vam nisem povedal, kaj se je zgodilo z njima in z nekaterimi drugimi, ki jih je zasledovala In odkrila obveščevalna skupina, katero ste vodili...
Valjhun je molčal. Hacin pa je nadaljeval:
«Podelimo sl bremena in slavo! Nas sodi lahko samo bog. Poglejte tistile gozdič, tudi tam jih je nekaj. In tudi na oni strani, globlje, še več. Tam so vaši znanci od takrat, ko so mene preganjali to iskali Po vseh cestah in cerkvah, dokler me niso našli...
Hacin se je tesneje zavil v črno suknjo in govoril tiho, da je bilo slišati, kot bi glas prihajal iz zemlje. Na očala mu je padala mesečina in jih spremenila v dvoje bleščečih steklenih krogel, ki sta žareli demonsko mimo njega v praznino.
«Bil sem ena Izmed prvih žrtev Vosa in prvi med maščevalci. Že takrat, ko sem Izročil seznam vseh komunistov Italijanom, sem se javno opredelil, da sem se in se bom boril proti komunizmu, temu bolezenskemu tvoru našega naroda. Valjhun, božja milost me je obvarovala. Pet krogel je izstrelil atentator v moje telo, pa sem ostal pri življenju. Recite mi, ali ni to božja volja? Kolikokrat so potem še poskušali! Kolikokrat to kje vse so me iskali! Pa preganjali ženo in otroka... Dokler se ni preobrnilo, da jih preganjam jaz. Naposled sem jih, sicer z nemško pomočjo, izgnal Iz mesta...
Valjhunu je bilo tesno. Haoinove tihe besede to trkale na njegovo vest ta na čast. Ali je res odpadnik? Ali celo kužen slabič, slabši od odpadnika? čutil je, da se njegova razrah-ljanost lepi. Nehote je pomislil na fante, na katere ga je Hacin spomnil. Videl jih Je v šolskih klopeh, v gimnaziji ali celo v cerkvi, živahnih oči so se včasih tudi prerekali zavoljo nepomembnih stvari ta bili potem spet prijatelji. Niti zavedeli se niso, da Je padlo mednje seme sovraštva. In vendar so jih globoke to nepremostljive razlike pognale v zagrizeno bratomorno klanje. Dokler zvene besede, je še pot nazaj. Ko
teče kri, drži pot samo še naprej. Za belim križem tudi v smrt.. Valjhun je molčal, Hacin pa je govoril tiho. Šepetal je to njegove besede so ga lomile kot lomi vihar gozdno rast.
«Vas je mar strah? Ali vam je tesno? Morda vas je celo groza. Obdaja naju mrtva rdeča brigada. Vidim jih, saj ledenč le pol metra pod zemljo. Toliko da je ruša na njih. Obeh spolov so, vseh slojev dn vseh starosti. Plen korenin, gnojilo naše bodočnosti... Žrtve našemu križu... Dokazi naše vere in vdanosti... Mene je rahlo groza. Kaj je groza, se večkrat sprašujem. To je meja, kjer se prikaže bog. Strah je mehčanje oholosti. Tesnoba — bližanje svetosti. Vse to nevidno spremlja našo usodo... Spravili smo jih semkaj. Tudi z vašo pomočjo. Pokopali smo jih med prst in kamenje. Zdrobili smo jim črepinje, v katerih ni bilo boga. S kroglo ali betom. V teh glavah ni bilo nič razen sle, da bi bili vsi enaki, da bi hlapci ukazovali gospodarjem, da bi ničvredneži postali bogovi. Odpadki duha! šli so v ničevnost, iz katere so tudi izšli.
Valjhun, nekaj vam bom nocoj povedal, da vam vrnem mir, ki vam ga je vzel pokojni župnik Oblak. Naj se ga usmili bog, ker je našel, kar je iskal. Mož je bil v gromozanski zmoti. Če bi živel v srednjem veku, bi zgorel na grmadi.
V ljudeh je satan, ne bog. Bog je središče središča. Neskončnost. Začetek in konec vsega. Nedoumljiva moč, ki se ji človek lahko samo približuje, in še to le prek Kristusa. Kristus je kralj sveta. Duša boga samo sluti, se pogovarja z njim in se mu približuje, čedalje bolj popolna. Le v odpovedi In hrepenenju spoznamo božjo resnico. Druge resnice o svetu ni. Treba je spoznati grešnost sveta to seme satanovo. To je pot k rešitvi. Valjhun! Sreča je zaslutiti boga. Trepetati v viziji tesnobe. V ognju groze dočakati blaženost. Sreča je boj proti zablodam In boj proti grešnikom. Zgodovina nam bo hvaležna za kri, ki smo jo prelili to jo stočili na žrtvenik. Tudi vse naše žrtve so nam lahko hvaležne: vsi tisti, ki zdaj kot razpadli skeleti čakajo na vesoljno sodbo. Mi smo jih odrešili še večjih zmot in jim v zadnjem trpljenju, ko smo jim izmučili telo, dali možnost, da obudijo kesanje, se spomnijo, da so izšli iz prahu in da jih mi vračamo v prah. Nji-
hove duše pa bodo šle skozi vice nazaj v nebesa in bodo otete večnega pogubljenja.«
Po gazi sta obšla obrambne naprave, šla mimo jarkov in žic, kjer so noč in dan prisluškovale straže. Ker je Valjhun molčal, kot ne bi razumel njegovih misli, se je mož spet oglasil:
«No, kaj mislite?... Sami ste prisostvovali mnogim prime-rom, ko smo komunistične zapeljance spet vračali med ljudi. Ali niso nekateri molili? Se kesali? Križali? Klicali boga na pomoč?«
((Doživel sem preveč to ne vem več, kaj je prav ta kaj ni. Nisem več trden kot pred leti. Nikoli še nisem tako hrepenel po bogu. Moja knjiga tolažnica je sveto pismo. Zdi pa se ml, da smo pregloboko zabredli v kri ln sovraštvo. Kristus govori o ljubezni, o milosti, o odpuščanju lin odrešitvi ljudi.«
«Sveto pismo si vsakdo tolmači po svoje. Resnica pa je samo ena. Jaz živim po Kristusovem nauku. Jaz jih ne sovražim, tudi tistih ne, ki so jih kot ubijalce pošiljali nadme. Dam jih ubijati iz ljubezni ta mučiti zato, da se lahko pokesajo to vrnejo k bogu. Tudi odpuščam jim, ko so pod zemljo. Celo
v snu se pogovarjam z njimi. Takrat se mi zdi, da nismo več sovražniki. Celo to se mi zdi, da smo potrebni drug drugemu kot žrtve in rablji, da se lahko osveščamo.
Človek mora ljubiti človeka in mu pomagati k odrešitvi. Naša dolžnost je vsakega posameznika oteti iz krempljev satana. Valjhun, ne pozabite, da je tudi smrt rešitev!«
«Kaj pa sredstva?«
«Te posvečuje namen. Vsa so dopustna!«
«Kljub temu pa se vsi bojimo smrti.«
«Vsi ne! strah pred smrtjo Je živalski instinkt ta znak grešnosbi. Smrt kot snidenje z bogom pa je sreča...«
((Govorite mi kot duhovnik,« je dejal Valjhun. Mislil pa si je, da te njegove besede niso iskrene. Ce bd bila smrt sreča — zakaj neki se je ta mož po atentatu zatekel v Italijo, kjer je dolge mesece preživel skrit na rivieri. Nehote se je spomnil, kaj je Hacinova žena pripovedovala takrat njegovi materi — kako da se dobro ima, da niti ne ve, da je vojna, ker
GORIŠKI DNEVNIK
14. marca
L£pA MANIFESTACIJA bratske povezanosti
Slovesen podpis pobratenja med Trebčami in Pridvorom
V imenu vseh vaščanov sla listino o pobratenju podpisala predsednik PD «Pri-morec» iz Trebč Marcel Kralj in predsednik PD «Svoboda» iz Pridvora Viljem Turk - Govora Vlada Rotarja in Lucijana Radovana - Kulturni spored
dvorani
»Svoboda« v Pridvoru med slovesno proslavo
Vasica Pri dvor pri Kopru je v j Trebčami pa pomeni še nekaj več. nedeljo popoldne doživela še en po- j Ne gre samo za pobratenje dveh
društev.
pobratenja
memben dogodek v svoji razgibani politični in kmltumi zgodovini. V dvorani kulturnega doma so namreč podpisali listino o pobratenju z vasjo Trebče pri Trstu. Točno povedano. pobratila sta se domače prosvetno društvo Svoboda in pro svetno društvo Primorec iz Trebč, sicer pa prijateljski stiki obstajajo » že dali časa.
Nabito polna dvorana kulturnega doma v Pridvoru je zato še s posebno prisrčnostjo sprejela 70-član-sko delegacijo iz Trebč, prisotni pa so bili tudi predstavniki ne samo domačega iavnega in kulturnega življenja, ampak tudi predstavniki o-balnih organizacij. Po uvodnem pozdravu predsednika krajevne organizacije Socialistične zveze Franka Muženiča .je o pomenu dogodka predsednik občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij Vlado Rotar med drugim dejal:
»Ne le za vas. udeležence tega srečanja, tudi za našo občinsko Zvezo kulturno - prosvetnih organizacij je to pomemben dogodek. Kulturni stiki med Slovenci to in onstran meje so nepogrešljiva vez. ki ii državna meja ne more bita ovira. V mislim imamo našega vedno dragega gosta, Slovensko gledališče iz Trsta, vsakoletno revijo primorskih pevskih zborov, izmenjavo gostovanj, med dragim tudi nedavno gostovanje vašega pevskega zbora, godb na pihala, glasbenih šol, baletne šole. srečanje učencev in učiteljev, različnih šol in še marsikaj. Vsak od teh kulturnih dogodkov nas po svoje tesno povezuje v nerazdruiljivo celoto. Tako je današnje pobratenje vaših dveh društev hkrati potrditev nepogrešljivih dosedanjih vezi in začetek tesnejših, pogostejših stikov.
To je hkrati tudi del programa naše zveze in pomemben del programa zadnje konference Zveze kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije, ki je bila oktobra lani v Celju.
Naj bo to srečanje in pobratenje prispevek k odstranjevanju dvomov o nadaljnjem slovenskem narodnem obstoj«, ki se žal še danes tu in tam pojavljajo. Naj bo to prispevek k narodni trdnoti, ki .je pogoi za dobre mednarodne odnose. Teh odnosov ' si Slovenci posebno želimo, ker dobro ločimo iskreno prijateljstvo od ošabnega podcenjevanja. Hvala prosvetnemu društvu PRIMOREC iz Trebč, ki je dalo pobudo za to pobratenje. Priznanje tudi požrtvovalnim članom društva SVOBODA za organizacijo tega srečanja*.
Za pozdravne besede se je na to zahvalil predstavnik trebenske delegacije Lucijan Padcvan. Med drugim je dejal: «Ko se zahvaljujem predstavnikom prosvetnega društva Svoboda iz Pridvora in predstavniku občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij tovarišu Rotarju za njegove besede, mi dovolite, da vas pozdravim ne samo v imenu prosvetnega društva Primorec ter političnih in športnih organizacij naše vasi. ampak da vam tudi prinesem naitoplejši pozdrav antifašističnih Trebč, ki vi-
ki ži vita na dveh straneh meje. Nas vežejo vezi, ki smo jih skovali med narodnoosvobodilnim bojem, ki smo idh skovali med bojem za naš narodni obstoj. Mi Tre-bend smo del tiste narodne manjšine, ki kljub prispevku v narodnoosvobodilnem boju. živi izven narodnih meja. Toda zavedamo se, da predstavljamo most sodelovanja med narodi in hkrati čutimo nujnost vsestranskega sodelovanja z matično domovino. Brez takega sodelovanja se ne moremo obdržati in se uveljavljati.
Na žalost pa še zmeraj živimo v državi, kjer smo kot manjšima prikrajšani, tako s kulturno nacionalnega kot s političnega vidika. Da bi uveljavili naša stremljenja se moramo vsakodnevno zatekati k boju. Prav zato se toliko boli zavedamo pomena dašanicga dogodki, ker smo prepričani, da nam bo pobratenje dalo novih mod v tem boju za demokratične in narodne svoboščine slovenskega življa, ki živi v italijanski republiki in ker vemo. da nam bo tudi vaša solidarnost v vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se tovarišem iz Pridvora in jih vabimo v Trebče, kjer bomo ta akt o pobratenju še enkrat potrdili«.
Zatem je pozdravil navzoče v imenu obalne konference Socialistične zveze-drv Svetozar Polič. Tudi on
je poudaril pomen takih srečanj za Slovenc^ ki živijo na obeh straneh meje, saj prispevajo k dobrim sosedskim odnosom med dvema državama in narodoma, še posebej pa so pomembni za naše rojake v Italiji in za njihove kulturne in jezikovne stike z matično domovino. Pri tem je dr. Polič poudaril, kako v Jugoslaviji rešujejo vprašanje manjšin, ki iiim dajejo vse možnosti za vsestranski razvoj, k čimer sodijo tudi stiki z matičnim jezikom in kulturo.
Zatem sta podpisala listino o pobratenju v imenu prosvetnega društva Svoboda Viljem Turk in v imenu prosvetnega društva Primorec Marcel Kralj. Ob tej priložnosti so vaščani Pridvora podarili gostom dragocen odlitek spomenika, delo akademskega kiparja Jožeta Pohle-na. gostje oa so se oddolžili s položitvijo lepega venca pred spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Pridvoru.
Prireditev se je zaključila z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali domača godba na pihala, pevski zbor iz Trebč ter domači recitatorji. Občinstvo je zlasti toplo pozdravilo skupno izvajanje pesmi o Titu nridvoreke godbe in trebenskega pevskega zbora. Dekleta so prejela v nagrado rdeče nageljne, vsi skupaj pa so se poveselili še dolgo v noč.
S PRAZNIKA ŽENA V GORICI
«Pemngale bomo pri utrjevanju enotnega kulturnega prostora»
Stalna skrb za naše šolstvo - Pri pestrem kulturnem programu so sodelovali učenci osemletke iz Solkana, zbor iz Štandreža in godci iz Doberdoba
■*Za globalno manjšinsko zaščito in pravičnejšo družbo*. S tem geslom
so se v nedeljo zbrale gor,iške žene in praznovale v Prosvetni dvorani v
L. 0.
............................................................................
Gorici svoj mednarodni praznik. Žene in ostali gostje, med katerimi je bil tudi jugoslovanski generalni konzul iz Trsta Boris Trampuž, so z zanimanjem sledili bogatemu kulturnemu programu.
Na začetku sta Minattijevi poeziji recitirali dijakinji slovenskega učiteljišča iz Gorice Anamarija Vižintin in Eda Mikulus. Učiteljica Neda Dornik je nato pozdravila vse prisotne žene in ostale goste. V svojem govoru se je Domikova dotaknila nekaterih mednarodnih vprašanj, ki danes tarejo ves svet; povedala je tudi, da letošnji praznik žena sovpada z nekaterimi političnimi dogodki v Italiji, ki so velike važnosti za bodočnost nas vseh. Dejala je. da so žene spremljale in podpirale spomenico, ki so jo naši predstavniki predložili takratnemu predsedniku vlade Colombu, za katero je dal tudi nekatera zagotovila.
«Mi zamejski Slovenci jemljemo ta zogotovila na znanje, obenem pa ugotavljamo*, je nadaljevala, «da je zagotovil že več kot dovolj in da je že skrajni čas, da jih tudi začno izvajati, da bomo Slovenci v Italiji nehali biti razdeljeni v tri kategorije in da bomo vseh treh pokrajinah deležni vsaj takih pravic, kot jih priznava paket južnotirolskim Nemcem*.
«Nekaj novosti smo dosegli pri nas tudi na šolskem področju*, je nadaljevala Domikova. »Nekatere šole so poimenovali po naših kulturnih možeh, s sveti staršev pa smo priborile tudi več besede pri vzgoji naših otrok. To je bilo nujno potrebno tudi zaradi diktatorskih posegov nekaterih šolskih organov. Me bomo še vnaprej pazile na naše šole, da se bo v njih spoštovalo načelo demokratičnega napredka*.
«Slovenske žene. in matere*, je nadaljevala, »bomo tudi v bodoče pomagale pri utrjevanju piljatelj-Skih odnosov in pri krepitvi enotnega slovenskega kulturnega prostora preko vseh meja in drugih pregraj*.
»Tako naj bo naš program*, je zaključila, »še naprej pot napredka ob sodelovanju z drugimi naprednimi Silami v Italiji in v svetu*.
Govoru je sledila kulturna toč-
ka, katero so pripravili dijaki osnovne šole iz Nove Gorice. Osnovnošolci so prikazali občinstvu nekaj narodnih plesov in pesmi; še najbolj so se pa izkazali v recitacijah narodnih poezij.
Predsednik prosvetnega društva «Oton Župančič* iz Štandreža Da-I nilo Nanut je nato predstavil ob- i činstvu Kazimirja Prinčiča, ki jej nalašč za praznik žena sestavil poezijo. Ob spremstvu kitaristov Vilija Prinčiča in Jožka Lebana je recitiral svojo poezijo, ki opeva primorsko "ženo.
Moški zbor «0ton Župančič* iz Štandreža je nato pod vodstvom Danila Siliča zapel pet pesmi. Zbor je pokazal, da zna izvajati kompozicije z visoko občutljivostjo in kvaliteto ter da se pod spretno roko pevovodje izpopolnjuje iz dneva v dan.
Z nastopom zbora «Oton Župančič* se je prvi del programa zaključil.. Sledila je prosta zabava ob zvokih doberdobskega instrumentalnega ansambla «0 jej*, žene so tako ob prijetnem kramljanju in prosti zabavi nadaljevale svoj praznik.
publike Nemčije. Slovesna maša spada v okvir priprav za evharistični kongres, ki bo septembra v Vidmu.
Javna dela v Marini Julii
Avtobusna služba v Tržiču
Včeraj so za silo obnovili medobčinsko avtobusno službo med Tržičem in okoliškimi občinami. V občinski režiji sta vozila dva avtobusa dijake in delavce. Danes in jutri računajo, da bo vozilo vseh pet avtobusov in da bo od jutri dalje normaliziran vozni red. Medtem pripravljajo izdelavo medobčinskega statuta za avtobusne prevoze, ki naj bi začel veljati v času treh mesecev. Pokrajinski kontrolni urad in sodna oblast v Gorici sta že dala ustrezno dovoljenje.
Dunajski nadškof aprila v Ogleju
16. aprila bo v Ogleju slovesna maša, katere se bodo udeležili škofje vsega ozemlja, ki je nekoč spadalo pod oglejski patriarhat. Pod vodstvom dunajskega nadškofa msgr. Franza Koeniga bo maševalo .33 škofov iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in Zvezne re-
Tri družbe, ki imajo v zakupu ureditev plaže Marina Julia pri Tržiču, so predložile osnutek načrta za ureditev vseh infrastruktur in gradenj na tem področju. To načrt predvideva za 10 milijard lir stroškov. Danes ga bo preučila občinska gradbena komisija, potem pa ga bodo dokončno izdelali in predložili v odobritev občinskemu svetu ter deželni upravi za finansiranje.
V OKROŽNEM VOLILNEM URADU
Predložitev prvih kandidatov
Na prvem mestu je volilni znak KPI, na drugem pa MSI
•illiiiiiiiiiaiiaiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiilii,iiiiiiil|iiii„,iillim||IUMIIIMIImillllll|lllllll|||||U||||||U|||UUU|||||||||
NA GORIŠKEM ŽUPANSTVU
STROKOVNJAKA STA OBRAZLOŽILA NAČRT ZA AVTOPORT NA MEJI
Poudarek na jamstvu za upoštevanje koristi Gorice
V soboto zvečer sta prof. Um-berto Pototschrug, docent na univerzi v Padovi, ter prof. Gieusep-pe Scorza, docent trgovinstva na univerzi v Milanu, poročala članom občinskega odbora v Gorici in nekaterim občinskim uradnikom na županstvu o prvih rezultatih preučevanja goriškega avtoporta. Obema je namreč občinska uprava poverila izdelavo načrta..
Oba strokovnjaka sta poročala o upravni in trgovski plati izgradnje avtoporta, od nakupa potrebnega zemljišča do ureditve na osnovi in v obliki, ki bi se najbolj izplačala. Pri tem seveda ureditev ne sme biti v škodo javnih koristi in javnih ustanov, ki bodo izvedle to pobudo in ki imajo nalogo, da jo izvedejo predvsem v korist goriške skupnosti.
Oba predavatelja sta na koncu odgovarjala na številna vprašanja. Občinski predstavniki so ugotovili jasnost in veljavnost predloženega načrta, poverili so obema strokovnjakoma nalogo, da načrt podrobneje izdelata. S svoje strani so
ustanovo,
avtoport.
ki naj bi vodila celoten
obljubili, da bodo poskrbeli za
V NEDELJO PONOČI PRI MIRAMARU
Pri trčenju avta v drevo mrtev komaj 22-letni fant
Vzrok nesreče je treba verjetno pripisati preveliki hitrosti - Trije ranjeni v UL Flavia
dijo v današnjem aktu, v tem na-
V nedeljo pozno ponoči se je pri Miramaru pripetila pretresljiva prometna tragedija, v kateri je umrl komaj 22-letm fant iz Trsta.
Bilo je nekaj čez polnoč, ko sta se 22-letni Roberto Gavallaro iz Ui. dei Baseggio 14 in njegov prijatelj. 22-letni Leonardo Dobranovich iz Ul. Torrebianca 30 vračala s fiatom 850 po obalni cesti domov, v Trst. Že zjutra j sta jo meonlla s pri ir j: v Furlanijo, okrog 23. ure pa sklenila se odpeljati domov. Nesreča se je pripetila pri miramarskem centru za jedrsko fizike točneje pri km 147 + 50. Vzroki nesreče še niso povsem pojasnjeni. Vendar se zdi, da je Dobranovich. ki je sedel za volanom sv ojega fiata, na ovinku nekoliko krepkeje pritisnil na vpli-njač, zaradi česar je izgubil nadzorstvo nad vozilom. Avto je namreč zdrvel popolnoma na desni rob ceste in silovito treščil v obcestno drevo. Močan sunek je odbil vozilo za skoraj 23 metrov naprej, nakar se ie avto obrnil in obtičal s streho navzdol.
Cavallara, ki je sedel ob vozniku, je vrglo iz avta na cesto kjer je nezavesten obležal v mlaki krvi. Trčenje js moralo biti res strahovito, saj je fanta vrglo precej da-
šem pobratenju, tisti dejavnik, ki združuje ljudi in narode. Taka dejanja nam dajejo priložnost, da se bolje med seboi spoznuvamo. da navezujemo bratske vezi, da ustvarjamo nov svet sožitja in demokratskega napredka, ki si ga tako želimo.
Pobratenje med Pridvorom in
i leč od drevesa, v katerega je fiat
trčil.
Na kraj nesreče .je takoj privozil rešiiec RK in bolničarji so takoj naložili oba ranjenca v avto ter ju s polno sireno odpeljali v tržaško glavno bolnišnico. Žal za Ca-vallflira ni bilo več nobene pomoči. Zaradi zloma lobanjskega dna in številnih kostnih zlomov ie kmalu
po spre.jemu v bolnišnico podlegel poškodbam. Dobranovichu pa so v bolnišnici dali le prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v približno 5 dneh.
Huda prometna nesreča, na srečo brez človeških žrtev, se je pripetila skoraj ob isti uri na križišču Ul. Flavia z Ul. Domus Civica.
Malo pred 1. uro je 21 letni C-lau-dio Cociancich iz Milj, Rio, Storto št. 17 peljal svojo primulo iz Trsta proti Miljam, sopotnika pa sta mu bila 23-letni Dino Vascon iz Milj, Borgo S. Cristoforo 76 in 19-letni Claudio Puzzar, prav tako iz Milj, Ul. Forti 1.
Po poročilu agentov cestne policije, ki so sestavili zapisnik o nesreči, naj bi Cociancich vozil z neprimerno hitrostjo in pri omenjenem križišču treščil v časopisni kiosk, na levi strani ceste.
V nesreči se je na jhuje ranil Cociancich, saj se bo zaradi zloma desne stegnenice ter ran po prsih moral na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti približno tri mesece. Ostala dva potnika v avtu. Vasoon in Puzzer, pa se bosta, prvi na ortopedskem, drugi pa na nevrokirurškem oddelku, morala zdraviti od 10 do 20 dni.
/V- *'
. %	f	| :
.

■ iV&šm*':
"¥ ■ ' .jb V

1 mdmšF *r«ii eimmmsmmm
) y


Štirje ranjeni
pri trčenju v Ločniku
V soboto ponoči je 45-letni Edvard Jarc iz Podgore, Ul. Cuneo 38, v Ločniku trčil v ustavljeni avto z registracijo TN last 33-let-ne Marie Moratti. Porinil ga je na pločnik, njegov avto pa se je prevrnil na bok. Ranjeni so bili vsi štirje potniki v Jarčevem avtomobilu. šoferja so v bolnišnici pridržali za 7 dni na zdravljenju, njegovo ženo 43-letno Regino Humar za teden dni, 10-lslna hčerka Orietta bo okrevala v štirih dneh,
47-letna svakinja Bolores iz Gorice, Ul. Colombo 15, dveh dneh.
Humar pa
Zadnja pot Alfonza Kosa
OB 200-LETNICI SMRTI TARTINIJA
V Piranu predstavili knjigo «Atti-dejstva»
Predsednik PD »Primorec* iz Trebč podpisuje listino o pobratenju
Na sedežu občinske skupščine v Piranu je bila v nedeljo dopoldne skromna slovesnost ob izidu druge knjige pod naslovom «Atti - dejstva*, posvečene 200-letnici smrti piranskega skladatelja Giuseppa Tartinija. Knjigo, ki je izdal Center za zgodovinske raziskave Italijanske unije za I-stro in Reko, je predstavil profesor zgodovine na tržaški univerzi Icigno Moncalvo, govorila pa sta še v imenu Centra za zgodovinske raziskave v Rovinju Giovanni Radossi in v imenu Italijanske unije Riccardo Giacuzzo. Slovesnosti so se udeležili tudi številni ugledni gostje, med njimi predsednik Italijanske unije prof. Antonio Borme, italijanski generalni konzul v Kopru Onofrio Messina, predstavnik tržaške univerze in drugi.
Druga knjiga »Atti - dejstva* prinaša ponatis biografije uglednih istrskih mož, študijo o dogodkih v Istri med prvo svetovno vojno, zanimive zapise o Tartinijevem spomeniku v ! Piranu, zapise o istrskem koledarju, ki je izhajal v osemdesetih letih preteklega stoletja v Kopru in drugo do-I kumentamo gradivo.
1	L. O.
Včeraj popoldne ob 15.30 so številni sorodniki, prijatelji in znanci spremili na zadnji poti na glavno pokopališče znanega goriškega trgovca Alfonza Cossija (Kosa), ki je nenadoma umrl v soboto popoldne v bolnišnici pri Sv. Justu v Gorici.
Pokojnik se je rodil dne 6. julija 1942 v Gorici (Livada), kjer je imel oče, ki je bil železničar, svoj dom. Dovršil je srednjo trgovsko šolo v Gorici in se vpisal na ekonomsko fakulteto leta 1946 v Ljubljani. Potem je služboval pri trgovskem podjetju UIVOD v Gorici in po priključitvi Gorice Italiji začel trgovati na svojo roko. Lani septembra mu je umrla mati, ki je bila iz Kobdilja na Krasu, ko ji je bilo 87 let. Zapustil je ženo Teo ter otroka Sandra in Sergeja. Številna udeležba pri pogrebu, kjer je bilo v sprevodu nad sto avtomobilov in veliko število vencev, je pokazala njegov velik vpliv v poslovnem svetu; prisotni so bili poslovni predstavniki iz Gorice, Trsta, Ljubljane, Nove Gorice in raznih drugih krajev.
Od sobote dalje je skupina 60 otrok iz občin San Vendemiano in Oolle Uimberto na počitnicah pril novogoriških družinalh, prav toliko novogoriških otrok pa pri družinah omenjenih dveh občin v pokrajini Treviso. Med temi kraji se že več let kuje vedno tesnejše sodelovanje, ki se utegne razviti predvsem na gospodarskem področju. Med slovensko Gospodarsko zbornico in trgovinsko zbornico iz Trevisa se namreč pogovarjajo, kako bi dosegli skupne naložbe kapitala v Sloveniji za izgradnjo keramičnih obratov.
Sobotna svečanost pri prehodu Rdeča hiša je bila nadvse prijetna. Poleg županov obeh občin iz Trevisa so bili prisotni tudi odbornik Moise, novogoriški župan Rudi Ši-mac ter predsednik republiškega zbora za kulturo Dušan Šinigoj. Govorniki so poudarili globok pomen izmenjave otrok, ki bodo s svojim bivanjem pri družinah u-stvarili tesne vezi med obema mestoma.
(Na sliki predstavniki krajevnih oblasti med svečanostjo, pod o-drom pa so otroci obeh mest, ki so si v znak prijateljstva ob zaključku svečanosti izmenjali zastavice in darila).
Svečanosti sta prisostvovala tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž, predstavnik italijanskega generalnega konzulata iz Kopra dr. Onoratti, namestnik šolskega skrbništva iz Gorice dr. Grossi ter številni starši otrok.
Bogat plen izvežbanih tatov
Ko je v nedeljo popoldne 29-let-ni Debemardi Lorenzo stopil za trenutek pogledat v svojo avtomobilsko mehanično delavnico «Autogamma», na Trgu Venier L če je vse v redu, je ugotovil da so ga neznani vlomilci prehiteli. Očitno je, da je šlo za tolpo izvežbanih mehanikov, saj so izmaknili vrsto posebnih in najdražjih avtomobilskih nadomestnih delov, vse za okrog 2 milijona lir vrednosti.
			
Na goriškem okrožnem vol.njj( uradu so včeraj predložili Prvl kandidatni listi za senat. Na P vem mestu je znak KPI, na ^ gem MSI. Postopek se je ** ,8. v docela normalnih okoliščinah, siravno je bilo okoli 8. ure » traj pred vhodom v sodno PrjvV (kljub siceršnjemu mrazu) P**VV vroče. Velika skupina k°rnun'jLtr in simpatizerjev je že od 50. s zvečer zasedla prostor pred š ^ nim vhodom, da bi si prvo mesto na volilnici. V P” nedeljek zjutraj se je njihovo * vilo zvišalo na približno Per'jj set. Tedaj pa se je pojavila skupina misovcev. Boj za mesto je bil izbojevan že v so to zvečer, zato so komunisti r uspešno opravljenih formalno® tudi s pozdravom pokazali svo, zadovoljstvo nad uspehom (na ki).	' V
Kandidatno listo je sodnemu . redniku predstavil Andrea spremljala pa sta ga Aldo Fra\ co in Tullio Paiza. Osem 1™"“ kasneje je odv. Coana (MSI) P ul°žil kandidaturo odv.	J •
KPI je ob 8. uri predložila ■ didature v Vidmu tudi za P03'!! sko zbornico v okrožju Videm. 1 rica, Pordenon, Belluno.	^
Verjetno bodo stranke daj nekaj dni mirovale ter se P. novno cgrele, ko bo šlo za tov zadnjega mesta na
To pa bo šele čez deset $
sicer 23. marca, «to se 20. uri volilni uradi na zaprli.
dni,
bodo..
sodi^1"
Gostovanje Štandt
'rezcev
Dolu
Na povabilo prosvetnega «Kras» iz Dola - Poljan in C1 jj. ce na Palkišču bo v četrtek t. m. ob 19.15 v prostorih oSJnjj-ne šole na Palkišču gostova D ^ dinska dramska skupina »Oton pančič* iz štandreža, ki bo režiji Jožka Marinčiča uprizorim ^ seloigro »Luknja v namiznem tu» ter v režiji Miloša «Botra Nerga ali kdo je g0®^ v hiši*.
Ob tej priložnosti bodo Prj”nlil jali film o letošnjem pusto goriškem Krasu.	pn-
” v*«
na
Prosvetno društvo «Kras» i*
la - Poljan in čitalnica va^8,ar'i" vaščane, da se udeležijo teh
mivih predstav.
«La ttemica» v gledališču Verdi
USPEŠEN NOČNI LOV PO GORICI
Policija aretirala vlomilce: zasačili so jih «na delu»
Vlomili so v avtomat za cigarete v Ul. Casale, v tri avtomobile v ul. S. Giovanni in Ascoli, v gostilno in trgovino na Kornu
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je goriška policija aretirala 18-let-nega Daria Clansiga iz Gorice, Ul. Formica 32 in dva njegova mladoletna pajdaša C. S. iz Gorice in C. P. iz Gradišča. Obtoženi so bili tatvine z vlomom v to-bakarno, gostilno in v parkirane avtomobile.
Včeraj zjutraj okrog peti uri je nočni čuvaj Vittorio Peteani zasačil tri mladeniče, ki so skušali vlomiti v avtomatski razdeljeVal-nik za cigarete pri tobakarni Fride Limigher v Ul. Casale 3 v Gorici. Ko so ga opazili, so trije vlomilci pobegnili, vendar si je čuvaj zapomnil njihove obraze.
Nekaj pozneje, okrog 5.20, je trgovec z gospodinjskimi stroji De-ghenhardt, ki stanuje nad trgovino v Ul. Carducci, vogal Ul. del Santo, zaslišal ropot pred svojo trgovino. Pogledal je skozi okno in opazil dva človeka, ki sta skušala odnesti tri gospodinjske stroje, ki jih ima trgovec kar na cesti.
Takoj je telefonsko obvestil policijo in nato začel zasledovati zlikovca. Skrila sta se v javnem stranišču za parkiriščem avtobusov blizu kavarne Posta na Korzu Ver-1 zo Italia 54. di. Sosed Giovanni Zucchiati ju je videl in obvestil policijo preko št.
113 ir. tam so ju presenetili. Tretjega pa so našli v Ul. S. Giovanni kjer je skušal pognati fiat 500 GO 46944. ltalo Čebokli pa
ga je s svojega okna videl, ko je vdrl v nek drugi fiat 300 v Ul. Ascoli. Tretji avto, ki ga ie odprl vlomilec, je fiat 600 GO 36360. To se je zgodilo v Ul. S. Giovanni, kjer je pustil celo odprt radio.
Ko so jih že aretirali, pa so prejeli na kvesturi še telefonsko sporočilo, da so ponoči neznani vlomilci vdrli v gostilno Argie Treppo na Komu. Vlomili so vhodna vrata in odnesli iz nekega predala 30 tisoč lir denarja v drobižu. Ta denar so našli potem v žepih treh aretirancev, ki so si ga že razdelili. Pri soočenju je tudi nočni čuvaj Peteani prepoznal dva izmed treh vlomilcev v avtomat za cigarete v Ul. Casale. Dokazov je torej več kot dovolj tudi brez njihovega priznanja, da so vse tri nočne tičke aretirali in jih prijavili sodišču. V zaporih v Ul. Barzellini bodo počakali na razpravo in sodbo.
• Sekcija PSI v GORICI vabi člane in somišljenike, da podpišejo kandidatno listo danes od 20. do 21. ure na sedežu stranke v Gorici, Kor-
Dve prometni nesreči
Včeraj ob 16.20 sta na križišču in LungTsonzo v
I. Leoni trčila dva
avtomobila.
Gorici Pri tem
sta bila ranjena 43-lefcna Anna-maria Del Gos iz Gorice, Ul Pe-trarca 3, in njen mož, 42-letni Franco Moretti. Ženo so pridržali v giriški bolnišnici za 10 dni zaradi poškodb na glavi, možu pa so dali prvo pomoč ter bo okreval v petih dneh.
S skuterjem je trčil v avto v Ul. Montesanto v Gorici 65-letni Franc Podobnik iz Gorice, Ul. Scogli 61. Pri tem je padel in dobil poškodbe na desni nogi. Zdravil se bo 15. dni.
Avto v skuter na Travniku
Prejšnji večer sta trčila na Travniku na začetku Ul. Combi avto in skuter. Avto je vozil 23-letni Vojko Stepančič doma iz Nove Gorice, skuter pa radijski tehnik, 19-letni Mauro Visentin iz Gorice. Visentina so v bolnici pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi udarca in poškodb na glavi.
<*S
Danes ob 21. uri bodo scu Verdi v Gorici P1'^'" komedijo Daria Nicodemija po-nemica* z ansamblom Paola 0jj lija. ki je s tem delom vu jo
v
priredbi doživel lep usff «»iih' drugih italijanskih S'e<£lJ;s (jr, Vstopnina je po 2000 in 10PJ ^ za abonente gledališke sezon velja polovična cena.
nred^
Gorica
VERDI ob 21.00: gledališka Pr'
Paola Polija «La nemica*. [n CORSO ob 17.15-22.00: «B saSS
jnv£v*
bocca (La verita che non “ ^ mo sapere*; barvni film: 1,1
pod 14. letom prepovedan. eu<r MODERNISSIMO ob 17.30—22.00: «
Sl (4.
ri solitari*. U. Tognazzi in , ger. barvni film, mladini P°° letom prepovedan.	il
CENTRALE 17.00-21.30: »GaPI^' p. mostro che minaccia il m0,7.<> fjlfl''
Shuman. barvni kinemaskopski ,e.
VITTORIA ob 17.00-21.00:	v,„i
canti confessioni di una p pr*' studentessa*. A. Talbot in . . pjd do; film je v barvah, mls®**1 18 letom
«cimeTteS*
DEŽURNA LEKARNA v Gorici Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna ALESANI, Ul. Carducci 12, tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA v Tržiču Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «Alla salute* — dr. Fabbris, Ul. Cosulich 117, tel. 72480.
prepovedan.
Tržič
AZZLirtltO ob 14.00: se», A. K. Marshall in Kinemaskop v barvah.	-st*U'
EXCELSIOR ob 16.30 »Alices re5 rant*. Barvni film.	jel
rKINCIPE ob 17.30 «AU'ombra ^ delitto*, S. Dausbrant in J. sel. Barvni film.
I\ovu Gorica
SOČA (Nova Gorica!: »Nanaml va ljubezen*, japonski barv11 — ob 18. uri in 20.
SVOBODA (Šempeter): «Ko sonc ^ ide*, španski barvni film •— °° in 20.
PRVAČINA Danes zaprto. -u», RENČE «Noč nasilja v Tambs^ ^ italijansko - španski barvni ‘llin ob 19.
ŠEMPAS Danes zaprto.	.
DESKLE »Črni panterji v ameriški barvni film —
KANAL Danes zaprto.
^morski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
14. marca 1972
IZIDI 21. KOLA
Cagliari — Milan	2:1
Catanzaro — Mantova	1:1
fiorentina — Verona	2:1
Inter — Napoli	2:0
juventus — Bologna	2:1
vicenza — Atalanta	1:0
Roma — Varese	0:0
Sampdoria — Torino	2:1
LESTVICA Juventus	31
ICagliari in Fiorentina	28
Milan in Torino	27
Inter Roma	26
	25
Napol;	23
“Ampdoria	21
Atalanta in Bologna	17
vicenza in Catanzaro	16
Verona	14
Mantova	12
Varese	8
PRIHODNJE KOLO Atalanta — Sampdoria Bologna — Cagliari Vicenza — Catanzaro Mantova — Roma Milan — Inter Napoli — Juventus Torino — Fiorentina Verona — Varese
IZIDI 24. KOLA
Brescia — Bari	1:2
Cesena — Foggia	0:0
Como — Lazio	1:1
Monza — Catania	0:2
Novara — Modena	3:3
Palermo — Taranto	3:0
Reggiana — Livorno	2:0
Reggina — Arezzo	3:0
Sorrento — Perugia	0:0
ternana — Genoa	1:1
LESTVICA Palermo	35
Ternana	33
Reggiana Lazio	29 28
PO ZMAGI NAD MESTRINO
Zadovoljstvo v taboru tržaškega četrtoligaša
0:0
0:0
1:0
5:0
36
35
29
28
26
25
24
22
21
20
19
18

Como, Bari, Cesena, Perugia 27 Catania in Taranto	25
foggia, Novara in Genoa	24
Brescia	23
Arezzo in Reggina	21
Monza	18
Livorno	16
jorrento	14
Modena	12
PRIHODNJE KOLO
Arezzo — Taranto Bari — Palermo Catania — Como Foggia — Monza Genoa — Brescia Lazio — Sorrento Livorno — Novara Modena — Cesena Perugia — Reggiana Reggina — Ternana
DL1GA
IZIDI 25. KOLA Portogruaro — Clodiasottonn, Tj2 Bassano — Lignano	‘W
Arco — Malo	'
Triestina — Mestrina	■ 1:0
Schio — Monfalcone ^ Montebelluna — Oltrisarco Pordenone — San Dona Alense — Torvis Snia Bolzano — Valdagno LESTVICA Triestina in Bolzano Mestrina
Clodiasottomarina in Monfalcone Portogruaro Arco Bassano Oltrisarco Pordenone
Ban Dona in Torvis Snia Alense, Valdagno in Monte-belluna
Lignano in Schio Malo
PRIHODNJE KOLO Clodiasottomarina — Alense Torvis Snia — Arco Valdagno — Bassano Mestrina — Bolzano San Dona — Montebelluna Lignano — Pordenone Monfalcone — Portogruaro Oltrisarco — Schio Malo — Triestina
OBVESTILO
Športno društvo Polet priredi v netijo 26. t. m. avtobusni IZLET V PLANICO Prijave sprejema trgovina čev-lev Malalan, Proseška ulica 18, te-*f°n 212-136.
Vsi so zadovoljni po spopadu med glavnima favoritama za napredovanje v C ligo. Triestina je zasluženo zmagala, prikazala odlično igro, predvsem pa požrtvovalnost. Mestrina pa se je izkazala kot oster a soliden nasprotnik, ki je pripomogel, da je bila tekma zanimiva in do zadnjega dramatična. Temu je sicer botroval sodnik, ki je po zadetku domačih nerazumljivo stopil na stran Me-strine in ji pomagal do sicer nedosegljivih tržaških vrat, ob končnem žvižgu pa šo gledalci tudi na to pozabili in najbolj vročekrvni so celo planili na igrišče, da bi se strnili okoli igralcev.
Torej res lepa tekma, ki je izpolnila vse upe. Preko pričakovanj pa so šli nekateri igralci:	o-
bramba je bila zelo zanesljiva: De Gasperi je imel izredno težko nalogo, saj je moral slediti po vsem igrišču režiserju Biancu,. ki je center igre gostov, Frigeri je zaustavil najboljšega strelca Gri-golettija, Del Piccolo pa je po nekaj uvodnih napakah odigral svojo najboljšo letošnjo tekmo. Tudi Scichilone je imel mnogo dela v obrambi, kjer je bil pravcato bitko proti grobemu a tudi sposobnemu Lazzaretu, ki bi ga moral sodnik sicer bolj brzdati. Vez med obrambo, ki je imela vedno precej dela, in napadom je bil Bru-sadelli,	ki	je	res gospodaril	na
igrišču	(tudi	zaradi pomoči,	ki
mu jo je nudil gibčni, a nekoliko preveč «sehični» Marini.) Kako težko je bilo nasprotnikom pa je postalo jasno v drugem polčasu, ko ni bilo na sredini igrišča . nikogar, ki	bi	še imel dovolj	mo-	Vesna	—	Libertas Ts 3:2	(1:1)
či, da	bi	pripravil odgovor	na	STRELCI:	p.	p.	v	18.	min.	Ca-
ljala na končni sprint. Ekipa je zelo solidna v obrambi, kot smo videli že v Trstu, in odločna v napadu (čeprav pet golov Valda-gnu še ne pomeni veliko:	vse
skupaj jih je Valdagno prejel 42!). Nekaj več o njenih ambicijah pa bomo vedeli po nedeljskem kolu, to je po spopadu z Mestrino.
Na dnu je prišlo do novih sprememb. Na zadnji stopnici se je znašel Malo, ki je po prvem delu prvenstva prišel celo do četrtega mesta, je pa nato zbral celo vrsto porazov in se je znašel v kočljivem položaju. Ima pa tekmo manj, zato bi lahko tudi prehitel Schio in Lignano, ki sta prišla vsak do ene točke. Schio jo je rešil le s pomočjo enajstmetrovke v predzadnji minuti, in to na lastnem igrišču proti Monfalcone-ju, Lignano pa je zabeležil polovični uspeh v Bassanu. Korak naprej je napravil še Alense, ki je premagal Torvis Snio, ostala moštva pa so se vsa zadovoljila s po eno točko.
uk
EVROPSKO DVORANSKO ATLETSKO PRVENSTVO V GRENOBLU
Odlični dosežki skakalcev
Schmidtova je postavila nov svetovni rekord «indoor» v višini: 190 cm
Prej kot evropsko prvenstvo bi | pravil kar dvakrat. Rekord znaša tekmovanje v Grenoblu lahko ime- sedaj že 20,67 m.
novaii prvenstvo skakalcev. Odpovedale so samo ženske v daljini, vsi ostali pa so dosegli ali nove svetovne rekorde ali izredno dobre rezultate. V nedeljo je bila gotovo junakinja mlada vzhodna Nemka Rita Schmidt, ki je le pri višini 188 cm enkrat podrla. V prvem poskusu ji je uspel celo skok čez novi svetovni dvoranski rekord 190 cm, pri višini 192 cm pa je bila zelo blizu uspeha v drugem skoku. Prejšnji rekord (189 cm), star sam0 dva tedna, je pripadal Avstrijki Gusen-bauer, ki v Grenoblu ni nastopala.
Naravnost fantastičen je bil tudi skok s palico. Pričakovani dvoboj Nordvvig - Isaksson je sicer odpadel, švedskega dvoranskega svetovanega rekorderja pa je nekoliko nepričakovano nadomestil njegov rojak La-gerquist, ki je osebni rekord 5,28 m popravil kar trikrat: 5,30, 5,35 in 5,40. Zmagal je vseeno Nordwig, ki se je na velikih višinah kot po navadi počutil zelo dobro.
Evropski rekord je padel tudi v metu krogle na moške. Mladi Nemec Briesenick je lastno zmago po-
Teki niso prinesli posebno zanimivih rezultatov, ker je proga v Grenoblu bolj nerodna kot naprave iz prejšnjih evropskih prvenstev. Ne meri namreč niti 200 metrov in tekači morajo teči skoraj stalno v ovinku kar odločilno vpliva predvsem na taktični razvoj teka. Na startu je bilo prav zaradi tega bolj malo najboljših.
REZULTATI
MOŠKI
skok s palico:
1.	Nordwig (NDR) 5,40
2.	Lagerquist (Šved.) 5,40
3.	Kalliomaki (Fin.) 5,30
1.500 m:
1.	Boxperger (Fr.) 3’45”7
2.	Zaharopulos (Gr.) 3’46”1
3.	May (ZRN) 3’46”4
krogla:
1.	Briesenick (NDR) 20,67 m
2.	Komar (Pol.) 20,32
3.	Brabec (ČSSR) 19,94
			
V 2. IN 3. AMATERSKI NOGOMETNI LICI
Ekipi Vesne in Primorja osvojili dragoceni zmagi
Rakarjev gol.
Napad je bil tokrat povsem prenovljen, saj sta poleg Rakarja, ki se je v zadnjih tekmah dokopal do stalnega mesta v prvi ekipi, Zaigrala še Bertoli in Tumiati. Vsak po svoje so pozitivno sodelovali pri zmagoviti tekmi: Rakar je bil s ' svojimi1 hitrimi prodori in odloč-nim, čeprav ne zelo močnimi streli, vedno nevaren za nasprotno obrambo, Tumiati pa je svojega neposrednega tekmeca spravil ob živce s svojo prizadevnostjo.
Oceno posebej zasluži Bertoli, ki v prvem polčasu ni bil na višini tovarišev, čeprav je s krasnim strelom zadel vratnico. Koristen pa je postal v drugem delu, ko je bilo treba, takoj po golu, «raz-trgati* nasprotnikovo igro in mu •preprečiti,, UL uredil svoje mo či. V tem je bil srednji napada feL zelo ,požrtvov^pn in uspešen, dobro pa je to opravTi tudi Riz-zato, ki je po 55. min. nadomestil poškodovanega Rakarja.
O Mestrini: solidno moštvo, vedno nevarno v napadu in predvsem zelo pazljivo v obrambi. Nasprotnik je bil zanjo res zelo težek, zato pa se je poslužila tudi marsikatere grobosti. Morda ji je manjkal tokrat doprinos Bianca (toda to po De Gasperijevi zaslugi), nekateri v njenih vrstah pa so bili preveč živčni, da bi lahko zaigrali kot znajo. Vsekakor pa je očitno, da bo imela Triestina še težave s tem moštvom, ki kljub porazu še vedno lahko računa na prvo mesto.
* * *
V 25. kolu je torej Triestina prvič prišla do prvega mesta na lestvici. Malo pozno za moštvo, ki je pred začetkom prvenstva ve ljalo za stoodstotnega favorita, ki naj bi zmagal z velikim naskokom. Na vsak način bolje kot nič. To je (če ne drugo) spodbuda za nadaljevanje prvenstva, ki bc še zelo dramatično, saj imajo Tržačani še vedno veliko skrbi z Mestrino in Bolzanom. Ta je v nedeljo visoko premagal Valdagno (5:0) in se še sam prikopal do prvega mesta. Do sedaj je bilo vedno mnogo govora o Mestrini, ki je lestvico vodila, treba pa bo paziti na ekipo iz Bočna, ki ima najlažje tekme in je do sedaj delovala v ozadju ter se tiho priprav-
harija (V), v 24. min. Mottica (L), d. p. v 15. min. Caharija (V), v 38. min. Milič (V), v 43. min. Melon (L).
Postavi:
VESNA: Kozlovič, Verrier, Bot-ti, Germani, Skrem, S. Ludini, Degrassi, G. Zudini, Kelemenic, Milič, Caharija; 12 Gardini, 13 Tence.
LIBERTAS TS: Visnoviz, Vidom, Paolich, Melon, Delise, Rosin, Rus-so, Lupetin, Mottica, Cocettii, Ca-delli; 12 Premete, 13 Bertoli. SODNIK: Salvador (Gorica).
Na blatnem igrišču in pri močni burji je kriška Vesna v nedeljo iztržila dragoceno zmago proti ekipi libertas iz Trsta. Zmaga kriških nogometašev je bila pevsem zaslužena, saj so domačini že v začetku močno pritisnili, da bi spravili goste v težave in so v 18. minuti dosegli pirvi zadetek z razigranim Cahanijo, ki je končno prišel do gola in je tako potrdil svoje odlične strelske sposobnosti. Vse je kazalo, da bodo domačini izbojevali lahko zmago, nato pa so gostje povsem nepričakovano izenačili z Mottico. Močna burja je vseskozi motila potek igre in igralci so z veliko težavo obvladovali žogo.
V	drugem delu igre so Križani začeli s trdno voljo, da strejo odpor nasprotnikov in to jim je tudi uspelo. V 15. minuti je odlično razpoloženi Caharija povedel svojo ekipo v vodstvo, v 38. minuti pa je Milič postavil izid 3:1. Tekme je bilo praktično konec. Domačini so le še zaustavljali skromne napade gostov, ki so skušali zmanjšati izid, kar jim je uspelo le v zadnjih minutah, ko so s krilcem Melonom dosegli drugi g°L
Zmaga Križanov je bila povsem zaslužena. Z osvojenima točkama so kriški igralci še v večii meri utrdili svoj položaj na lestvici.
b. 1.
V	nedeljo so odigrali v tretji nogometni amaterski ligi le eno tekmo. Zradi slabega vremena so namreč odpadla srečanja Viani — Primorec, Olimpija — Iib. Barkov-lje in Lib. Prosek — Union.
Esperia — Primorje 0:1 (0:0)
PRIMORJE: Kante, Visintin. Su-
ber, Trampuš, V. Bukavec, Del Bene, Barnaba, Barbiani, Puntar, Lipott, Rustja, (Verginella).
STRELEC: 28. min. d p. Bar-biiami.
Že sam izid pove, da je bila ta zaostala tekma precej izenačena. Pripomniti je sicer treba, da je igro ovirala močna burja, sneg in mraz. Prava zimska tekma, torej. Vreme seveda ni prijalo nogometašem kar se je na igrišču tudi poznalo, saj enajsterici nista mogli razviti svoje igre. Kljub temu so Tržačani zaigrali zadovoljivo, česar pa o Primorju ne moremo trditi. Prosečani so igrali pomanjkljivo, predvsem na sredini igrišča, saj je Barnaba igral precej slabo, Del Bene pa je z nepotrebnimi driblingi zapravljal lepe žoge Tudi napadalcem ni šlo od rok: podaje so bile netočne, za kar je bila seveda kriva burja. V obrambi se je poznalo, da Bukavec že dolgo ne igra, na srečo pa je tokrat zadovoljil Trampuš.
Esperia je solidna ekipa in je pokazala zrelo igro, saj Tržačani nimajo možnosti za napredovanje in so zato lahko zaigrali sproščeno; ob drugačnih vremenskih prilikah pa bi jih tako odprta igra lahko drago stala. V nedeljo je bil njihov cilj neodločen izid, česar si Primorje ni moglo privoščiti, saj mu položaj na lestvici ne daje še matematične gotovosti za napredovanje. Kljub temu pa je kazalo, da se bosta ekipi razšli brez golov, dokler ni sodnik dosodili prostega strela v korist pro-seške postave, ko je Barnaba prestregel Lipottovo podajo in zagotovil Primorju obe točki.
B. R.
Vermigliano — Sovodnje 2:2
SOVODNJE: Marson, Malič Tri-vellato, Gruden, Ferfolja, Kovic, E. Tomšič, Batistič, L. Tomšič, Florenin, Zavadlav.
Sovodenjci so tudi v nedeljo odšli neporaženi z igrišča. To je že šesti zaporedni uspeh «belo-mo-drih», ki skušajo tako nadoknaditi v prvem delu prvenstva izgubljene točke.
Nedeljsko srečanje med ekipama, ki sta si bili enakovredni, se je odvijalo ob izredno močni burji, ki je zelo motila potek igre. Kljub temu je sodnik sodil, da srečanje morajo odigrati do konca.
V prvem polčasu so gostje, veda ob pomoči vetra, stalno napadali; obratno je bilo pa v drugem delu igre, ko so napadali domačini. Slednji so pa že takoj v začetku tekme povedli v protinapadu. Sovodenjci so takoj odgovorili, vendar jim je uspelo zadeti mrežo šele po daljšem napadanju po zaslugi E. Tomšiča. V drugem polčasu so se Sovodenjci podali na igrišče s precejšnjim strahom (zaradi burje) in res je Vermigliano že takoj v začetku drugega dela prevzel vodstvo. Kazalo je, da se bo tekmovanje zaključilo v korist domačinom, ko so Sovodenjci proti koncu tekme spet zadeli mrežo in tako izenačili.
V prvenstvu ., naraščajnikov je Vesna premagala Trtestimo A z visokim izidom 7:0. Ostala srečanja in bila odložena.
400 m:
1.	Nuckles (ZRN) 47”2
2.	Reich (ZRN) 47”4
3.	Miiller (NDR) 47”4
800 m:
1.	Plachy (ČSSR) 1’48”8
2.	Ivanov (SZ) 1’49”1
3.	Gonzales (Fr.) 1’49”2
3.000 m:
1.	Gruštins (SZ 8’02”9
2.	Aleksašin (SZ) 8’03”2
3.	Brugger (ZRN) 8'05”1
50 m ovire:
1.	Drut (Fr.) 6”51
2.	Schumann (ZRN) 6”58
3.	Mošašvili (SZ) 6”59
4X720 m:
1.	Zahodna Nemčija 6'24”4
2.	Sovjetska zveza 6’27”
3.	Poljska 6'27”6
ŽENSKE
višina:
1.	Schmidt (NDR) 1,90
2.	Gildemeister (NDR) 1,84
3.	Blagojeva (Bolg.) 1,84
daljina:
1.	Rosen (ZRN) 6,58
2.	Antenen (Švica) 6,42
3.	Nigrinova (ČSSR) 6,39
800 m:
1. Hoffmeister (NDR) 2’4”8
2.	Silad (Rom.) 2’5”2
3.	Zlateva (Bolg.) 2'5”5
1.500 m:
1.	Pangelova (SZ) 4'14”
2.	Bragina (SZ) 4T8”4
3.	Amzina (Bolg.) 4’18’'3
50 m:
1.	Stecher (NDR) 6”25
2.	Richter (ZRN) 6”28
3.	Telliez (Fr.) 6”31
4 X 360 m:
1.	Zahodna Nemčija 3T0”4
2.	Sovjetska zveza 3’H”2
3.	Frandja 3’11”3
K. B.
1.	—	1.	Anchise	1
2.	Satiro	X
2.	—	1.	Glanluca	X
2.	Dazara	2
3.	-	1.	Kleber	X
2.	Frammario	1
4.	—	1.	Avali	X
2.	Aquilotto del Belbo 1
5.	—	1.	Orson Jet	1
2.	Malatesta	1
6.	—	1.	Verrazzano	X
2.	Palos	X
KVOTE;
12 — 4.418.908 lir 11 — 245.494 lir 10 —	27.618 Ur

Mednarodnega šahovskega velemojstra Bruna Parmo je pred simultanko v tržašketn .Dtjnškcra rlfcnui
nu pozdravil Gianni Furlanlč
MiiiiiiiniiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
ŠAHOVSKA SIMULTANKA V TRŽAŠKEM DIJAŠKEM DOMU
Parma zadovoljen s svojim obiskom
Največji odpor je mednarodnemu velemojstru nudil Jankovič
Končni rezultat sobotne šahovske simultanke velemojstra Bruna Parme je bil 15,5 proti 2,5. Ljubljančan ni izgubil nobene partije, na petih šahovnicah pa so naši zastopniki uspeU remizirati kar je prav gotovo zelo dober uspeh. Simulanka je dobro u-spela le škoda, da ni bila udeležba prijateljev kraljevske igre nekoUko večja. Parma se je namreč pomeril samo na 18 šahovnicah pa čeprav je bilo vpisanih precej več. Vsi odsotni (opravičeno ali ne) pa so zgubili lepo priložnost, da bi se pomerili s svojim šahovskim znanjem s priznanim mojstrom.
Sam Parma pa je bil izredno zadovoljen s svojim prvim obiskom v Trstu in je obljubil, da nas bo še kdaj obiskal. Obenem pa je njegova velika želja, da bi stiki med našimi šahisti, oziroma društvi, ki se ukvarjajo s šahom in Ljubljano postali stalni in tesni. Po vsej verjetnosti pa bo Parma v bUžnji prihodnosti prevzel me-
sto sekretarja pri Šahovski zvezi Slovenije in bo pripravljen vedno priskočiti na pomoč. Simultanke so se ude-ležiU naslednji šahisti: Budin, Musi-na, Pangos, Ule, Jelinčič, Vascotto, Ota, Sardoč, Maar, Erlich, Pangerc, Bataino in Milič. Našteti šahisti so potegnili krajši konec. Remizirali pa so: Periatti, Battista, Sosič, Rudež in Jankovič.
Nedvomno so bile te partije tudi najlepše. Največ dela pa je imel Parma v spopadu z Jankovičem, ki je zaigral izredno napadalno. Pri njemu se je moral Parma večkrat dlje zadržati in prav Jankovič je bil tisti, ki ga je prvi spravil v šah. škoda pa je. da je moral Jankovič zaradi drugih obveznosti pred koncem oditi, ker je imel nekoliko bolišo pozioiio sta se sporazumela za remi. Vsi naši zastopniki so se dostoino imirali. sni je prva zastavica padla šele po 70 minutah igre. Zadnji, ki se ie predal je bil Brežan Maar po dveh urah in
pol igre je tudi on, kljub dolgotrajnemu naporu zgubil.
G. F.
Cagliari — Milan	1
Catanzaro — Mantova	X
Fiorentina — Verona	1
Inter — Napol;	1
Juventus — Bologna	1
Vicenza — Atalanta	1
Roma — Varese	X
Sampdoria — Torino	1
Brescia — Bari	2
Cesena — Foggia	X
Palermo — Taranto	1
Cremonese - Alessandria	X
Chieti — Pro Vasto	2
KVOTE :
13 — 45.237.700 lir 12 —	304.900 lir
lugoslovanska nogometna prvenstvo
I. ZVEZNA LIGA
IZIDI 20. KOLA
Partizan — Maribor	3:1
Olimpija — Čelik	1:2
Borac — Radnički (K)	3:1
Željezničar — Sloboda	1:1
Vojvodina — Radndčki (N)	4:0
Velež — Hajduk	4:1
Sutjeska — Sarajevo	3:1
Beograd — Dinamo	1:1
Vardar — Crvena zvezda	1:1
LESTVICA
Željezničar	29
Crvena zvezda in Vojvodina	28
Beograd	26
Velež	23
Partizan in Hajduk	21
Sarajevo, Vardar in Čelik	18
Sloboda, Radnički (K) in Sutjeska	17
Olimpija	16
Borac	15
Maribor in Radnički (K)	14
PRIHODNJE KOLO
Vardar — Borac Crvena zvezda — Beograd Dinamo — Sutjeska Sarajevo — Velež Hajduk — Olimpija Čelik — Vojvodina Radnički (N) — Željezničar Sloboda — Partizan Maribor — Radnički (K)
2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD
IZIDI 20. KOLA
Mercator — Ljubljana	0:2
Železničar — Zagreb	2:5
Mura — Šibenik	0:1
Karlovac — Rudar	2:0
Junak — Jedinstvo	2:0
Varteks — Orijent	3:1
Split — Zgb. plavi	3:0
Trešnjevka — Kozara	1:1
Rijeka — Istra	0:0
LESTVICA
Šibenik	29
Varteks in Rijeka	26
Orijent in Zagreb	25
Rudar in Trešnjevka	24
Mura, Jedinstvo in	Kozara	21
Istra	20
Split	l'9
Zgb. plavi	17
Karlovac in Mercator	16
Junak	15
Ljubljana	13
Železničar	2
PRIHODNJE KOLO
Mura — Karlovac Šibenik — Železničar Zagreb — Rijeka Istra — Trešnjevka Kozara — Mercator Ljubljana — Split Zgb. plavi — Varteks Orijent — Junak Jedinstvo — Rudar
■■ZSZZZHB
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI 18. KOLA Rabotnički — Beograd	62:61
Partizan — Željezničar	89:71
Borac — Olimpija	101 96
Zadar — Oriolik
Lokomotiva — Jugoplastika I 84 Radnički — Crvena zvezda . LESTVICA
Crvena zvezda	26
Jugoplastika in Lokomotiva 24 Radnički	22
Partizan	70
Rabotnički	18
Olimpija, Borac in Beograd 16 Želježničar	12
Zadar in Oriolik	10
ITALIJANSKA A LIGA IZIDI 19 KOLA
Eldorado — Mobilquattro	83:75
Snaidero - Partonrpe	79:”6
Sirnmpnthal Norda	80:58
Ignis Gorena	94:69
Splilgen Fnrst	79:84
Maxmobi!i	A^zurra 74:75
LESTVICA
Ignis	34
Simmenthal	32
Forst	30
SpKigen in Snaidero	20
Norda in Mohilrjunttro	18
MaxmobiIi	16
Gorcna in Eldorado	12
Partenone	10
Stel la Azzorra	6
DRUGE VESTI
NA ŠEMI M KANI
“toa vsega dovolj. Vneto je pisaril, kje in v katerem hotelu ta spal in za kaikišno ceno, za koliko lir ceneje se je najedel 'tot pQ navadi. Spominjal jo je na nekatere dolžnike in iskal P°hioči tudii pri niegovem očetu, katerega bi zdajle, če ne “i bilo majorja Wodfa, kljub njegovim zaslugam mimo vtaknil v temnico in ga morda tudi ubil — iz ljubezni...
«Valjhun,» je rekel Hacin, «nekaj morate razumeti. Duhovniki se borijo za vero z besedo, nekaj pa nas je, ki se Moramo z mečem, Sami veste, da izpolnjujemo voljo škofa, ^ožjega namestnika v tej deželi. Mi smo presekali temni oblak Sreba. Naša naloga je, rešiti mali slovenski narod, ki ga hočejo zmleta velikani kot mlinski kamni žitno zrno. Valjhun,
h® moč ____ saj je nimamo — temveč pamet in božja milost,
je naša usoda.*
Hacin je obstal, se obrnil k njemu in dvignil roko:
«Mi Slovenci smo najpobožnejši narod na svetu. Mnogo «em potoval pa nisem nikjer videl toliko cerkva in toliko Spanja v božjo milost. Majhne so naše cerkve, toda lepe «0 in bogu blizu. Brezbožniki ne morejo zmagati med ljudmi, hi so prepojeni s pokorščino in z željo, padati na kolena pred °hličjem božjim, kar tudi pomeni, padati na kolena pred obistjo, kajti oblast je od boga. Nič enakovrednega jim ne •borejo dati, čeprav jim obljubljajo nebesa na zemlji.*
Napravila sta krog. Zasneženi gozd, nemirne megle, zvezdno n©bo, luči v daljavah, kosti pod zemljo in še sveža kri, hi je zemlja še ni vsrkala, božanske daljave in mraz v nogah vse to ju je gnalo nazaj proti cerkvi.
Obiskala sta samo še staro lipo. Mogočno, na. vse strani heba razvejeno drevo, zajedeno v čas in prostor, ju je čudno Prevzelo. Iz mreže senc sta z očmi poromala v črno nebo, ki Sa je paral beli cerkveni zvonik kot rezilo upanja in odreditve. če bi govorilo to drevo!... Ob njem sta obmolknila.
Od stoletij razjedena skorja je bila podobna površini razcapane zemlje. Bila je kot star zguban obraz, razbolela duša, h®umičljiv spomin, žrtvemilk pred obličjem teme neznanega. Skrivnostne in pošastne roke usode, korenine, zagrizene v zemljo in napojene s krvjo... In drobne vejice, ki se kot pajče-
vina zgubljajo na nebu... Skorja je bila sesekljana od krogel in lisasta od krvi. Nekje v senci je bil zabit železen klin z obročem. Na njem je visela porjavela žica,
Valjbunu je prešinil možgane trpek spomin. Preden je šel na Idrijsko, je bil v tej postojanki. Ob tem drevesu so zasliševali, kadar je bilo v kleti preveč moreče in zatohlo.
«če bi bil človek drevo, kii se mu rane sproti zaraščajo! Prišla bo pomlad in lipa bo ozelenela in mlado tkivo bo prekrilo svinec...«
«Valjhun, zdaj veste, da brez žrtev ni zmage in da za nas ni poti nazaj.«
«Vem,» je dejal Valjhun. «Bojim se le, da ne bi bile žrtve zaman.«
Odšla sta naprej proti medli svetlobi, ki je označevala postojanko. Valjhun se je obotavljal, potem pa je dejal:
«Midva sva lahko med seboj odkrita. Zdaj, v tej uri, ko se podira svet in ko z nemškim tajnim orožjem ni nič, je jasno, da naše tajno vodstvo računa na angleško izkrcanje. Naše ozemlje bo koridor, ki bo ločil Vzhod in Zahod.«
«Da, o tem sem že slišal. Pravzaprav sem dobil poročila, da govorijo o krščanski svobodni Sloveniji, ki bo prvi branik proti rdeči poplavi, kot je bila svoj čas proti Turkom.«
Valjhun se je spomnil, kaj mu je naročil major Wolf, ko mu je pripeljal sestro iz zapora. Ker se je to ujemalo z njegovimi cilji in ker Hacinu kot staremu policistu ni vsega verjel, — niti tega ne, da je pospravil pravega posiljevalca — je izrabil priložnost in dejal tiho in zaupljivo:
«Iz hvaležnosti, da ste me razumeli, bi vas nekaj opozoril, seveda, če bo ostalo med nama. Bojim se, da te države, o kateri govorite, mi ne bomo dočakali. Imam verodostojne informacije, katerih izvora vam ne morem izdati, povem pa vam lahko le to, da ste v veliki nevarnosti.«
«Od kod?« se je začudil Hacin.
«Pripravljaj o se, da vas spravijo s sveta. Pa ne samo vas. Tudi prezidenta, mene in vse, ki so preveč očitno sode lovali z Nemci. Mi vsi smo na spisku.«
«Kaj in kdo?«
«če prej ne, bo priložnost za to takrat, ko bo prvi angleški vojak stopil na slovenska tla. To bodo napravili tisti, ki vodijo kontrarevolucijo iz zasebnih stanovanj in se do sedaj še niso soočili s sovražnikom. Taki, ld so pred ljudstvom in pred Angleži neomadeževani...«
Hacin se je nekoliko zmedel.
«Ne skrbite, Valjhun... Jaz bom poskrbel, da se to ne bo zgodilo. Pomagal bom tudi vam. Več vam za zdaj ne morem in ne smem povedati.«
Za Vaijhuna je bil ta stavek dovolj. Prav gotovo bo zanimiv za majorja Wolfa!
Mesec je zakril temen oblak in na barje se je sesedla zavesa megle. Spodaj Je zarohnel avtomobil in zagledala sta žaromete. Vrnila sta se v postojanko. HacLi je imel tajna navodila za poveljnika. Obetalo se je še nekaj umazanih poslov, ki jih ni bilo mogoče izvesti v mestu... Spet bo treba tajno pobiti nekaj ljudi.
Valjhun se je pozno ponoči vrnil domov. Mati je prišla v njegovo sobo, ko se je že spravil v posteljo.
Strta, žalostna in onemogla je sedla k njemu, si pokrila oči z dlanmi in zajokala.
Zasmilila se mu Je. Vedel je, zakaj je prišla. Ni ji mogel zadati neozdravljive rane. Moral ji je pustiti, da je povedala. Morda ima ona bolj prav kot oče in on. Zato ji je rekel:
«Mama, naj se zgodi božja in tvoja volja. Ne bom po-begnil z bojišča. Jutri zjutraj bom povedal očetu, da sem se premislil in da ne bom odpotoval.«
Materi so oči zažarele in pobožala ga je po laseh kakor otroka. Preden je odšla, ga je kot po navadi pokrižala.
«Vedela sem, da bo tako. Saj drugače ne more biti. Ti si podoben mojim bratom, mi smo šli vedno naprej, nikoli se nismo umikali.«
Ko je mati odšla, je odprl predal nočne omarice. Iskal je uspavalne tablete. Zagledal pa je Anino fotografijo Vzel jo je ven in jo postavil na mesto, kjer je stala včasih. Zazrl se je v njene oči, ki bi jih lahko vedno gledal. V teh očeh
je bil obljubljeni svet. Svet sanj in hrepenenja, ki lahko živi samo v človekovem dnu, nikoli pa ne v resnici Neštetokrat se je zarekel, da jo bo pozabil, pa se je vračala sama; živela je v njem kot nepotešena želja. Kot simbol vsega lepega, kar ni bilo in nikoli ne bo. Kot nasprotje surovega sveta, svetosti, odrekanja. Misel nanjo je zbudila v njem globoko žalost. Zdaj, ko je bil trdno prepričan, da jo je izgubil za vedno, mu je bilo vsak dan bolj jasno, zakaj jo je izgubil.
Mir na pobočju Travnikarjeve domačje, kjer Je Ana pričakovala dan, ko bo rodila, so zmotile vesti, ki so vsem zbudile nemir. Stari Travnikar je bil ves prevzet od radijskih poročil; napovedovala so skoraj šen zlom Nemcev ter prodor ruskih in angloamerikanskih armad v srce Nemčije, ženskam je zatrdil, da na njihovo domačijo ne bo več stopila noga ne nemškega ne belega in ne angleškega vojaka.
Ob takih vesteh je bilo Ani lažje. V toplo zakurjeni kmečki hiši sta s Tinko pletli za pečjo in poslušali očeta, ld jima je pripovedoval zgodbe ali pa ju je politično vzgajal. Sedaj, ko je postal spodaj v vasi partijski sekretar, ker je prejšnji odšel v vojsko, se je njegova politična vnema zelo povečala. Potem so zvedeli od domačinov, da Nemci in beli nameravajo znova presekati preskrbovalno pot. V vas, kjer se je pobočje Jelovice podaljševalo v hribovje, so prišli domobranci, da bi napravili postojanko. Tako blizu Travnikarjeve domačije In tako visoko v hribih dotlej še ni bilo sovražnika. Travnikar j a je zaskrbelo: gotovo se bo našel izdajalec, ki bo odkril resnično vlogo njegove domačije. Vedel je, da je pobijanje terencev postalo priljubljeno opravilo belih, kd so se bali partizanskih brigad.
To naznanilo pa ni bilo edino. Nekajkrat zapored so prišle nemške policijske patrulje vse do domačije Ana in Travnikar sta se jim komaj umaknila v bunker.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio	1/1	Telefon	33 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi	6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi	6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
14. marca 1972
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubl|ana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P11 oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S P.l.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT - Trst
PRETEKLO NEDELJO V PRVENSTVU ŽENSKE ODBOJKARSKE B LIGE
Nobenega presenečenja med dekleti
Sodnik je odločilno oškodoval šesterko Brega
Bor — CUS Padova 3:0 (15:7, 15:13, 15:7)
BOR: Zavadlal, Bezeljak, Pečar, Hrovatin, Artač, Barej, Kufersin, Bolčina, Kalan, Švagelj, Gabrovec.
CUS PADOVA: Mezzalira, Zam-botto, De Lazzari, Giusti, Zorzato, Grigoilon, Frosi, Valerio.
Borovke so v nedeljo osvojile svojo četrto zmago s čistim izidom. tokrat na račun šesterke CUS iz Padove. Izid tekme ni bil niti za trenutek v dvomu, saj je bila Borova vrsta vsaj za razred boljša od nasprotne. Dekleta iz Padove so v prvem delu prvenstva proti Boru zaigrale mnogo bolje kot v nedeljo. Pokazale so nam namreč precej medlo igro
Vendar pa tudi «plave» niso zaigrale kot je bilo od njih pričakovati. Nasprotnice so preveč podcenjevale in so s premalo resnosti stopile na igrišče. Z boljšo igro bi naša dekleta zmagala z veliko večjo lahkoto. Med borovkami gre tokrat pohvala Artačevi in Bolči-novi, ki sta v nedeljo zaigrali res dobro.
Tako lahko osvojen set bi bil za borovke skoraj usoden, saj so v naslednjem nizu stopile na torišče s preveliko gotovostjo. Obe ekipi sta osvajali po eno točko in sta bili tako stalm izenačeni. Proti koncu seta je CUS celo Dovedel s 13:12. Tedaj so se «olave» zbrale in osvojile še zadnje tri točke.
Tudi v začetku zadnjega seta se je ekipa iz Padove Boru upirala, a ie potem popustila.
S to zmago je Bor potrdil, da je ena boljših ek;n svoje skunine, utrdil je pa tudi svoj potožaj na lestivi. Končno tretje mesto je za našo ekipo še dosegljivo.
Prihodnio nedeljo čaka «nlave» težko srečanto. sai se hodo v zadnjem slovenskem derbiiii tetfa prvenstva spoprijele s svni>'mi tradicionalnimi nasprotnicami, to je z Brežankami.
INKA
Sokol — Vignoni 1:3 (5:15, 4:15, 15:10, 12:15)
SOKOL: škerk, Petelin, Furlan, Rebula, Zidarič, Ukmar, Luksa, Ban, Colja.
VIGNONI: Apollonio, Rosa, Maggi, R. in D. Percivalli, Ferrari, Volongo, Doninelli.
SODNIKI:	Bresigar,	Doriguzzi in
Gerin.
Sokol je ekipa, ki je v letošnjem prvenstvu igrala najbolj neenakomerno. To so nabrežinska dekleta na nedeljski tekmi dokazale bolj kot kdajkoli prej. V dvorani na stadionu «1. maj* smo namreč videli dva seta, ki nista vredna niti začetnic, pa tudi dva seta, kjer je prišla do izraza vsa izkušenost in požrtvovalnost Pertotove ekipe.
Kot smo pravilno predvidevali, je Sokol nastopil z zelo pomlajeno postavo. Ves čas je bilo namreč na igrišču vsaj pet mladink, včasih pa celo šest. Do te odločitve je trener prišel iz dveh razlogov: igrati morajo predvsem mladinke, saj jih čaka prihodnji mesec trda preiskušnja, poleg tega pa ie bila zaradi službenih obveznosti odsotna Pertotova.
O prvih dveh setih ni kaj povedati, saj sta bila pravi samogovor Vigno-ni.ia. Sokolova dekleta so se zbudila šele v tretjem setu, ko so povedle že po prvih udarcih in ohranile vodstvo do konca tekme. Najlepši pa je bil nedvomno četrti set, v katerem sta se ekipi stalno dohitevali. Sokolu je v odločilnih trenutkih zmanikalo moči in je zato moral kloniti. Temu porazu pa je botrovalo predvsem preveliko število zgrešenih servisov in slabo prestrezanje servisov, če bo nahrežinski ekipi uspelo odnraviti ti veliki napaki, bo predstavljala trd oreh za marsikatere nasorotnike. Kliub vsem tem nanašam hi Sokol lahko v nedelio ori.špl do zmaee, če hi le zaigral v začetku tako, kot v z»foijh dveh setih.	S J.
Prlmavera Marzotto — Breg 3:0 (15:9, 15:12, 15:7)
PRIM. MARZOTTO: Saltanin, Bo-nato, Cenci, Splendore, Rafeso, Gigo-
lo.	Paioia, Fotia, Pelizzaro, Dall Ar-mellin.
BREG:	Pavletič, Hmeljak, Kofol,
Barut, Sedmak, Klabjan, Foraus.
SODNIK: Guolo iz Roviga.
Brežanke so se podale na dolgo potovanje optimistično razpoložene. Bile so skoraj prepričane, da bodo proti prvi ekipi na lestvici pripravile presenečenje. To upanje pa jim je v dobršni meri preprečil res »domači* sodnik, že dejstvo, da so predstavniki Novente vedeli žt .-naprej kdo jim bo sodil, jasno kaže. kaj se je dogajalo na igrišču. Osebno so ga namreč pripeljali iz Vicenze, kar je nenavaden primer za sodnike in prakse odbojkarske federacije.
Moramo reči. da so naša dekleta igrala v nedeljo nedvomno bolje kot na prejšnji tekmi. Primavera je v nedeljo preživljala krizo iz katere jo je. kot smo že omenili, rešil le sodnik.
že v prvem setu se je poznalo, da bo dvoboj napet. Stalno sta se e-kipi menjavali v vodstvu in ko je že kazalo, da bo Bregu uspelo iztrgati kaj več. je posegel vmes sodnik, ki je v ključnem trenutku piskal Hmeljakov! dotik mreže.
Drugi set je bil naiboli razburljiv jn kot se ie videlo pozneje tudi odločilen. Naša dekleta so zaigrala u-mirieno m so začeto ntoatl točko za točko. Pn stanju 3:2 za Bretonke na Je sodnik »opravil svoie*. Dobesedno se je obnašal kot sedmi igralec do-
mače ekipe. Nasprotna igralka je ce- kot trener in vodstvo obnašali do So-
lo zarila svoje nohte v našo kapetan ko a njeni z dokazi podprti protesti niso pomagali. Tako so si italijanska dekleta opomogla in dohitela Brežanke. Hudo oškodovana, naša dekleta niso imela več začetnega zaleta. Sodnik jim je dobesedno «odrezal» noge. Tudi pri stanju 12:12 je bila njegova piščalka odločilna in s tem je bilo konec tudi seta.
V tretjem nizu so naša dekleta kaj hitro klonila. «Zbudila» so se šele ko je Noventa vodila z 12:0 in zbrala zaporedoma 7 točk, a to je bilo tudi vse.	s. K.
Po odbojkarskem finalu mladink
Corridoni se je pritožil
Odbojkarsko društvo Corridoni iz Šempetra ob Soči je med zadnjo tekmo deželnega finala mladink 5. marca vložilo priziv, ker mreža ni odgovarjala pravilom. Ugotovili so namreč, da je merila v višino 98 cm na enem in 103 cm na drugem koncu, medtem ko bi morala meriti točno meter. Poleg tega pa je bila sestavljena iz enajstih vrst kvadratov namesto desetih. Komisi ia odbojkarske zveze je priziv zavrnila, ker ga je društvo vložilo nepravilno.
Pred nekaj dnevi pa je Corridoni poslal odbojkarski zvezi in v vednost društvom, ki so se finalnega tekmovanja udeležila, pismo, v katerem izraža pomisleke komisiji, ki je tekmovanje vodila, češ da ni bila sestavljena v skladu s pravilnikom. O tem smo se pozanimali pri deželnem odboru FIPAV, ki nam je zagotovil, da je protest neutemeljen in ga ne nameravajo upoštevati, kar bi seveda pomenilo ponovitev tekmovanja.
Ni potrebno, da posebej komentiramo ta korak goriškega društva. Dovolj bo če povemo, da je Corridoni vložil priziv šele potem, ko je zgubil odločilno tekmo s Sokolom. U-pravičeno si torej predstavljamo, da bi mreža popolnoma odgovarjala pravilom. če bi Goričanke zmagale. Sicer pa kai drugega sploh nismo mogli pričakovati, saj so se tako igralke
kolove ekipe skrajno nešportno. O teh dogodkih in o prvem prizivu v poročilu o poteku finala nismo pisali, vendar je prav, da je zdaj o tem koraku Corridonija javnost obveščena.
S.	J.
KOLESARSTVO
Belgijec Dierickx je zmagal v 4. etapi kolesarske dirke Pariz - Nica, s poprečno hitrostjo 42,195 km na uro na 85 km dolgi progi. Lestvica te etape je taka:
1.	Andre Dierickx (Bel.) 2.05’08”
2.	Wolfshohl (Z. Nem.)
3.	De Geest (Bel.)
4.	Ponton (Šp.)
5.	Pingeon (Fr.)
6.	Manzaneque (Šp.)
7.	Grenier (Fr.)
8.	Chappe (Fr.)
9.	Barras (Bel.) vsi v času zmagovalca
10.	Abbeloos (Bel.) 2.05'16''
Skupna lestvica
1.	Merckx (Bel.) 17.12'53”
2.	Dieridoc (Bel.) 17.12’57”
3.	WoIfshohl (Z. Nem.) 17.12’59”
4.	Leman (Bel.) 17.13'00”
5.	Poulidor (Fr.)
fi. De Geest (Bel.) 17.13'01”
7.	Pingeon (Fr.) 17’13’02”
8.	Chaope (Fr.)
9.	Hoban (VB) 17.13’07"
10.	Cadiou (Fr.) 17.13’09”
11.	Hezard (Fr.)
12.	Lopez Rodriguez (šp.) 17.13T0”
4» * ¥
Belgijec Sercu je osvojil tretjo etapo dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. 219 km dolgo pot je prevozil v 5.45T4" s poprečno hitrostjo 38,040 km na uro.
2.	Vanlinden
3.	Verbeck
4.	De Vlaeminck
5.	Polidori, vsi v času zmagovalca. Skupna lestvica
1.	Fuchs 16.4T9”
2.	De Vlaeminck 1'03” zaostanka
3.	Motta 1'04”
4.	Thomas Pettersson 1’05”
5.	Dancelli 1'08”
6.	Verbeck ITI”
Borovke so imele v nedeljo doma lahko delo: CUS iz Padove našim igralkam ni povzročal posebnih težav in so ga gladko ugnale, čeprav pri tem same niso igrale ravno najbolje
S PRVIM MESTOM NA DEŽELNEM NAMIZNOTENIŠKEM PRVENSTVU
Fabjan potrdil svojo odlično formo
Med (retjekategorniki se je uvrstilo na državno prvenstvo kar pet naših igralcev
Še en deželni naslov je prišel v i popolnoma nepričakovan, saj ie še
vbr*	r0.r-.clz-£}rf o i rf**ol/oQ Micm/v 79- rvr/vl brnfblim CflnHlčT*	7 m/h/*-
roke slovenskega igralca. Nismo za man upali v dober uspeh Fabjana, ki je potrdil, da je trenutno najboljši tret.iekategomik v naši deželi. Naslov je osvojil prepričljivo, saj je zgubil le dva seta proti močnemu Videmčanu Archidiaconu. Prav v tej tekmi se je moral mladi Nabrežiinec res potruditi; zadnji set je namreč po dolgii borbi osvojil s tesnim 23:21. Kljub temu. da je v zadnjem času zelo napredoval, pa Fabjan ni bil favorit za zmago. Do prvega mesita ga je tudi tokrat privedla njegova hladnokrvnost in dejstvo, da obvlada udarce, katerih ostali ne znajo uspešno braniti.
Še večje presenečenje pa je pripravil Adrijan Tavčar, ki ie povsem nepričakovano osvojil tretje mesto. Odločilno je bilo vsekakor srečanje z Mamelijem, katerega je Tavčar premagal po petih dolgih in napetih nizih. Ta rezultat ie bil
limiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimmimiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiimiiiiiiiliiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiimmuiiiiii
PL A VANJE
NA DEŽELNEM PRVENSTVU
Zopet dobri uvrstitvi Požarjeve in Jazbečeve
Na tekmovanju za pomladansko deželno prvenstvo, ki je bilo v nedeljo v tržaškem pokritem bazenu v Trstu sta slovenski plavalki Sonja Jazbec in Barbara Požar dosegli nekaj dobrih rezultatov. Jazbečeva je 100 metrov prosto preplavala v 1’17”4 in se uvrstila na 10. mesto. 200 metrov hrbtno pa v 2'52". Ta čas je veljal 4. mesto.
Barbara Požar je nastopila na 400 m prosto in se je s časom 5’39”1 u-vrstila na drugo mesto. Pred kratkim je ista plavalka na tej razdalji dosegla za kar 7 sekund boljši čas.
V MOŠKI KOŠARKARSKI D LIGI
Borovci brez moči proti Cianocoloriju
OBVESTILO
ŠZ Bor obvešča vse člane novega odbora, da bo seja danes, 14. t. m. ob 20.30 na sedežu združenja.
iiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
MOŠKA ODBOJKARSKA LICA I. DIVIZIJE
Dom odpraviI nevarno Torriano
Torriana — Dom 2:3 (9:15, 15:8, 15:7, 6:15, 10:15)
TORRIANA: Muner, Pergna, Piz-zarini. Vittori, Povini, Panato, Za-nolla, Boscarol, Panozzo, Hagen-dorfer.
DOM: Carini. Strgar, Žezlin, Komel, Mužič, Prinčič, Sossou, Si-moneta, Terpin.
SODNIKI: Vappari, Brezigar in Ciraso (vsi iz Gorice).
V	soboto zvečer so domovci odpravili nevarnega nasprotnika: Torriano iz Gradišča, ki se poteguje za prva mesta lestvice. Do prejšnjega tedna je bila namreč samo dve točki za Domom in Liberta-som iz Turjaka.
Čeprav so pri Domu bili odsotni trije standardni igralci (Cej, Devetak in Morel) je kljub temu goriška šesterka odlično zaigrala ter je po razburljivi igri odpravila zelo močne nasprotnike. Domov-oi so takoj v začetku povedli ter vnesli precejšnjo zmedo v nasprotne vrste, tako da je bila Torriana prisiljena popustiti.
V	drugem setu so se pa domačini uiffrani in so z učinkovito igro prisilili Dom na kolena. To je tudi vplivalo na potek tretjega seta, katerega so domovci v precej razburljivem razpoloženju zgubili. Domačini so v tem trenutku začeli podcenjevati nasprotno ekipo in so videli končno zmago že v svojih rokah. Dom je znal ta trenutek izkoristiti; z presenetliivo igro ie pritisnil na nasprotnika ter zaključil četrti set sebi v korist. Peti set je bil najbolj razburkan. Domovci so vodili že s precejšnjo razliko, ko so ga na spretni ki dohiteli in izenačili na 10:10. vendar je Dom bliskovito osvoiil še ostalih pet točk.
Kljub zmagi, ni bil to tisti Dom. katerega smo bili navajeni videti v prejšnjih tekmah. Odsotnost režiserja Geja i<* gotovo vplivala na potek igre. Celotno ekipo je pa treho pohvaliti zaradi požrtvovalnosti.
V	prihodnji tekmi bi ne smeli domovci impti prevelikih težav: v gosteh bodo namreč imeli PAV Rihium iz Spilimberga, ki je trenutno med zadnjimi na lestvici (brez točk). Tekma bo v soboto, 18. marca v telovadnici na Komu s pričetkom ob 21.15 ter bo zad nja v prvem delu tega prvenct,,a
IK
ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA
Domovke zaigrale kot še nikoli
Dom — UGG 3:1 (15:9, 10:15, 16:14, 15:8)
UGG: Carbone, Caggioli, Tomasi (k), Olivieri, De Zuane, Pussi, Birri in Gubana.
DOM:	Klanjšček. Komel, Prin
čič M., Uršič, Prinčič D., Vižin
Cianocolori Bor 81:43 (46:17)
BOR: Adrijan Zavadlal, Fabjan 6, Rudes 7, Lakovič 10, Starc, Danijel Zavadlal 2, Šare 10, Martin Kralj 6. Stojan Hrvatič, Koren 2.
CIANOCOLORI: Giacca 4. D'An-geri 18, Rigo 12. Clemente 19, Fortunah 12 Cuccari 8, Turini 6, Bian-co 2, Apostoli. Pellegrini.
SODNIKA: Lera in Filannino iz Padove.
PROSTI METI: Bor 9:16, Ciano-colori 5:14.
Pet osebnih napak: Koren (12:50), Pellegrini izključen (52:23).
Borovci so v nedeljo doživeli svoj najhujši poraz v tem prvenstvu. Naši košarkarji so bili namreč brez moči. Igralci Cianocolorija so trenutno v odlični formi in mladi ter zato neizkušeni borovci jim gotovo niso bili kos. S hitrimi protinapadi, učinkovitimi kombinacijami i,r. z duhovito igro so popolnoma zmedli naše predstavnike, ki so se skušali požrtvovalno braniti, a zaman. Cia-nocolori je nizal koš za košem in razlika v točkah je postajala vse večja in, žal, za borovce nedosegljiva. Zlasti so košarkarji Cianocolorija presenetili zaradi hitrih protinapadov, proti katerim su bili (plavi* brez moči.
Tudi tokrat ie trener Mari preskusil predvsem mlade igralce, ki so se tudi v nedeljo bolje izkazali od starejših. Predvsem sta zadovoljivo presenetila centra Mladen Šare in Leonard Koren. Mladen Šare ie bil v obrambi zanesljiv, poleg tega pa se jg uveljavil tudi v napadu, sai ie dosegel kar 10 točk. To je njegov osebni rekord v prvenstvu D lige. Krstni nastop v D ligi je opravil Leonard Koren, ki je še mlajši mladinec, na igrišču pa je igral brez treme in ie povsem zadovoljivo opravil svojo nalogo. V obrambi je lepo prestrezal odbite žoge, poleg tega pa ie v napadu dosegel res lep koš. Danijel Zavadlal je igral bolj sproščeno kot zadnjič, nekoliko slabše pa se ie odrezal Stojan Hrvatič, ki je bil nepazljiv pri podajah.
Mladi so torej tudi tokrat potr dfili, da je zaupanje, ki jim ga izkazuje trener Mari, upravičeno. Moštvo pa ie bilo pomanjkljivo pri metih na koš in v obrambi. Dve napaki, ki sta Borovo ekipo drago stali, saj sta zakrivili visok ooraz. « * *
Tekme v prvenstvu prve divizije niso odigrali zaradi močne burje in spolzkega igrišča. Predstavniki
■iiiiiiiiiimimiiMiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiijiiimi
tin, Mikluš, Dornik (k), Prinčič N., Maligoj.
SODNIK: Altieri Giovanni (Gorica).
V	petek zvečer so domovke zaigrale, kot še nikdar in so premagale močno šesterko UGG, ki sodi med glavne kandidate za vstop v C ligo. Po tej zmagi lahko računamo in upamo, da bo Dom zmagal vsaj v A skupini tega ženskega promocijskega prvenstva.
V	prvem setu so domovke naletele na nasprotnice, ki so bile še neuigrane in v težavah, tako da so si nabrale takoj nekaj točk prednosti. Nato pa se je igra izenačila in UGG je že dosegla Dom. Domovke so nato dobro poprijele in si prisvojile set.
V	drugem setu so se dekleta UGG že dobro uigrala in tekma je bila izenačena do stanja 9:8 za Dom. V tern trenutku pa so na žalost naša dekleta nepričakovano popustila in nasprotnice so znale to dobro izkoristiti.
Tretji set je bil najbolj borben in izenačen. Končni rezultat nam je o tem najboljša priča.
V	zadnjem setu so domovke dovolile igralkam UGG, da so jim sledile samo do polovice seta, nato pa so poprijele in zaigrale z gotovostjo do konca seta.
Domovke so nam danes pokazale, da znajo dobro igrati in so enakovredne tudi bolje kvotiramim ekipam, kot je UGG.
Pohvaliti je treba vse igralke, saj so igrale požrtvovalno in dale vse od sebe.
Prihodnjo tekmo bodo odigrale v nedeljo, 19. marca proti šesterki AGI C iz Gorice. Tekma bo v telovadnici AGI (Largo Culiat) s pričetkom ob 10.30.
IK
Vstopnice za Planico
Potovalni urad Aurora ima na razpolago trikotnike za avtomobile in avtobuse ter vstopnice za ogled zaključnega tekmovanja 1. svetovnega prvenstva v smučarskih skokih v Planici, ki bo v nedeljo, 26. marca 1972 ob 10. uri.
Cene: trikotnik za avtobus 1.800 lir, za osebni avto 350 lir, vstopnica za odraslo osebo 700 lir, za mladino do 15. leta starosti 350 lir.
Izlet v Planico
Potovalni urad Aurora priredi v nedeljo, 26. marca 1972 avtobusni izlet v Planico, kjer bo zadnji dan tekem L svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Cena izleta je 3.300 lir.
Informacije in prijave pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cice-rone 4, telefon 29-243.
TRŽAŠKI DNEVNIK
V A'. '
Predavanje v krožku «Morandi»
Kritika splošnega regulacijskega načrta
V soboto zvečer je v kulturnem krožku «R. Morandi* predaval inž. Costantino Giorgetti o tržaški urbanistiki.
Govornik je najprej podal razvoj struktur našega mesta in je pri tem predvsem opisal razvoj, ki ga je mesto doživelo v prejšnjem stoletju. Značilnost tistega razvoja je bila ostra ločitev med meščanskim delom mesta in delavskim: ta razdelitev je prisotna v vseh poznejših urbanističnih načrtih. Inž. Giorgetti je zatem analiziral občinski splošni regulacijski načrt, študije o prometu in variante, ki jih je pred kratkim predložila občinska uprava.
Pri tem je govornik kritizira! površnost in nepremišljenost s katero so odobrili načrte, ki zelo prizadevajo prebivalstvo mestnih četrti kot sta Barkovlje in Kati-nara. Sicer se taki urbanistični načrti popolnoma skladajo s kapitalistično uporabo mestnih struktur, proti kateri se morajo enotno boriti vsi prebivalci, najsi bodo
Barkovljani, Katinarci ali drugi.
Zaključil je z ugotovitvijo, da je res absurdno, da nameravajo podreti toliko novih stanovanjskih poslopij, ko pa so v mestu četrti, kot Staro mesto ali Sv. Jakob, kjer je ogromno nezdravih stanovanj.
Predavanju je sledila daljša de bata.
Neslana šala povzročila preplah
Včeraj zjutraj je neznanec telefoniral ravnateljici srednje šo\' »Divisione Julia*, prof. Elviri Fa-raguna - Feliciani, in jo obvestil, da bo čez nekaj minut eksplodiral v poslopju peklenski stroj.
Ravnateljica je takoj ukazala u-čencem zapustiti poslopje ter obvestila policijo. Agenti so skrbno pregledali šolske prostore toda o bombi ni bilo ne duha ne sluha in učenci so se že čez štirideset minut lahko vrnili v svoje razrede.
Podobno neslano šalo je neznanec pred časom zagodel na račun pomorskega zavoda in tehničnega zavoda «Volta». Kar zadeva zadnjo šolo, so ugotovili, da je šalo »skuhal* učenec istega zavoda.
Nočna akcija karabinjerjev
Preteklo noč so karabinjerji iz Trsta in pokrajine izvedli vrsto akcij, ki so zadevale osebno varnost in moralnost meščanov. Tako so prijavili sodnim oblastem tri osebe zaradi tatvine, našli so pa tudi del plena. V okviru tega nadzora so prijavili sodišču zaradi izkoriščanja prostitucije tudi dva moška. Eden od teh je imel pri sebi žepni nož. Sodišču so prijavili tudi dve osebi iz Trsta in Vareseja zaradi vinjenosti in preklinjanja. Hkrati so karabinjerji pregledali 15 hotelov, 4 nočne lokale, 23 javnih lokalov in 10 garaž. Prisodili so tudi kakih 12 glob.
Protestna izjava zveze novinarjev
Glavni deželni odbor zveze časnikarjev, ki se je sestal ob prisotnosti državnega tajnika zveze, je izrazil svojo solidarnost z milanskimi novinarji, ki so jih fizično napadli, medtem ko so opravljali svojo službo. Obsodil je te ponovne napade na svobodo informacije in izrazil željo, da se pospešijo preiskave U odkritje krivcev.
Ferroviaria in Bora so se domenili, da bodo srečanje odigrali jutri, ob 20. uri, v telovadnici v Ul. della Valle.
# # #
PRVENSTVO NARAŠČAJMO
CMM-Polet 30:10	(14:2)
POLET: Rosana Sosič 5. Morana Taučer 5, Nadja Sosič, Škerlavaj, Vesna Taučer. Wilhelm, Hrovatin, Vaclik.
Takoj naj povemo, da je šlo po-letovkam proti ekipi CMM vse narobe. Medtem ko so naše predstavnice v zadnjih dveh srečanjih igrale povsem zadovoljivo, jim tokrat ni šlo in ni šlo od rok Velike smole so namreč imele pri metanju na koš in tudi pri podajah so bile nekoliko nepazljive. Le tako si lahko razlagamo dejstvo, da so naše košarkarice dosegle samo 10 točk v tej tekma in proti skromnemu nasprotniku. ki v bistvu ni Dokazal nič posebnega.
Že začetek ie bil neugoden za naše predstavnice. Sicer so se unžrt-1 vovalno vrgle v borbo, a do koša niso prišle. Domačinke so v glavnem nizale svoie koše iz. protinapadov. Tudi v drugem polčasu so poletovke igrale požrtvovalno, pri metanju na koš pa so bila netočne, tako da je bila naloga domačink še lažja.
b. 1.
pred kratkim gladko zgubil z moč tim Tržačanom.
Fabjan in Tavčar nosta tako odpotovala v Fiuggi, kjer bosta branila barve svojega društva in tudi tržaške barve, saj so vsi ostali igralci, ki so se uvrstili za nastop na državnem prvenstvu, Vi-demčani.
IZIDA:
Polfinale: Fabjan-Tavčar 3:0 (14. 11, 15)
Finale: Fabjan-Piani	3:0
(15, 19, 13)
S. J.
* # #
Na sedežu Arac pa je bilo deželno prvenstvo tretjekategornic. Razen Miličeve, ki se ie letos uvrstila v ozek kog prvokategornic, so nastopile vse najboljše tržaške igralke. Najštevilnejše je bilo zastopstvo Krasa, ki je nastopil s petimi igralkami, Kobalovo, Vesnaverjevo, Rebulovo, žigonovo in Blažinovo. Od teh so si kar tri priborile pravico do nastopa na državnem prvenstvu.
Tekmovanje je prineslo nekaj presenečenj. V odsotnosti Miličeve je bila glavna favoritka Hauserjeva, ki pa je že v polfinalu zgubila s Pa-risovo. Tako je prvo mesto in naslov deželne prvakinje osvojila predstavnica Julie Grionova. ki je v finalni tekmi gladko premagala Parisovo. Kobalova se ie uvrstila na odlično tretje mesto z zmago nad eno boljših nasprotnic, Badini-jevo. Poleg nje bosta nastopili na državnem prvenstvu še Vesnaver-jeva, ki se ie uvrstila med prvo osmerico, in Žigonova, ki ie v srečanju. veljavnem za deveto mesto presenetljivo odpravila soigralko Rebulovo.
NEKAJ IZIDOV: Četrtfinale:
Hauser-Vesnaver 2:0
Kobal-Badini 2:0
Polfinale:
Grion-Kobal 2:0
Finale:
Grion-Paris 2:0
Finale za 9 mesto
Žigon-Rebula 2:1 (12.-14.17) e. b.
(8. 16) (15. 12)
(7. 13)
(14, 12)
V PRIJATELJSKI TEKMI
Žckzničar-Ardila 6:3
Namiznoteniški klub Železničar iz Nove Gorice je imel v četrtek prijateljsko srečanje z goriško Ardi-to. Srečanje se. je zaključilo z rezultatom 6:3 v korist Novogoričanom. Kljub porazu je Ardita zaigrala precej dobro. V srečanju, ki je bilo pred tremi meseci je namreč zgubila s čistim rezultatom 9:0. Zelo se je izkazal Novogoričan Pich-ler, ki ni bil niti enkrat poražen, med Italijani je pa bil najboljši Picotti.
ob 19.30 ekipa spet srečali, tokrat v Gorici v dvorani «Stella Matu-tina*.
UMETNOSTNO DRSANJE
Sovjeta Pahomova in Gorškov sta zmagala v plesnih parih na svetovnenl prvenstvu v umetnostnem drsanju jt Calgaryju. 2. sta bila A. in E. Buc (Z. Nemčija), 3. pa Schwomeyer m Sladky (ZDA).
Miinchenska
olimpiada
(Nadaljevanje s 4. strani)
V četrtek, 16. marca se bosta
iiimiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiininiiiniigiiiigiiiiiiiiiininiii, minutinii
ve stale 500 milijonov zahodnonenj' ških mark, kar je približno ly” milijard lir. Leta 1971 so strosk* nanesli že dvakrat več kot je h|~ predvideno, sedaj pa so stroški o* segli že dve milijardi mark, to s® pravi 366 milijard lir In še vedn smo daleč od konca priprav. Kaže> da se bodo stroški popeterili.
Samo olimpijski stadion bo st* 210 milijonov mark namesto prear videnih 90. To je tudi razumljivo-kajti Miinchen bo imel edinstven stadion na svetu. Namreč štren za tekme ob vsakem vremenih Mrežasta streha nad stadionom J® spletena iz 436 kilometrov jeklen vrvi in pokrita s 75.000 kv.m P1* xiglasa. Streha stane nič manj k® 121 milijonov mark, to je za/* milijonov mark več kot so prvotno predvidevali stroške za stadion.
V vsej Zahodni Nemčiji se veliko govori o pretiranih strošku* za priprave. Marsikateri stroše ne prepriča. Še najmanj so pričljivi stroški, ki se tičejo h*" zena za veslaške tekme. Je bazen, ki je dolg 2200 metrov, širok 100, globok pa 3 metre in po/ Stal je 70 milijonov mark. Ne mo ocenjevali teh gradbenih stroškov, pač pa bomo v zvezi s te navedli, da je prav blizu mest več odličnih vodnih površin, ki s doslej že večkrat služile medna-rodnim veslaškim tekmam.
Edina tolažba, ki preostaja ganizatorjem pri teh pripravah, J ta, da bodo tudi dohodki y®re od predvidenih. Organizatorji ri računali, da bodo dohodki znaša ^ 556 milijonov mark, sedaj P3/8" čunajo, da bodo olimpijske *8Te prinesle najmanj 1 milijardo mar£ kar je dvakrat toliko kot so Prei_ videvali. Vstopnice za razne P** reditve so že v prodaji in po nerT1n ški sistematičnosti je že tocf^ preračunano, da bo na razpel8®
4 milijone 400.000 vstopnic za v® prireditve. Od tega je 67 odsto^ kov rezerviranih za prodajo Nemčiji, 3.3 odstotkov pa pride poštev za ves ostali svet.
P. s.
iiiin1"
TRST A
7.15, 8.15,	11.30, 1415,	17.15,
22.15	Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Šopek slov. pesmi; 11.50 Pianist Luttazzi; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Bo-schetti; 17.20 Za mlade poslušalce;
18.15	Umetnost in prireditve; 18.30
Zaradi vsedržavne stavke u-službencev RAI, bodo danes italijanske radijske postaje oddajale vseh 24 ur enoten program lahke glasbe. Radijski dnevnik bodo oddajali samo ob 8., 13. in 19.30; Trst in Trst A ne bosta sploh oddajala, medtem ko bo televizija začela oddajati oli 20. uri enoten program na obeli ka nalih.
Komorni koncert; 18 50 Veliki mojstri jazza; 19.10 Poglavja Iz zgodovine slov. slovstva; 19.20 Otroci pojo; 19.30 Nekoč je bilo...; 19.40 Zbor «L. Bratuž* iz Gorice; 20.35 Donizetti «Lucia di Lammermoor*; 22.40 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Juke box; 15.40 Album za mladino; 16.20 «Oktet pop*.
KOPER
6.30,	7.00,	10.00, 12.30.	17.00,
19.15. 22.15 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 8.00 Glasbena galerija; 8.45 Radio za vas; 9.15 Juke box; 9.30 20 000 lir za vaš spored; 10.15 Z nami je...; 10.25 Poslušajmo jih skupaj; 11.45 Glasba^ 12.00. 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Poje goriški zbor «.Ce-sare Augusto*; 15.00 Prenos RL;
15.30	Mladim poslušalcem; 16.00 Primorski dnevnik; 16.26 Melodije za vsakogar: 17.10 Parada orkestrov; 17.30 Svet plošč; 18.00 Popoldanski koncert; 18.30 Ritmi za mlade; 19.30 Spored RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Glasba za lahko noč; 23.00 Prenos RL NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00,	1.3.00. 15.00.	17.00,
20.00,	23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke;
TOREK, 14. MARCA 1972
9.15	Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Glasbeno -govorni spored; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Za vas mlade; 18 20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna oddaja;
19.30	Neapeljske popevke; 20.20 Spored z M. Marchesijem; 21.15 Donizetti: »Ljubavni napoj*.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30,	9.30. 10.30	12.30,
13.30,	15.30, 16.30,	17.30, 19 30,
22.30,	24.00 Poročila; 7.40 Pojejo E. Charden in «Gli alunr.i del sole*; 8.40 Orkestri; 9.15 Radijska nadaljevanka; 10.05 Popevke za vsakogar; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj; 14 00 Plošče; 15.00 Disoo-su-diseo; 16.00 Draga RAI; 18.40 Dogodki in osebnosti iz sveta kulture; 19.00 Zabavni tečaj francoščine; 20.10 Nagradna oddaja; 21.00 Plošče; 22 40 Radijska nadaljevanka; 23.20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Koncert čelista R. Gerardyja in pianista A. Beltra-mija; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče v izložbi; 15.30 Simfonični koncert; 18.45 Zadnji težaki; 9.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 Osmi festival sodobne glasbe.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Haydnovi koncerti; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.20 Operna glasba;
11.00	Medigra; 12.30 Portret av-
sta Boža Rogelje; 16.09 sVrtilja^ 16 sO S Festivalskim orkeSttoIf Belgijskega radia; 17.10 E°P danski simfonični kon:Jrt; 1®’:” V torek nasvidenje!, 18.45 P0*., sodobne medicine; 19.00 Lahko nn'‘ otroci; 19.15 Minute z ansa***' blom Borisa Franka. 29.00 Prt'8* jalna melodij; 20 30 Radijska >8*^1
21.30	Koncert lahke glasbe, p1 Glasba angleških virginalisj®' ' 23.05 Literarni nokturno, 2315 M lodije za lahko noč.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30	TV za šole; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke -gojeve dogodivščine, Trije pomorščaki, Napoleon uri P*1'a,”‘ dah; 13.30 Dnevnik; 14.00 Franc* ščina; 15.0.) TV za šole; , 17Z Spored za najmlajše - Skril'1'0 .j stare farme; 17 30 Dnevnik; . TV za otroke - Tednik za mlari 1
18.15	Risanke; 18.45 Nabožna <*! daja; 19.15 Kulturna oddaja - J*. minalni roman; 19 45 Šport in nike; 20.30 Dnevnik; 21 09 Vido™ - Hudiči s severa; 22.00 Mi, InCW janci Pueblos; 23.00 Dnevnik-II. KANAL
15.00	Prenos 4. etape kolesari _ dirke od Tirenskega do Ja"rf0-skega morja; 18.30 Odprta ’
21.00	Dnevnik; 21.15 Obstaja ba in glasba; 2215 Šerif n ^ ni s h Wellsa, TV film.
JUG. televizija
9.35 TV v šoli: TV vrtec, bujanje živali, Polž in žaba, H na; 10.40 Ruščina; 11.00 OsnoiC
* .	’	„ c,v na; iu.w nusema; n.uu ^"',5
torja. W. vValton; 1,1.30 Koncert splošne izobrazbe: Podonavje; *^
TV v šoli; 15.35 Ruščina; 15.55 * vrtec; 16.10 Angleščina; 17.50 H? tak: O zajčku, ki je hotel drs^k.’ 18.05 Risanka; 18.20 Obzorn«^
baritonista G. De Amicisa Roče in organista W. Wan de Pol; 14.15 Antologija interpretov.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00,	10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.00,	17 00,
18.00,	19.30, 22.00, 23.00, 24 00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; Slovenske narodne pesmi, 12.10 Z godali in pihali; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbena tribuna
f 19-00
18.35 Rapsodija v modrem Mozaik; 19.05 Računalnik lu;	19.30 Mikroekonomika:	^
tejner; 20.00 TV dnevnik:
Past za zajce — film: 21-40 h tovno prvenstvo v umetnost11 drsanju; 23.40 Poročila. .. KOPRSKA BARVNA TV
.  .... n.iD uia.iuv-.u. uiuuim 20.00 Mr. Piper: Avstralija;
mladih; 14.30 Z Ljubljanskim jazz Poročila; 20.30 «Noč je temn ’ ansamblom; 14.40 «Na poti s ki- film; 21.20 «Davek za neodvisno® taro*; 15.40 Majhen recita! oboi- dokumentarni film.
20.1®